Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljan za celo leto i£*er- 80 kr. Za tuje drž. več poštni stroški. „Soča“ z ,Gosp. Listom* in ,Primorcem* stane na leto 5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrslo: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačila vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici H. 9. CD*- Rokopisi se ne vračajo, Izdajatelj In odgovorni urednik Drag. Strucelj. — Tiska in zalaga „Gor. tiskarna" A. Gabršček (odgovoren Jos. Krmpotič). Domače in razne novice. * Naročnikom. — Veliko, prav nepričakovano veliko naročnikov imamo ; toda tudi veliko je n e r e d n i h plačevalcev, veliko dolžnikov ! 80 kr. je vendar tako neznatna svotica, da jo zmore vsaka hiša; kdor pa toliko ne premore, naj —list vrne, pa bo mirna Bosna! Prosimo! * Veselo veliko noč vsem svojim naročnikom, prijateljem in rodoljubnim čitateljem v teh hudih časih, ki so nastali posebno za Slovence v Gorici! Vse je proti nam! S tem je povedano — vse! Vendar naj te razmere ne motijo veselih velikonočnih praznikov nijednomu Slovencu, pač pa naj si vsakdo v resnih dneh velikega tedna izprašuje vest tudi o narodnih grehih, katere je naredil doslej, in naj trdno sklene, da se zanaprej poboljša! Da, ljubi rojaki na deželi, overjeni smo, da zanaprej ne boste več redili onih gadov, ki sikajo proti vsemu, kar le spominja na Slovence. Svoji k svojim! V tej nadi še enkrat: Veselo veliko noč! * V državnem zboru bo po veliki noči razprava o dveh nujnih predlogih dr. Gregorčiča in dr. L a g i n j e o neznosnih odnošajih na Primorskem. Radovedni smo, kaj bodo Lahi lagali nasproti dokazom od strani naših poslancev. — Overjeni smo, da večina v državnem zboru, ki ho še večja nego se misli, poreče svoj odločni: Tako ne sme dalje! Grof Badeni bo moral ta glas poslušati, ali pa pobrati na Dunaju šila in kopita ter iti nazaj v Galicijo. * Vipavska železnica je bila čez zimo nekoliko zamrznila, če tudi ni bilo letos ni-kakega mrazu. S početkom pomladi se je pa probudila in upati je, da zdaj bo korakala s hitrejšimi koraki do svoje popolne zgradbe. Zastopniki odbora, ki se poganja za koncesijo te železnice, sta podpisala pretekli teden pri železniškem ministerstvu zapisnik, na čegar podlagi se bodo vršila vsa nastopna dela. Ministerstvo je sprejelo za svojo nalogo, da poskrbi podrobne načrte, v kolikor niso še izgotovljeni. Koncesija bo po izvršenih načrtih odvisna edino le od tega, da se vplača, oziroma pravoveljavno zagotovi znesek 50.000 gld., ki so ga podpisale občine in zasebniki. ■Od teh je odvisno, da se delo letos prične in v kratkem času dokonča; vendar letošnje češnje in letošnje vino, kolikor ga Bog da, bo treba voziti še po sedanjih cestah. Od druge strani smo izvedeli, da g. Angelu Casagrande, članu onega odbora, ki prosi za koncesijo, se je posrečilo prepričati Ajdovci, da železnica, kakor je merjena, bi bila v škodo Ajdovščini. Temu pritrjuje, kakor pravijo, tudi Lokavec. Ker pa visoka vlada nima namena škodovati kateri koli občini, zato se pretresuje načrt iz Ustij naravnost proti Vipavi brez ovinkov na Ajdovščino. V tem slučaju bi vipavski trg prispeval po svoji moči k skupnim stroškom. V nasprotnem slučaju bi železnica nehala v 'Ustjah ; prihranilo bi se 80.000 gld. ter postaja *n uradniki v Ajdovščini, * Zanimivi časi. — „Soča“ je bila zaplenjena že tri tedne zapored; enako zadnji „Primorec* in tudi „Prim. List“, ki se možki bori z nami bok ob boku za zatirani slovenski živelj. — Vrhu tega je bila 6. t. m. v naši tiskarni in v uredništvu sodna ■preiskava, da bi našli rokopise zaplenjenih člankov. Danes je bil pa zaslišan naš odgovorni urednik pri preiskovalnem sodniku g. pristavu Franceschinisu kot zatoženec. Zdaj naj pa reče še kdo, da nimamo „fletnih* dnij mi Slovenci v Gorici! * K položaju. — Brez grofa Badenija se je ustanovila v državnem zboru večina; zdi se, da Badeni ni zadovoljen s tako večino, ker po srcu in mišljenju je liberalec židovsko-nemške barve. Zdaj se Badeni mora odločiti: ali sprijazniti se z novo večino in spremeniti način svojega vladanja, ali pa — iti. — Najbolja je zadnja rešitev,' kajti mož je že preveč naplahtal razne stranke, da mu nič več ne zaupajo. — Pardon, le naši Lahi imajo vanj vprte svoje poželjive oči; obratno je tudi grofa Badenija sama ljubeznivost do laških poslancev, da so ti kar presrečni v senci takega solnca. Posebno g. Blaž ne more še danes pozabiti dovtipa grofa ki Badenija je dejal: „No, Herr Lenassi, aber ein zvveites mal lassen Sie doch nicht — die Pferde ausspannen*. — Kdo bi ne imel vsega zaupanja v takega ministra, ki je tako domač s poslanci? * Klin s klinom. — Pišejo nam iz Gorice: „Vsak hip se razlega po Gorici ona ščuvalna pesem : „Lasse pur che i canti e suhi .... No si parla che italian". Ali naj se Slovenci radi tega jezimo? Nikakor, kajti škoda je našega žolča za take norosti. Pač pa vračajmo milo za drago — klin s klinom ! — Moj nasvet je ta-le: Po napevu „Lasse pur“ naj pa Slovenci pojo po celi deželi: Le pustite, naj kričijo, Naj razsa jajo, norijo; Saj Gorica je slovenska, Brez Slovencev Gorice ni! In kak6 lepo se da peti ta pesmica po istem napevu, bolje nego ona „Lasse pur“. Prvi dve vrstici pojeti se norčevaje, tretja že bolj resno, četrta pa samozavestno, ponosno, odločno — in če treba tudi srdito. Kot gromeč refren se lahko ponavlja trikrat: „Gorice ni, Gorice ni, Gorice ni“, in potem vedno srditeje : „ . . . ni-ni-ni-ni-ni-ni-ni-niiii — niiii — niiii — niiiiii! — Zadnji štirje niii se pojo po vrsti v terci, kvinti in oktavi, basovi pa navzdol. To bo mogočen obseh dveh oktav! Saj to pesem tudi zasluži! Poskusite !“ * Pravijo — namreč goriški Lahoni — da Slovenci smo bili in ostanemo — ščavi, češ, da mi potrebujemo nje in ne narobe. Naši rojaki na deželi naj torej pomislijo dobro, ali res hote za vedno ostati „ščavi" goriške lahonske sodrge! Menda ne! Zato pa: Svoji k svojim ! * Vojaškim novincem. — Ako bo novačenje za goriško okolico v Gorici, prav toplo priporočamo slov. mladeničem, da opuste v mestu popevanje in da se sploh lepo in dostojno vedejo v čast in ponos našega roda. * Ne verujte laškim trgovcem! — Dne 22. marca se je odlikoval in posebno nauduševal pri demonstracijah tudi trgovec C h e b a t, kateri' ima prodajalnico v Raštelu. Da je boljše razsvetlil okna svojega stanovanja, si je celo izposodil torče na magistratu! Udeležil se je tudi bakljade. Ta mož je bil potem tako drzen, da je šel v Št. Peter, in se tam izdajal za prijatelja Slovencev! Slovenci, bodite previdni! * Pojedino 22. marca, katero je priredil goriški župan v čast izvoljenim laškim poslancem, bodo morali plačati goriški davkoplačevalci, kajti strošek za isto je bil županu odobren pri zadnji mestni seji! Tako se torej šušmari z denarji davkoplačevalcev! Ali bodo ti molčali? Ako hočejo razni gospodje dobro jesti in piti, naj tudi — plačajo. * Ta je pa debela! — „Sentinella" je pisala, da Slovenci so dolžni goriškim trgovcem nad milijon goldinarjev in ako bi hoteli torej ti trgovci postopati proti Slovencem bi jih spravili vse na boben ! — Da so Slovenci nekaj dolžni, je resnica, a tako visoko svoto gotovo ne, kajti premoženje vseh goriških trgovcev ne odvaga milijon goldinarjev, — in kar imajo, so vse dobili iz slovenskih rok. Ako se bodo Slovenci le eno leto trdno držali, pojde že polovica laških trgovcev — na boben. * „Bav-bav“. — Ker se je mestni magistrat zbal, da bi v Gorici razsajali Slovenci, kateri pridejo k naboru, je c. kr. okrajno glavarstvo odločilo, da se vrši nabor v slov. šoli v Podturnu in na Goriščeku pri Vaneku! Tudi to je znamenje časa ! * Špediter GL Ferd. Resbcrg nam je naznanil, da preklicuje svoj oglas v zadnji „Soči" v kolikor se dostaja ponudbe radi špedicij, ker ne mara delati ovir pri ustanovi slovenske spedicijske poslovnice g. PIvaliča, kateremu so že izkazali zaupanje nekateri Slovenci. — Ta čin nepristranskega in nesebičnega moža je hvalevreden. Ker ima gosp. Resberg razun velike zaloge moke, žita itd. tudi zalogo soli, kojo so kupovali naši trgovci z dežele navadno pri enem ali drugem laškem trgovcu, priporočamo, naj isto kupujejo pri njem, a spedicijske reči naj poveravajo gosp. Hvaliču ! * Y Podčavenski občini agitujejo narodnjaki pri tamošnjih kmetih, da naj isti ne jemljo sviloprejk pri Italijanih. Tudi pro-dajalničarje svare, da naj ne kupujejo blaga pri laških trgovcih. Več Podčavencev nas pismeno prosi, da izrečemo zahvalo dotičnim rodoljubom, ki se trudijo in delujejo za naše geslo: Svoji k svojim! S tem torej ugodimo njih želji in želimo, da se tudi drugod Slovenci trdno drže tega gesla. * „Telovadno društvo Celjski Sokol" omislilo si je letos lastno društveno zastavo, katero blagoslovi o binkoštnih praznikih dne G. in 7. rožnika 1897. Ob ti priliki priredi veliko ljudsko veselico na prostem, pristopno vsem slojem in tekmovalno telovadbo vseh jugo- in severoslovanskih sokolskih društev. — Natančni vspored in vse podrobnosti se objavi pravočasno po časopisih. * Odbor „Goriškega Sokola" je sklenil v svoji zadnji seji, da pošlje v Celje k veliki sokolski slavnosti povodom blagoslovljenja zastave „Celjskega Sokola" z ozirom na daljavo in na ubožne razmere „Goriškega Sokola" le malo deputacijo. * Tovarno vinskega kisa ima v Gorici tudi naš rojak g. K. Makuc v Robatišču št. 20. Priporočamo ga toplo našim rojakom. * Opozarjamo naše čitatelje na oglase zadej, da se o priliki praznikov poslužijo le pri naših trgovcih in obrtnikih. * Svoji k svojim! — Pz Pl a vij nam pišejo: „Neki mladenič iz Plavij je kupil pri goriškem Lahonu klobuk. Naši mladeniči so to izvedeli; zložili so potrebni denar in odkupili klobuk od mladeniča. Na to so ga nesli v procesiji iz vasi na prosto in so ga zažgali med petjem in vriskanjem velike množice naše nadobudne mladeži. Na to so zložili še za „Slogine“ zavode 4 gld. * Ne pustimo se več — Imeti „za norca“ ! Od vseh strani slišimo, kako se zdaj, ko je treba zopet solde služiti, opravičujejo goriški laški trgovci, obrtniki, odvetniki, zdravniki itd., da so nedolžni na poslednjih dogodkih proti nam Slovencem. Še pred 8. dnevi so pisarili v svojih listih, da se ne upajo iz mesta iti mej surove slovenske okoličane; zdaj pa se že povsod brez strahu vozijo po deželi in nadlegujejo celo duhovnike, naj jih priporočajo in zagovarjajo. Kdo se ne spominja več. kako so se ponašali ti ljudje leta 1884. proti nam in podpisovali protest proti dovoljenju za blagoslovljenje zastave našega prekoristnega podpornega društva ! — Kdo ne ve več, kaj so zopet leta 1889. uganjali, da nam bi bili zopet onemogočili nedolžno in sveto opravilo, blagoslovljenje zasta ve! A vsakokrat imeli so dovolj hinavščine, da so se našemu dobremu iti prepohlevnemu slovenskemu ljudstvu zlizali in ga zopet zvabili na svoje limanice. Koliko zasramovanja, zaničevanja, blatenja, obrekovanja, podtikanja, izzivanja, zaprek in nevarnostij pa smo morali ves čas potem prestati od teh ljudij, ki vsaki dan dobivajo zaslužek od nas! — Celo tako zvijačni in hudobni so proti nam, da kar hudobnega oni nam store, pisarijo v svojih časopisih, da smo storili mi njim, da tako svoje rojake še bolj razdražijo proti nam in slepijo svet. Ni jim bilo dovolj zlobnosti proti nam v „Corrieru", ustanovili so še večjo hudobo „Senllnello*. Kar pišeta ta lista, je tako grozno ščuvalno in izzivno, da, ako bi slovenski list tako pisal proti Lahom, bi ga državni pravdnik nikoli ne pustil na beli dan. Iti ta lista podpirajo in hlastno prebirajo tisti Goričani, kateri vsaki dan iščejo zaslužka od nas Slovencev. Vse te zlobnosti pa je naše dobro ljudstvo hladnokrvno trpelo in dalje redilo gade na svojih prsih. Prav zato pa so si Lahi o poslednjih volitvah upali uganjati proti nam tolike drzovitosti in zdivjanosti. Ako bi bili Slovenci v prejšnih časih vstrajali v pričetem odporu, bi nam ne bilo treba vživati poslednjih grenkostij. Kakor pa so naši zatiralci nekdaj lazili in postajali pohlevni, kedar smo jim v trgovini, obilniji itd, pokazali zobe. prav tako se nam dobrikajo tudi zdaj in se delajo nedolžne. Celo zagrizeni „Corriere" in strupena „Sentilla" pišeta, da slovensko ljudstvo je dobro, pohlevno in da ž njim je lahko shajali; le nekoliko dražilcev je mej njim, da ga hujskajo itd. Tako se dobrikajo zdaj, ko vidijo, da so nas zbudili k odporu. Tesno jim je pri srcu, ko vidijo, da izgubljajo odjemnike in obiskovalce. Vendar, kakor smo izvedeli, upajo, da kmalu pride zopet vse na staro pot ter se tolažijo s tem, da Slovenci smo že večkrat tako zavreli, a v par tednih zopet vse pozabili in kakor pred radi k njim zahajali. Bomo videli! Nadejamo se, da kruto postopanje nasprotnikov proti nam je zdaj vendar že toliko poučilo naše ljudi, da ne odjenjajo več od pričetega trgovskega in obrtnega odpora, ker tudi nikakor ne sme več odjenjati, ako nočemo popolnoma postati tujčeva peta. Složno in odločno delati na to, da nihče ne bo več pital z denarom naših nasprotnikov, ampak dajal zaslužek svojim krvnim bratom Slovencem, ker le v tein je naša moč, naš spas in gotova zmaga. Kdor ne stori tega in ne žrtvuje, ni slovenski rodoljub ! A Isok gost. — V torek zvečer je došcl z brzovlakom v Gorico nadvojvoda Lju devi k Viktor, brat Nj. V. cesarja. Nastanil se je v hotelu južne železnice. Drugi dan je sprejel deputaciji Rdečega križa in gospin-skega društva za podporo ranjenih vojakov. — Potem jo šel ogledat bolnišnico in semenišče. — Poselil je deželnega glavarja v Št. | Petru, grofa Franca Coroninija, Matildo gro- I fico Coronini in še druge. — Od 4 do 5V2 pop. sta svirali vojaška in mestna godba pred hotelom. Zvečer je bil banket pri baronu Juriju Locatelli v Št. Petru. — Nadvojvoda je odpotoval včeraj predpoldne v Trst. Osebne vesti. — V sredo zvečer je umrl v St. Ferjanu č. gosp. vikar Anton Gregorčič, rojen na Vršnem dne 17. janu-varja 1824. Veliko let zapored je služboval v Št. Ferjanu, kjer je legel tudi k večnemu počitku. Naj počiva v miru. V Metliki je umrl 30. marca c. kr. notar g. Fran Štajer, znan v prejšnjih letih na Vipavskem; star je bil 43 let. — Drugič poročen je bil z g.čno Matildo Božič, bivšo učiteljico na „Sloginih“ zavodih v Gorici. — Žalostni udovi naše iskreno sožalje! Imenovanje. — Sodn. askultant g. M. Fabjan je imenovan sodn. pristavom v Ajdovščini. Čestitamo! Iz Kopra so pobegnili 9. t. m. skoro vsi slovenski učiteljski kandidatje; kakih 30 jih je ušlo skrivaj okoli 2. popolnoči peš, drugi pa davi s parnikom, ker niso varni svojega življenja. Evo kanibalske razmere v Istri! In laški poslanci se drznejo še interpelovati. — Tamošnji ravnatelj je za vse pritožbe slov. učiteljiščnikov slep in gluh. S tem gospodom se bo treba obširneje pečati. Na sviđanje. „Slovanska krščansko-nnrodna zveza44 se imenuje novi klub, v katerem so naši poslanci. Danes popoldne smo prejeli brzojavko, ki naznanja, da ta klub šteje 3G članov, in sicer: 16 Slovencev, 11 Hrvatov, 7 Rusov in 2 Ceha. Načelniki so: Bulal za Hrvate, Barvvinski za Ruse in Šušteršič za Slovence. (Ali ni bilo drugega moža med Slovenci?!!) Člani parlamentarne komisije so: Biankini, Ferjančič, Gregorec, Laginia. Dveh Srbov torej ni v tej zvezi? Obžalujemo ! Častna občana. — Občinsko starešinstvo v Sv. Križu na Vipavskem je imenovalo častnim občanom državna poslanca gg. dr. A n t o n a Gregorčiča in grofa Alfreda Coroninija v znak hvaležnosti na dosedanjem delovanji v blagor naroda slovenskega sploh in vipavske doline posebej. —Čestitamo! Pozor rojaki na deželi!—Naši mali trgovci na deželi kupujejo blago pri najbolj zagrizenih nasprotnikih. To mora nehati ! Kdor ne bo tega hotel, mu bo treba dati dober nauk s tem, da ga odjemalci pustijo. — Mi smo pripravljeni dajati vsa potrebna pojasnila. Le složno! Radodarni doneski, — Za „Slogine" zavode so došli darovi: Županstvo Črniče prispevek za 1. 1896. in 1897. gld. 40. — Rakovšček in Uršič kot izraz veselja radi zmage koroških Slovencev 1 gld. — Dolenc Avg. v Ajdovščini gld. LoO. — Pravnik Gabrijelčič F. v Kanalu 1 gld. — Žagarski pevci na pustni večer gld. 2'50. — Pri že • nitbi Jož. Muniha v Podbrdu gld. 4'70. — Lovre Angeli v Kanalu nabral na pustni večer v veseli družbi 3 gld. — Pri plesni zabavi v dvorani Franca Bratina v Ajdovščini zložili rodoljubi in rodoljubke 6 gld. — Pri večkratnem snidenju vesele družbe v Šempasu na pošti se je nabralo 4 gld. — Mons. Fr. Avg. Košuta o priliki svojega ozdravljenja 10 gld. (Bog daj dolgo zdravje!) — Po volitvi v veleposestvu v Mirnu je zbrala narodna družba gld. 25 50, in sicer : Pavletič Josip, Faganel Karol in Jakilj Andrej po 5 gld., Mermolja Jos., Faganeli Miha in Lokar Ivan po 2 gld., Jakilj Franjo. Pavletič L., Nance in Polde po 1 gld., Pavlin 50 kr. — Trgovec Jos. Makuc v Gorici gld. 2-50. — Goriški fantje pri sprehodu v Pevmo in Št. Maver gld. 2‘04.'— Prof. Plohl 2 gld. — B. -f- M. gld. P50. — Jožef Gigon, cerkovnik 60 kr. — Blažon Franc, uradnik, za 3 m. 3 gld. — Bežek Viktor, prof., za april 1 gld. — Rosane Simon, trg., za april 1 gld. — Kavčič Josip, not., za marc in april 2 gld. Goljevšček Jos. 2 gld. — Ivančič Josip, prof., za 2 m. 10 gld. — Šanlel Ant., prof. za 2 m. 2 gld. — Bolko Leop., velepos. za 4 m. 4 gld. — Koren Anton, trg., za 2 m. 2 gld. — Kopač Jernej, svečar, za 3 m. 1896. 2 gld. — Neimenovan 9 gld. — Za lep po- klon na kolodvoru 8. 4. gld. 2 — Bumbarj pri Vaneku 1 gld. — Bovčan, Kobaridec — Mlinščan, Kobdiljec igrali tarok z „judom* in ker ga niso mogli razdeliti, podarili gld. 5'68 — V narodni krčmi gos. Ivana Gleščič-a v nunski ulici nabral „Krokarski klub* pri igri „Domino* 3 gld. 12 kr. V isti krčmi nabrala g.čna Josipina Repenšek, po domače „Pepca Petelinčkova* 5 gold. (Darovali so: Jurij Može gld. 2,50, Iv. Dekleva 50 kr., T. H. 50 kr., Ivan Gleščič 50 kr., Saunig 20 kr.,' Ferd. Zarli 20 kr., I. Rajer 20 kr., Pepca Petelinčkova 15 kr., Ivan Cijan 10 kr., Peter Drašček 10 kr., N. N. 5 kr.) skupaj 8 gld. 12 kr., katero svoto nam je iz,ročil g. F. H. — Nabrali pri svatbi „pri Kontu* v Dorn-bergu gld. P50. — (O isti priliki se je nabralo tudi 75 kr. za vdovo Črnigojevo ter 75 kr. za žensko podružnico sv. C. in M. v Dornbergu. katera zneska sta bila osebno izročena strankama). — Cepovanci zložili v gostilni županovi, praznovaje novi, slovenski poštni pečat 3 gld. 70 kr. — Dr. Fran Kos v G. 5 gld. — Županstvo občine Kanal 10 gld. — Pri poroki Faletiča Mihaela z Marijo Šturm na Livku dne 27. febr. se je nabralo 7 gld. (Dal Bog sreče !) — Goričan zbral v veseli družbi Hrvatov iz Hrvatske, Slavonije in Dalmacije v „gostioni* vrlega Kaštelana Ante Popariča 7 gld. (Slava bratom Hrvatom ! Hvala srčna !) Za nesrečne žrtve v okolici smo prejeli iz Mirna 5 gld. Za Volaričeve sirote smo prejeli 4‘50, katere so zbrali učitelji in učit. prijatelji na Grešnicah pri Vojniku na Staj. Presrčna hvala blagim dobrotnikom ! Kaj je bilo? — Goriške ječe so bile dvakrat prenapolnjene z mladeniči in možmi iz okolice; zdaj se skoro že vsi na svobodi. — Goriška lahonska druhal je imela „zadoščenje*, da so bili „ščavi* pod ključem. — A kaj je bilo? Nič, nič in nič! Danes ne moremo še govorili natančneje, kakor bi želeli ; toda govorili bomo, ko pride pravi čas za to, da bo nekaterim gospodom šumelo po ušesih! Naš narodni voditelj dr. Gregorčič, je tudi mej Furlani visoko cenjen. V dneh golitev se je v marsikaterem krogu laške gospode opazilo in pritrjevalo: „A noialtri italiani ci manca per gnida un Gregorčič, il quale disinteressato si sagrifica tutto per la sua nazione. Invece noi italiani abbiamo per caporione un nomo il quale ci ha tradito la patria gia cento volte!* Slovenci na Goriškem naj bodo toraj ponosni da imajo voditelja, kateremu se celo nam nasprotna stranka z vsem spoštovanjem globoko klanja. Živio Gregorčič! Drobiž o razmerah v Gorici i» okolici. — Doslej smo obelodanili že mnogo slučajev, ki dokazujejo, kako mirno in lepo se vedejo naši Lahi, kakor trde celo uradni stroji. Naj danes podamo še nekaj drobiža, ki v celoti mnogo pove. Vodstva „Sloginih* zavodov in zabavišč so naznanila predsedništvu „Sloge*, da otroci nimajo nikdar miru, da so napadani in zasramovani; vodstva prosijo pomoči. Stariši so se obračali s pritožbami tudi na redarstvo, ali brez uspeha. Enako se godi osebju „Sloginih* zavodov, zlasti g.čnam učiteljicam, ki so bile pogosto napadane in zasramovane. Soprogo nekega odličnega Slovenca je svojat zasramovala s „porca sciava“. Kaj bi naredil vsak častnik, ako bi njegovo soprogo tako zasramovali? Ali bi ne potegnil sablje in bi lopove kaznoval na licu mesta? —' Slovenci pa smo v takih slučajih brez pomoči. Le s pričami podprta tožba bi dala malo zadoščenje! A kdo se bo tožaril s podkupljeno poulično svojatjo? Enako se godi hčerki slovenskega profesorja, ki je učiteljica, tudi onaje bila že večkrat na ulici zasramovana. (Dalje zaplenjeno). Črtico o volitvah v veleposestvu.— G. Ignacij Kovač iz Ajdovščine je vprašal v svoji gostilni v Ajdovščini navzočega g. Ivana Lebana (15. marca): „Kako stojimo v veleposestvu ?“ Na to mu isti odgovori, da dobro in lo tem bolj, ker smo že pred šestimi leu zmagali. A g. Kovač mu je odvrnil, da bomo gotovo propadli, in sicer radi tega, ker g. And. Kocjančič iz Podgore deluje na svojo roko proti kandidatu slov. veleposestva, grofu Alfredu Goroniniju. To se je tudi v resnici zgodilo. G. Kovač je bil namreč dan poprej v Gorici, kjer je izvedel okoliščine, vsled katerih smo morali gotovo proprasti. 14. marca se je bil pripeljal v Černiče pisar tukajšnjega odvetnika-žida dr. Luzzatta. Obiskal je najprej g. Pignatarija, potem odšel k nadžupniku po neka spričevala, od tam pa se je zopet vrnil k g. Pignatariju, kateremu je naročil, da pride pred volitvijo za veleposestvo k njemu v hotel „Angelo d’oro“. G. Pignatari se je izrazil po volitvah, da se mu je od nasprotne strani govorilo, da bi mu dobro stalo 5 njiv travnika. — Tudi se je isti izrazil, da bi se bil prodal, ako bi bil vedel, da propademo z 20 glasovi. G. P. je tudi povedal, da je prejel od nekega veleposestnika s tolminskega glasovnico, s katero naj bi šel volit, ker dotični sam ni imel časa. Pri neki priliki se je izrazil g. P. proti g. Kosovelu in Lebanu iz Černič: „Kosovel, zakaj niste mešetarili, da bi bila prejela za tisto glasovnico 1000 gld.P Dobro bi bilo vsakemu 500 gld.“ Ekscelenca Franc grof Coronini, veleposestnik in župan v slovenskem Št. Petru, deželni glavar itd., ki vedno trdi, da je nad strankami, ni glasoval samo tajno, kakor vsak drug naš nasprotnik proti Alf. grofu Coro-niniju, temveč odprtim listkom, držeč ga proti dr. Pajerju, za liberalnega dr. Verzegnassija. Za godbo 22. marca sta korakala č. gg. Nanut in župnik Baubela iz Podturna, ki je tudi svoje stanovanje demonstrativno razsvetlil v čast izvoljenemu liberalcu. Dru-hal pa je pred župniščem venomer kričala: Eviva Baubela. — K Janezu Rij a vicu od r. Justa, h. št. 33 v Ozeljanu, je pripeljal fijaker Grusovin hlapca pl. Pauletig-a, prodajalca žita v Gosposki ulici. Hlapec je prašal na mitnici pri Lijaku mitničarja Tomaža Merviča za stanovanje Rijavčevo, netjaka pl. Pauletiga. Ko mu mitničar pove, da stanuje za cerkvijo, je rekel hlapec: „Stric je na smrtni postelji in ga kliče k sebi". To je slišal tudi g. Anton Štrukelj, posestnik in krčmar na Lijaku, občine Kronberg. Rijavec se ni udal hlapčevemu prigovarjanju in rekel, da je oddal pooblastilo za grofa Alfreda Coroninija. Pl. Pauletig pa je čakal izida tega opravila v krčmi v Tivoli. — Žid Amadeo Bolaffio je v kazenski preiskavi radi cerkvenega vina v Kronbergu in torej ni imel pravice voliti. — G. Ulrika Golja, veleposestnika v Dornbergu, je nagovarjal prodajalec jestvin Giuseppe Cossar, via Vogel, IG, čegar žena je od Balohov iz Dornberga, sledeče: Ceste vdobit danes za eno dobro bandimo?" — M u 1 i t s c h (Mulič) Karlo via Mo-relli 18, posestnik fužine v Batujah, je nagovarjal g. Pečenka iz Pekla pri Rihembergu, da naj da svoj glas dr. Verzegnassiju. Vsi „sciavl" morajo priti k meni, se je izrazila ošabno gospa Tu reli, katera ima pekarno v Rabatišču št. 10 in kojo Slovenci predobro podpirajo. Dne 22. pr. m. pa je baje plesala samega veselja pri raz-svitljenih oknih. Mi smo že enkrat opozorili Slovence na predrznost te prodajalke in danes to zopet ponavljamo, nadejaje se, da nam je ne bo več treba priporočati, posebno ozirom na to, ker imamo obilo narodnih pekov v Gorici. — Dostavljamo, da ona največ razpečava kolače o priliki birme in praznikov. Slovenci na deželi in v mestu, obrnite hrbet vsem svojim ošabnim nasprotnikom ter nesite vaše groše le pekom-narodnjakom ! Nc podpirajmo nasprotnih gostilničarjev. — Neki pošten Lah, Goričan, kateri spoznava zagrizenost goriških hujskačev, nas je naprosil, da prikažemo v pravi luči tudi gostilničarja Brumata v ulici Franc Jožefa, fa mož zabavlja vendno proti Slovencem in se norčuje iž njih. Njegov brat se piše »Brumati" in je sodelovalec „Sentinella del Friuli". Iz najbolj zapuščenega avstrij. kraja ~~ iz Uknja — ob italijanski meji smo do-. ustmeno prošnjo do državnih poslancev, Ilaj bi se potegovali za zgradbo državne ce- ste tokraj meje, kajti ljudstvo tamošnjega okraja se ne more nikamor ganiti. Ceste na tej strani nima, a čez mejo sedaj ne more, ker je zaprta. Za vednost nekaterih slovenskih krčmarjev z dežele. — Doznali smo za dva slučaja, ko sta prišla v Gorico kupovat vino dva krčmarja z dežele. Oba sta bila — se ve, ne skupaj, — v slovenskih zalogah vina, vino pokušala, pogajala se — in slednjič sta kupila pri Bolaffiju, to je pri onem možu, kateri je bil proti našemu kandidatu v veleposestvu! — Opozarjamo zadnjič vse take krčmarje, kateri kupujejo vina, naj to store edino in samo pri naših založnikili, ki so gg. Ivan Dekleva, Anton Pečenko ter vinarsko društvo v Gorici. Tisti krčmarji pa, kateri se ne bodo držali narodne discipline, bodo bojkovani brez milosti ! — — Torej zopet: Svoji k svojim! Kako se godi Slovencem v Gorici ? Dne 5. t. m. se je zgodilo, da je bil napaden od Lahov nek hlapec, Slovenec, ki se zadržuje pri „Rajhu". Lahi so mu razbili glavo. Dne G. aprila 1.1. je bil natepen hlapec, Slovenec, ki služi pri trgovcu Kastelizzu na Piazzutti. Natepli so ga baje sam gospodar in njegova dva brata tako, da je padel v, nezavest in so ga morali spraviti v postelj. O tem dogodku je bil obveščen nek goriški zdravnik, naj pride pogledat, kaj se je zgodilo z ubogim hlapcem, ker g. K. ni hotel poklicati svojega zdravnika, da ne pride na dan vsa reč. Pri Kastelizzu kupujejo največ Slovenci — in radi tega jim toplo priporočamo, da se izognejo takih trgovcev, kateri naše ljudi tepo! O tem ni „Coiriere" sporočil. V ulici S. Antonio št. G je slovenski pek in rodoljub Jakob G e r b i c. Ker ne trobi v laški rog, so ga zapustili nekateri laški odjemalci, po katerih se pa ne joče. Priporočamo našim rodbinam v tem delu mesta, naj podpirajo torej tudi oni le svoje ljudi, posebno pa g. Gerbca, Draščeka itd. Svoji k svojim! Slovenci, le vstrajajte! —Čujemo, da se laški trgovci že jočejo, da, celo pišejo pisma rodoljubom na deželi, naj bi zopet pri njih kupovali. Rotimo naše rodoljube, naj vstrajajo na svoji poti ter naj se ne vračajo več v štacune, katere so zapustili! Bodimo enkrat možje in ne dajmo se teptati! Le tako jih naučimo spoštovati našo narodnost! Dokler vsi taki trgovci, katere smo zapustili, ne postavijo na svoje prodajalnice slovenskih napisov — bodimo daleč od njih! — Svoji k svojim! „Sadjarsko društvo" v Tolminu razvija kaj živahno svoje delovanje. V drevesnici je že več dni po 10 do 15 delavcev: jedni cepijo, drugi plevejo, tretji sade divjake itd. Društvo vsadi letos zopet 5000 divjakov. Tako je že v drevesnici 15.000 drevesc, 5000 lani cepljenih. 5000 se sedaj cepi in 5000 divjakov. Društvo blagodejno vpliva ne le s ponmožitvijo sadonosnega drevja mej ljudstvom nego tudi s požlatnijo že zasajenih dreves, s poukom in zanimanjem. Društveni tajnik A. V. je razdelil mej občinstvo na stotine žlahtnih cepičev, mladina se uči saditi in cepiti, ljudstvo vsak dan poprašuje po drevesih in cepičih, društveniki se množe. — Sadjarsko društvo bode imelo v nedeljo 25. t. m. po večernicah v Tolminu občni zbor. Upati je, da se vdeleže občnega zbora vsi društveniki in vabljeni so tudi prijatelji sadjarskega napredka na Tolminskem. Na občnem zboru pogovorimo in poučimo se za še živahniše in uspešniše delovanje v prid in povzdigo sadjarstva v našem okraju. Pri tej priložnosti si lahko vsakdo ogleda drevesnico. Na veselo sviđanje tedaj! Natančen uspored se objavi kasneje. Tržaški župan — potrjen. — Cesar je potrdil izvolitev dr. Karola Dompierija županom tržaškim; slavnostno umeščenje istega se je vršilo v sredo 7. t. m. opoldne. Dopolnilne volitve za trgovsko in obrtnijsko zbornico so razpisane. Uradni razglas objavlja imena članov, ki imajo izstopiti, in določbe o volilni pravici. Imeniki volilcev so javno razgrneni v zbornici in v davkariji. Za ugovore je določen rok 14 dnij. Našla se je 5-goldinarska znamka za šolnino (Schulgeldmarke) v Gledališčni ulici. Kdor jo je izgubil, oglasi naj se pri Henriku Trpinu, oziroma Antonu Trpinu, krčmarju v Podgori. „Goriška ljudska posojilnica" napreduje z velikanskimi skoki. V prvem letošnjem četrtletju je dosegla že lanski polu-letni promet, namreč okroglo '/4 milijona gld. Ako pojde le v tem razmerju naprej, doseže posojilnica letos — milijon gld. prometa. Toda posojilnica bi celo daleč presegla milijon gld. prometa, ako bi imela vedno dovolj denarja na razpolago. Tako pa je morala odkloniti prošnje do 25.000 gld. posojila edino zategadel, ker nima dovolj denarja na razpolago. „Goriška ljudska posojilnica" je najvažnejši zavod Slovencev na Goriškem; v njo stavljamo lahko lepe nade za prihodnost, ker bo naša najtrdnejša zaslomba. — Zato pa naravnost pozivamo rodoljube, ki imajo denar naložen pri tujih zavodih, da ga prinese v „Goriško ljudsko posojilnico", ki je tako zanesljiv zavod kakor vsak večji tuji denarni zavod. V slogi je moč! „Prvaški Sokol". Vsled dolgotrajnega in vstrajnega društvenega napora in raznih utokov je slavno c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici s svojim odlokom od dne 2. aprila t. 1. štev. 4583, na odlok visokega c. kr. mini-slerstva notranjih zadev od dne 11. februva-rija t. 1. štev. 32 078., dovolilo društvu društveno opravo (nošo). Neprecenljiva hvala za trud in to pridobitev gre vrlemu rodoljubu odvetniku dr. Gregorinu v Trstu. Na zdar! Slovanom sploh, Slovencem pa posebej priporočamo, da odsedajo v „Grand Hotel Suda", ako kdaj pridejo v Gorico. Lastnik hotela, g. Suda, je brat Čeh in kot tak nam je prijatelj v vsakem pogledu. Lahi in Židje izbegavajo njegov hotel in ga uprav radi tega priporočamo vsim Slovanom-popot-nikom! — Bojkot so napovedali goriški Lahi gostilničarki „pri Lizi" (zlatem križu) v Kapucinski ulici, gospe Mandler, in sicer radi tega, ker ni hotela razsvetliti svojega stanovanja dne 22. marca. Gospa Mandler, po rojstvu Nemka, ni mogla drugače storiti, ako ni hotela razžaliti Slovencev ne samo v Gorici, nego tudi one z dežele, kateri pri nji odsedajo. Upamo, da ji ne bo žal po takih gostih, radi katerih so se izogibali celo Slovenci njene gostilne. Okoličanski Slovenci, naj bi odsedali tudi zanaprej rajši pri njej, nego pri kakem nasprotnem krčmarju! Lepaki v Gorici. — Tajnik okrajne bolniške blagajno, predobro znani Travan, je dobil privilegij za nalepljanje lepakov po goriških voglih. — Mi ne moremo umeti, kako se je moglo dati ta privilegij človeku, ki je široko znan po svoji strastni zagrizenosti proti vsemu, kar je slovensko. -Radovedni smo, kako bo s slovenskimi lepaki. Pravijo to in ono, no, bomo videli! Za kadilec. — Lahonska „Sentinella" je škandalozno napadla Lebanovo tobakarno nasproti ljudskega vrta in odsvetovala svojim ljudem, naj tam ne kupujejo. — Slovencev dolžnost je, da smodke tam kupujejo. Sicer je več slovenskih tobakaren v Gorici ! Te na znanje onim, katerim je vsejedno, ali kupujejo smodke tu ali tam! — Pride čas, ko lahoni še suhega listja ne dobe, da bi kadili! Vsi delajmo na to! Posnemajmo jih! — Naš tiskar je rabil pri volitvi 18. marca voznika št. G4 (Jožef Čotar). Revolverblatt goriškega pobalinstva je takoj napadel tega voznika, češ, da on edini je postregel g. A. Gabrščeku. In odsvetoval je svojim ljudem, naj se ogibljejo voznika št. 64. — Na to je voznik spremenil številko v 36, ali takoj je to prišlo zopet v „Revolverblattu" s pozivom, ne se posluževati tega voznika. — No, ako bi vozniki čakali na goriške lahone, bi imeli ubogo malo zaslužka, Vseh Slovencev dolžnost pa bodi, da lahoni še peš ne bodo mogli hoditi po tej zemlji! — Priporočamo voznika 39. in 64.! Kdo piše v „Corricrc". — „Soča" ne sme poročati resnice o nemirih na deželi, lahonski listi pa smejo lagati in obrekovati, kolikor se jim poljubi. — Toda „Corriere11 prinaša tudi taka poročila o dogodkih v mestu in posebno v okolici, katerih ne more dobiti nikjer drugje nego pri goriški policiji. Imamo dokaze, da v „Cor-rierovih*1 člankih so podane dobesedno take misli in trditve, katere so že prej pripovedovali vitez Bosizio, komisar Prinzig in Con-tin! — V tem pogledu se nahaja „Gor-rierovo“ uredništvo v pisarni goriške policije. Ako se pa peča g. Gontin s takimi posli, potem ni čuda, ako ni imel časa, da bi bil preslišal uboge ujetnike, katere je spravila pod ključ edino le slaba volja naših nasprotnikov. II „Corriere44 in njegovi poročevalci. — V zadnjih svojih številkah poroča ,.Cor-riere“ natančno (!!) o rečeh, katere so se godile zunaj Gorice, čeprav njegov poročevalec gotovo ni bil zraven, ko so se dogajali opisani čini(!?) Ravno tako je z neko gotovostjo sporočil, da je Slovenec, dijak Žigon, ubodel že večkrat proslulega Valentinuzzija ter sploh je znal obširno sporočati o najmanjši zgagi, katera ni šla na roko njegovi in njegovih zagovornikov politiki. Kar se je godilo proti Slovencem, tega ni videl in tudi ni dobil nikakega sporočila od strani, katera ga je obvestila o dogodkih v Št. An-drežu, Podgori, Št. Petru in obeh Vrtojbah. Res čudno! Kar se je zgodilo njemu pod nosom — tega ni videl! Ni sporočil nič o dogodku 25. marca pred hišo št. 28 v ulici Formica, kjer je bil u b o d e n neki Slovenec i n k temu še vojak samo radi tega, ker je izustil besedo „živio1-! Ta dogodek je javna tajna v Gorici in zgodil se je v noči mej 9. uro 50 m. in 10. na sredi ulice. Vojak je šel v družbi enega civilista in razgovarjaje se je glasneje izustil „Danes smo ga pili— ž i v i o !“, To je zadostovalo, da sta ju napadla dva — v u 1 i ci Formica dobro znana — vročekrvneža, in eden teh je ubodel vojaka, na kar sta ubežala. O tem dobro znanem dogodku ne ve nič naš „G o r r i e r e !“, a goriško redarstvo je vendar zaprlo nekatere surnljivce, mej njimi limarja Collassi-ja mlajšega. „G o r r i e r u“ tudi ni znano, da je nekdo dne 24. pr. m. mej 8. in 8l/2 uro zvečer šestkrat ustrelil za gg. 1. B. in M. T., katera sta šla iz Gorice proti Ozeljanu in se glasno slovenski raz-govarjala o baš pretekli volitvi v veleposestvu. To se je zgodilo blizu „Bajte*'. Oba sta srečno ušla napadalcu, kateri se je skril v gozdu. „G o r r i e r e“ ne ve dalje nič povedati, da so pričakovali našega tiskarja g. A. G. v 28. marca zvečer na voglu ulice Or/.oni in Corno nekateri goriški pobalini — mej katerimi je bil tudi eden vojak iz brambovskega polka — in ga hoteli zavratno napasli s kamenjem in palicami. To bi se bilo gotovo zgodilo, da ni stopala za njim večja družba, katera je videla napadalce in preprečila izvršitev. Moremo poslužiti s pričami! „C.“ sploh ni slišal nobenega žaljivega klica proti Slovencem ne proti državi. O tem govorimo na drugem mestu ! Kdo izziva ? — 25. m. m. pri zgodnji maši v cerkvi sv. Ignaciju so Italijani, ko je duhovnik Koršič molil slovenski Očenaš in Geščena si Marija, glasno kričali, „che gli vegni un colp !“ Med celo mašo so Lahi godrnjali in kleli. Koršič vabi otroke k nauku, a te, ki pridejo, zapodijo luški faloti iz cerkve, in samo ti, kateri pridejo v cerkev, ko je že Koršič tam, ostanejo brez preganjanja. Kak« s« slopi in gluhi! Naši gospodje pri glavarstvu vitez Bosizio, komisar Prinzig in Gontin so bili že prej, predno sta naznanjala „Corriere" in „Sentinella", istega mnenja, da vse demonstracije goriških Lahov so se vršile dostojno, da ni padla ne ena žaljiva beseda proti Slovencem in zlasti da ni bilo veleizdajskih vsklikov. Take trditve so vrgli v obraz našim veljavnim možem. Ni dvoma, da se je poročalo v enakem zmislu tudi v Trst in na Dunaj. Ker torej naša redarska in politična oblast ni videla nič ni slišala nič, kar smo morali čuti in prestajati vsi Slovenci v Gorici, a da merodajni krogi ne bodo tavali po temi, smo poskrbeli za neštevilno prič in pismenih izjav o demonstracijah proti Slovencem in proti državi. — O škandaloznih demonstracijah proti Slovencem v obče je prič na stotine; jedna sama priča od teh odvaga vse tri imenovane gospode pri glavarstvu. Poskrbljeno je torej za priče o teh-le ljubeznivih psovkah goriške poulične svojati in gosposke bagaže: W. Gorizia ita-liana liberala dai ščavi! Morte ai ščavi! M—da per i ščavi! Fora i ščavi! Abasso ste carogne di ščavi! Brusar i ščavi! Impi-carli! — Vrhu vsega tega bo dokazanih nebroj osebnih žaljenj, zasramovanj in psovanj. Dalje je nad 100 prič za te-le vsklike: W. Italia! W. Garibaldi! W. Re d'Italia! M—da per 1’Austria ! Mi smo prav zadovoljni, da naša policija nič ne ve o tem, kar potrdi s prisego več sto ljudi. Po tem dejstvu bodo na Dunaju lahko še najbolje sodili naše razmere v Gorici. Zdaj naj pa gospodje na glavarstvu le dalje trde svojo! Dostavljamo le še, da vemo tudi za i m ena nekaterih takih oseb, ki so se drle z enakimi veleizdajskimi vskliki. Toda mi ne bomo opravljali naloge policije v Gorici, da bi škodovali kaki osebi; zato jih tudi ne bomo ovajali. — Toda s celo gromado pisanih izjav goriških meščanov dokažemo to, kako grozno da so slepi in gluhi naši gospodje pri glavarstvu. Seveda jim taki dokazi ne bodo ljubi, toda zdaj je kocka padla; med njimi in Slovenci je nastal nepremostljiv prepad, zato ponehajo vsi obziri. Laška nestrpnost. — Med onimi veleposestniki v mestu, ki so imeli veliko trpeti od meščanov radi tega, ker niso hoteli oddati svojega gldsu kandidatu političnega društva „Unione", ampak so imeli dovolj poguma in stalnosti, da so glasovali za gospoda Alfreda grofa Coroninija, je tudi gospa Katarina Fischer, ki ima svoje posestvo na slovenskih tleh, a se peča v mestu z umnim vrtnarstvom. Svojo prodajalnico zvežih cvetlic in vencev ima sedaj do 1. maja nasproti gledališki kavarni, a potem v svoji hiši Via ponte nuovo. Imenovano gospo so pregovarjali različni činitelji, da bi prelomila dano besedo ter glasovala proti našemu kandidatu; a ker ni to pomagalo, napadli so jo na nečuven brutalen način v laških listih ter grdo obrekovali. Dolžnost je torej vsakega Slovenca, ki rabi sveže cvetlice, vence in druge izdelke umetnega vrtnarstva, da jih naroči pri imenovani gospi in to tem bolj, ker je tvrdka Fischer jako solidna in zanesljiva. Kdo jim je povedal 'i — Naši gospodje na glavarstvu so preiskovali, kdo neki je povedal ljudem na deželi, kateri veleposestniki so glasovali z Lahi, da je potem demonstrovalo proti njim. Iskali so prave „Urheberje" po receptu „Gorrierovem".Čudno, da niso nekaj tako domnevanih „Urheber-jev“ deli kar pod ključ! To bi bilo radikalno ! No, o teh rečeh bo še govora na drugih mestih. — Zdaj pa gospodom jedno vprašanje: 1. t. m. zjutraj so spustili iz ječe 13 nedolžnih mladeničev; že dve uri poprej je čakala pred ječami množica goriške mularije, da je mladeniče — zasramovala. Kdo, vprašamo, kdo je razbobnal po mestu, da bodo mladeniči izpuščeni ob določeni uri? Goriški župan — pekovski mešetar. Soproga peka Glessiga v Raštelu je rekla dne 23. pr. m. po izvolitvi nasproti svojim delavcem-Slovencem te-le razžaljujoče besede! „Mostri de sciavi, gave ciapada cosi (pokazavši jim dolgi nos), ande comandar in mon-tagna". Vsled teh besed so odpovedali službo vsi štirje Slovenci-pomočniki. Gospa se je šla pritožit k vsemogočnemu Bombigu in illustrissimu goriškemu. Taje preskrbel druge delavce, Italijane iz Vidma, ter jih pripeljal na delo onega istega dne, ko so imeli izstopiti Slovenci. Ne vemo pa iz katerega vzroka, eden delavec je pobral šila in kopita že prvega, drugi druzega, tretji tretjega dne in četrti pa menda tudi uteče. Tako je gospa Glessig jokaje: „poveri noi, povero nostro pan, perderemo tuti aventori" itd. zopet morala poklicati Slovence, da ji pečejo kruh. Peči kruh in prodajati „bru-stolline" in „limonado", na kar so navajani Lahi, je velik razloček. — To je bil prvi „fiasco" najnovejšega goriškega mešetarja brez patenta ! Razpis službe. — Deželni odbor po-knežene grofovine goriške in gradiške razpisuje izprazneno mesto deželnega tajnika z letno plačo 1200 gld. in, dokler se ne prekliče, z 10 odstotno draginjsko priklado. Ge bo po preteku enega leta deželni odbor s službovanjem zadovoljen, vkrene stalno podelitev službe ter zadobi tajnik pravico do 10 odstotnih plačnih poviškov do dopolnjenega 25. leta službe in se mu bodo vštevala leta za pokojnino po določilih veljavnih zakonov. Prosilcem je dokazati, da so končali politično pravne studije, da so popolnoma vešči slovenskega, italijanskega in nemškega jezika in da so si v dosedanjem službovanji prisvojili sposobnost v konceptu in pisar-ničnih poslih. Prošnje je podati deželnemu odboru do konca maja t. 1. Državni uradniki, ki bi se hoteli oglasiti za službo, naj pošljejo svoje prošnje po načelnikih dotičnih uradov. Razgled po svetu. Državni zbor. — Dne 27. m. m. se je sešel državni zbor. Tolikega zanimanja že dolgo ni bilo za poslansko zbornico kot ta dan. Galerije so bile do zadnjega kotička prenapolnjene, med radovedneži je bilo mnogo takih, ki bi radi sedeli doli med poslanci, katerim pa letos volilci nikakor niso hoteli privoščiti tega veselja. Največ zanimanja so obudili socijalni demokratje, kar je čisto naravno, saj je ta stranka prvič zastopana v državnem zboru. Točno ob 11. uri so prišli ministri, njim na čelu grof B a d e n i, kateri je pozval starosto poslancev, zastopnika olo-muške trgovinske zbornice, Emanuela vit. Proskovvtza, naj prevzame predsedstvo. Pozvani predsednik je najprej storil obljubo in potem otvoril sejo z daljšim govorom, v katerem je izrekel željo, naj bi se ne primerili politični in narodnostni prepiri ter spominjal poslance na izrek: Slogom raslo male stvari, nesloga pa vse pokvari. Na to je imenoval začasne zapisnikarje, med njimi Slovenca dr. Šušteršiča, ter pozval poslance, naj store obljube. Zapisnikarji so prečitali formale obljube v vseh avstrijskih jezikih, na kar je zapisnikar dr. Bartoli čital imena in so poklicani storili obljubo, vsak v svojem jeziku. Starosta Proskowetz je potem naznanil, da cesar v ponedeljek opoldne državni zbor slovesno otvori in določivši prihodnjo sejo na torek 30. m. m., zaključil prvo sejo, ki je trajala komaj tri četrt ure. V ponedeljek, 29. m. m., je Njeg. Veličanstvo s prestolnim govorom otvorilo državni zbor. Prestolni govor omenja razširjenja volilne pravice. S tem je omogočeno, potezati se za koristi vseh krogov. Dopolnjenje ustave dobiva svojo važnost po prizadevanju za zdrave socijalne reforme. Prestolni govor povdarja potrebo, da se skrbi za prebivalstvo v materijalnem in kulturnem pogledu in da se ublažijo nasprotstva v okvirju obstoječega reda človeške družbe. Prestolni govor navaja tu razne reforme, katere treba izvesti. Da se rešijo vsa ta vprašanja, ne bodo smela ovirati rešenja istih narodna in politiška nasprotstva. Vspešno rešenje teh vprašanj bo uplivalo blagodejno na vse dežele in vsa plemena. Vlada si bo prizadevala, da odstrani zapreke združenju in da pobijajoče se zahteve privede do sprave v mejah veljavne ustave. Deželnim zborom treba dovoliti večjo svobodo v gibanju. Glede vnanje politike izraža prestolni povor nadejo, da delovanje vlaslij na vzhodu dovede do vspešnega rešenja. Ukrepi vlastij merijo na to, da se ohrani status (juo m da se zavrnejo v svoje meje tendecije, nevarne miru. Prestolni govor graja vedenje Grške in svetuje Turčiji, naj odstrani žalostne zlorabe, ki skrivajo v sebi kal vednili nemirov. * * * Gosposka zbornica je imela 97. m. m. nenavadno dobro obiskano sejo, v kateri je najprej ministefski predsednik gro B a d e n i naznanil, da je cesar imenoval predsednikom gosposke zbornice kneza Alfreda Windischgraetza, za podpredsednika kneza Karla Auersperga in grofa Ernesta Hoyosa. Predsednik knez Windischgraetz je otvoril sejo z daljšim ogovorom, na kar so novi dani storili obljubo. Po rešitvi nekih formalnostij je predsednik sejo zopet zaključil in določil prihodnjo na sredo 31. marca. * ★ * V poslanski z b o r n i c i se je 6. t. ni. vršila volitev predsedništva. Predsednikom je bil izvoljen dr. Kathrein z 258 glasovi proti 114, katere je dobil grof Attems; 18 listkov je bilo praznih. Predsednik se je zahvalil na izvolitvi in je obljubil, da bo nepristranski vodil zbornične posle. Pozdravil je zastopnike V. kurije, izrekši nado, da se združijo v plodonosno delo. Govornik želi mirnega sporazumljenja med različnimi narodi na korist razvoja države. Zaključil je svoj govor z navdušenimi „živio"-klici na cesarja. Na to sta bila izvoljena podpredsednikoma Poljak David vitez Ab ra harno vi č in Ceh dr. Kramaf. Volitev je trajala tri ure. Pred to volitvijo je zbornica najprej odobrila tiste volitve, proti katerim ni bilo nikake pritožbe. Schonererjev pristaš posl. Wolf je na to zahteval besedo in ker mu je predsednik ni hotel dati, je naredil velik škandal, kateri je pozneje še trikrat ponovil. Italijanski poslanci — progressovci so interpelirali vlado radi izgredov povodom zadnjih volitev v Trstu, na Goriškem in v Istri, ter zahtevali, naj varuje Italijane in kaznuje slovanske razgrajalce. — To so naredili po reku: „rečem ti, da mi ti ne porečeš". No, dobili so takoj edino pravi odgovor od strani slovanskih poslancev. Da, predrzni so ti ljudje! Ker imajo na Primorskem vse ofieijozne poročevalce na svoji strani, upajo se tako daleč. Toda Slovani nismo spali in bomo znali primerno nastopiti tudi proti oficijozom. Avstrija. — Položaj in veljava Ijud-skošolskega učitelja v Avstriji sta se precej izboljšala, odkar imamo novi državni šolski zakon. Vzlic temu pa prebivalstvo še dandanes nekako prezira učiteljski stan. To se najbolje vidi že iz tega, da od začetka parlamentarne dobe do dandanes ni bil noben ljudski učitelj državni poslanec. Ljudskošolski Učitelji imajo pač toliko sposobnosti za ta Časten posel, kakor štajerski Kaltenegger ali še marsikdo drugi. Šele letos je izvoljen ljudski učitelj Dresel v državni zbor. Volila so ga predarlska mesta. To je nekako priznanje jednakopravnosti učiteljev z drugimi stanovi. Z Dunaja poročajo: Presvetli cesar je 24. m. m. obiskal razstavo umetnin v „Kunst-lerhausu", kjer je razstavljen tudi kip, kateri je izdelal vrli slovenski umetnik g. Alojzij Repič z Vrhpolja pri Vipavi. Cesar si je dal Repiča predstaviti in ga je odlikoval z Jako laskavo pohvalo. U novem državnem zboru je zastopanih 191 Slovanov, in sicer 82 Cehov (k tem prištevamo tudi 18 konservativnih veleposestnikov iz Ceske in Moravske), G9 Poljakov, IG Slovencev, 11 Rusinov, 11 Hrvatov in 2 Srba. — Od drugih narodnosti j pa je 19 llalijanov, 5 Rumuncev, 14 mednarodnih ®0cij. demokratov in 196 Nemcev razne po-'jtiCne barve. — Od 82 Cehov je 45 Mla-dočehov, 1 radikalec (Vašaty), l5 kompro-misovcev z Moravske, 2 konservativna, 1 ngrarec in 18 veleposestnikov. — Od 69 oljakov je 59 članov poljskega kluba, 1 konservativec (iz Bukovine), 1 neodvisni, 2 Polj- ljudske stranke in G pristašev Stoje-ovskega. — Med Rusi je 5 neodvisnih in G akih, katere je poljski kljub podpiral proti neodvisnim. Zadnje dni se je mnogo pisalo o m i-i s terski k r i zi, ki je nastala vsled zlfU’ .k.er or°f Badeni ni mogel dobiti v je°.rn'c' vladne večine, kakoršne si je kol ■ Pr'dobi Cehe, katere potrebuje ji,,! "I?den glavnih sestavljajočih delov večine, a-10^ obljubil, da izda jezikovno naredbo 4.eško in Moravsko, s katero naj bi prišel češki jezik do svoje veljave. To pa — kakor navadno — je vzbudilo krik med Nemci. Ker so se grofu Badeniju uprli poleg nemških liberalcev še češki veleposestniki, na katere je tudi računil pri sestavi večine, je podal ministerski predsednik ostavko vsega mini-sterstva. Cesar ni vsprejel ostavke ter po natančnih informacijah o razmerah v zbornici pozval Badenija, naj ostane s celim minister-stvom na svojem mestu in sicer na podlagi programa prestolnega govora, ker je dokazano, da dobi ministerstvo za ta program izdatno večino. Cesar je ob enem Badeniju in vsem ministrom izrazil svoje popolno zaupanje in povdarjal, da je jezikovna naredba na češkem neobhodno potrebna. Način, kakor se je rešila ministerska kriza, pomeni popolno zmago grofa Badenija, vsaj začasno. Toda brez sodelovanja vlade se je ustanovila večina v zbornici. Jedro te večine bodo slovanski klubi, poljski in češki klub ter s 1 o va n s k a z v e z a. To je velikega pomena, ker to je v avstrijskem parlamentu prvi slučaj, da so Slovani podlaga in zaslomba vladi. To rešitev so omogočili liberalni veleposestniki, ki so izjavili da si pridrže popolno prostost pri rešitvi jezikovnega vprašanja, da pa hočejo vlado krepko podpirati in tudi vplivati na nemške nacijonalce in liberalce, da ne bodo preveč nasprotovali zvezi liberalnih nemških veleposestnikov s slovanskimi strankami. S tem je vlada dobila moč, izvršiti svoj program. Načelnik poljskega kluba Javorški in načelnik mladočeškega kluba Engel sta si v imenu svojih klubov javno sporočila drug drugemu zagotovilo najpopolniše češko-poljske solidarnosti. „Wiener Zeitung" je objavila 6. t. m. dve naredbi ministrov za notranje posle financ, pravosodja, trgovine in poljedelstva o rabi češkega jezika pri oblastih na Češkem. Od 1. 1901. naprej bo'moral biti vsak uradnik p o vsem kraljestvu vešč tudi češkemu jeziku in bo moral to dokazili po izpitu, kateri bo moral položiti najdalje v treh letih po nastopu službe. Druga naredba se tiče rabe deželnih jezikov pri oblastih na Češkem in določa bistveno, da se v kazensko-sodnem in civilnosodnem postopanju vse rešitve in odloki, kakor tudi razprave morajo vršiti v tistem jeziku, katerega se poslužujejo stranke. Za vojaške in orožniške oblasti pa ne veljajo ta določila. — Ti naredbi se sicer tičeta samo češkega kraljestva, toda led je prebit in kar so dosegli Čehi in kar že imajo Poljaki in Italijani, ne bodo mogli dolgo odrekati tudi nam Slovencem in sploh Jugoslovanom. Ogerska. — V madjarskem mestecu Hodmezovasarhelj se vrši sedaj kazenska obravnava proti družbi morilcev, katera je umorila celo vrsto ljudij le iz dobičkarije, Na Ogerskem imajo namreč pogrebna društva, katera so tako organizovana, da dobe sorodniki po umrlem društveniku precejšno svoto izplačano, navadno po 50 do 100 gld. Vsakdo je lahko član več takih društev in ker jih je v omenjenem mestu jako mnogo, so dobili sorodniki po 1400 gld. To je zapeljalo zlasti mnogo žensk, da so vpisale svoje sorodnice v ta pogrebna društva. Kmalu potem so iste zastrupile in vtaknile dotični denar v žep. Ljudje so tako demoralizovani, da je mali zastrupila svojo hčer, v drugi hiši zopet hči svojo mater. Ta grozna pohlepnost in popačenost je nastala vsled upliva Židov. Ti umori — katerih je doslej dokazanih 42 — niso jedini dokaz. Dobiti je še mnogo dingih. Posebno značilen je naslednji slučaj: Sin precej imovitega posestnika je ne dolgo tega umoril očeta, svojo mater, tri brate in dve sestri, vse v jedni noči. Ko je prišlo sodišče temu zločinu na sled, je mladič hladnokrvno priznal, da je storil umor, da bi on dobil vse očetovo premoženje. Ker še ni bil polnoleten, ga sodišče po ogerskih zakonih ni moglo obsoditi na smrt. Pred ko-nečno obravnavo je šel morilčev stric k nekemu odvetniku in mu obljubil znatno nagrado, če izposluje, da sodišče njegovega netjaka proglasi polnoletnim. Odvetnik je vprašal moža, čemu to želi, na kar mu je isti ongovoril: Veste, gosp. doktor, ko bi bil Joško polnoleten, bi ga obesili in jaz bi po- dedoval vse imetje, dokler je pa maloleten, ga pa ne morejo obesiti. Pač ljubezniv stric, ki se toliko potrudi, da bi spravil svojega netjaka na vešala! — Sploh pa se more kaj takega le na Ogerskem dogajati. Ostale države. — Grški poslanik in bivši minister Papamikalopulos je obiskal na Kreti bivši ustaški tabor, katerega so bom-bardovale evropske eskadre. Dal je preiskati vse bombe, kar jih je bilo še najti in nabral jih je 7 ruskih, 7 italijanskih, 3 avstrijske in nad 20 nemških. Te bombe se zlože v Atenah v Helenskem muzeju v piramido, ki bode spomenik evropske kulture koncem 19. veka. Nedavno je makedonski ustaški vodja Takis imel hud boj s turškimi vojaki blizu Gemene. V dolgem boju je pognal Turke v beg. Pa tudi druge ustaške čete se klati jo po Makedoniji. Za Turke bode to najneugod-neje, da bodo imeli ustaše za hrbtom, ako pride do vojne z Grško. — Bolgari so pa dosedaj v Makedoniji še najbolj mirni. Za Grke se ne marajo bojevati, za lastno osvo-bojenje pa se jim čas še ne zdi ugoden. Dokler Grki niso zagotovljeni, da Bolgarija poseže v boj, nimajo dosti upanja na uspehe. Svoboda v Alzaciji in Lotarin-giji je mnogo manjša, kakor v ostali Nemčiji. Še vedno velja za ti deželi nekako obsedno stanje. V Alzaciji in Lotaringiji smejo politične oblasti prepovedati izhajanje listom in proti tej odločbi ni pritožbe. Prav te dni je namestnik dvema listoma prepovedal izhajanje, ker sta objavila članka, v katerih pravita, da se pravi Alzačani ne udeleže slavljenja stoletnice rojstva Viljema I. Novi predsednik Zjedinjenih držav, Mac Kinley, je napovedal povišanje carin. Pri tem se bo gledalo na to, da se varuje domača ameriška obrt. Mnogim evropskim izdelkom se bo zopet zaprl pot v Ameriko. Razne evropske obrtne države bodo hudo prizadete. Položaj na Kreti. Kakor poročajo z Dunaja, so tamošnji politiški krogi prepričani, da je treba smatrati položaj na Vstoku zelo zamotanim, in to mora vzbujati resnobnih skrbij. Politiški krogi se namreč boje, da bi v istem trenutku, v katerem bi Grška z orožjem nastopila zoper Turčijo, niti Bolgarija in Srbija ne ostali mirni ter ju nihče ne bi mogel zadržati, da zasedeti one dele turškega ozemlja, kjer bivajo Bolgari, oziroma Srbi. Poveljniki ekskader so dovolili upornikom, da smejo ostaviti trdnjavo Akrotiri. Komaj pa so bili uporniki kakih 2000 korakov izven trdnjave, jih je napadlo kakih 2000 turških bašibozukov (nerednih domobrancev), ki so bili prejšnji večer zapustili Kanejo in se namenili v Selin. V bitki je padlo 50 bašibozukov. Evropski vojaki, odposlani, da razorožijo obe stranki, so došli na lice mesta, ko je bil boj končan. Baši-bozuki so ubogali povelje zapovednikov evropskih čet ter takoj oddali svoje orožje in streljivo. Parižka „Agence Havas" poroča o istem dogodku iz Kaneje: Glede na dogodke pri Akrotiriju je treba povdariti, da so evropski vojaki nastopili radi tega, da store konec bitki. S pomočjo Tešid-paše se jim je posrečilo razorožiti baši-bozuke in jih zavrniti. Poročila z dne 7. t. m. pa so jako resnega značaja in bati se je, da smo na pragu velikih, usodnih dogodkov, katerim ni mogoče preračunati posledic že danes. Vse vlasti so naročile svojim admiralom, naj pričnejo z blokado Pireja, pristali i š č a b 1 i z u g 1 a v n e g a mesta Atene. Odgovor na ta korak velevlastij utegne biti ta, da Grška napove vojno Turčiji. V isti hip pa morajo odstopiti vlasti od blokade Pireja in Krete; kajti, ako bi po na-povedbi vojne še vedno ovirale prevažanje vojakov, bi to značilo, da so zaveznice Turčije. Vojna med Turčijo in Grško sama na sebi ne bi delala skrbi Evropi, pač pa je nevarnost v tem. da gotovo pade iskra tudi v Makedonijo. V slučaju vojne je ustaja v Makedoniji gotova reč. Pripravljenim nam je torej biti na jako resne dogodke. Raznoterosti. * Zadušil se na cmoku. — Zasebnik in posestnik Fran Pizak je te dni večerjal v neki gostilni starega mesta praškega. Raz-govarjal se je s sosedi, v tem mu je zašel komad cmoka v sapnik. Pričelo ga je strašno dušiti. Prisotni ljudje so hoteli pomagati nesrečnežu, toda niso znali, zato je nekdo hitel po zdravnika. Med tem se je Pizak zadušil. * Strašen samomor. — V Pratu pri Florenci je bival kovač Josip Micheloni, katerega je poslednji čas preganjala nesreča tako, da je obubožal povsem. Sklenil je umreti. Zaprl se je v svojo delavnico, nabil staro cev od puške z žreblji in koščeki železa, jo pričvrstil v škripec, stopil pred cev in zapalil z užigalno vrvico svojo „puško". Počilo je strašno, kajti razneslo je tudi cev, a nesrečnemu kovaču je prsi raztrgalo tako, da so posamični koščeki pljuč srca i dr. viseli razkropljeni po vsej delavnici. Strašen prizor! * Papeževa vojaščina obstoji iz petih vojev: plemenite garde, švicarske garde, pa-lačne straže, žandarjev in gasilcev, ki so tudi vojaški organizovani. Poveljnik plemenite garde je knez Altieri. Ta garda šteje petdeset mož. ki so dobro plačani. Na mesec imajo po 300 do 400 lir, poleg tega imajo še nekaj postranskih dohodkov. Švicarska garda šteje sto mož, velicih, močnih švicarskih sinov. Ti stražijo pri vhodih v Vatikan. Imajo lepe uniforme in so oboroženi z Remigtono-vimi puškami. Dobivajo brezplačno hrano in GO do 120 lir na mesec. Palačna straža šteje dve stotniji. Sestavljena je iz samih Rimljanov. Skliče se le ob slovesnih priložnostih, plače ne dobiva, pač pa neko letno odškodnino za uniformo. Poveljnik palačni straži je podpolkovnik Grostasana, kateremu sta podrejena 2 majorja, 4 stotniki, in osem poročnikov. Palačna straža ima tudi godbo. Papeževih žandarjev je 120 in vzdržujejo red v notranjem Vatikanu. Žandarji so vsi iz Romagne. Gasilcev je 30. Vseh vojakov ima papež kacih 600. * Duhovit odgovor je dal nedavno grški minister za zunanje stvari, Skuzes, nemškemu odposlancu v Atenah, Plessenu. „L’ lil." pove, da se je podal Plessen naravnost k Skuzesu, ko se je bil polkovnik Vassos z vojsko izkrcal na Kreti ter vprašal ministra s pravo prusko oholostjo in nadutostjo: „Kako je Grška mogla zasesti Kreto brez dovoljenja Nemčije ? !“ Minister Skuzes je hitro zavrnil Prusa: „Baš tako, kakor je svoječasno šla Nemčija in je brez dovoljenja Grške zasedla Šlezvig-Holštajriško". Na ta izvrsten odgovor se je Prus ugrizel za ustnico in odšel dolgim nosom. A vendar kaže tudi ta malenkostni dogodek, kako radi se Nemci mešajo v tuje stvari! Narodno gospodarstvo. Pridelovanje zgodnjega krompirja. Koncem meseca februvarija in začetkom meseca marcija se v kleti odbere zadostno število srednje debelega zgodnjega krompirja, navadno rožnika, ter se položi v štirivoglate zaboje in jerbase, ki smo jih poprej napolnili s plevami. Krompir se mora tako položiti v pleve, da so okrog vsakega gomola, tako da ne pride drug z drugim v dotiko; samo konec očesca vsakega krompirja naj gleda iz plev. Potem se kromir pokrije s starimi časopisi, zaboji in jerbasi pa se postavijo na peč in na police. Do začetka meseca aprila se razvijejo iz kromirja kratke debele cime, v debelosti in dolgosti mezinca. Sedaj se krompir pozorno posadi na vrtu, in sicer v peščeno, močno zemljo, ki pa mora biti zavarovana pred severnimi vetrovi. Od 10. do 20. junija se smo tako nasajen krompir že kopati kot popolnoma dozorel. Fosforovokislo apno i rczahica. Ako smo primorani, kar se po zimi često pripeti, živino krmiti s slamo, zgodi se lahko, da je v krmi pomanjkanje fesforovokislega apna, I ki je za rast kostij neobhodno potrebno. Še I bolj pa se to pomanjkanje opazi pri krmljenju sena iz kislih, šotastih ali močvirnatih travnikov, ktere smo primorani v suhih letih kositi. To se pojavlja pri mladi živini kot omehčanje kostij, pri starejši pa s kostolomom. Tej nezgodi pridemo v okom, ako jumemo živini o pravem času pokladati fosforovokislo apno. Zlasti dobro se plača krmljenje fosfo-rovokislega apna pri reji mlade živine, ker ji zelo pomaga k utrjenju okostja, kar velja : tudi o reji prašičev in prascev. Fosforovokislo apno se rabi z dobrim uspehom tudi pri napakah mleka, če se noče umest, ati če krava mleko izceja. Znano je namreč, da dobra molznica daje znatno množino apna od sebe, ki se ji mora nadomestiti, ako hočemo, da krava svojo dobro lastnost še dalje ohrani. Dalje to sredstvo pogostoma pomaga, da se krave ne otelijo prezgodaj ter se pravilno potrebijo. Varujte pajke. Navadni ljudje smatrajo pajke za škodljive živali in jih pridno' po-končavajo. Kdor pa pajke bolje opazuje, se jo že prepričal, da so na polju in v gozdu jako koristne živali. Pajki polove v svoje mreže neštevilno škodljivih mrčesov, posebno listnih ušij. Poslanicas). Podpisani izjavljam, da sem bil prisiljeni prižgati sveče na svojih oknih na večer nasprotnikove zmage, a nisem tega storil iz prepričanja, in tudi ne radi veselja nad zmago, kakor se govori. Tudi nisem prodal svojega glasa nasprotnikom pri volitvi v mestni skupini, kakor me nekateri obrekujejo, pač pa sem se do sedaj zdržal vsake volitve. V prihodnje bom tudi dejanski kazal, da sem in ostanem Slovenec. Josip Makuc, J7 trgovec v Gorici, Franc Jožefa cesta- *] Za sestavke pod tem naslovom je uredrhlitvo odgovorno le toliko, kolikor nalaga tiskovni zakon — Op. ur. Loterijske številke. 3. aprila: Dunaj , 83 25 27 33 1 Gradec , . 9 36 53 6!) 23 Inomost 89 86 61 3 35 10. aprila: Trst . 21 9 49 40 50 Line , 81 33 42 31 1 Dunajska borza 12. aprila 1897. Skupni državni dolg v notah . . . 101 gld. — kr. Skupni državni dolg v srebru . . 101 05 Avstrijska zlata renta 15 Avstrijska kronska renta 4% . 100 95 Ogerska zlata renta 4 % ... . 122 10 Ogerska kronska renta 4% . . . 99 20 Avstro-ogerske bančne delnice . 935 — Kreditne delnice . . . 30 London vista 119 55 Nemški drž. bankovci za 100 mark . , 58 65 20 mark . 11 73 20 frankov 52 Italijanske lire 45 05 G. kr. cekini 5 65 V Tržne cene. za 100 kilov Kara : Santos...................gld. 132'— do 140'— Sandomingo . 160-— d Java 160-- 71 164-— Cejlon .... 185- - n — ’ Moka .... 192-— n • Sladkor 34-— 35 — Špeh 52-- rt 56 — 1'etrolij v sodu . . . 18'8/4 n — * v zaboju . . 6-10 „ • Maslo surovo . . . . , 64-- n 66- — kuhano .... 8T— rt 82-- Moka : (Majdičeva) : št. 0 gld. 15'45, št. 1 gld. !4'95, št. 2 gld. 14'45, „ 3 „ 13-85, „ 4 „ 13-—, „ 5 „ 12-45, št. 6 gld. 11-45, št. 7 gld. 9-45 Ogerska: št. 0 gld. 15 20, št. 1 gld. 14-70, št. 2 gld. 14 20, „ 3 „ 13-70, „ 4 „ 13-30, „ 5 „ 12-80, št. 6 gld. 12-20. Otrobi debele....................gld. 4-50 do 4‘70 drobne........................ 4-50 „ 4'70 Turšiča navadna...................... 5.50 „ ti-40 Oves................................. 6.50 „ 7.— „Svoji k svojim!11 Klobučar Leopold Horvat v Gosposki ulici št. 12 v Gorici (zraven lekarne Gironcolli) se toplo priporoča za blagohotno podporo svojini so-rojakom v Gorici in po trgih na deželi. Stlobuke izdeluje v lastni delavnici in prodaja po najniži ceni. Zagotavlja se poštena postrežba in dobro blago. ^ Jakob Gril, ^ trgovec z mešanim blagom in pekar 89-1 v GORICI 38—1 ulica Sv. Klare štev. 4. k priporoča slavnemu slovenskemu; občinstvu, posebno onemu iz Brd, svojo bogato založeno prodajalnico raznega jodiln. blaga, n. pr. kavo, sladkor, moko, otrobe, olje ter druge jestvine, kakor tudi vedno sveži kruh in drago pecivo. Prodaja se na drobno in na debelo. Ceno so zmerne, da se ne boji konkurence nikako drage prodajalnice. Kot Slovenec in podpiratelj vsega, kar je slovenskega v Gorici, se toplo priporoča svojim sorojakom na deželi! Svoji k svojim! f Vinarsko in sadjarsko društvo m p) 1$ za Brda Pj s sedežem v Gorici, ulica J3arzellmižt.20. 1 H svo\a puliva g priporoča po nizki ceni slavnemu občinstvu v\t\a*. vefculo, moAvo p $Yax&\Y\\o \t\ dvu^a wa-vadtna evtva \)\tva, \>v\-|| del&e clat\o\). Razpošilja na vse kraje od 56 litrov naprej. Uzorce vin pošilja na zahtevo. S Anker 25.25'13 • Liniinent. Capsici compos. iz Richterjevo lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le Richterjev Liiiiinent s „si^lrolll,, kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom" kot znano zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem levu" v Pragi- Zagotovljen in pošten zaslužek, pnŠitsj osebe vsakega stanu in v vseh krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. Ponudbe sprejema Ludovik Osterreieher, Budimpešta Vlil. Deutsche gasse S. 110 10—1 Prvi in najstareji fotografičflo-imetnti zaioi Antona Jerkiča v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št. 11} prevzema vsa v fotografično s'roko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 20—2 •»••••••••••»•»a tt'uVm'nJmjfmjilajijijtjt'uf cr § I Velika zaloga orožja J 44 5 4 zlasti za lovec. 27 0—2 j! Duške brokove, kaliber 12, 14, 10, 20, 24, 28 in druge po ceni in s popolnim puškarskim izdelkom. Posebnosti pušk brokovnic in drugih 1^,1 VVinehester in Pieper domači patent Cie- [S nial in Krona z ekstratorjem in brez njega; rtji velika zaloga revolverjev, huinhitk, kn-rabin, llobertk, boqru kakor tudi zaloga ' Sq smodnika in streliva in vseh lovskih po- (Sl trebščin priporoča z redno postrežbo b®?} a St & ii J. Havranka sia v Roudiiici nad L, čkško) fgj Cenik s slikami pošiljamo na zahtevanje poštnine prosto. JjJi /rt ,0 /r) /7},^) /č) ^ /7S /DjO /D (?' 'M * i ^-—--rr^kavo'- }{ncipP 0vo S ^sak kdor ljubi okusno kavo, lioče zdrav ostati in si kaj prihraniti. Vaclav Zima, Li izdelovnlnica gospodarskih strojev v Pfepvchach ^ u Oporna na Češkem, izdeluje kot pote >nost Čistil, mline za žito ^ po svojem patentovanem izumu. Mlini so znani 2 v novejši dobi kot najboljši. S Kbmnrts-rnino z no^' nolr* brušenimi, ki so (y, '•»•IIUI utllluu pripoznane kot najboljše, f| 57 4—4 kakor tudi I? Žitni drobilci z mlinskimi jjj kamni svojega patentovanega izuma, ki se od drugih močno razlikujejo, se lože gonijo in bolje delajo. > Univerzalni hrži pralni stroji z žmikalniki, <£ so neizogibni za vsako hišo, ker se ž njimi pri pranju polovico prihrani. Za vse svoje izdelke jamčim najboljšo 9 C °tl’ so*'.<*no postrežbo in zelo zmerne cene. es 'enike pošiljam na zahtevo brezplačno in pošt-prosto. ' 2^^ SBovenci, fsodpirajte le svoje trgovce, obrtnike, zdravnike, odvetnike itd., držite se strogo gesla „Svoji k svojim!“ Ha®a®»i®B3©E!®(g®!a®B©©!i3®v3®H»ra«&aa®affi3i«i ® Sodar Franc Rusjan v ulici Vetturini 9. — Gorica — (v hiši kje je ljudska posoj linica) priporoča se gg. trgovcem z vinom in vinogradnikom za izdelovanje novih in popravljanje starih sodov in izdelovanje vseh, v njegovo S stroko spadajočih del. (el.) S a®®«SOS3®a®B«Q®B9OD90®a9£eSSB®B9Oa ■Oa®BO®B®B«B®B®B®B®B® Podpisani naznanja, da je otvoril v Podgori h. št. 185, lastno izdelalnico raznovrstnih testenin kot so n. pr. makaroni, rezanci, biguli i. t. d. (cl.) Priporoča se svojim rojakom v Podgori in drugod za obilna naročila. Jožef Bizaj. ANTON OBIDIČ ♦ -<90><©>•<»><^2 - - ----- - ■ t Jožef Rojic - Čerin v Cerknem v Cerknem m ® prodaja 20° pristni brinjevec (liter po gld. IGO) ^ in brinjevo olje (dekn 2 kr.) <5 .J priporoča pekarijo v Riva Corno 4 4> in podružno prodajalnico kruha 0 pri Gorici. oVV^v^v^rvvvvvvv^vVvo »«©e®©€®©0®0®0C©C®©0'®«0©©6®®G»' Svečar J. Kopač v Gorici Solkanska ulica 9 r ® priporoča pristne čebelnp-voščene sveče © ® kg po gld. 2 45. Za pristnost jamči s 1000 kron. g S Sveče slabejšili vrst po jako nizki ceni. Zaloga g • kadil za cerkve po gld. 420, I gld., ter 50 kr. kg. © ® Razpošilja na vse kraje avstro-ogerske monarhije. ® ie®®®eeece®©e«e®®aeee®ee®®Ge®©G® r* ©ffi®0©eeG©©©9©o®©®©coo©oo©®o« Trgovec z vinom Ant. Pečenko S Vrtna ulica šiv. 8. © priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej W © pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, ® ® briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.— J © « © Gene zmerne, postrežba točna. 9 SteF— Za pristnost vina jamči. ^ eGco©®®®©©©C5®D®<3o©0®e®0®(s©®i9®®®a Anton Kuštrin a § Ambrož Furlan 0 A Usnjar Franc Bensa $ y v Gosposki ulici šiv. 23 ▼ W v Tržaški ulici št. 4 4; J v Ozki ulici 8 A 4 priporo'it ^ Q priporoča svojo trgovino je- 4 y priporoča vsakovrstno usnje, ^ A svojo trgovino raznih jedilnih A ' © dilnih potrebščin in domačih © I A podplate, kopita, orodje in druge a X potrebščin. Postrežba točna. ▼ 4 pridelkov. ^ ▼ potrebščine za čevljarje. ©0®fflO0*ao-®--© R&"<><«>0<1>-tu- Siiunig & Deklevu ^ ^ glavna zaloga koles „Swift“ v ulici Fran Josipa j ji št. 4. Zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev j itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles k \ ji in izdelovalnimi žičnih blazin v nunski ulici št. 14. |5 Anton Koren (j, hii Gosposka ulica 4- ® priporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ S blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. ® 4 S« * Hiiusuev & Lokar » 4) tovarna usnja v Mirnu pri Gorici. » J Zaloga in prodaja na drobno v 4 Gosposki utici št. 9. * i?*-*?*?^*9******V¥1¥v'*i ©•<«►<► o O-CO -4fr- 4 Jožef Novic krojač 4 4 Gosposka ulica št. 14 4 © se priporoča časi iti duhovščini in ostalemu ob- © A činstvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno Y 4 in po raznih cenah. v © o <©.-o-o o o O-O <»>-«*>-0O O @ «*****.**#*********** X Klokužar Anton Eon 41 v Semeni ški ulici -|j jj;' priporoča svojo bogato zalogo 4< klobukov in kap ter gostilnico 45 preskrbljeno z izborn. vini. ^ J Andrej Jakil * *! Tovarnar kož v Rupi J p. Miren. ^ Prodajalnica na Kornu v Gorici. * 9AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA© | Deloljubne t ^ osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu-^ žek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zu- ^ < kunftsvoi\sorgeu Gradec, poste restante. ► ©VVVVVVVVVTVVVVTVVTTVVVVVVVTVTV© |»a®p*- Najboljše stiskalnice za grozdje in olive H so naše „HERCULES** - stiskalnice najnoveje in naj-izvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja se skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škropilnice za trte so ,,SYPHONIA“, samodelujoče brez premikanja. Mlini za grozdje, sadje in olive, roti-kaei s pobiralnikom za grozdje; posuševal- «- niki za grozdje, kakor tudi za druge pridelke Avtom, škropilnica. vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkadl za koruzo, čistilnice žita; sita, rezalnlcc in mlini za žito na roko raznilt velikosti in vseh drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji ^a«r PR. MAVFARTH & Co. 733»»^ Stiskalnica za grozdje. c. in kr. edino privileg. tovarna poljedelskih in v in ogradni h strojev na Dunaju II. Taborstrasse štv. 76. Odlikovani v vseh državah svetu j. več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z častnimi diplomi. — Ilastrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, se iščejo. Varovati se je ponarejanj. ©®®®@®©®®® jjrivileg. aparati. M. POITEMJ krojaški mojster in trgovec v Gorici, na Travnik št. 22 I, nst. £dma slovenska zaloga vsakovrstnega blaga ter gotovih oblek po najnovejši pariški modi za gospode vsakega stanu. Blago se prodaja tudi na metre tako po ceni, da lahko postreže vsakte-rega. (Sukneno letno blago od 85 kr. po metru naprej). — Za celo obleko (3 m. 20 cm.) od gld. 2-80 naprej. Krojni štampi in karte za celo obleko se prodajajo po gld. 1*50, vsaki drugi kos 1 gld. frTUmiM * iiirUffiT^ Zaloga piva prve kranj. eksportne pivovarne T. Froli licii-a na Vrhniki pri Ljubljani v Rabatišču 18. - GORICA - via Rabatta 18. Priporoča se p. n. gg. gostilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi. Prodaja izborno pivo v sodčkih HI., in v ste- po Vn V: klenicah po % Vs L. Steklenice pridejo iz pivovarne napolnjene, pasterizirane in plombirane. Nik Glede cene in dobrote piva se ne bojim konkurence. Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča z geslom Svoji k svojim! si 5-2 Joško Rovan, zastopnik pivovarno. ž ""vnaMajr© Jakob Klemene, trgovec z manufakturnim blagom, ulica S. Antonio št. 1 v Trstu, naznanja slavnemu občinstvu, da je poslal na deželo svojega zastopnika, gosp. Franjo Klančer-ja, kateri se predstavi v kratkem p. n. odjem-nikom. Prosi rodoljubne rodbine, da ohranijo naročila za njegovega popotnika. 84—3 Edina slovenska spedicijska poslovnica v Gorici za uvoz in izvoz blaga se nahaja v ulici Morelli štev. 12. pri tleh. Slavnemu občinstvu se priporoča za blagohotna naročila v smislu gesla „Svoji k svojim“ 108 udani Gašpar Hvalič, lastnik. Izvrstno 33 dalmatinsko črno vino (domači pridelek) razpošilja podpisani od 100 litrov naprej na vsako postajo avstro-ogerske monarhije. Vino se računi po njega kakovosti in sicer postavljeno do Trsta po 18 do 22, a za vse druge postaje od 20 do 25 gld. za 100 litrov. Pristni izvrstni tropinovce po GO do 70 kr. liter. Fino namizno olje GO kr. liter, semenska čebulica 5 kg. poštnine prosto za 2 gld. priporoča Alojzij Bratina, grajščinski oskrbnik v Dubrovniku, Dalmacija. (Dopisuje se slovensko). JO S. V I N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradsk& ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, SMT" ZRAČNE TLAČILKE ~WI (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za staklenice, zama&ilke in kaprovalko steklenic, tlačilke, parni ventili in zaklopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. Ceniki na zahtevo brezplačno. — Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — GOBICA — Via Stretta 1. priporoča Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi sestavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko premeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji las nika. co»- Cena je zelo nizka. Stroj za žvepljaiije sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). 29 13 4 Meh za žvepljaiije grozdja raznih sistemov. Sprejemlje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. Trgovec z manufakturnim blagom ose \) Sond \) sV. 8. ima bogato uMrltljeno zalogo votaili in tmlenili snovi] ter perila in platna iz samega lana za gospoda in kmeta. ,S X, 88—2 moderno blago in perilo za vsaki stan, kot n. pr. za uradnike, učitelje, čč. duhovnike itd. Največja zaloga volnenih ali žimnatih blazin za postelje, pogrinjal, vsakovrstnih volnenih plaht i. t. d. Vse po najnilji ceni. 9t