St. 34. V Gorici, 23. avgusta 1889. „So«»" izhaja vsak petek in veU Popoitipr^icmtn* ali v fiorici na d«w jpeftifjana: V*e leto ..... f. 4.4(> Pol let*.....„ 2.2t- (jetirt let* . . . . „ MO Pri o*tt**tfli« m take tudi pri »jw. loftfCttk*' M flsiuje «a mmulno trifltup- qo rrsto: 8 kr. et ¦• tjtka l krat 1 » » u » j „ .Za *e*» *>k» , |»» frwstnru P6saiijiyzne3fevince »DJ»»; v NinMkJ'-tttfti In ¡ protyfiilnlolV;. 'Likatja V SoiiieniSkih ulfaiVu; St, 10. Hwm naj se po&iljajo uroddiitvu nwoiniaa .pa oprarniStva „Si>Be», Via Mercato 12, II. Rokopisi w in? vra'ftajo; dopiii nig «w lilugovyljny fraukiijujo. — Odlarcein in Ufnglui ni>jtr<»itmfttiiiit in Wutniua «iiiK, *ko»w xtgluv pri ppraviiislvij. Nattm deielnim poslancem. Pray mnogo je obdin v dezeli nasi, ki nimajo svojega zdravnika, tak6 da mora bolnik ure in uro oakati idravmftke pcmodi in se ni goto*, da mu dojdo telca pomo6. Ker je pa zdravuikovo daljse potovanje iavQn svojpga okrozja jako draga, tokd ljudje pogosto uitt zdravnika 00 kliCejo ali pa z odlaSa&jcm zamude toliko, da je ie prepozno, Tak6 sgablja narod mar-•ikako drago mu iivljenje, ki je za sredo iu blago-ataoje poaamifiaih dru&tn noizogibno putrebno. — V-temitno s» zgled la trg Kobarid z veliko njegovo okolieo, kjer iivi okoli 10.000 dus, Kako tiujno po-trebuje ta okolica • trgom vred svojega zdravnika I Zdaj morajo ijudjc iakati zdravniake pnmodi v Tol-miou ali pa y daljoem frdadu. Ali ni to liudo. mudno neaoosno in ob&aloyanja vredno sUnjoV Kobarid sam je veliko premajbna obftina, da bi gam pjadeval sdravDike, katerega bi rabila vea velika okolica, n 0 dn bi ho tola k aj dooaiuti k zdruvniko-v i 101 n i p t a e i. Ze veftkrat 10 obftne v okolici obljubtte k tej placl letne doneske, no ko bi trobalo nekej dati, kriile mo ae jedoa za drugo, de*, naj morn rao sdravuika taejedno pladaii, 6e gu puklidemo. Tok6 je morala majnna kobaridfka oboma ittua «kr-beti ca zdravnikoro letno pla6o. Zdaj pa tain nimajo zdravnifca in Kobarid le ne upa tarn r.zpiBAii novo tluibe, «ko ne dobi pomoii oJ drugod zi\ zdravoikovo lelno phio. In U pomoe bi biltt deioliiapo^tava, po katert bi b \I (recimo t uuSem hIuo.ijii) Kobarid % vaO oklico jedno itmo sdravniiko okrofje • Brojini xdrarnikom v Kobaridu. Posamifoe obiine pa oaj bi za te patrcbo donainlfi v skupno blagajnico v razmerju po otidaljenasti cd Ko-barida, ker bi We nam ret tudi zdravnikavo potovinje t bolj oddtijene oWine in kraje mnogo dra2o. — Kakor je r tem slaLaju, tak6 bi se z isto ds^elno postiiTo ur«>di!a zdra«msk* sluzba pi vsrj deieli, tako da bi nikjer ne pomanjkovalo zdravniSko pomoci in bi bila zdravnikotn zagotovljena dosti.jna biuzbtt. — Tako diielno postuTO imata n. pr. io ^tajersko in Kranjsko, na Gorikem p& niamo ie misliii na take potrebe. Itt vendar bi bila taka posttva od veiike TiiJooiti, kar smo videli v posebncm »lu6(iju za trg Kobarid. Zategadei tiaj t kratkem obrisu predo6imo dobroto takega aakona in opozorinio nuSe deielne po-¦lance na nujnoit te releTaioe zadeve. USTEK. Popla6an Sirokoustne^. (Ceiki apisal Fr. Ekert.) Kdor je vide! blejako jezero ua Kranjskem, ta iiarokrasni kraj ptanlnakega areta, ¡ katerem odmeva jezik slovaaski, oni gotovo ne premagA koperneuja, da bi ae aopet in zopet ne trnil tija. Vaaj iz polti-¦oeerne druibe oeike« katera je izvreita pred dvema letoma is Prage alovansko pot k bratom na jug, priila je dobra ietrtina o lanakih pofitnicah znova na Bled. Nekoji ii njib nastanili ao se ob jezercu, kakor redni topliiki goatje, drugi pa ao na ayojih izletih po Alpalt vaaj za nekaj dnij ondu catajali. Zatd nam n» nedcatajaio na Bleda nikedur CeSko druibe. Birala je tarn vea mesecargust re«jle peidiea 6ehov vendar prehajajodi rojaki pomnozovali so vaak dan to naSe dinibieo v dostojno druibo. In poleg nag ljabili so ae ¡ tem rajakem kraju mnpgobrojni Hrvatje in domorodni Slovenoi, a katcrimi nmo se zgodaj pobratili. V taki druibi ljudij, kateri se pred tem nikedar niao Ttdeli, razvije «e akoro ^aupen, da rodbtnski dub. Nepravljali smo skupno izlete ¡ ro-mantifike gorske soteske, k TOdnpadom in na temena okolnib trnov, begali po gozdih, plszali po stenab, TeaUali po jssero, in poT^od, povsod pte^vali smo petmi fake, slorenske in bry«tgke. Hi 4ada, da so Z driavoim zokonom z An6 30. aprila 1870. 1., dr*. zak. at. 66, izroftona so obdinam opravila gled<5 zyrsevanja zdravstveno polidje in gfode zdmvitva Bplob. Tudi obdinaki zukon nslsga ol)6innm isto vaino in veliko dolzuosr. — Toda vei ti znkoni in zakonite narebc ao h iluKOri/ini, ksjti voiluoma so poaamiSno obSine mnogo premnjbne, da bi bilo dani nalogi kos. Mali obfiini pad nt mogofie, da bi saina vzdr2evaU zdravnikn. Toda tej nepriliki ie zsmoremo izogniti, ako veS takili ob&in zdruximo vzdruvatyono ok r 0 i-j o, ki bode tak6 popolnoma lahko izvrsovalo tiito lepa iu humanno nalogo, katcio je gori omonjani ss« kon nalogi posamiduim obCinnm. Tiste obdine pa, ki imajo same za ho zadoati iredntev, da zamorejo skr-beti same za vso take potrobo, poStevajo naj se same /a se za zdrAvsiveno okroije. KakoSon bodi zaslftj) takemu zdravstvenemu o* krozju, to naj doloCi /skon i nv torn pogledu onoxar» jiimo na obRtojedi zakon Boscdnjo nam deiele Kranj-ske 7, due 2l aprila 1889. I* do2. Kak. fit. 12. — Tak zastop bodi v stvaroh, ki so ttfpjo sdravstva takega zdruvstvenega. okrolja, osiromu zdravBtvune obdino — eklepajodl organ, kateremu je t prvi vrsti skrbetizapotrebieinexU'avNtveooga okrozja ali obcino, v kolikor je po aedanjili zakonitih dolod-buh skrboti ob6inam. Ndlaljo naj tak zaitop napravlja vsuko leto proradno doiiodkov in stroakov za zdrav-stvene nainone, skrbi za pokritje pritnankljaja ter roSujo dotitSne lotne rutiuno. Kone^no jo takemu za-stopu pnspviovtti splostie zdrivstvene kortBti, spio-ievati zdiavHtveao izboljianje tor porodati 0 zdrav-stvenih zndevah polititSueunu obltiutvu. Z:» vsako tako zdravstveno okro^je, oziromi ob* cino, se i me nil jo jvdnega zdiAvnika. Po poprej ime-novanem kranjskem de^elnem zakonu so letae plado zdravnikov razdeljeno v tri razrede in to po 600, 700 in 800 gld. Glede pokritja takili ftrc^kov dolocuje kranjski dt^clni zakon v 31. 9.. da mora deiclni za-kind provzeti vse voce potrebsdinc, kedar je v zdrav-stvenem okrozju ali v zdravstvcci obdiui za plade zdravstvvnega osobja (t. j. zdravnikov in babic) treba vise neg«» dveodstotne (20/0) priklede na direktne davke. Toliko naj zadostuje ob osnovi zdraysifenib okroSij in 0 pokritju stroSkov. Naj redemo pa So nefcoliko besed o dolznoatih okroLaih zdravnikov. Le-li naj eo v prvi vrsti za td, se tej veseli druibi slovanski pripojili radi tudi Labi in Nemci, katorim so je slovouski Blel ravno tako prtljubil, knkor nam, da so ta preftvljali podiluice. Razumeli smo se L njimi izvrstno, in kedar je na jezerski gladini ali na temcnu kakega planinskega velikana, ki strmi nad blejko kotliuo, zadnnela na§a pesem ,IIej Slovani* in Blovenaki nNaprejK, ploskali ao nam Labi in Nemci popolnoma odkritosrdnn. Po obedu pri Petranu poseitali smo ua vrtu ob jezero-vem bregu, v seoci kosatih dreves, radujod se ne-izrazno velidaatnih podob orjaikib Karavauk z veli* kolepim Stolons in tiso^erimi podrobnostimi kotline blejske. V druibi na§i govorilo se je v potih jezikih, in vendar smo bili kakor jedua rodbina. Najodenkrat zasejal je uovraimk mej naa luliko, in to eta bila dva dloveka, katera hta sieer bivala tu nze dalje iasa, ali Bta ee naa dosloj ogibala. Pri* drusila eta se nam prostovoljao, iz samopridnih otro* kov, spoznavai, da bode iiaSa druiba dobcr lok pz-dravljcnju dolgega casa, na kfltercm sta bolehala. Jedon iz njija pohojal je iz drzave bozjega 8trailu, nosil je dolge laee, govoril v ljubezn;vem zargonu braniborskem iu bil po evojo obrti filozof, pesnik in vfllik sirokoiiBtnei. Spisal je baje uzo ueko gleda-Ii§dno igro, katera je nekje v Nemcib propala, pisal je filozofske in godbene 6lankc, katerih mu nikjer niao hoteli tiskati, in prifiet je Bern, da bi tu pifial velik netnSk reman. Radi tega studoval je tukajsnji kraj in narod. Na neuredo imei je s eaboj zeno, katera mu je naglo pokvarila' te etudijo, Bodisi po pravioi, bodjei j?o krmfsi, hih je jakp Ijubpejimoa da i njimi obSine vrie po Bskonu Jim odkasane dol-%noati javno zdravetvene ilulbe; ¦ •vaalje 10 pofthVlJinl in dolzni v zmisln ivojega uluJSbenega natodlia sdra-vltl ubojfae povsod, kjor za to Hi poikrWjono t pp. snbnimi napravlmi tn naredbamt; oni to tudi r zbprlh zdravstvenih zaitopov porofcovalci v zdravitveoih sfro-kovnih zadevah ter morajo njim. kakor tadi polltld-nomu eblastvu, kateremu so v sluSbeoem otiru pod* loXni, po dolodllih navedenega zskona 1 dn6 BO. aprila 1870. porodati 0 zdpavatvenih dogpflbah in zdravstvenem itanju svojega ilnlbeoega okroWa. Itazniorje okroinih zdravnikov proti politldnim iu famoupravnim oblwtvora doldduje mj %t nje pp-sebej izdanp iluibono navodlto, kakor je glode tin urejcno n. pr. na Kranjskem a raiglatom 0, k. attain* vlade za Kranjako z dne 10. maroa t, I,, del* zak. St. 7. Kakd potreben je tak taken tudi pri nas da GorUkom! Tozbe, da na kmetib in iploh nt dtiell primankujt zdravnikov, bi ponehale. Obvarpyalo bi se m*riiknko 2ivljonje, katero tt zdaj sgubl brez vsako zdravnilke pomoei, ali pa katero konfiajo ra-znovrstni bresvMtni mazadl. Zdravniki bl it radi na* Belili na kmetib, ker bi Jim takasluiba sagotovlla — doBtojno zivljenje. Dandanea je pa po meitib zdravnikov mnogo proved, na dezeli pa poviod promftlo. — Taki okrozni zdievniki bl po svoji slutbeni d61znoi(i poznall vse zdravstveno ratmert svojega okroijt in njib naloga bode, da bodp obdt'ne vriile ayoje dol-inosti in skrbele zlaati tudi ta to, dt1 bodo odstra'-njevale zdravju nevame raxmere. Karslkaka epideml* <5na ali eudcmidea bolezen bi se tak6 tadulila Lt v kalu, ali pa se vsaj takoj ukrenile vse potrebno pfi« prave, da bi se bolezen omenila. Toliko nnj za danes zadostuje 0 tej prevaini zadevi. Nadejamo se pa, da smo povedali zadosti jaano avoje mieli o tej imenitn: todki, id naj bi pri* fila dim prej na dnevoi red tudi v naietn de2elnem zboru, V to svrho smo iraenovali novi cdravstveai zakon sosedne vojvodine Kranjske ter smo v njego-vem zmislu raziolmadili to stvar, ker se nam zdi ta zakon tako" dovrgon, da bi g* z mtrno dtiio iahko sprcjel tudi nas dezelni zbor. In a tem smo tudi mnogo olajSali delo tistih defelnih poslancev nasih, ki bi se prvi lotili tega dela. In ker sta tudi med naSimi alovenskimi po-elanci dva naradu dobro cnana zdravnika, ki' gorita nanj. Plavolasi filozof sahajal je desto na graa\ ki strmi nad jczerom na skali, da bi v taraoSnji gostilui studoval ljudstvo za svoj roraan. Zlomiieloa iena njegova pa je poizvedela, dajenaromantiSkemgradu zastopano ljudstvo ie v natakaricah. Je-H bilo pravo, ne vemo, gotovo pa je bilo, da je nad naSo dauibo vzSel neljub oblak, ko ae je to dlovede prid.uiilo nam. Njegovi rodbici pripadal je razven zarjjive Ja- nice Se nekdo tretji, in to je bil Isjajod, cviled pes. 2iyal kaziia nam jo yes humor, Najraje bi jo bili vrgli y jezero. In vender je bila ta iivajica jedlna voz prepirajodih se zakoncev. Po obedu polaakala, pogladila, popestovala in potom poljubila je meino pakika gospd, na to odutil ae jo kpsraatmeo v na-rooji gospoda aoproga, ki je dajal sybjim iuatvom d) njega duska a res ganljivim poljubom. To je^ ua* vadno razprta sakonea pomirovalo, in zato iivali nismo vrgli v jezero. Razven braniborskega filozofa iu Lene njegpve pomno^il je naio druibo imeniten gospod z izzjtim obrazom — kakor bi bil uSel is p&riikega NJpurnala amaaanta". Bil je bivit porodpik, sdaj podrejea uradnik. Grozen dlovek! Ooyoril je z dunajskim na-glaaom in trosil vedoo prazne fraze, nabrane po du-oajskih listih. Nnfii alovanski govori in pesml'bili so mu vidno inrzki, vender kot razumen egojist izpre-videl jo, da je prijetna iu veaela dru^ba nasa, y ka>* teri je bilo tudi vefi dam, veadnr boljiSa, ne^jp pra?-notn, katera je ovludala njegova, bitje, ZaW glodal SOÈA LISTEK. Poplaèan širokoustnež. (Èeški spisal Fr. Ekert.) sroj pbUie^ll3^ttfp blegornaroda imaege — kar je gotova%*!* 3? prvi vrati adrayje, teie-eao in od tag* matge' tavisno daeevao ***JJ* bi tared. tedaj bodeta cotovo uvaieval* dobrohotae basede safe ter delovala a* to, da ae konecno uradi tdra?• ttveno raraerje delete sale tee pripomoraU evojim tovariiem pa veal deleft 4o lap* ia ifcejmKMM peklioa doetejae bodoooosti. Drogi sloven*** peetaoei pa aaj bi ja sogjasoo podpirali, kajti pridobiK fc» -a Um prav gotovo vehkih zaalag aa deiaJki in' V hribia, meaaea avgosta 1. 1889. .CORRIERE- Hi ,8034.* .Corriare di GartaV ja popolno late Sate, « iahaja v veliki obJiki po trikrit aatedto v ftteraoliyevi tiskarai it ki a pravo iidovsko lokavaatjo, rasraljivo taaiaivotrjo to Uadeacijesao taktiko deaaia ivojim citataljem tat daiaf m braae, ki want tradtti ia kre-piM ¡ etafli «itaJoaa|a eWinstva aid, pratiraaja ia taatfavaaj* vaega, kar la od dale* apomiaja aa nai narod ia jeeik. Yak* sedove ja ia redBa taka aavest-na pieeva toHkokrat iiaanoveiiega lieta, to eatimo slaeti mi, ki ftivinto t meets ia la ao nedvomno apeanati tail «Utelji aa*. Toda la vet prilaiaosti pcaodimo tftateljeai avojiaa, da apoaaajo v popol°*J feei had* ataaje aeSe, kakor tadi ie>j* ia teioja nespravtyvih aisprotaikov, kajti t bedoee hooemo a poaebao poaonieatjo opaaovatt vea apletkaratva ia xovatatva njihova proti aaai ia aasemu narodnema nspredka, pobijati jib ia evariti nai narod pred nji-mi. In kar se no teieje aaiih aatprotoikov razprav-ljajj> ia iirijo t gori imenovaoem Into, ki po jedni etraci a laimi in oSrekovaajem irai aarod oai pred viiira* krogi, po drugi etraai pa z vabljivo zgovornostjo droit pod liberalae sastavo Hahjaasko vse ital. ra-aamaiitvo ia tadi proati narod, sat6 hoeemo v bodoie poaebao pitlti in aavraeati napada, lail sarijanja in abrekovaaja tega iopiraega lista. Kolikor je to t aaiih noieb moramo paralelizovati. pobijati id zavi-rati uoinke joiraine nam piterije! Zalibog, da nai akronai tadaik nima toliko prostata, da bi temeljiteje aavraeali aapade, zavijanja ia tail tega lista ter tako naie eltatalja zedostao poaoavali o naiih raamerab. Tadi nan bi trabalo veiega lista! (Ako bi ie itevilo narocnikov pomoozilo ia da bi litt p o i t e n o plaeevati tti twki, ki ga prejeaejo, potem bi «s prav lahko urasnieila naia in gotovt tadi naroioikov aaiib ieljn). Zavracati take napade ia aovraiae nakaae tega lista in ojegove atranke pa nam bode prra insTefa nalogo! Od to atrani nam pretl nerarnost, to so kujejo proti nam zarote, a^etkantTa in kovantva, zatb moramo tadi na to etren obra5ati DajteCi del pozornosti wroje! — V 97. fit. apomail se je ta list tadi naie ,So6e.tt Spomioja se je steer ie naSelno kolikor moioo malo — in to ia dveh narokor. Najbolj se bojl, da bi .refieni bratje" tarn na oni strani Idrije in RaSe ne ixvedeli, da isbaja tudi v ^italijanski, Gorici upliv-nejfii si or en ski list ter bi zaceli dromiti o 6istem nitalijan»tvuw naiega mesta. Dragi6 pa dobro ve, da bi se a napadi na nai list tisto niL ne priknpil svojira mnogobrojnim goriskim t i h i m somiiljenikom, kateri iite najvee' od s!o7enskik dobiSkov. — V isti svoji atv. pravi, da „So&* tsak teden krepkeje seje in §iri mod slov. narod soTraitro do - goriSkega me§LaQatva(!). Temu moramo areeano ngovaijati I Mi le opiminjamo in hoiemo tndi ¡ bodoee vatrajno opomiujati flitateje sto-je, naj ne podpirajo naiih narodihnasprotnikoT, kajti Slotenei se moramo r prrifrati reiiti tnjega kapitala, ki nas najbolj ovira t narodni borbi. In to bodemo pondarjali in slovenski narod rotih teden aa tednom, dokler bodo trajale t naiem mesta danaije ialostne rasmere, dokler dode nam nasprotna stranka hodila po isti Sfoveneem redno aovraini poti. Mi Sloveoci smo vedno ieleli in ielimo tadi danes ¡ mini in medsebojni Ijnbezni iivett a arojimt italijanskimi aosedi. Zategadel smo ie predolgo s pratini zataje-Tanjem in potrpeitjivostjo opazovali sovraino nam gi-banje ter iitali .Corr." ncafanosti in {Snvaoja. Upali smo, da se vender tndi med Italijsai osnnje kaka mirnejia, reeimo konaenratiTna straoka, ki bi skaiala aoglajno z nami orediti naie domaie medsebojne razmere ter poravnati mirnim Bafinom morebitne navskriinosti Toda sprerideli smo^ da med vodeffim itau'janskim raanmniitrom ni niti mfeUti na mime, reeimo konservatiTne elemente, ki bi akniali mirnim potom spraviti domaee xadete v pani tek. Ali je zatorej to nenararao, ali je fee) Mao, ako ae ne moremo in ne smemo Te6 aatajetati, ker vidimo, da je tako aatajevanje ikodljivof Zatb smo zaLeli resnejo borbo proti nasprctnfm apletkam, zatb h&cemo tndi T bodoSe hbditi po isti poti, katero smo jako neraili nastopili. — „Corr." jako peie zlasti nai uvodai claaek t predzadaJT itr. „NaSi uasprotniki," toda ce npa se ma ugovarjati, kajti mnogo ma ngovarjati ne more niti e syojega ekstremno-itrjijanskega staliiea in bi ma tadi „€oricani* ne bili bYaleiuieatakopolemiko a naUm Jistom. Naslov dlankn ps je najbrie redoma napadno preloiil, namreS: I aostri nemioi (Na« aoVraialki). He, bratee .Corr.", slabo nai preiagati! Naaprotnik bineamel biti dosledoo tadi aovrai-nik. Mi siaer debra yemo, ia bi saa naia anaaprotaikis pogwali ia agpst* ia morebtti tadi iz deeelereje danes kakor jotri, pa Teadar aaao deli ilaaka raje blaii aaslov: I neatri arveraart — Nasi aasprotaikL Tadi bu sate veal .avveraart", vaat .aaaprotoiki*, to je nasprotai vasaw aepleaseaifem, ,«efa*beraloim* teiojaat nasproti riofenskfina narodo, katerema bi ¡i rait sapoTcdovali ter drfiH ata praviee po a»oji Tolji in rneri, no aateienisaw Vaii — sovrainiki. Prianajte nam to, kar je Tsakeara naroda milo in drago, ne dotikajte aa naiih prar, kattra imamo pa boijem, aaravaem ia natavaati zakaas, kakor ae tadi mi no* ceao detikati vaiib, privoaiita amat Ie toUka, kar H ie imet* in mi vam a veatljem pedamo aroje pttjateljaka desniea! Dotakail aa fa .Qe*r.K tadi dmgib veatl ¡ isti naii »tv.; toda drugfga ne ve poTtdati, kakor da hotano jchlino le hnjskati Ijadatro aaie na .Oorieane*. Ce je to po .Corr.* m»li .baj'-^aBJe*, potem ma moramo ie povedati, da bodemo nadaljevali tako ,hnjskaBJeK dokler bode „Corr.* takd bretobzirno, takb podlo napadal in sroeiii naie uarodae sretinje, dokler bodo koTal aairte in aerate t pogia drage nam narodnoiti ^loveaake.------ Zanimivo je pa »»*kakor tA. kak& ta list, kakor redno, tako tadi pri tej priloinosti toleit atoje go-riike naroiaike, 6?tatelje „t r g o t c e*f tei, aaj Storenei t okolici in na ddleli sami pv->kaiaje hrbet .Sodi4- in njenim vfaritejemK in da «e neki prar kmalo povrnejo tiati al&ti atari iasi. ko se ni nihte upal dotikati agodorinakih (?!) pravie ;itMiijanske" Gorice in ko Slovene! niso posloiali tistib narodnih buj-skaiev, ki delajo a narodnostjo izvrstno kupdijo v svoj dobiSek. S takirai racami pita, tolaii in k sebi vsbi goriike ital, trgovcef — Mi bi vseka-kor ieleli, da bf naie Ijudstvo z deiele davalo razumeti takajinjim trgoveem ob vsakt mozoi priliki, da se ne bodo nikoli sgodile take srgne ielje naiega »Comaf da se zaveds svoje narodnosti in da si ne pnsti sra-motiti svojib narodnih svetinj od tistib, katerim daje vsak dan dela in jela. Ako bi se nai narod drial tega /iatega na^ela, potem bi .Corr." in njegova stranka ne nosili tak6 pruvzetno po kooca svojib cjav in bi radi iskali naie drnibe in naiega prijateljstva. Sloveuske razumnike pa resno prosirao, da ne drie domk kriiem rok ter da Ijndstvo poacujejo v naiem zioisla, kajti le na tak naitn si bodemo vspeino gladili pot k pravi in toliko saieljent boljsi bodnenosti. Politidni rasgled Cesar se je povrnil iz Berolina najpoprej na nekoliko dnij t svoje priljnbljeno mtt leto-vis6e Isl, 22. t. ni. zjutraj pa je dospel na Dunaj, od kjer v kratkem odpotuje k vojaskim vajam v Galicifo, na CeSko in Ogersko. — Ra-zni evropski Casopisi bavijo se se vedno s sho-dom avstrijskega in nem§kega cesarja. Najvedo zadovoljnost kaiejo razni nemiki in nasi veliko-nem§ki iasopisi, ker se je s tern shodom utrdila nemiko - avstrijska zveza; naii Velikonemci bi celo hoteli, da bi se nemiko-avstrijska zveza uvrstila celd v avstrijsko in nerasko ustavo in bi se objavila za veSne case. Za tako velikao* sko nvrstitev v nstavni zakon pa bi se tezko dobila dvetretjinska veiina nasega dr2avnega zbora, zat6 2e smemo upati, da se ne bodo nikoli izpolnile te srene ielje naiih Velikonemcev. Od take zveze bi imela pa le Nem^ija najveie koristi in v taki zvezi bf se Avstrija gotovo spreraenila v nekako vazalno driavo Nem5ijer kajti prvo besedo bi iroeli vendarle v Berolina. — Raski listi pa kaj razlidno sodijo o pomena tega sestanka. Nekateri ma ne pripisojejo po-sebne polttidne vaznosti, petrogradska ffN«>voje Vremja" pa pravi, da ta sestanek ni brez pomena, ker je bil cesar Viljem malo prej tndi na Angleikem in so se razmere med Anglijo in Nemdijo mnogo zboljiale. — Zanimivo je tndi to, da prideta k letoSnjim jesenskim lovom na Stajersko tudi cesar Viljem, kralj sakson-s k i in nadvojvoda Franc Ferdinand. Znanri je, da je saksonski kralj bodo5i sknpnt poveljnik morebitne nemsko-avstrijske zdroiene vojske. Rojstni dan cesarja Frana Josipa sta pra-znovala car in carica ravno takd, kakor drnga leta. Pri obeda, h katerema je bilo povabljeno osobje avstro-ogerskega veleposlanistva, je car napil na zdravje cesarja F. J., godba pa je zasvirala avstrijsko cesarsko himuo. Car in vsa navzoca knezja gospoda, med temi tudi knez firnogorski, so imeii trakove svojih ' avstrijskih redov. PoroSila, da se letos prvic ne bo vriila taka domaca slavnost pri ruskem carju, so bila torej neresnicna. V Istri bode za mestno skupicino pazin-sko dopolnilna volitev 12. prih. ineseca. Znano je, da se je okrajni glavar vit. Simsifi, katerega so Laboni jako spretno terorizovali, poslanstva odpovedal. — Dr. Amoroso, dosedanji podpre-sednik istrskega dei. zbora, se je radovoljno odpovedal poslanstvu ter izstopil tudi iz drnitva „Societk politica istriana." Najbrie sluti, da ne bode v prihodnje vet deielnozbcrski podpred-sednik, ampak da bi utegnil biti imenovan na njegovo mesto kdo izmed — slovanske manjsine. (Med tem ko je bil pol. razgled ie stavljen iz-vcdeli smo, da je dr. Amoroso preklical to od-poved. Italijanski in vladni listi se vesel6 — Istra je resena!) V Bosni in Hercegovioi jako naraica itevilo katolikov, ker se ti priseljujejo, pravoslavoi pa izseljujejo. Ti dve pokrajini sta postali za Nemce in iide prava izvoljena deiela, kajti njim ni treba placcvati begom tretjine, medtem ko nboga raja komaj prenaia tako tretjino in Se razne davke. Govorili smo ie v svojem listu o smodniku brez dime. Pri Spaudau je bil pri takih posku-sih navzoc tudi cesar F. J.; streljanje se je pokazalo izvrstno, brez vsukega dima Najbrie ga tVobimo tudi v naio vojsko. Ker pa bodo morali biti topovi za ta smodnik druga^e na-pravljeni, stalo nas bode to zopet nekaj milijo-nov. Ubogi davkoplacevalci bodo pa6 malo hva-lezni takim bistroumnim iznajdilcljem* — Nemski cesar pojde ie zopet na pohode v inostranstvo. Oktobra meseca pojde na Griko in od tarn mogoce tudi v Carigrad, da bi tudi Sultana pridobi' za trozvezo. Domafie in razne vest! Vabilo. Podpisani vabim gg. volitce sodaijskega okraja ajdovekega in biizojih obiin goriike ga, komenskega in seianskega sodnijskegA okraja na javni shod ¡ Rihenberg due 25. t. m. ob 3f/« popoldne v dvorano gosp. vele-poaestnika Janeza Li5na, kjer bom poro6ul o svojem delevanja v drzavnvm in deielnem zbsru. Z odlidnim spostovanjem udaui D.r Josip Tonkli, dri. in dei. poslanec. V Gorici, 15. avgasta 1889. Na rojstni dan presvetlega cesarja bila je vie ob 8 ori v cerkvi sr. Ignacija vojaika sluib.i boija, katere so se udeleiili vsi tukajlni vojsiki do-stojanstveniki. Bataljon tukajSnih brambovcer je stal t paradaem redu pred cerkvijo na Travniku ter jo s streljaojetn povehfeval glavoe delo sv. niase. — Ob 10. ori pa je biia velika sv. maia v veliki cerkvi, katero je daroval prevzv. koezooadikof. Cerkev je bila natlaiena in prisotni so bili vsi navadni dr-2avni, deielni in mestoi dostojanstveniki. Vctetani z godbo so stali pred cerkvijo. — Popoludneje iaiela lepa patrijoticna slavnost v Podgori, ki jc bila prn-zui&DQ obleiena ; videli smo tadi nekaj lepib slo-venakth zastav, kar je bilo edinovidno xaameojo, da se je steer patrijoticoa slavnost vr§ila na sloven' akth tleh. ZveCer pa so priiigati krasne umetoe ognjo v parka pred palaco 2ige grofa Attemsa-Petzensteioa, ki je drage volje prepuatil svoje krasne pros to re in vrte ogromni mnoitei Ijndstva. Med razsimi utaetni-mi ognjenimi kolesi amo videli tadi lepo arezano desko a drkami: W. F. G. (Ewiva Francesco Giuseppe) s kiono v prav krasno izdelanem okviru. Predno so pa priigali ta najkrttsnejii izdelek, zbrali so se tarn Ve-terani, katere jo predsedntk g. A. Jacobi nagovortl v italijanskem jeziku ia posval, da so aaklioali presv. cesarja trikratni — evviva. Zadoneli so krepki, mogoeni in razlegajoii ae — iivijot------Gospod predsedntk nam je pismeno pojaenil, da je bil izbran tndi siorenski govornik, ki se je pa moral malo pred nagovorom odstraniti, ker ma ni bilo dobro. — — To je bil po mnenju gospoda predsedoika jako neljub — sladaj, kar radi verujemo. Mt pa vemo ie za prav mnogo slncajev, n. pr.: Slneaj je, da je pri ve-teraaskem drnitva ogromna veSioa, da tri Cetrtine Slovcncev; slacsj je, da ravno 18. t. vu m bilo med njimi niti desetine Italijanov aliFurlanov; slucaj je, da je bilo v poprejSnib Laaib mnogo ved Italijanov pri Yeteranih, pa so se odporedavali, kakor se je boy in bolj iiril .patrijotisfm* med ital. ljudstvom. Politièni razgled Domaèe in fazne tresti In slu5aj je zopet, da so se v Gorici videli sarao italijaneki plakati, v slovenski okoTioi pa v obeh je-zikib. Stovni odbor se je zbnl nalcuvanih lahonskih potepuhov, ki bi sluv. plakate raslrgali z zidov: v slovenski okolici pa so ital. plakati varni. SluLaj je tndi to, da je nad obeini ubnd: na pleSiSce bilo ?ideti la „Ingreaso a! bfcllo" — in to v sloveuski Fod-gori, pri pleau druStva, ki je v ogrorani vrcmi slo-venske luuodnont. Slucaj zopet aamo italijanaki na-gOTor — skoro izkljucno alovenskim Veteranom, Slucaj: beli, rdetf, zeleni ognji raket in koies pri avBtrijski slavnosti, slucaj da se nas Triglav tudi pri patrijotifinib prilikab imenaje — Treeomi. — N060-mo % naiinti tttlaeajia kdo ve kaj vse odite.i sicur vrlemit jo marljivemo predsrdniku g. A, Jacobiju, ki • svojim prvosednistvom ni priljubljen nekiui tukaj-Snjim kcogom in ker poznamo njegovo lojaloo in pravicno raiiljeoje, toda povedati moramo, da uus teka nepozornozt jako boli in da boli vse to tudi ogromno slovensko veftino druitvenikov — Sloven-cev. Upacio, da ae to v bodoee ne bo ve8 dogajalo in da se bode nekoliko pozoroejie pazilo tudi na ua-rodna custva vecine drustvenikov. Ako pa pozabimo na te ,slufiajeu ter obrnemo avoje oci na svetlejso atran te sieer lepe patrijoticne slavnosti, tako moramo reel: Bog daj se mnogo takolepib patrijotizem zbujajo6ih slavnostij, — pa brez ,,slu$ajevw. — Zanimivo je kon javo tukajinege. italijenskeg* delavskega podpornega drnitve, a katoro drustveniki jako bombastieno pou-darjajo avoje „c i a t o* in ,1 i b e r a 1 n otf (? 1) i t a-lijanstro. Kako velikanska je to irouija, kazejo nam imena odbornikov tega druitva. L. 1888. so blli poteg predaednika dr. Pajerja tudi nnsleduji odbor-niki: Periwig (Perinctf) Miha, podpretlsednik; Tram-puseb J., tajoik ; Hvala J , Uessi (Ufiaj) A., Tram-puseb (Trawpui) J. io Tebaj F. — odborniki. T! uboga stovenske imena, kako jib ti n 0 r 0j o n i, pa6 pa v z g 0 j e n i in d 0 r a s 1 i Italijaui stiskajo in pacijo. — L. 1889. so pa izbrcnili Hvulo in Tabaja, na ojlb mesto je pa veodar to prifiel jeden tak „r Jo-ton" Italijan — Pregl Alojzij. Kako so volili pred kretkim eesom, tega nistno mogli se poizvedeti. Mo-rabiti to zopet iapnstili nekoliko takih ltalijanov, ki ze po imenu izdajajo svoje pokolenje. Tudi v odboru npro Patrie" so taki „patrijotiu. In srou uas mora bo-leti, da ata to dva najmarljivejia odbornika-duhovoi-ka, namref: dr. Pavissich At. in Tomsig Fr. Ivor „Corr.* v vsaki itv. toliko povdarj \ fi i »10 in z g o» dovinsko italijanstvo Oorice, tako da zaLae ko-ne6no celo iidinja madftnie Luzzatto verjeti takim „ksmelamw, zato boiemo tndi mi kazati to italijanstvo ¡ prari luSi in oceDJerati ga po pravi vrednosti. V kavami .Evropa" je nekdo zapiaal oa zad-njo »So4o" a arinfiaikom nasleduje bescde: La Soca e un giornale in(!) cui pub «er?ire per., (non mi apego — botel je reLi: fipiego) ed altro I'eco (! nam-rec ,L'Ei:o) lo atetso. Take je staroslavna knltura naith neodreieaeev in tak aad rodi hujakanje njiho-¡eg* glasila. To pa dokazuje, kako grozoo jim je napoti na& list in da jim dola rec* proglavice, kakor so to trudi vedoo zatrjevati tukajinji ffCorr.M — Vse-kakor pa pomUujemo naio prro(!) kavarno, da so godL take re6i v njej, ne da ae to prepre6i. Ker se tajno skoro ne da ksj takega pisariti, opravi5eni smo tumiti, da ae je to zgodilo z vednostju kavarnarjor. Ako se to ie kdaj zgodi, bodemo ptisiljeui opozoriti naie iitatelje — in obiskovaicc dotifiue ka?arne, da storijo rvo|o naroduo doliaost. Sloveask m deielnim poslancem. NaSe wGorrieroTce" ailno pece ¡ plemonito in nliberalnoM duio> da ae je ¡ deiel ni zbor nprikradlaM tudi naSa mila •lo»enSLina, xa kar bodo neki italijaoski potomci tirjali oater raian od listib, ki so zakrivili to wnesreeo*. Jezi jib, da se r deielni hist govorl in debatuje tndi v slovenskem jcziku, ko 0 tem nihfie nitl aaojal ni takrat, ko so bili t iivljenje poklicani deiemi zbeci; aiasti jib pa jezi to, da ima ,otro6ji" in .nerazTiti' jesik elorenski t javnosti in ¡ deiel-nem sbora Y.-aj ,de jure" iato prato, kakor visoko razvita in knttnrna itatijaniSina. (130.000 Slovencer naj bi ae torej pokorilo 75.000 Furlaaom?! Kaj ta kega so zamogli tares .saojali" jedino Ie na§i ,)i* beralni" ital. aoaedje!). In „Corr." trdi v 100. St., da si ima Gorica metl vsemi .italijanakimi pokrajinamiB (radi bi vedeli, katere so neki te pokrajine!) najvec o<5itati saradi etoje ob^aiovanja vredne malomarnosti in lenobe. Po sregi pa so ae Italijani xbudili, da hoccjo poprari ti in dobiteti, kar so zamudili; da boLejo torej jezik naa slovens ki p ri-tiskati in poditi iz deaelne hiae, ia deieleega sbora in odbora. In nadejajo se, da ie ni nrepozno, da bodo res mogli polagoma izwiiti te svoje gorostasne naCrte. — 6lovek res ne k-i! L 8e BmeJal ali ^ nad tftko pw^nmoatjo saiib Corrierovoev. Ker pa dobro vemo, da se za iidinjo madarao Luzzatto Bkrivata obd italijanska dp-5elna odbornika in vsi liberalni itaiijiaski 2ivlji (li-beralno-italijansko je pa malone vao, kar Sivi in dihn), tako moramo biti v bodo6e ailno pozorni ter gledati na prate niSim narodnim nasprotoikom. Ker so pa ti nasi nasprotniki toliko nesramni in tako giozno „liberaini", da bi radi tororizovali v deXelni bisi ogromno vedino deielnega prebivalstva, zato za^nimo tud! mi proti njim jednako brezobziren boj, da priborimo jeziku in narodti naSemu v vsem in povsod vsaj iato veljavo, katero ima daaes italijan-s6ina za 75.000 Futlanov. Mnogo je tu neizogibno potrebnega in hvale2nega dela, zat6: Slovenski po-slanci — pozor! (Dodc^o nsj Se to tendeuoijoano ]bZ tega zidovskega deteta, da je v degolnem xboru tretjinska slovenwka manjsina. HCorr.u ve pravo razmerje dez. poalancev ravoo'tskd dobro, kakor mi — in vendar ga ni sram tiskati takih — laiy!) Deielni zavod gluhonemcev. Kakor smo omenili v zadnji fitv., vriil se je v tukajSnjl gluho-nemnici izpit gojenoov 13. t. m. K tej zanimivi in ganljivi akuSnji zbralo ae je mnogo gospode raznih stanov. Predsedoval je natnoatniiki avetovalec gosp. vitez Bosizio: od dez. odbora je bilnavzoft dr. Abram, od M. Sol. sveta pa Musgr Marusi6. -~ Najpoprej so bili gojenci izpraiani iz verstva. Odgovarjali so glasno in toliko razumljivo, da jib je prav labko razumel vsak pazljiv noslusalee; govore sicec mono-tomno, pa vendar railoouo. (Te prve, jako sanimive to6ke neka iidinja ni sliiala, zato tudi wCorr.tf nid ne ve 0 tem). Po verstvu so bili izpraSani is drugih predmetov, a gojenci so veduo prav lepd odgovarjali — govorili so; no videlo sq je, kakd se rev6ki *i> lijo pri izgovarjanju, kar jako ganljivo upUva na slusaloe. Gojenci 10 cold — b r a 1 i Is berile. — Pri vsem se je pa koj spoznalo, da so slovenski gojenci izgovarjali bused* veliko naravnej&e in raslofinejio ud Italijanor. Zltisti pa moramo tu javuo imenovati neko dcklico ^agar iz I. ra%r., Kom.uja » Kobarida is II. ruir., BohTneo Liio is III, rasr. — in Italijanko Just. Solan iz Tnta, kajti ti so mod vsemi govorili najlepse. Kolika radost ubogim starisem in koliko veselje in hvalezuost gojeocov do svojib uciteljev, ko se te dobroto zavejo P — Po dovr&enem izpitu so otioci r 0 0 i 10 v a 1 i (ne p e I i, kar je ,EooN na-pafino Bliftal, MCorr." pa imel uftosa zamaiena — kakor povsod, kjer jo kaj patrijoticnega) prvi koSftek woe-sar&ke pesmi*, kar je vsem navsocitn jako ugajalo ter jo navdajalo a posobnim zanimanjem in naklonje-noatjo do ubogih — bivsib glubomutcev. — Po izpitu jo rozdetil gosp. namestniSki svetovaloc vit. Bo-sizio darilo, na kar bd gojenci odtnolili vsnkvsvojem jeziku. — Vrlo uclteljstvo znslu2i vetikega priznanja za neumorni trud, od svojih u6eucev pa se sme nadejuti vroCe hvaleinoati. ^e zopet petarde. Na predveder eesarjevega rojatnega dn6 se je triaSka irredenta zopet proslavila % dvema petardama; prvo so nesnani „neumi otro* 6aji* (kakor jih imenujejo ce)6 nafii ofioijozi) polo2ili na lesnem trgu, drugo pa na molu sv. Karla. In veodar je gosp. vodja namostnistva Rinaldiai imeno-val drugega dne v svoji napitaici Trst „la citta fe-dolissima," katerej splosue lojalnoBti aid ne krati, da nekatere csebe tarn in drugod akusajo senco delati Trstu. To kaio, da je bil Rinaldini vrl uCenoc svo-jega sefa-de Pretisa. Gorifiki 2enski poddruznici druibe sv. Cirila in Metoda poslala je poverjeoiea, cestita gospioa J, Dominko v Kobaridu avoto 36 gl. A krM kot prosto-voljne dooeske io letnine in letnio podpornio. Toplo se zabvaljuje vrli poverjenici, blagoduinim dobrotai-kom in rodoljubnim^drulbeoicam — nacelnistvo pod-druznioe. Odlikovanja in imenovanje: Umiro?ljene-mu gimnazijskemu ravnateiju dr. T. Pantku je ceaar podelil viteaki kri2ec Fran Josioovega reda. — Cesar je do vol. I, da smeta dastni kanonik in profesor Mns-gnr Andrej MarufiiC in hisai pasestoik Ribard M. Yervega v Gorici sprejeti in nositt papeSev castai kriz .Pro Ecoleaia et Pontifice.- — Na mesto umi-rovljenega gimnaa. ravn. v Gorici, dr. T. Pantkeja, j« imenovan profesor na trzaSki dri. gimnaziji Henrik Gross. Rojen je 1. 1849. v NioderHadnitz-u 7 Spod. Avatriji. „Vino- in sadjerejskega druStva" ob5iu zbor je iz razbdnih uzrokov odlozen na uedolddeo das. Drustveniki naj mud torn caaom prennaljujcjo, kakd bi najbolje moglo delovati v bodoce to koriatno druatvo. Ako bode vodstvo drusiva dodro in razumno, potem bodo koristilo naSemu kmetu, katerimu moramo pomogatl vsaj z dobrim svotom, ako ne moremo drugace; ako pa bode druStveui odbor necazu men in malomaren, potem ne pri5akujmo od ujega nikakega vspebat BSokol" pviredi v nedeljo v dfoaVenih prosto-rih pri „Zvezdi* zve6er ob 7 V« zabavo s pleaom in tombolo. • , Javna zahvala. NafielniStvo II. sPrimorskega veteranskega drn-fitva" fiuti si v prijetno dolzooat, da se visokorod-nemu goBpodu grofu Attemsu - Petzenstein prav toplo znhvaljuje za njegovo 18. t. ra., 0 priliki svefia-nosti rojatvaNjih Velifianstva, izkazano poirtvovalnost Zabvaljuje se nadalje prav toplo gospndu au-panu Klan<5icu, pre8astitemu gospodu vikarju Golobu, po«rtvovalnemu gospodu stareiini Kocijanoiou, kakor tudi vaorau izkljnjno patrijotifioemu prdbivalstvu v Podgori. Za ravnatelJ8tvo II. primoratoga vtterawhega druStva mielnik JJLOOSI, 1. r, POSLANO. Huda je borbn, gospoda moja, z domoavniml velikodusnimi rodoljubi. Ce jib svet pozni -samo* po njib radodfimosii — vzor so nam v«ega blagegz, zde se nam nedotakljsve osebe — in radi tega gorje njib napadovaloul Na ta naoin botel je g, Devetak izkoristlti si javno mnenje v zadnjej iravilkl wSo6eM. Od raznib stranij Bern pa slilal tolaiilno vest, da so p. o. g.g. n8oo1pitt 6itatelji res prav miloitne vipcijeli moje vrste v prcdzadnjoj itovilkl. Varal bi jih, 6q bi danes ranlCat in opravicltl moram ¦ druglra pojasnilom oenjouo naklonjenoit, katsro 10 mt isle a-sail iu pokazati v pravi luil poslanlce g. D, Kaj oblaitno govori g. Devetak v svojem po* slanem, da se je zavezal plaSatl 800 ft, „Narodnomu Domu" v LjubUani. Nobeden list ni finil 0 tej rudo-darnosti in g. Devetak si je mislil, moram pa earn vdarkl ah zvon. Cudna ie mora pad sletl ta veliko duSuost onim p. n, gg. tiitateljem, ki g. Devetak a „ p 0 z 11 a j 0 a, Onim pa, ki ga nopoznzjo naj povem to karakteristie'no dogodblco, katoro mi Kobarldol potrjujejo. Pred leti, ko so tukajlojl rodoljubi nabi* rali darov za „Nnrodni dom", potipal se je g. Devetak za avoj dobro rejeni trebuh ter rekel; „To, to je nNarodni dom" t Za ta nabirajte I In glejte t G. Devetak si je pa6 res mislil, da sem tudi jaz ome-njenih 200 fl. odmenil njegovemu «Narodoemu domu1 (ujegovemu trebuhu), kajtl nekaj dnij posneje, ko me je v prico treh pric vpraial, de vsprejmem fl. 8000 po odstopilu (Ceasion), ni niti omenil navedenih 200 fl. V tem prepricanju potrjuje me se bolj to, da je g. Devetak te dni priiljal mojo aestro k meni, naj vendar raje njemu daiujetn onih 200 fl., kakor pa „Na-rodnemu Domu". Dalje ni res, da ava se pobotala z g. Deveta-kom, da mi izplaki sa mojo tirjatev 6000 fl. Bamo fl. 3.200. — Nasprotno pobotala sva se le za mojih fi. 5000, ker omenila sva izrecno, da ostanejo inta-bulirani tudi nadaljo na istem meatu, kakor do zdaj onih fl. 1000, ki pripadajo materi in seatri mojl. Ni res, da sem jaz protitirjatev od fl. 2000 prisnal, nasprotno udal sem se, ce tudi v svojo veliko fikodo, le iz usmiijenja do svoje sestre, ki me je neprene-homa prosila, naj imam jaz pamet in sree za njene majhne otroke, ker kdo drugi nima ne tega ne onega, Ni res, da sem jaz (In ne g. Devetak) od* meni! „Narodneniu domu" 200 fl. Pad pasemimeno-val nek drug aarodni zavod, a g. Devetak ga jo po-zabil, ker on vedi.o le na nsvoj nerodni dom" misli. de eno pojasnilo sera Yam doUan, gospoda moja 1 Kako sem mogel jaz v svojem poslanem od 4. t. m, trditi, da mi g. Devetak doHraje fl. 6000. (oziroma 5000), ko ava ae vender 2. t. m. pobotala za fl. 4200 (oziroma, ee saaterni in aestrio legat fl. 1000 odbijemo, fl. 3200:). — Evo Vam gal Od zaupne strani izvedel sem ie 30 julija, da bo v ,So5iu neko poslano g. Devetaka. Ravno tiste dui proaUe so me mati in sestra moja, naj ae udacn in naj ne ooesreoujem Se nje in nedolSnc dece ki bi morali priti „na cesto,* ie big; Devetaka toiil. Omenil sem takrat svojej sestri, da se rad pokorim njib proiaji, a a pogojec, da g. Devetak ne pusti tiskati svoje poalanise. Prvi dan av-guata rekla mi je moja aestra, da je g. Devetak ,Softi* brzojavii, naj omeajenega poslanega ne tiska, in v tistem prcj.ricanju aklenil sem jaz 2. avgusta doticno pogodbo. Videli ste pa, da sem bil prevaran, kakor je bi!a najbrz* tudi moja sestra! G. Devetak mi je pae omenil — a potem ko sva hi dotiLno pogodbo sklenila — da bo njegovo poslano tiakano v vSoiiK, a zatrdil mi Je, da se vad-bint njegova nedotika moje osebe! Ce se jo doti-kala, ne uprasam. — „3varUi koga, naj ne kupuje nezaneBljive tirjatve druzega — to je vendar doliiti prodajalca sleparstval Sem H imel pravioo oglasiti se sa svojo fast — Vam sodba! Moje poslano pa ni nikakor zavirato g. Devetaka na izpolnitvi one pogodbe. In denaanji njen uspehP — morajn ga z 0 p e11o ii t i! OmenjeneC se tioer povsod fiirokouati — da vse izgubim, in to, da bi me diskreditoval 1 Ljudi dobi dosti, ki mu moldijo l(a ne vwujejo), M se boje zlobnega jezika, druge S9HP zjn.1. Ju^iiPi Jill ww se kepi 8 kftrtia^coas yint in 8e ceneje —rag. Devctak ima povttffi oatfdeBife jpwo, aadej pa po- Ese opomDJo pa ac ones izpuitti. Ko je fowl g. Depotak tajM* •»» «*** «wj*i* *WWm, go-fer^T^S *• t Kobarid, da j. *»**•!« ¦JHOfff. •*• f* S5 let* fad! ajogft proc on aed*. .tfiu,;Vt*fiMtiUrt«mgoW*D«T6Uku! Pwspniaa mm, daoa fti ttetH takik koxakor, leaker goronSi ajegOT ate. Gotfftdt pri J. aedifife ¡ Sotaiiw bo pa tl apfln^ji bijoa daljiifc komaatarcT aadoati jaaaa, da bodo jeduli, kako nekdo cjih oaebno uTjudno«t rtrngim IJoJe* J»* Vtorinrtit' totaiaoi. Omwum naT*e, da a oai» ,«*!»* w> ¦*»¦ » ftoiwofa g, Mb* DoYitak* T*T«lniaa. a>AUtiJWfft^a^n aaproj pa m bole* to* .adgowarj*J poalanwam g.D. Grde jo, da a* doma*e, droibinakft sadate it* woo jv, < ^rhf BU ami fct*aa-~--ta imlfta goforiti, dati atrad to • itlikto aatajroajwa. % odUfeia itav*eje« IVAN KBANJEO. > Xr^rido, S9. dae avgoata 1889. Op. wdeiRf*: Nadaljnib poelanic m aprejme-»o t«0 tadi a* drakrataa pUab. Bodi taMi I So-glaiajM a a*ac*« daaasaje poaUaioa, ' Seiden-Greaadwes, gSlrtSS ben) $*.«*. We C •!*> Hat. (J. 18Quel.) - w»eadet wbenwuiee aorta- uad zollfrel 4m Fabrik-Depos «. Hea-aeferg (K. n. K. Hefl»f>. SHUrieb. Mmter oagebead. Bri*fe ko»t«n 10 *t. Porto.____________ ____________ IAZNAM0. Uijodao podpisaai naf oaojam ttatitomu obematvii in okrtju, da odwiaj aapraj prodajam belo iatrijeoiko morako aol po: OolcL 10 „ 25 „ za 100 kgr. Pripbroeam te k obilnomo ndeleieoju kupcjje, Ferdinand Honig, trgovec t Kan*lu oft desni strani Sete h. St. 41 in 42. 3B h > Vafie YniM a« DtHriM, m 2« nekoliko wr popolaoma ozdxsvela — «ed tew, 4» je bil» p?prej T«i cbri ie skoraj n» sairt&i pestelji. Zaene* se t«d«j lemdi sje*eg» ixnefceega TpUra »sbm ¦-" *> pripewlsje. o4ltAuai spoireverjeai juau kGxig, V 8t«Ufnirak pelsk?. eahmfa «e * tseh IekarnAk * Oeriei, Tolviaa, CeniKeaao, Ora4B, OraaUfi, Tri*?!, t Trtt. «* Sfajer-»Vfm Kare»f», Knmj^wn, Hrvalkeas * OetaMcHt, I*trii»M TireUkMi, Cudovite kapljice sv. Autoaa Padovimskegft ner henjorojde, prott Loteznira na jatria io M vraatei, proni fir*yesaim i>ole?atm in prott gtbtem, pri iennkik mwoivih mtd?dlB«w«ikr uoper beli tok, boijeat, soper biti© *r«s»t«.r ftistij* pokTarjeno kri. Onee *• pregejajo nmo omeajenUi Lolezni, sespak n»» obfartuejo todi pred vsako boteznijo, Prodajejo ie t Tsek gbvroih lekanuesk o» *i&tu; ta naroebe la po«iKfttTe pa ediao t lekar-niei CrirtofolottJ V Ootid, t Trata ¡ lakaiai O. Zanatti is a.B.Boiia is t lekami Alia Ma-dOttHA t Kpnoino. Ena nteklentea ttane 30 novoe7» ftaVM^W. «a,Am*p LEPOTA Po kratki rabf prekoristno zobno llsiilo UoTtt amerikaaska Qlicerinova zobna crema f (tdruTmiko pteitkana) c. k. dvoroi zafagateij na Dunaju. Dobiva ao pri lekarnifiarjib parfumeurjih itd., 1 kos. 35 kr. — V Gorki pri 3.B. Pon-toniju, A. do Gironcoli, lekarui Kurner, G. Braaoitzerja in G. Cristofolettija. if LEPO liALODONT Ster. 144(Op. OZNANILO. To priprosto im saranio xdravtfo je prara dobrodejna pome& ie ni treba aiao-sib bdttedi. da se dokaic ttjibota 6i [za moie ia dedket tf kqan f. I.50| Potna ogriDjaift ipiald) 60 m. dolg. 1.60 m.Sirok f.4.3 [zarobljeaih, z barranimi robi zaj Imozke f. 1.20, za lenske 1 far. [Zavese, plahte, preproge' iaveae od jute InajnoTejSa risarijft/popeina, r drclij Blago za Yrhne auknjo Ibaxre po nsJBorejSi modi, aajfi-laejie bale 2.»0 nu za eel Tjrhnikl i (Tfor. Wodno blagd za gospodel \ Srajce sa> goopode Hz iifonk, kretona, oxforda, naj-l 1 bo^ii jzdelek I. f. 1.80. H 7.20 . Oxfofd-s*ajee aa dolaloe . IniQcne, fdobre bale, 8 konade I. 1 f. 2.- tt 1.40 ' |e fclaee alt avitice Nowqtalno perilo uaegerj^T sietem eama volna, ral Igospode ia go»pe 1 zrajca f. 3.50 Ibimte f. 3, iz bombaza f. 1.50 koni. jKonjske plahte, teako vrate Iz obrobki, 190 cat. dolge 130 cm.] iiroke, I. ranena f. 2.50, II. siva f 1.50 Namizni prti jlaoeni, vaeh barr, 3 komndi 3{4 __2^>r. 3 homadi S{4 1 for. Prfioi (Mrvfete}'^ , Iaaeni 4{4 iettorni. 8 kom. f. 1.20J Perilo za gospt Iza moiko ia iebsko perilo, 1 kom. ( Okonoleer) I. f. 5 50, 11. f. 4.50 % zenakih sraje [iz najmofnejiega platna z zobLa- Miat oblitkom f. 3.25, z vezenjera! 5 for. jbarrab f. 2.30, t Stirih barrah f.350J Oamitare od jute 2 pregrinjali za pcatelje in 1 namizni prt, najnorejga tarika ri-i |sarija r dreh barwab, f. 3.50, r\ itirih barnth 6 for. ' Proaita zimaktt pokri^ * rnea, popoino dolga. in iirokaj 1 komad 3 for. Jacqnaxd-Manila hodna [preprogrt, 10 met'rov dolga, trpezno! blago t 3.50 Prosniiki baraant komad (29 komolcev) bt-1 ali jrudeg 6 f., viinje^ali_r»ijaTB f. 5 Kanevas za posteljne preproge 1 komad [ 0 d. komo!cer> I. L 6, 11. 5.20 3 ponodni korzeti gig fin lif. a Tezenjeat L 4 f. !1 f. 180! ' i^dp^iamki xa ienako | iz oxforda kretoaaturorega platnaj alt feifooa, 0 koxaadotr f. 1-60 Spodnje Buknje ix klobtt- Eanae, hogato tambarirane, rde6>,| site ali drapiraae, 3 kom. 3 for. AUaaov gzadl jza posteljoe preproge l kom. (30 d. komplcer. L f. 50. IL f. 5.50 fc-Ogrtac , 10^4 wjtik f. 2.80 Volnena zenska jopica k Jertey) Tseb barrab, lepo priato jajQ'a 2 for., II, f. 1 20 if ogavieo aa ienake Oarnit&ra od ripaa 2 pregrinjali za posteljo, 1 namizaij » ~ , [prt, najmodernejle barvane f. 4.5o!s>>Baka, bele alt barjane, 3 paro»j BjtUlO (plahta> ~ fiz i. jaiodne^ega plataa, koperia > fc»m brezitTa, 2w.dolg.f. 1.50 |ali baviaat* I. f. 2.50, ir. i i.so Ootov alemr^jak, 2 m. dolg. I ko«w«d, I. f- 1.40, Ut 90 kR ' Flanolaate rate aana glavoj za ienake, zelo teple 3 kemadi I. 2 for. H. 75 kr. iz lane, 0 komador z franzaai t. 1.80, z obrobkom f. \M Platnina ia tkanina 1 komad ~ 29 komoleer . Domaoo platno mocne rrate (29 komoleer) t kom. 514 r. 5.50, 4[4 f. 4-20 Oxford, najuovejsi uzoreo l komad! (29 k molce») f. '.50 Modno blago zs dame. j!! Kupi se o priliki !t Zirnaki Niger-loden [za ienske obleke, najbolj&e twte, 10 m. f. 3.20 ^arirano xnod&o [eOcm.^irokoza spalne enknje in otfttske ouleke, 10 m. f« 4.— Joupon i troiiono blago t TzebWvag, I. f. 3.50, IL f. 2^0 \ Flanela Valeria najnovejfii qzorce, 10 m. f. 2.50 najnoTejii jaalmuk 10 m. f. 2.70 Baraant sa obleko najnovejii uzoree pristee barre, 10 metroT, f. 3.— Saimir dvojne airokoati [Lrn ia barren. 10 m. for 4. Atlas od vclne, dvojne iirokosti, Srn in barren, 10 n 1 f. 6^0 Ii4*|4telj AND, ©ApSCBKi odgovomi wedojfc m. «OB8lCv^J^»r5aii8ka tjsUma rUkrtici* mini Ur BRNO ~«g I ' Ferdinaadora nliea št 7. S. G. I najveèe ia najcenejše kapovališèe za I ' — zimsko d©bo. — [ Najveèa zaloga primernih [ baž»K* darev. I Ceniki o preobleVi nli perilu sa gospode I ia gtope in o galerijah, uzorci rokn« I in rezanega blaga zastonj in franko. Po-I ;" šiljatTe s poStinra povzetjem*