Št. 18 (1049) Leto XXI NOVO MESTO, četrtek, 30. aprila 1970
DOLENJSKI UST
SREČANJE OBLETNIC
Rdeče cvetje nas bo danes in jutri spomnilo, da je prvi maj mednarodni praznik dela. Proletarski praznik slavimo, ne le dan izletov ter kratkočasja, u-godnega brezdelja in brez-vsebinskega veseljačenja. Kljub oddihu — ali prav zaradi njega — pa le ne pozabimo: nihče nam ničesar ni podaril; vse, kar imamo v svobodni in združeni Sloveniji in federativni demokratični Jugoslaviji, smo si vselej morali priboriti sami. In še si moramo sami izgrajevati domovino, da bo resničen dom samoupravljavskega socializma. Prvomajski oddih pa naj bo trenutek, sprostitve ob naporih, ki jih od nas vseh terjajo naloge današnjega in jutrišnjega dne, združen s pogledom nazaj in naprej.
Pomembne praznike slavimo te dni: v ponedeljek je poteklo 29 let, kar so sredi okupirane Ljubljane predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov in naprednih Sokolov ustanovili ljudsko fronto za vseljudski upor proti fašističnim nasilnikom. Nova, vseslovenska Osvobodilna fronta je dvignila prejšnji narod hlapcev in naredila iz njega narod junakov. Slavna leta našega boja za svobodo so bila hkrati leta enkratne, neponovljive vseljudske revolucije za novo, socialno in narodnostno prerojeno Slovenijo v novi Jugoslaviji. Z globokp vero v neizčrpno ustvarjalno moč ljudskih množič je vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj z vsem ljudstvom trpelo do zmage. S prav takimi neizčrpnimi silami neuničljivega ljudstva smo se takoj po vojaški zmagi lotili obnove domovine in zmagali tudi v tej enkratni bitki.
5. maja bo poteklo 25 let od ustanovitve prve slovenske vlade. Bil je to zaključni akt v graditvi slovenske državnosti, z njim pa so bili uresničeni sklepi Kočevskega zbora slovenskih odposlancev, II. zasedanja AVNOJ in sklepi SNOS v Črnomlju. Slovenija se je s tem uvrstila kot samostojna federalna enota in kot enakopravna republika v državno skupnost naših narodov. Zmaga v NOB je tako uresničila naše stoletne sanje in težnje: ustvarili smo si svobodno, združeno Slovenijo. Brez zmage naše ljud-ske revolucije bi ne imeli lastne, svobodne države.
Se nekaj dni, pa bomo slavili tudi četrtstoletnice osvoboditve posameznih naših mest, trgov in vasi. Ponosni smo, da sovpadajo ti slavni dnevi s stoletnico rojstva velikega vodje proletariata Vladimira Iljiča Lenina, hkrati pa pomenijo začetek našega u-resničevanja njegovih idej in vizij o graditvi socialistične družbe. Prav zdaj smo sredi uresničevanja družbene in gospodarske reforme, združevanj delovnih organizacij, krepitve občin ter krajevnih skupnosti; zato se hkrati spomnimo tudi na jesenski kongres jugoslovanskih samoupravljavcev. Tudi to bo eden izmed velikih jubilejev naše socialistične družbe — uresničitev zgodovinskih besed velikega Lenina: »Tovarne delavcem!«
Jutri, prvega maja 1970, se bomo tudi delovni ljudje širše Dolenjske s ponosom ozrli na prehojeno pot. Ni malo tega, nad čimer smo upravičeno ponosni: obnova in načrtno gospodarstvo po njej sta po
zaslugi naših požrtvovalnih delavcev, kmetov in ljudske inteligence v pogojih socialističnega družbenega reda prerodili pokrajino. Bogatejša in polna novih načrtov za jutrišnji še lepši dan dohiteva širša Dolenjska z Belo krajino, Spodnjim Posavjem ter Kočevsko in Ribniško dolino vse to, česar nekoč ni imela. Z naglimi koraki se posamezne občine približujejo dosežkom razvitejših področij in za vedno več pridnih rok je kruha doma. Vsestransko dviganje življenjske ravni nam znova potrjuje, da se naš delovni človek zaveda vseh pravic in dolžnosti, ki mu jih daje samoupravljalski socializem.
In ko bodo drevi topovske salve v glavnih mestih naših republik naznanile začetek prvomajskih proslav, ko bodo grmeli topovi v čast zmage in miru, se jim bo pridružilo tudi petindvajset častnih salv naših uspehov in delovnih zmag v svobodi in pripravljenosti za še lepši '‘jutrišnji dan.
Zbor kurirjev in vezistov
 ...  ■ — ■ ■ ■ ■ ■  -. .
Ob 25-le!nici osvoboditve bo v Beli krajini srečanje slovenskih kurirjev in vezistov
9. maja se bodo zbrali nekdanji kurirji in vezisti NOV Gorenjske, štajerske, Notranjske in Primorske v Ljubljani, od koder se bodo z avtobusi odpeljali do Suhorja. Tamkajšnji pionirji jinvbodo pripravili sprejem, naćo pa bodo položili venec k spomeniku padlim.
Kurirje in veziste bo pot skozi Metliko vodila v Črnomelj. V Metliki si bodo ogledali muzej NOB, v Črnomlju pa jih bodo pričakali borci in aktivisti iz Dolenjske in Bele krajine- Ob srečanju, ki bo organizirano na pristen partizanski način, bo najbrž zelo prisrčno. Domačini bodo predvajali gostom tudi lep kulturni program, v katerem bo največ folklornih točk. Skupina kurirjev bo ta dan obiskala še Bojan-ce, kjer je med vojno delovala znana kurirska postojanka TV-9.
VRATA
inles
OKNA
POLKNA
NA
ribnica KREDIT
Priznanje Zvonku Percu iz N. mesta in Francu Štajdoharju iz Črnomlja
Na slovesni seji republiške konference SZDL ob dnevu OF so podelili v Ljubljani 25. aPrila prva republiška priznanja OF 30 aktivistom, med katerimi so bili trije jz zamejstva. Med trideseterico, ki je letos dobila priznanja, sta tudi Zvonko Perc iz Novega mesta in Franc štajdo-har iz Črnomlja.
V obrazložitvi je rečeno, da je Zvonko Perc aktivist in borec NOV in da je neločljivo povezan z družbenim in gospodarskim razvojem Novega mesta. Opravljal je mno-
ge pomembne družbeno—politične funkcije, v zadnjem času pa je pomembna njegova dejavnost pri uveljavljanju krajevne samouprave. Franc štajdohar, medvojni aktivist, je bil vsa leta po osvoboditvi na odgovornih družbenopolitičnih položajih. Kljub bolezni je še danes med najaktivnejšimi družbeno—političnimi delavci v občini Črnomelj.
Priznanja, ki so jih letos podelili prvič, bodo poslej tradicionalna. Dolenjskima nagrajencema prisrčno čestitamo!
Gostje bodo prenočili v Beli krajini, 10. maja pa se bodo na poti domov ustavili še v Crmošnjicah, na Starih žagah in v Občicah, kjer bodo kurirji in vezisti prav ta. ko obujali spomine na postajo TV-15. V Ljubljani se bodo pridružili udeležencem slavja ob 25-letnici osvoboditve
Prvi dolenjski ra'ly bo 10. maja
•Športna komisija za avtomobilski rally »DOLENJSKA OSMICA 70« je v soboto premerila proso, po kateri bodo prihodnjo nedeljo (10. maja) v prvem meddruštvenem rallyju (tekmovanje avtomobilistov s posebnimi pogoji) pomerili svoje znanje v vožnji in vzdržljivosti domači vozniki in voznice. 210 kilometrov dolga proga teče z Glavnega trga v Novem mestu skozi Trebnje, Sevnico, Kr-Sko, Kostanjevico, Metliko, Črnomelj, Dolenjske Toplice, Novo mesto in se konča na Otočcu s spretnostno vožnjo. Na progi je 144 km asfalta in 66 km makadama, povprečna hitrost je 56 kilometrov na uro. Ločena sta tekmovalna razreda za mo&ke in ženske, vozijo pa lahko vsi avtomobili serijske proizvodnje. Prog« j« sestavljena tako, da bodo svoje vrline lahko pokazali 1 veliki 1 mali avtomobili. Pogoj za prijavo je vozniško dovoljenje B kategorije, članstvo v AMD in voailo, sposobno za vožnjo. Voal se po cestno prometnih predpisih, bree ustavljanja rednega prometa.
Prijave sprejemajo: društvena pisarna AMD Novo mesto na Ljubljanski cesti 8 b (tel.: 31-364), sekretar rallyja M. Vesel (31-696) ln predsednik Športne komisije rally-ja M. Waohter, urarstvo, Glavni trg, kjer lahko dobite tudi vse informacije, pravilnik railyja ki startno številko.
Pokrovitelj prireditve Je INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL, Novb mest/'
O
M Osmica
FRAN STIPLOVŠEK: S proge Šamac—Sarajevo (1947)
Vsem naročnikom, bralcem in sodelavcem iskreno čestf-r tamo za 27. april, dan ustanovitve Osvobodilne fronte, ter za 1. maj, mednarodni praznik delal Vsem želimo prijetno praznovanje in dober oddih!
UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA USTA
DANES
□ SZDL danes str. 4
,□ Začnimo e ukrepi
str. 7
□ Levu Trockemu je šival obleko	str.14
□ Pregnala jih je zastava	str. 20
, □ E. Sajovec obsojen na smrt	str. 20
□ Bil sem Leninov vojak	str. 24
□ Nagradna križanka	str. 25
1 □ Iz službe me
bo vrgel!	str. 25
□ Napaka	str. 37
Leninova razstava v Dolenjskem muzeju
V veliki dvorani galerije je v počastitev stoletnice rojstva V. I. Lenina in praznika dela urejena razstava, ki prikazuje Leninovo življenje in revoluoionamo delo. Hkrati je razstavljenih — prvikrat v Sloveniji — štirideset večbarvnih reprodukcij sovjetskih lepakov iz revolucije let 1917—1929.
SPEKTAKEL, KAKRŠNEGA V KRŠKEM ŠE NI BILO
3. maja repriza svetovnega prvenstva
Kot po navadi bodo organizatorji poskrbeli za oskrbo gledalcev, varen promet in športni užitek
Anita Gajič republiška prvakinja
V nedeljo, 3. maja ob 15.30, bo na Stadionu Matije Gubca v Krškem repriza svetovnega conskega prvenstva v speed-wayu. Nastopali bodo vozači iz Sovjetske zveze, ĆSSR, Zvezne republike Nemčije, Avstrije, Italije in Jugoslavije. Barve Jugoslavije bodo zastopali: Drago Perko, Milovan Stankovič, Drago Regvart in Ivan Molan.
Dela na stezi na stadionu so v polnem teku, organizatorji so prepričani, da bo prireditev dobro uspela.
Ljubiteljem speedwaya na Dolenjskem se obeta lepa prireditev, saj je Sovjetska zveza na turnejo po Jugoslaviji poslala svojo najboljšo ekipo, ki sodi v svetovni vrh v tem športu. Sovjeti bodo po končanem tekmovanju celo tre* ni rali mlade slovenske speed-way vozače.
L. HARTMAN
Na republiškem prvenstvu m pionirke v gimnastiki j« največjt uspeh dosegla nadarjena Anita Gajič iz Novega mesta, ki je v konkurenci 38 tekmovalk osvojila prvo mesto. Dekleta Novega mesta so v ekipni konkurenci zasedle tretji mesto.
REZULTATI:	1. Anita Gaj«
74,3, 4. Maja Dokl 72,6, 8. MK Plantan 71,3, sledijo: Cvetka Pirnar 64.9, Sir. vica Klevišar 61,1 in Mojca K< rc 58,7. Ekipa je abrala 279 to:	•
OD 30. APRILA DO 10. MAJA
Okrog 1. maja in nekako od ti. maja dalje deloma jasno, sicer pogostne krajevne plohe oziroma nevihte. V ostalem pretežno jasno.
Dr. V. M.
tedenski
mozaik
Neki ameriški psihiater predlaga, da bi že v šestem letu natančno »psihoanalizira-li« otroke. Tiste, pri katerih bi ugotovili »zločinska nagnjenja«, bi postavili pod strogo nadzorstvo, škoda da se ta psihiater ni pojavil s svo• jim predlogom že takrat, ko sta bila Hitler in Mussolini stara šest let... Bralci po svetu so pred nekaj dnevi spet imeli priložnost ugotovi-ti, kako »zanesljiva« so vojna poročila. Egipčani so trdili, da so v napadu čez Sueški prekop prizadejali Izraelcem 35 izgub v mrtvih in ranjenih. V Tel Avivu so brž izjavili, da niso imeli prav nobene izgube, pač pa da so jih imeli Egipčani. Ob vsem tem se ne zastavlja vprašanje, kdo govori resnico, ampak kdo bolj na debelo laže... Po raznih poročilih iz Kambodže je če• dalje bolj očitno, da vladinim vojakom ne primanjkuje toliko orožja in streliva kot borbenega duha in izkustva. Ponavlja se tista resnica, ki jo je osebni Niionov svetovalec Kissinger povedal že za Južni Vietnam z besedami: »Partizanska vojska zmaga, če ne izgubi, redna vojska izgubi, če ne zmaga.« ... »Stra• žarjenje brez smisla in brez konca, tlaka dvomljive vred-nosti, opravki, ki imajo namen predvsem zadoščati mali avtoriteti tistih, ki jih ukazujejo, tn izčrpavanje brez veselja in počitka.« Tako je opisal vsakdanje vojakovo življenje — francoski obrambni minister Michel Debrć..•. Sovjetski časopisi še niso ko-mentirali izstrelitve prvega kitajskega umetnega satelita, čeprav ves svet govori o tem dogodku. Morda čakajo na to, da bodo Kitajci poslali svojo odpravo na Luno — bognedaj pred Rusi... V Kolumbiji se prepirata dve stranki o tem, kateri izmed dveh predsedniških kandidatov je dobil na volitvah več glasov. Vse kaže, da je zmagal tisti, ki ima na svoji strani — armado... Tri topnjače so obstreljevale palačo haitskega diktatorja »Pa. pa Doca« Duvaliera. Ta je nemudoma zahteval od ZDA, naj mu pošljejo letalsko zaščito proti »orjaški komunistični zaroti«. Vse kaže, da so na enem kcmcu sveta vsega krivi »komunisti«, na drugem koncu sveta pa »imperialisti«.
Kmetje se prehitro starajo
Mladina odhaja, a tudi rodi se manj kmečkih otrok kot včasih - Skoraj polovica kmečkih ljudi je starih nad 50 let - Kdo bo obdeloval zemljo in skrbel za kruh?
Izjave in pisanje, da bo v Sloveniji čez 20 let polovico manj kmetov, kot jih je zdaj, so pri nekaterih kmečkih gospodarjih povzročile občutek negotovosti. Bojijo se, da jih bo kdo preganjal z lastnih posestev- Resnica pa je povsem drugačna. Družbeni in gospodarski organi se morajo pošteno truditi, da bi obdržali na kmetijah toliko ljudi, kot jih je potrebnih za ustrezno obdelovanje in pridelovanje živil. Mladi preradi odhajajo, veliko starejših ljudi pa bo pomrlo ali ne bodo več mogli obdelovati posestev. Veliko kmetij bo ostalo brez kmečkih ljudi-
Podjetnim kmetom ne bo nihče jemal zemlje. Prej jo lahko dobijo še zraven. Seveda ne zastonj. Nekateri kmetijski kombinati in zadruge odprodajajo manjše parcele, ki so jih odkupile pred leti. Kmete pa bo treba podpirati, da bodo zemljišča lahko kupili ali vsaj vzeli v zak”T>.
TELEGRAMI
PEKING — V petek 24. aprila je LR Kitajska izstrelila v tirnico okrog Zemlje svoj prvi umetni satelit, ki tehta 173 kilogramov. Ta dogodek je vzbudil po vsem svetu številne komentarje. Ta tehnološki uspeh pomeni, da zna Kitajska že izdelovati medcelinske rakete, ki lahko zadenejo vsak kraj na zemlji
HONGKONG — V bližini meje med Severnim Vietnamom, Kitajsko in Laosom se je bivši poglavar Kambodže princ Sihanuk sestal z visokimi predstavniki Severnega Vietnama, FNO in Pa tet Laa. Naredili so načrt o skupni akciji proti režimu Lon Nola v Phnom Penhu. Objavili so tudi skupno poročilo.
KAIRO — Predsednik ZAR Naser je preosnoval svojo vlado in je za ministra za nacionalno orientacijo imenoval svojega zaupnika, glavnega urednika lista »Al Ahram«, Hejkala. Poročajo tudi, da je kakih 200 egiptovskih vojakov napadlo izraelske postojanke na drugi strani Sueškega prekopa pri El Satu.
BUDIMPEŠTA — Poročajo, da je CK madžarske partije dovolil Matyasu Rakosiju, ki od leta 1!>56 živi v Sovjetski zvezi, da se vme na Madžarsko. Rakosi je bil naj bolj osovraženi človek na Madžarskem pred vstajo leta 1956. Kriv je številnih nezakonitosti in krutosti v dobi stalinizma.
Kmetijski strokovnjaki predvidevajo, da bo razvoj našega gospodarstva v pri-hodnjih dvajsetih letih podoben povojnemu obdobju, ko se je število pravih kmečkih družin zmanjšalo za polovico. To niti ne bi bilo slabo — podobno je povsod, kjer se hitro razvijajo industrija in druge nekmetijske dejavnosti, — če ne bi bilo povezano s prehitrim staranjem kmetov. Pri staranju niso mišljeni posamezniki, temveč ves kmečki živelj, torej razmerje med številom mladih in starih ljudi na kmetih. To pa je iz leta v leto manj ugodno za kmete.
Leta 1953 je bilo v Sloveniji le 30 V» kmečkih ljudi starejših od 50 let. 2e to je bilo veliko, če upoštevamo, da ne dočakajo vsi ljudje starosti 70 ali 80 let. Mnogi niti 50 let- Lani pa je bilo že
49 % vseh kmečkih ljudi starejših od 50 let. To je vznemirljivo. Kdo bo obdeloval kmetijska zemljišča, če se bo staranje kmečkega prebivalstva tako nadaljevalo?
Po podatkih, ki so sicer stari že dve le£i in bi najnovejši pokazali še slabšo podobo, če bi jih imeli, je bilo kmečke mladine do 15 let starosti le malo več kot kmečkih ljudi v starosti od
50 do 65 let. Veliko kmečke mladine si poišče zaposlitev drugod. Na kmetijah je polovico manj ljudi v starosti od 15 do 30 let, kot je mladine v enako dolgem obdobju. Koliko jih bo dočakalo starost nad 50 let? Načrtovalci morajo to upoštev&ti. Prav pa je, da vedo tudi kmetje.
Z umiranjem starejših ljudi se bo število kmečkega prebivalstva hitro zmanjševalo. Verjetno še hitreje kot predvidevajo načrtovalci. Mnoge kmetije bodo ostale brez kmetov — čeprav ne tudi brez dedičev. Zato bo treba kmetijsko politiko usmerjati tako, da se kmetije ne bodo drobile, ampak še večale. Le tak razvoj bo spodbujal kmečko mladino, da se bo odločila za kmečki poklic.
ANARHISTI PROTI PAPEŽU — Med kratkim obiskom papeža Pavla VI. v Cagliariju na Sardiniji je nekaj oseb metalo kamenje na sprevod, v katerem se je peljal papež. Policija je aretirala več oseb, »anarhistov«, med njimi tudi mladega človeka na sliki. (Telefoto: UPI)
Za socialno varnost ostarelih kmečkih ljudi pa bo treba poskrbeti s pokojninskim ali vsaj starostnim zavarovanjem. V sedanjem družbeno gospodarskem razvoju si niti večji kmetje ne morejo veliko pomagati s prevžitkom.
JOŽE PETEK
Kot za vse napredne ljudi na svetu ima tudi za komuniste in narode Jugoslavije praznovanje stoletnice rojstva Vladimira lljiča Lenina, velikana svetovnega revolucionarnega delavskega gibanja, prvega misleca in stratega velike oktobrske revolucije, velik pomen. To ni samo priložnost, ampak obveznost jugoslovanskih revolucionarjev, da še enkrat, kot smo to zmeraj delali, soočimo našo socialistično prakso ■ z delom teoretika in revolucionarja, ki je dal močan pečat moderni zgodovini človeštva.
TITO
tedenski notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ SLOVESNA SEJA SZDL — V
soboto je bila slovesna seja predsedstva republiške konference SZDL Slovenije v počastitev obletnice ustanovitve OF slovenskega naroda. Seji so predsedovali vsi dosedanji predsedniki glavnih odborov in republiške konference SZDL: Josip Vidmar, Miha Marinko, Albert Jakopič-Kajtimir, Vida Tomšič in Janez Vipotnik. Na tej seji so prvič podelili republiška priznanja OF. Predsednik republiške konference SZDL Janez Vipotnik je izročil priznanja 30 aktivistom OF in SZDL, med njim trem iz zamejstva, za dolgoletno zvesto in požrtvovalno delo v SZDL in v drugih družbenopolitičnih organizacijah- Priznanja so prejeli: Edvard Kardelj, Mario Abram, Dušan Bavdek, Alojz Cerkvenik, Peter Hla-stec, Franc Hojnik, Ida Jelovšek, Baltazar Jezernik, Ludvik Kejžar, Jože Klanjšek, Zlatko Kovačič, Alojz Kusold, Marija Levar, dr. Slava Lunaček, Stojan Makovec, Janko Markič, dr. Lambert Mermolja, Zvonko Perc, Sida Podlesek, Karel Prušnik, Boris Race, Franc Rant, Franc štaj-dchar, Jože Telič, Franc Tolar, Štefan Urbanc, Angela Vidmar, Edo Zorko, Boštjan Žagar in Bogdan Žolnir.
Priznanja OF bodo odslej pode ljevale republiška in občinske konference SZDL redno vsako leto ob obletnici ustanovitve OF.
■ OB STOLETNICI LENINOVEGA ROJSTVA — Ob stoletnici rojstva velikega revolucionarja in
misleca Vladimira lljiča Uljanova-Lenina je bila prejšnji četrtek v Ljubljani slovesna seja centralnega komiteja ZK Slovenije in republiškega odbora za proslavo stoletnice Leninovega rojstva. O Leninu in kulturnih problemih socializma je ob tej priliki govoril akademik prof. Boris Ziherl.
■ PODRAŽITVE IN POCENITVE — V soboto so se zaradi spremenjenih tarif zveznega, davka na promet podražile cigarete, alkohol, uvožene ure, avtomobili, kozmetič-
Priznanja OF 30 aktivistom
ni in parfumerijski izdelki ter kurilno olje za gospodinjstva. Pocenile pa so se otroška konfekcija, tkanine iz umetnih vlaken, gramofonske plošče za šole, slikarske in kiparske potrebščine in orodje za telesno vzgojo, ki ga kupujejo šole Cigarete so se podražile od 30 par (drava) do 1 din (kent, winston, pal mali in druge uvožene cigarete).
■ IZVRSNI SVET O TRGU Z MESOM — Republiški, izvršni svet je prejšnji teden razpravljal o ukre pih za boljšo ureditev živinoreje in trga govejega mesa. Sprejel je odlok o natančnejših pogojih za ukre pe neposredne družbene kontrole
cen mesa- Prav tako je izvršni svet sprejel osnutek zakona o prispevku SR Slovenije stabilizacijskemu skladu za živinorejo. Osnutek tega zakona določa, da bo SR Slovenija prispevala v ta sklad od 1971 do 1975 do 15 milijonov dinarjev letno. S sredstvi tega sklada naj bi pomagali razvijati živinorejo tako, da bo zagotovljena redna preskrba trga z mesom.
■ PRED PROSLAVO V AJDOV-ŠČINI — Ob 25-letnici ustanovitve prve slovenske vlade, ki je zasedala v Ajdovščini, bo v tem kraju 3. maja slovesna seja republiškega izvršnega sveta, na kateri bo govoril njegpv predsednik Stane Kavčič-Nato bo množično zborovanje, na katerem bo govoril podpredsednik zvezne skupščine dr. Marijan Brecelj. Nastopili bodo združeni primorski pevski zbori, popoldne pa bo letalski miting.
■ »SONČNI VLAK« — Dne 6. maja zjutraj bo iz Ljubljane odpe ljal »sončni vlak« (dva vagona) 56 slovenskih invalidov (prijavilo se jih je 300) do Dunaja, kjer bodo vagona priključili avstrijski kompoziciji. Vlak bo potem peljal po Avstriji, Zahodni Nemčiji, Švici, Liechtensteinu ter nazaj čez Avstrijo na Reko, kjer se bo 10. maja potovanje končalo. Zamisli botrujeta republiški odbor Rdečega križa Slovenije in republiški izvršni svet, na posebnem računu pa se je že nabralo 70 tisočakov prispevkov za to človekoljubno akcijo.
tedenski zunanjepolitični pregled
»Ves teden so se trupla pozibavala in prepeljavala na počasnem toku reke Mekong v navidezno brezkončni procesiji plavajoče smrti. 'Sprva so se pojavljala posamič, po* tem v grotesknih flotiljah do petdeset trupel, ki so bila zvezana skupaj. Ker so bila več dni v kalnih vodah Mekonga, jih je bilo komaj pre-poznati, toda očitno je bilo, da so žrtve, večinoma mladi možje, pobiti Vietnamci. Po-streljali so jih v najnovejši strahoti, ki je prizadejala Jugovzhodno Azijo: v kambo-škem pogromu proti vietnamski manjšini v Kambodži, ki šteje 500.000 ljudi.«
Tako se glasi neko časopisno poročilo. Zdaj so slike s trupli, ki plavajo po veletoku Mekong, že obšle ves svet. In vsak dan prihajajo
nova in ša bolj vznemirljiva poročila iz Kambodže, ki je pod spretnim vodstvom prin-ca Sihanuka petnajst let uživala mir, medtem ko je v sosednjem Vietnamu divjala ena izmed najbolj krvavih vojn v zgodovini.
Po najnovejših poročilih nadzorujejo zdaj sevenioviet-namske sile in sile FNO, skratka »komunisti«, kakor jih imenujejo nasprotniki, vsaj dvakrat več ozemlja, kakor so ga za časa Sihanuka. In to ni vse.
Te sile, ki so prekaljene in izurjene v bojih, medtem ko je 45.000 kamboških vojakov neizkušenih, s treh strani neposredno ogrožajo glavno mesto Phnom Penh. Izmed sed-mih glavnih cest, ki držijo iz Phnom Penha, ima kamboška vlada premiera Lon Nola samo še dve pod svojim nadzorstvom. Zato ni čudno, da je Lon Nol pred nekaj dnevi dramatično izjavil, da je vo* ljan sprejeti kakršno koli vojaško pomoč od kogar koli. Naslednjega dne je ameriški veleposlanik v Phnom Penhu že dobil seznam kamboških potreb oziroma zahtev.
Nova kamboška vlada zelo dobro ve, da ne more raču-nati na podporo ZDA v vo-jaštvu. Predsednik Nixon je pravkar sporočil, da bo v letu dni umaknil naslednjih 150 tisoč ameriških vojakov iz Južnega Vietnama in je zelo malo verjetno — nekateri trdijo, da je izključeno — da
LUSAKA — Zambijski predsednik Kenneth Kaunda Je odpotoval na obisk v Evropo. Najprej je na vrsti ZR NemCija, 5. maja pa bo začel svoj obisk v Jugoslaviji. V glavnem mestu Zambije Lusakl bo septembra sestanek voditeljev neuvrščenih držav na »vrhu«.
CHICAGO — Lani Je v prometnih nesrečah na cestah v ZDA umrlo skoraj 10.000 peScev, 150 tisoč pa Jih Je bilo ranjenih. Največ nesreč Je bilo ponoči.
LONDON — V Londonu so se začele zadnje priprave za začetek uradnih pogajanj o sprejemu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. Priprave vodi luksemburški zunanji minister Ga-ston Thom.
bi lahko poslal ameriške vojake v Kambodžo, četudi bi to hotel.
Nixon in vsa njegova politika v Jugovzhodni Aziji sta v hudih škripcih. Nixon si je izprosil od ameriške javnosti in Kongresa »potrpljenje« s trdno obljubo, da bo jemal ameriške vojake iz Jugovzhodne Azije, ne pa jih tja pošiljal. Hkrati z vietnamiza-cijo, to je s politiko krepitve saigonske vlade in njene vojske, da bi bila kos FNO, ko bi Američani odšli, je začel res umikati ameriške čete.
Z druge strani pa grozi Kambodži zelo resna nevarnost, da bo naslednja »domina«, ki bo padla pod komunistični vpliv. Kaj storiti?
Prejšnji teden je za hip posijal — za ZDA — žarek
Trupla iz Mekonga
upanja. Glavni sovjetski delegat v OZN Jakob Malik je v razgovoru na televiziji dejal, da lahko samo »ženevska konferenca prinese novo rešitev«. VVasbington je v te j izjavi videl pripravljenost Sovjetske zveze, da bi posredovala. Ženevska konferenca bi morda omogočila ZDA, da se kolikor toliko poceni izvlečejo iz močvirja. Toda Malik je že nekaj dni potem izjavil, da bi bilo sklicanje ženevske konference »nerealistično«. ZDA se bodo morale same izvleči iz močvirja, kakor se vedo in znajo.
Jugovzhodna Azija pretekli teden ni bila edino nemirno območje na svetu Na Srednjem vzhodu se nadaljuje ne-proglašena »vojna«, ki postaja čedalje hujša. Egiptovsko letalstvo postaja polagoma čedalje odločnejše in napada cilje v globini Sinajskega polotoka. Tudi napadi čet čez Sueški prekop so čedalje številnejši. Odkar so iz SZ marca pripeljali »Same«, protiletalske rakete s sovjetskimi posadkami, so postali Izraelci dosti bolj previdni pri letalskih napadih v globino e-giptovskega ozemlja.
V izraelski vladi je baje prišlo do nesoglasij. Poročajo, da sta si predvsem nav-zkriž predsednica vlade Gol. da Meir in njen zunanji minister Aba Eban. Golda Meir noče niti slišati besede »u-mik« z okupiranih ozemelj, medtem ko Eban vztraja, da bi bilo treba to besedo upo. rabiti pri morebitnih poga^ janjili z Arabci.
Toda pogajanja so še prav tako daleč, kakor so bila. Morda še dlje.
2
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Stefan Zweig:
VLAK
LENIN - 9. aprila 1917
Kajti ko je šel'v knjižnico, mu je neki ruski prijatelj sporočil oziroma butnil vanj novico, da je v Rusiji izbruhnila revolucija.
Lenin v tem trenutku ni verjel. Ta beseda ga je naravnost omamila. Nato je s kratkimi, ostrimi koraki pohitel do kioska na bregu jezera, zatem pa čakal uro za uro, dan za dnem pred uredništvi časopisov. Res je!
Novica je resnična in postaja iz dneva v dan bolj čudovito resnična. Najprej zgolj novica o ne- -kakšni dvomi revoluciji in na videz zgolj zamenjava ministrov, nato strmoglavljenje carja, imenovanje začasne vlade, Duma, ruska svoboda, amnestija političnih zapornikov — vse, o -čemer je sanjal že dolga leta, vse, za kar je dvajset let delal v tajni organizaciji, v ječi, v Sibiriji, v pregnanstvu: vse to se je sedaj izpolnilo. Nenadoma se mu je zazdelo, da vsi milijoni mrtvih, žrtvovanih v tej vojni, niso padli zaman. Niso nesmiselno ubiti, temveč so mučeniki za novo državo'svobode, pravice in večnega miru, ki se sedaj začenja.
Ta, sicer tako ledeno bistroumen in računsko resni sanjar se počuti kot opijanjen. In kako šele sedaj drhtijo in radostno vzklikajo stotine drugih v svojih skromnih emigrantskih sobicah v Ženevi, v Bernu in Lausannu, ko so zaslišali veselo novico: lahko se bodo vrnili v Rusijo! Ne bo jim treba oditi z lažnimi potnimi lista ne z izposojenimi imeni in v smrtni nevarnosti nazaj v domovino — šli bodo kot svobodni državljani v svobodno deželo ^ Vsi že pospravljajo svoje borno imetje, saj je v časopisu objavljena zgoščena brzojavka Maksima Gorkega: »Vsi se vrnite domov!« Na vse strani pošiljajo pisma in brzojavke: Vrnite se domov, domov! Moramo se zbrati! Moramo se združiti! Da še enkrat zastavijo svoja življenja za stvar, kateri so se posvetili od svojih prvih zavestnih ur: za rusko revolucijo.
IN RAZOČARANJE...
Toda že po nekaj dneh zmeda in razočaranje: ruska revolucija, ki jim je kot z orlovskimi perutmi razburkala srca, ni tista revolucija, o kateri so sanjali, to ni nikakršna ruska revolucija. Bila je zgolj vstaja v palači proti carju, ki so jo zanetili angleški in francoski diplomati, hoteč tako preprečiti carju, da bi sklenil mir z Nemčijo. To ni revolucija narodov, ki sd želijo miru in svojih pravic. To ni revolucija, za katero so živeli in so pripravljeni zanjo umreti, temveč spletka vojskujočih se držav, imperialistov in generalov, ki nočejo,, da bi jih kdo oviral v njihovih načrtih.
Lenin in njegovi so kmalu spoznali, kako obljuba, da se lahko vsi vrnejo, ne velja za tiste, ki si želijo pravo, korenito revolucijo, revolucijo Karla Manca. Miljukov in drugi liberalci so že izdali ukaz, da se jim vrnitev prepreči. In ko so umirjene socialiste, ki bi jih lahko uporabili za nadaljevanje vojne, kot je Plehanov, z vso prijaznostjo in s častnim spremstvom s torpednimi čolni prepeljali v Petrograd, zadržijo Trockega v Halifaxu, druge radikale pa na mejah. Vse države Antante imajo na mejah črne sezname z imeni tistih, ki so sodelovali na kongresu Tretje internacionale v Zimmerwaldu. Lenin pošilja obupane brzojavke v Petrograd, toda brzojavke spotoma zadržijo in tako ostanejo brez odgovora. Cesar v Zurichu ne vedo in kar v Evropi komaj kdo ve, to je v Rusiji dobro znano: Vladimir Iljič Lenin je čvrst, energičen, jasno usmerjen proti cilju in za svoje nasprotnike smrtno nevaren.
Nepopisno so obupani ljudje, ki ne morejo od tod. Leta in leta, na neštetih sestankih svojih generalnih štabov v Londonu, Parizu in na Dunaju, so strategično načrtovali rusko revolucijo. Pretehtali so •sleherno posameznost organizacije, jo vnaprej preizkusili in predebatirali. Cela desetletja so v svojih časopisih teoretično in praktično ocenjevali težave, nevarnosti, možnosti. Lenin je vse svoje življenje vedno znova • tuhtal zgolj o tem edinem kompleksu misli, ga stalno revidiral in izoblikoval v povsem dokončne formulacije. In sedaj, ko ga zadržujejo tukaj v Švici, naj drugi razvodenijo in uničijo nje govo revolucijo in uporabijo njegovo sveto idejo osvoboditve ljudstva za tuje narode in tuje koristi.
V	nenavadni analogiji doživlja Lenin v teh prvih dneh vojne usodo Hindenburga, ki je prav tako polnih štirideset let manevriral in pripravljal bojni pohod na Rusijo, potem pa, ko se je ta pohod začel, - je moral v civilni obleki sedeti doma in na zemljevidu z zastavicami spremljati napredovanje in napake generalov, katerim je bil ta napad zaupan.
Lenin, sicer tako prekaljen realist, se je v teh dneh obupa ukvarjal z najbolj norimi in fantastičnimi sanjami. Kaj če bi si najel letalo pa odletel čez Avstrijo in Nemčijo? Potem pa odkrije, da je že prvi človek, ki mu je ponudil pomoč — ovaduh. Njegove sanje o begu so čedalje bolj nestvarne: piše na švedsko, da bi mu preskrbeli švedski potni list, hoče zaigrati 'mutca, da mu ne bi bilo treba niko-mur odgovarjati. Seveda je zjutraj, po teh fantazijskih nočeh, sam spoznal, da so te nore sanje neuresničljive, toda tudi ob belem dnevu dobro ve, da se mora vrniti v Rusijo, da mora izpeljati svojo revolucijo namesto one druge; pravo in pošteno revolucijo, namesto politične. Mora se vrniti, čim Prej se mora vrniti v Rusijo, za vsako ceno!
/	.	(Se nadaljuje)
PRIPRAVE NA PARADO 9. MAJA — V taboru »Zmage in mladosti« na Banjici pri Beogradu so prejšnji teden prišle vse enote, ki bodo sodelovale na veliki paradi ob 25-letnici zmage nad fašizmom 9. maja v prestolnici Jugoslavije. Inženirske enote JLA so postavile vojakom pravcato mesto iz šotorov. Vojaki, udeleženci-parade, vsak dan vadijo, da bo na paradi vse brez napak. Na sliki: taborišče na Banjici te dni (Foto: Tanjug)
Naša jutrišnja življenska raven
Koliko trajnih potrošnih dobrin se obeta Jugoslovanu ob koncu prihodnjih 5 let?
RAZVOJ KMETIJSTVA IN SAMOUPRAVNIH ODNOSOV NA VASI (6)
Zakup - oblika združevanja zemlje
Različna mnenja o zemljiškem maksimumu - Teze predvidevajo, naj ostane pri starem - Premalo izkoriščene možnosti za dolgoletni zakup
Ko smo v prejšnjem prispevku navedli nekaj primerov, kakšne naj bi bile sodobne kmetije, smo namenoma izpustili pomembno vprašanje, kaj je z omejitvijo zasebnega lastništva zemlje, z agrarnim maksimumom, o čemer tolikokrat opozarjajo v razpravah o kmetijstvu.
Povprečna slovenska domačija meri brez gozda 4 ha kmetijskih zemljišč, torej daleč pod omejitvijo 10 ha, ki jih dopušča zakon. To so seveda le povprečja, ki skrivajo kaj pisano zmes najrazličnejših velikosti in vključujejo »kmetije«, ki tega imena sploh ne zaslužijo.
Omejevanje velikosti obde. lovalnih zemljišč pomeni omejevanje uporabe tehnike in znanosti v kmetijstvu. Razdrobljena posest in z njo razdrobljena kmetijska proizvodnje je silno težko breme, ki ga je zelo težko odpraviti.
To je strokovni vidik problema. Drugi je družbeni oziroma družbeno-politični. če bi povsem sprostili omejitev velikosti posesti, bi se vrnili na stare čase, za katere so bile značilne vel ke socialne razlike na vasi. SpQ. sobni bi se krepili, slabotni pa brezobzirno propada'i. Preprost izračun pove, da Di lahko na isti zemlji živelo le še 5 odstotkov istega prebivalstva, če bi se povprečna kmetija povečala na 20 ha /
obdelovalne zemlje. Vprašanje je, kje bi zaposlili odvečne ljudi. Gospodarstveniki namreč ugotavljajo, da je mogoče v prihodnjih letih računati s tremi do štirimi odstotki povečanja zaposlenosti na leto, to pa je premalo, da bi zagotovili dovolj delovnih mest zunaj kmetijstva Pravijo, da je še vedno bolje, če jfe kmet napol zaposlen kot nezaposlen.
Podatki o velikosti kmetij kažejo, da je sorazmerno ze. lo malo takih posestev, ki so blizu zemljiškega maksi-muma, torej je tudi Se znotraj dosedanje omejitve dovolj možnosti Zaradi tega mnogi trdijo, naj zemljiškega maksimuma ne bi povečevali, vprašanje pa je, zakaj ga ne bi še bolj prilagodil' razmeram v hribovskih krajih, da bi tako puščali večje možnosti tistim, ki želijo tam ostati in delati v kmetijstvu
Opozoriti velja na- premalo izkoriščeno možnost, ki bi omogočila manj boleče, cenejše združevanje kmetijske zemlje. To je dolgoročni za-
kup, ki je pri nas skorajda še neznana in z različnih strani malo obdelana oblika združevanja kmetijskih zemljišč. Povsem drugače je, na primer, v Belgiji, Holandiji in Švici, kjer delajo kmetje na zemlji, ki so jo dobili v zakup za dolgo vrsto let.
In še nekaj ne smemo pozabiti. Mislimo si mladega kmečkeda fanta na kmetiji s 5 ha obdelovalne zemlje, ki bi lahko dostojno preživljal družino na 20 ha zemlje. Torej bi moral 15 ha zemlje dokupiti. Bo res vlagal svoj denar v nakup zemlje, ki mu tega zlepa ne bo povrnila? Težko verjetno. Raje bi zemljo najel za dolgo vrsto let in si nakupil stroje za sodobnejšo in lažjo obdelavo. Zakup je torej oblika, katere se bo treba v prihodnje mnogo bolj posluževati.
(se nadaljuje)
Življenjska raven bi se v prihodnjem petletnem razdobju lahko povečala za 8 odstotkov na leto. Tako sklepanje strokovnjakov zveznega zavoda za gospodarsko načrtovanje, ko so proučili naše razvojne možnosti in tovrstne podatke drugih dežel, katerih življenjsko raven bi Jugoslavija rada dosegla in jo tudi lahko. Toda strokovnjaki odločno opozarjajo tudi na pogoje, v katerih bi mogli uresničiti načrt glede povečane življenjske ravni.
Temeljne cilje na tem področju bo mogoče doseči le, če se bo narodni dohodek povečal na leto za povprečno 8 odstotkov in če bo zaposlovanje vsako leto naraslo za 3 odstotke, produktivnost dela za 6 odst., povprečni osebni dohodek pa za 9 odstotkov.
če pa bi se narodni dohodek večal po nižji ali na primer minimalni stopnji 5,5 odstotka, bodo posledice občutne na mnogih področjih, zlasti glede življenjske ravni. V takem primeru bi se namreč morala zmanjšati porast potrošnje, to pa pomeni tudi proizvodnje industrijskih artiklov, predvsem dražjih in kvalitetnejših. Sikrčila bi se tudi sredstva, namenjena zadovoljevanju' skupnih potreb prebivalstva.
• Kaj bi se spremenilo v na
• činu življenja Jugoslovanov, če
• bi se uresničila predvidevanja?
• Koliko dobrin in kakšnih bi
• imeli več, kakor jih imamo
• sedaj?
Na to vprašanje nam najbolje kažejo primerjalni podatki o trajnih potrošnih dobrinah, ki jih bodo imeli Jugoslovani na koncu letošnjega leta in na koncu naslednjega srednjeročnega planskega razdobja.
Načrtovalci ocenjujejo, da bo letos na 1000 Jugoslovanov prišlo 50 pralnih strojev, na koncu leta 1975 pa že 185. Število hladilnikov bi se povečalo od sedanjih 100 na 1000 ljudi na 195, televizijskih sprejemnikov od sedanjih 92 na 200, električnih štedilnikov od li'4 na £10 in avtomobilov od današnjih 36 na približno 90 (vse na 1000 ljudi). Vse to p®t*seveda spričo predvidenega narodnega dohodka, ki naj bi do konca leta 1975 dosegel 1000 dolarjev na prebivalca.
Morda bo zanimivo, 5e pogledamo, kakšen bo praktični učinek 8-odstotne stopnje življenjske ravni, če jo bomo dosegli. Koliko časa bo moral delavec v industriji ali rudarstvu delati, da si bo lahko kupil določene predmete, da omenimo le ti dve delovni področji.
Leta 1966 so morali delavci v industriji in rudarstvu delati za kilogram govejega mesa 4 ure 22 minut. Na koncu srednjeročne planske dobe bi delali za to skoraj polovico manj — 2 uri 42 minut. Za kilogram kruha so morali leta 1966 delati 23 minut, leta 1975 bi bilo dovolj 15 minut dela. Slehmo delo, potrebno za nakup živil ali drugih potrošnih predmetov, bi se do konca leta 1975 zmanjšalo skoraj za polovico.
Kmetijski nasveti
Pokojnine za pohorske kmete
Pred kratkim so samoupravni organi gozdnega gospodarstva v Mariboru sprejeli sklep o ustanovitvi pokojninskega sklada za kmete. Ker -pa sklad brez denarja ne more obstajati, so sklenili, da bodo že od letošnjega leta dalje redno odvajali
v	kmečko blagajno po 3 odstotke izkupička po kubičnem metru prodaje lesa. To pomeni, da bo del čistega dobička od lesa razdeljen med tiste, ki so ga ustvarili.
S tem bo torej dana možnost, da bodo kmetje, stari nad 6' let, prejemali mesečno po 300 dinarjev pokojnine. Seveda pa bodo v ta namen izdelali poseben pravilnik- Ena izmed glavnih točk tega pravilnika bo, da ie kmet oddal (prodal) gozdne-
mu gospodarstvu letno več k1"* 10 kub. metrov lesa-
Vsekakor je to dokaj razveseljiva novost za vse tiste kmete, ki les prodajajo gozdnemu gospodarstvu. Do te sicer skromne pokojnine bodo upravičeni predvsem tisti kmetje, ki so precej oddaljeni od industrijskih središč, posebno na Pohorju, Halozah in drugod, in ki se uk-varjajo izključno s kmetijstvom.
Hvalevredno je razumevanje gozdnega gospodarstva Maribor za našega kmeta. Te pokojnine bodo deležni zvečine tisti kmetje, ki so v času narodnoosvobodilnega boja največ doprinesli za osvoboditev naše domovine. To bodo verjetno prve pokojnine za kmete v Jugosla-
vi	ji-	(Iz	TV-15)
Vrsta ribezovih nasadov
Popijen>o vse več sadnih sokov in s tem porabimo več črnega ribeza, sadne vrste najbolj bogate s C vitaminom. Pridelovanje ribeza zahteva več znanja kot marsikaka druga sadna vrsta in marsikdo ga je že opustil, ker je doživel neuspeh. Neuspehu večkrat botrujejo tudi bolezni in škodljivci.
■ Črnemu ribezu streže po življenju cela vrsta škodljivih žuželk: ameriški kapar, brstna pršica, hržica, listne uši, rdeči pajek, slcuokrilka in se nekatere, izmed bolezni pa ribezova listna pegavnst, ki jo zatiramo s Škropljenjem i bordojsko brozgo (raztopino modre galice in apna):
Ameriški kapar, neusmiljeni sadni škodljivec, je največji sovražnik tudi ribezu. Nanj je treba paziti že pri nakupu sadik, ki naj bodo razkužene, kar dokazuje posebno zdravstveno spričevalo. Proti kaparju škropimo pozimi z zimskimi škropivi, ki jih sicer uporabljamo tudi za drugo sadno drevje, vendar v nekaj večji koncentraciji, škropiti je treba temeljito, poganjke dobesedno oprati — zlasti koreninske vratove. Da zadržujemo razvoj škodljivca, škropimo tudi poleti takoj po obiranja ^rozdičev. V ta namen se dobro obnesejo hudo strupeni pripravki: pa-rathiom, diazinon ali gusation.
| Drug nevaren sovražnik je ribezovi hržica, mala mušica, ki uničuje mladice. Proti njej škropimo prvič, ko se pokažejo cvetni popki. Uporabljamo tiodan v 0,2-od-stotni koncentraciji. Ta pripravek čebelam ni nevaren, zato lahko z njim škropimo v cvet. Zaleže tudi proti brst. ni pršici, ki se je lani močno razmnožila v nekaterih nasadih.
Cmi ribez radi napadejo tudi rdeči pajki in listne uši. Proti njim zaleže škropljenje s tako imenovanimi sistematičnimi pripravki (metasystox, ekatin), ki gredo v sok rastline in z njim ubijajo sesajoče žuželke, v zanemarjenih nasadih je nevarna tudi ribezova sienokrilka, ki jo* zatiramo s parathionom in diaainonom
In?.. M. L.
OSREDNJA PROSLAVA STOLETNICE LENINOVEGA ROJSTVA je bila v Beogradu 22. aprila v prostorih zvezne skupščine- Seji je predsedoval tovariš Tito, o Leninu, njegovem delu in nauku pa so govorili Veljko Vlahovič, Savka Dapčevič-Kučar, Milan Vukasovič, Avdo Humo, Ljupčo Arsov in ,anez Kocijančič. Slovesnega zborovanja so se udeležili člani vseh vrhovnih državnih in partijskih organov, kakor tudi mnogi ugledni kulturni in javni delavci. — Na sliki: pogled na delovno predsedstvo seje med petjem internacionale (Foto: TANJUG)
Socialistična zveza danes
Temeljni problem sodobne družbe ter socialistič n ih sil v svetu in pri nas je, kako bo delovni človek oblikoval takšne družbenoekonomske in demokratične odnose v družbi, da bo lahko nadzoroval in k humanim ciljem usmerjal družbeni razvoj, da bo delovni človek sam subjekt odločanja v ekonomiki, politiki, kult-uri.
Zgodovinske in sedanje osnove Socialistične zveze
V	opredeljevanju družbene vloge in mesta Socialistične zveze in organizacije, kd naj bi tej vlogi ustrezala, se Socialistična zveza Slovenije opira na dvoje bistvenih izhodišč: na zgodovinsko vlogo, ki jo je podedovala od predvojnega naprednega giba-
nja in Osvobodilne fronte, ter na značaj, ki ga je kot najširši politični organizaciji delovnih ljudi ter bistvenemu sestavnemu delu samoupravljanja in neposredne socialistične demokracije zapisala ustava.
Zgodovino slovenskega naroda označuje boj za narodno in socialno osvoboditev. V tem dolgotrajnem boju slovenskega delovnega ljudstva, ki ga je z začetkom modernega družbenega gibanja pretežno nosil delavski razred, je značilno obdobje boja proti reakcionarnim režimom stare Jugoslavije.
V	tem boju so bili z delavskim razredom združeni napredni ljudje vseh slojev našega naroda ter s predvojno Ljudsko fronto že povezani v organizirano družbeno akcijo.
Z drugo svetovno vojno
Država v državi
Ker je bila Fronta sestavljena iz različnih skupin in da bi bil program za ljudske množice čimbolj jasen, ga je bilo treba izdelati podrobneje in še bolj deklarativno. Prvotni osnutek programa, ki ga je predložil Boris Kidrič, je vrhovni plenum natančno in skrbno obravnaval ter se končno zedinil za naslednje besedilo temeljnih točk:
1. Proti okupatorju je treba voditi neizprosno oboroženo akcijo.
2. Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev.
3. Stoječ na stališču naravne in usodne povezanosti jugoslovanskih narodov, Osvobodilna fronta ne priznava razkosanja Jugoslavije in deluje z vsemi silami za slogo in enotnost njenih narodov. Hkrati stremi k povezanosti slovanskih narodov pod vodstvom velikega ruskega naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe.
4. Z osvobodilno akcijo in aktivizacijo slovenskih množic preoblikuje Osvobodilna fronta slovenski narodni značaj. Slovenske ljudske množice, ki se borijo za svoje narodne in človeške pravice, ustvarjajo nov lik aktivnega slovenstva.
5. Vse skupine, ki sodelujejo v Osvobodilni fronti, so se obvezale, da bodo lojalne v medsebojnih odnosih.
6. Po narodni osvoboditvi prevzame oblast na slovenskem ozemlju Os-  1
vobodilna fronta kot celota.
7. Po narodni osvoboditvi uvede Osvobodilna ironta dosledno ljudsko demokracijo. Vsa vprašanja, ki presegajo okvir narodne osvoboditve, se bodo reševala na dosledni ljudski, demokratični način.
S.	V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Roosevelta In Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski narod sam. Osvobodilna fronta bo te elementarne pravice slovenskega naroda uveljavila in branila z vsemi sredstvi.
9.	Narodna vojska na slovenskem ozemlju raste iz slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet in Narodne zaščite, kamor se pozivajo vsi Slovenci.
Temeljne točke so bile nedvoumen odgovor na vsa vprašanja, ki so že tiste čase vznemirjala slovensko, posebno meščansko javnost. Temeljne točke so bile tudi preizkusni kamen za vsakogar, ki se je pridružil osvobodilnemu gibanju s kakimi stranskimi nameni ali ki je upal, da bo inogd gibanje izrabiti za krepitev . lastnega položaja. Pristanek na temeljne točke je bil poslej edini pogoj posamezniku »li skupini za vstop v vrste Osvobodilne fronte.
TONE FAJFAR (Odlomek iz knjige »Odločitev«)
je za slovenski narod nastopil usodni čas. V obrambo slovenskega naroda so se na pobudo Komunistične partije združile vse njegove svobodoljubne m napredne sile. Ustanovljena je bila — na revolucionarnih izkušnjah izpred vojne — Osvobodilna fronta.
Ob programu Osvobodilne fronte so se ne glede na mnoge svetovnonazorske in druge razlike izjemno združili delovni ljudje. Ljudske množice so prvič v zgodovini slovenskega naroda postale subjekt političnega odločanja. Osvobodilna fronta je postala najširša politična osnova narodnoosvobodilnega boja in nove ljudske oblasti. Program Osvobodilne fronte je po volji ljudi in pod vodstvom na j progresi vnejših sil postal dogovor in sinteza teženj in hotenj različnih družbenih skupin, slojev in subjektov
v	političnem življenju.
Najpomembnejši dosežek naše družbe po osvoboditvi je uvedba samoupravljanja. Gradimo takšne odnose, v katerih delovni človek čedalje bolj popolno in neposredno nadzoruje, razpolaga in upravlja s presežnim delom. Takšen samoupravni družbeni položaj delovnega človeka čedalje bolj postaja tudi sredstvo za premagovanje politične in ekonomske odtujenosti človeka v sodobnih razmerah.
Iz samoupravnega odnosa izvira tudi sedanja vlo-
ga Socialistične zveze. Postati mora tvoren dejavnik za politično dogovarjanje različnih družbenih subjektov, različnih nosilcev družbenih akcij. Delovati mora kot demokratična organizatorka boja mnenj, kot nosilka sinteze in tudi kot usmerjevalka k progresivnemu oblikovanju družbene zavesti. V tem samoupravnem in političnem delovanju Socialistične zveze je torej mesto za družbeni dogovor in njemu sledečo družbeno akcijo.
V	takšnem položaju se kaže novi samoupravni značaj Socialistične zveze, hkrati pa tudi kontinuiteta s tradicijo Osvobodilne fronte.
Tako je Socialistična zveza tudi v ustavi opredeljena kot eden izmed tistih političnih in samoupravnih mehanizmov, ki omogočajo, da prihaja delovni človek v razmerah neposredne samoupravne demokracije do učinkovitega izraza v družbenem odločanju.
Kakšen naj bo njen prispevek? Dokument »Socialistična zveza delovnega ljudstva danes« govori podrobneje o tem. NaraVnan je .v prihodnost, tu in tam v daljnjo prihodnost, upošteva pa tudi mnoge težave in prepreke na poti.
Izhodišče je delovni človek, Socialistična zveza je njegova organizacija, tedaj samoupravno grajena družbeno politična organizacija vseh ljudi. Vsakdo, ne glede na družbeni položaj, izobrazbo, delovno mesto, poklic, vero lahko v njej izraža svoje pristne interese. Pristni pa so vsi tisti interesi, ki izvirajo iz človekovega dela in položaja v družbi. Samo ena zapornica je pri tem spuščena. Ni prostora za stališča, politično dejavnost, ki ne sprejema za svoj temelj samoupravni socializem. Sicer edina, vendar trdna pregraja mora biti to, kajti to je nedotakljiv temelj celotne družbe.
Socialistična zveza je tedaj široko odprta organizacija. V obliki svojega delovanja priteguje vse ljudi, ki -hočejo ustvarjati samoupravni socializem. Daje jim možnost, da izražajo svoje pristne interese, se ra njih tudi potegujejo, naj bodo to proizvajalci v katerikoli industrijski dejavnosti, kmetje, obrtniki, prosvetni delavci, kulturni ali zdravstveni delavci, znanstveniki itd. Vsi ti ljudje pa so skoraj po pravilu že organizirani po svojih interesih, saj se povsod razvijajo in uveljavljajo mnoge organizacije in društva, obonem pa postopno dobivajo veljavo tudi samoupravne skupnosti.
BOŽO KOVAČ
Izjemna stvaritev naših množic
Proslavljamo spomin na izjemno znamenit dogodek v polpretekli zgodovini slovenskega naroda, na ustanovitev Osvobodilne fronte. Osvobo. dibia fronta ni dragocena samo sajna po sebi, v njej ne spoštujemo samo tega, kar se je nekdaj velikega rodilo. Dragocena nam je predvsem
zaradi globoke, pronicljive misli in delovanja naprednih sil, zlasti komunistov. Dragocena nam je zaradi trdnega pogleda teh gibalnih sil v prihodnost in njihove močne volje za akcijo, njihove odlo\-čenosti prebuditi duha Matije Gubca v vsaketn poštenem
NOV VELIKAN SOCIALISTIČNE IZGRADNJE: v Smederevu gradijo nov metalurški kombinat na površini pribl. 300 hektarov, ki bo dajal na leto po 720.000 ton železa in 84'J.OOO ton jekla. Rudnik Ljubija bo oskrboval novi kombinat s potrebno železno rudo za proizvodnjo surovega jekla. Pričakujejo, da bo prvi del kombinata začel delati konec 1970. — Na sliki: razen visoke peči, ki jo zdaj postavljajo, ima kombinat kar 64 posameznih objektov (Foto: TANJUG)
slovenskem delovnem človeku.
Ustanovitev Osvobodilne fronte je dragocena zaradi enotne volje ljudi, izražene prav v Osvobodilni fronti, aa z orožjem v roki stro oku. patorja. Da združijo svoje svobodoljubne moči % močmi ostalih jugoslovanskih narodov in naprednimi močmi na svetu sploh. Da si izbojujejo svobodo, uveljavijo svoj pra-
vi	ljudski demokratični zrih. čaj. Da si začrtajo skupno z drugimi jugoslovanskimi na. rodi in narodnostmi svojo lastno, izvirno pot do socialne osvoboditve
Z ustanovitvijo Osvobodilne fronte ni le v nenavadno kratkem času vznikla mogočna vseljudska politična tvorba; v njej moramo videti iz. jemno stvaritev nadvse uspeš. nega družbenopolitičnega or. ganiziranja. Osvobodilna fronta je s temelja spremeni-la in zaobrnila življenjsko pot našega naroda.
Praznik Osvobodilne fronte je torej spomin na eno najpomembnejših dogajanj v dvanajststoletni zgodovvn slovenskega naroda, polni ne. vesele usode in trpljenja, pa tudi neomajnega upa, da svoboda nekoč mora priti. To pa je hkrati tudi spodbuda, da do kraja izpolnimo njeno poslanstvo..,
JANEZ VIPOTNIK (Odlomejc iz slavnostnega govora na seji predsedstva RK SZDL
25.	4. 1970)
Sodobnejša SZDL
»V naši viziji je zapisano: »Hočemo, da bo delovni človek nadzoroval in k humanim ciljem usmerjal družbeni razvoj, da bo sam odločal v gospodarstvu, politiki, kulturi.« Kako do te vizije, je težavno, vprašanja. Svoj prispevek k odgovoru nanj pa vsekakor mora dati tudi Socialistična zveza, sicer bo zunaj našega sistema.
4
DOim/SmiST* TEDNIK* VESTNIK vsak četrtek 60000 izvodov!
Odkod takšen razkorak?
Na seji sveta za gospodarstvo občine Novo mesto je nanesla beseda tudi na izgube, člani so kaj hitro ugotovili, da se ne izplača razpravljati o ma: lenkostnih izgubah nekaterih menz, ki so v poroči, lu o lanskem gospodarjenju v občini prikazane zaradi načina obdelave podatkov. Veliko bolj nujno je spregovoriti o storitvenih dejavnostih. Te so v občini v vedno večjem razkoraku z industrijsko proizvodnjo, ki se v zadnjih letih izredno hitro razvija.
Storitvene dejavnosti niso ustvarile lani niti polovico' tega, kar je industrija. Slednja je lani povečala celotjii dohodek za 52 odst., storitvene dejavnosti pa le Za M do 35 odstotkov. Bati se je, da bo zaradi zaostajanja storitvenih dejavnosti: trgovine, prometa, gostinstva in obrti ter komunalnih dejavnosti, iznenada tudi industrijska proizvodnja v zagati.
Na seji so menili, da so vzroki za zaostajanje
storitvenih dejavnosti tudi v slabi kadrovski zasedbi' podjetij. Strokovnjaki, kolikor jih je bilo v tej dejavnosti,, so pobegnili v industrijo, kjer je delo lažje in bolj organizirano. Uvedba 42-urnega delovnega tedna bo podjetjem storitvenih dejav-nosti povzročila mnogo sivih las. V majhnih podjetjih, ki so vezana neposredno na potrošnika, je veliko teže imeti proste sobote kot v industriji. Tudi zavoljo tega beže ljudje iz storitvenih dejavnosti. Največ težav si pri tem obetajo gostinci, ki letos zaradi naraščajočih cen zelo netjotovo glMajo v prihodnost.
Zoprvanje združevanju manjših podjetij storitvenih dejavnosti, ki " ga je občinska skupščina že večkrat predlagala, ima korenine v slabi kadrovski zasedbi. Storitvenih dejavnosti Pa ne moremo prepuščati samim sebi, zato bo treba o njih resno spregovoriti in poiskati pota za hitrejši razvoj.
» M. J.
Ljubljanska Obnova gfradi na grosupeljskem priključku na avtomobilsko cesto motel, ob katerem bodo uredili tudi bazen in kamping. Čeprav se gradbinci trudijo, pa motel bržkone do sezone ne bo zgrajen in bodo morali turisti iskati prenočišča naprej ob cesti. (Foto: J. Splichal)
JE TO PROBLEM ALI LE NAVIDEZNO STANJE?
0 zaposlenih in nezaposlenih
Da bi šli strokovnjaki iz Ljubljane na podeželje? Ni govora!
za enako zaposlitev v Ljubljani, a upoštevati je treba, da so tudi življenjski stroški v Sevnici za prav toliko, če ne več, nižji kot v glavnem mestu. In kljub temu odziva ni bilo.
Kaj torej? Da bi se ne igrali z navidezno nezaposlenostjo, bi bilo verjetno pravilno, da bi vse tiste strokovnjake, ki so na spisku nezaposlenih,
Prekinitev dela v Sevnici
V soboto so v Stillesu v Sevnici delavci prekinili delo, ker niso bili zadovoljni z osnutkom novega predloga o nagrajevanju
Delavci v sevniškem STILLESU, tovarni stilnega pohištva in notranje opreme, niso bili zadovoljni s predlogom novega pravilnika o osebnem dohodku. Ta namreč predvideva delavcem v proizvodnji za 20 do 50 din povečanja osebnih dohodkov, medtem ko vodilnim delavcem, delavcem v upravi in administraciji tudi do 700 di-. narjev.
že v petek, 25. aprila, so zahtevali od vodstva podjetja, naj ta dan ob 14. uri, ko so v tovarni delavci obeh izmen, skliče sestanek. Ker do tega ni prišlo, delavci v soboto, potem ko so prišli zjutraj v tovarno, niso začeli delati. Zahtevali so, naj pridejo v tovarno direktor, računovodja in nekateri drugi vodilni delavci. Poklicali so tudi predsednika občinske skupščine.
Na burnem sestanku so zahtevali, naj razveljavijo predlog pravilnika o osebnem dohodku, in določili 10-član-sko komisijo, ki bo pripravila nov predlog o nagrajevanju. Zahtevali so tudi, naj sklep, da vsaka tretja sobota ni dela prost dan, velja tudi za delavce v upravi, in ne samo za delavce v proizvodnji.
V	STILLESU (prej Mizarska produktivna zadruga) že dlje časa ni več v redu. Obrtniški način proizvodnje za 300-članski kolektiv prav gotovo ni najbolj perspektiven. K izboljšanju položaja tega podjetja bi pripomogla gradnja novega obrata za serijsko izdelavo pohištva, zato so na sobotnem zborovanju delavci hoteli vedeti, kaj je z gradnjo in za kdaj je predviden začetek proizvodnje v novem obratu.
M. VESEL
Pravijo, da je na spiskih zavodov za zaposlovanje veliko ljudi, ki bi se radi zaposlili, pa zaposlitve ne morejo dobiti. Res, čudna zadeva. Kajti podatki govore, da so lani gradbena podjetja v Sloveniji potrebovala 2.475 delavcev različnih gradbenih poklicev, iz šol pa je prišlo komaj 220 kvalificiranih delavcev.
Prav iBftate, če rečete, da za te pokliči pač ni zanimanja. To vedo tudi gradbinci in se na vse načine trudijo, da bi delo mehanizirali, da bi bilo potrebno čim manj človeških rok. 2al pa je podobno stanje tudi drugje, čeprav govore nekateri podatki drugače.
Za različne poklice namreč trdijo, da je število strokovnjakov že večje od števila, ki bi jih lahko zaposlili. Morda to drži za Ljubljano in nekatera večja mesta. Drugače pa je na podeželju. Res lahko v Ljubljani ne dobijo zaposlitve, a podatki iz naših krajev govore drugače. Tako je črnomaljska občina nasploh v velikem zaostanku, ker strokovnjaki celo odhajajo. V J3ELTU, na primer, so iskali inženirje z lučjo, a se ni hotel nihče prijaviti. Podobno je tudi v sevniški LISCI, kjer so strokovnjakom nudili izvrstne pogoje: družinska stanovanja in solidne osebne dohodke. Prav gotovo so bili osebni dohodki za nekaj deset dinarjev nižji, kot bi bili
pa nočejo v službo tja, kjer bi dobili zaposlitev, primerno znanju, črtali s teh spiskov. Število nezaposlenih bi se nenadoma precej zmanjšalo. Sicer pa smo že tako dostikrat ugotavljali: velika večina študentov je iz Ljubljane. Ko doštudirajo, pač ne marajo na podeželje in so raje nezaposleni.
J. SPLICHAL
Zahtevajo več pravic
Kolektiv obrata ŽIČNICE, ki je sklade ustvaril, naj tudi odloča, kako bo denar porabljen! -Zamenjava vodje obrata ni bila prava in pravična rešitev nasprotij med podjetjem in njegovim obratom
20.	aprila je bila v Ribnici seja sveta Z3 prospo; dars-tvo občinske skupščine, ki so ji prisostvovali tudi predstavniki družbeno političnih organizacij m pooietja 2IČNICA Ljubljana. Na seji so se najdalj zadržali v razpravi o položaju v cbvaVd ZIčNJLA v Ribnici.
... vandrovček moj, kam bova vandrala midva nocoj?
jih samoupravnih pravicah obrata in druge pobude.
Precej so razpravljali tudi o bodočnosti ribniškega obrata. ŽIČNICA namerava v obdobju petih let investirati v obrat 250.000 din in zaposliti več novih delavcev. Takoj so pripravljeni sprejeti na delo 10 mladih ljudi, ki bi jih usposobili za delo v obratu. Prav tako so pripravljeni štipendirati enega študenta na strojni fakulteti, drugega pa na srednji tehnični šoli. Oba bi se po končanem šolanju zaposlila v Ribnici. — r
GORJANCI za izletnike
Za prvomajske praznike običajno odpre novomeško Planinsko društvo Dom Vinka Paderšiča pri Gospodični na Gorjancih To je pravzaprav začetek izletniške in turistične sezone v tem mirnem svetu Trdinovih bajk.
Zanimivo je, da so se Gorjanci turistično zadnja leta uveljavili veliko manj, kot bi se lahko. Prav gotovo pa bo izletniškemu turizmu dala veliko možnosti tudi gradnja Pionirjevega doma. Elektro in Industrija motornih vozil pa imata na Gorjancih svoji koči, v katerih se lahko njuni delavci odpočijejo in si naberejo novih moči za delo. Prav za te namene so Gorjanci izredno primerni.
Asfaltna cesta je prav tako kot nalašč za razvoj izletniškega turizma. Ce pa upoštevamo še želje nekaterih dolenjskih turističnih središč, naj bi na Gorjancih postavili p/anosno vlečnico, da bi turisti lahko tudi smučali, potem pa je razumljivo zanimanje delovnih organizacij, da
bi na Gorjancih postavile svoje domove..
Gorjanci imajo neomejena možnosti za izlete. Izhodišče zanje je lahko Novo mesto, lahko pa krenete na izlete tudi od Gospodične' ali od Miklavža. Ce bo za prvomajske praznike lepo vreme, lahko pričakujemo precejšen obisk že na začetku sezone. Mnogi se bodo namreč raje odločili za mimo naravo kot pa za živ-žav in hrup v kopališčih s termalno vodo, ki bodo med prvomajskimi prazniki tudi odprta.
Za tiste ki bodo preživeli na Gorjancih več dni, ne bo odveč nekaj podatkov: dom Vinka Paderšiča ima 18 ležišč, Dom pri Miklavžu 8 in na Polomu 16. Miklavž je le 31 metrov nižji od 1.000 letrov. In ko smo že pri planinskih domovih: nekateri domovi bodo za prvolajske praznike že odprti. Planinski dom pri Gospodični vas vabi, da ga obiščete: če niste bili še nikoli, so prvomajski prazniki kot nalašč za obisk.
NOVO V ZADNJIH DNEH
Zadnji teden je pravzaprav že minil v znamenju pričakovanja prvomajskih praznikov. Vse je tako rekoč odvisno od vremena; če bo sonce, potem lahko na cestah pričakujemo nepretrgane kolone vozil in samo svetujemo:^ vozite previdno! Avtomobilska cesta in cesta čez Gorjance bosta najbolj obremenjeni.
V	zdraviliščih pravijo, da bodo bazeni odprti in da bodo kopalci lahko tudi uradno odprli kopališko sezono. Bržkone ne bo dosti tako hrabrih, da bi skočili v Kol-ko ali Krko.	s
Gostinci bodo imeli polne roke dela, če bo vreme izletnikom naklonjeno. Ce so se na praznovanje dobro pripravili, bo pokazal obračun po praznikih. Zadnje dni pred prazniki je bilo v vseh turističnih središčih še mogoče dobiti proste postelje, poseb-nih prireditev pa tudi niso nikjer napovedali.
Obrat uspešno posluje vse od ustanovitve 1- 1962. Do zapletov med obratom in vodstvom v Ljubljani je prišlo zaradi ukinjanja samoupravnih pravic ribniškemu obratu, kar je povzročilo tudi spore že v samem kolektivu obrata.
Vodstvo 2IČNICE je mislilo, da bo z zamenjavo vodje obrata uredilo vsa nasprotja. Vendar je bilo tako prepričanje napačno, kot se je očitno pokazalo na seji sveta za gospodarstvo. Odločna zahteva, da mora podjetje najprej v samoupravnih aktih zagotoviti samoupravne pravice kolektivu obrata ŽIČNICE v Ribnici, je bila izrečena zato, da bi se stanje v ribniškem obratu čimprej uredilo.
Samoupravljanje brez materialne osnove ni nobeno samoupravljanje! Zato naj kolektiv obrata čimprej dobi , pravico, da bo lahko odločal vsaj o porabi določenega odstotka skladov, ki jih on ustvarja, za kar so delavci v Ribnici prelivali znoj. Proizvajalec, ki ustvarja sredstva, mora biti seznanjen, koliko je ustvaril in odločati, kako bo ustvarjeni dohodek porabljen!
Predstavnik ŽIČNICE je obljubil, da bo vodstvo podjetja pretreslo predloge o več-
Drugič na sejmu
PLETILNICA iz Sodražice letos že drugič razstavlja na Zagrebškem velesejmu. Podjetje se bo tako še bolj uveljavilo na jugoslovanskem in tujem tržišču. PLETILNICA dosega lepe proizvodne uspehe, ki so jamstvo, da bo podjetje še hitreje napredovalo. Tudi zdaj je med najbolj uspešnimi podjetji v ribniški občini.	-r
Kdiko so! je i potrebnih?
Ko so govorili na seji sindikata o izobraževanju, je nekdo dejal: »Tudi pri nas smo najprej strogo zahtevali, da morajo imeti delavci končano osnovno šolo, ne glede na kakšnem delovnem mestu delajo. Potem pa smo ugotovili, da pravzaprav nimamo dovolj delavcev in da jih tudi ne moremo dobiti, in smo od tako strogega sklepa malo odstopili.«
Točno. In da bi bilo bolj razumljivo, je še pojasnil: za »skladatelja«, kot pravijo tistim, ki zlagajo les, ni potrebno osem razredov osnovne šole, ampak dovolj moči v rokah, da les lahko dvigne.
IMV v Miinchnu
štiridnevni sejem karavan prikolic in motornih čolnov v Miinchnu od 16. do 19. aprila se je ogledalo 23.000 obiskovalcev. To je bila prva tovrstna sejemska prireditev v Miinchnu, že februarja prihodnje leto bodo pripravili nasloinjo. Tokrat so razstavili 160 kamping prikolic in polovico toliko motornih čolnov. 65 odstotkov razstavljavcev je že med sejmom sklepalo pogodbe, skoraj v§i pa so prepričali, da bodo po sejmu bolje prodajali, ker so obiskovalci spraševali po vseh kategorijah čolnov in prikolic. S svojimi prikolicami je na sejmu sodelovala tudi tamkajšnja podružnica novomeške Industrije motornih vozil.
Krmelj: nov uspeh METALNE
Te dni so v krmeljski Metalni nakladali pošiljko ladijskih pokrovov, izdelanih po licenci Mac Gregor, za zahodnonemške naročnike. Zanimivo je zlasti to, da je krmeljska Metalna edini proizvajalec takih pokrovov v Jugoslaviji.
B. D.
Sejem v Novem mestu
V	torek, 28. aprila, je bil novomeški sejem bolj slabo obiskan, ker je bilo slabo vreme. Naprodaj je bilo 298 prašičkov, prodali pa so jih 210. Za manjše pujske so plačevali 200 do 280 din za večje pa 290 do 560 din.
Letos: napredek industrije
IMV na prvem mestu v proizvodnji in izvozu
Industrija v novomeški občini tudi letos nezadržno napreduje. Tako je marca letos vrednost proizvodnje novomeške industrije dosegla 10o,1^7.i)u.) dinarjev, kar je za 93 odstotkov več ko v lanskem marcu. Kajpak sta na prvih mestih Industrija motornih vozii in tovarna zdravil KRKA, ki skupvj naredita precej več kot polovico wiotne proizvodnje.
Tako je Industrija motornih vozil v marcu naredila za 46,896.000 dinarjev različnih izdelkov, lani v marcu pa komaj za 17,292.000 dinarjev. Novi osebni avtomobili se ša kako poznajo pri proizvodnji!
KRKA je letos v marcu povečala proizvodnjo od lanskih 18,6 milijona dinarjev na 24,5 milijona dinarjev. Nad 10 milijonov dinarjev proizvodnje sta ustvarila še NO-VOTEKS in NOVOLES. V prvih treh mesecih je največ naredila IMV: za 86,796.000 din, za njo pa KRKA: za 56,436.000 din. Tromesečna proizvodnja industrije v novomeški občini je dosegla vrednost 230,257.000 din in je
za 55 odstotkov višja od lanske.
V	industriji novomeške občine je bilo konec marca za. poslenih 7-525 delavcev ali 14 odstotkov več kot konec lanskega marca- V tem času se je močno popravil tudi izvoz, saj je novomeška industrija izvozila za 3,534.972 dolarjev oziroma za 50 odstotkov več kot lani v tem času. Na 'prvem mestu je kajpak IMV z 1,8 milijona dolarjev izvoza — vse na zahodno tržišče, medtem ko je KRKA izvozila za 1,1 milijona dolarjev, od tega za 760.000 do-larjev na konvertibilno področje.
J. S.
Portret tega tedna
Telovadnica v novi šoli na Grmu, ki so jo pred dnevi začeli graditi, je že postala jabolko spora. Po načrtih strokovnjakov naj bi bila visoka šest metrov. Nihče ne dvomi, da telovadnica, kakršno so si za-mislili strokovnjaki, ustreza normalnemu šolskemu delu v telesni vzgoji. Nihče pa tudi ne dvomi, da je telovadnica, ki jo bodo uporabljali tudi športniki, za šport prenizka in prekratka. Konkretno: dvigniti bi jo bilo treba za dva metra in podaljšati za šest metrov, da bi v njej lahko normalno vadili in igrali tudi košarkarji, odbojkarji in rokometaši. Znano je, da -*e te igre z žogo čedalje bolj usmerjajo v zaprte prostore: ponekod je tak sklep celo že uveljavljen. Prav gotovo bo v naslednjih letih tako obveljalo tudi v slovenskih ligah. Možnosti za gradnjo nove športne dvorane so v Novem mestu prav gotovo manjše kot možnosti, da bi povečali telovadnico v novi šoli.
športna dvo-ana bi prav gotovo stala nekaj milijonov dinarjev, povečanje in razširitev telovadnice pa ne več kot 300 ali 350 -tisočakov. Rešitev je torej na dlani, če bomo trmoglavo vztrajali pri sedanji zamisli, bomo novomeški kvalitetni šport še bolj Zavrli.
21-227
S SEJE MEDOBČINSKEGA SVETA ZK LJUBLJANA .
Brez obveščanja ni samouprave
Ribniški načrt obveščanja ocenjen kot zelo dober - Kjer ni lokalnih časopisov, odločajo v glavnem brez sodelovanja občanov
Na zadnji seji medobčinskega sveta Zveze komunistov Ljubljana, ki je bila 23. aprila, so razpravljali o obveščanju znotraj Zveze komunistov in nekaterih drugih zadevah.
Naj zanimivejša je bila prav razprava o obveščanju v ZK, med katero so podrobno obdelali načrt'obveščanja v občinski organizaciji ZK Ribnica, ki je bil poslan na vpogled tudi vsem občinskim ko-temeljiti razpravi so ocenili ribniški načrt kot zelo dober,
menili pa so, da ne bo popolnoma primeren za vse občine. Kljub temu bo dobra osnova za organizacijo obveščanja znotraj posamezne občine.
V	razpravi so ugotovili, da je bil dosedanji način obveščanja med vodstvi ZK in članstvom, kakor tudi med
V družbeni osnovi, v delovnih organizacijah in občinah se obveščanje kot pogoj samoupravljavske aktivnosti neposredno potrjuje. Za usposobljeno udeležbo pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju politike morajo delovni ljudje in občani poznati čimveč dejstev in dokazil, ki so pomembna za njihovo opredeljevanje in odločanje.
občinskimi vodstvi in občani pomanjkljiv. Pohvalili so ukrepe Dela in Dolenjskega lista, ki sta uvedla pokrajinske izdaje, in predlagali, naj bi take izdaje uvedel tudi Komunist.
V	razpravi je bilo poudarjeno, da v nekaterih občinah samoupravljanje močno šepa in da že po ustaljeni praksi sprejemajo razne pomembne sklepe »na občinski ravni«, se pravi v krogu ožjega občinskega vodstva, breiz sodelovanja občanov. Take primere so navajali predstavniki občin, ki nimajo svojih' rednih (vsaj tedenskih) lokalnih časopisov.
Medobčinski svet ZKS Ljubljana, ki zajema tudi območje dolenjskih občin Kočevje, Ribnica in Grosuplje, daje obveščanju vedno večji poudarek. Prav zato so pretekli mesec ustanovili aktiv komunistov novinarjev in dopisnikov, ki sodelujejo pri časopisih, radiu in televiziji. Aktiv se bo sestajal po potrebi. J..P.
,Bilo je težko, a zdržali smo!'
Z denarjem za kulturo v škripcih
Upravnemu odboru sklada za kulturo v Novem mestu bo prišel na pomoč svet za prosveto in kulturo - Predvsem jih skrbi, kako razdeliti denar, da ne bo zamere in hude krvi - Denarja je namreč premalo
Staro v novem
Ob koncu otvoritve novega otroškega vrtca v Straži je direrktor NOVOLESA Jože Knez hotel oditi, pa ni mogel odpreti vhodnih vrat. »Kdo pa ima ključ od teh vrat?« je začudeno vprašal.
Prava sreča je, da je bil zraven tudi predsednik delavskega sveta tega podjetja inž. Edo Tavčar, ki je hitro pojasnil težave: »Kar močno je treba potegniti v novem okolju so vrata še iz Auerspergovih časov«.
Namesto potrebnih 830.000 din je dobil sklad za financiranje kulturnih dejavnosti v Novem mestu le 760.000 din, pa še od tega so po sklepu občinske skupščine izločili 30.000 din namensko za financiranje letošnjih proslav v novomeški občini. Upravni odbor sklada bi moral medtem že razdeliti denar med porabnike, ker pa ob manjši vsoti, kot je potrebna za financiranje kulturnih ustanov, organizacij in spomeniškega varstva, ne najde pravih meril, je sklenil problematiko predložiti v razpravo svetu za prosveto in kulturo.
Svet za prosveto in kulturo naj bi pretresel celotno problematiko in svetoval
Blok in samopostrežba
V	Semiču bodo letos začeli graditi nov 12-stanovanj-ski blok, ki ga bo financirala tovarna Iskra, v spodnjih prostorih stavbe pa bo podjetje Prehrana iz Ljubljane odprlo prvo samopostrežno trgovino v Semiču.
skladu, kako naj dela oziroma deli, da bo zadovoljil porabnike. Seveda pa to ni lahka naloga, saj so možnosti neprimerno manjše od izračunanih potreb Dolenjskega muzeja, študijske knjižnice, zavoda za kulturno dejavnost, ZKPO, spomeniške ga varstva in varstva spomenikov NOB, ki jih je dolžan financirati sklad. Ce bi hoteli povsem zadovoljiti vse potrebe, bi morali zagotoviti vsaj dvakrat toliko denarja, kot ga je naposled dobil sklad.
Prvotni izračun denarnih potreb za financiranje kulturnih dejavnosti so predstavniki sklada že pred sejo občinske skupščine skupaj s člani sveta za finance spremenili oziroma so ga prilagodili dejanskim možnostim. Kot smo že uvodoma povedali, pa tudi ta načrt ni obveljal.
Očitno je, da za kulturne potrebe v novomeški občini letos ne bo dovolj denarja, čeprav je res, da je dobil sklad več denarja kot lani. Glede na to, da je bila kultura v prejšnjih letih malone vseskozi med področji, ki jim je bil proračunski di: nar manj naklonjen, in da bi bilo zdaj predvsem potrebno kulturnim ustanovam zagotoviti denar za povečane osebne dohodke — zlasti bi jih radi izenačili z dohodki v sorodnih dejavnostih — čaka sklad in še prej svet za prosveto in kulturo zares neprijetna naloga.
Zvonec je oznanil konec pouka in iz 2. a razreda novomeške osemletke so se na hodnik usuli učenci. Za njimi je stopila tovarišica MARIJA ZAMLJEN in jih z opomini na to in ono za drugi dan spremila do izhoda, potem pa me pri-jazno povabila na kratek pogovor. Čeprav je že nekaj let v pokoju, je spet priskočila na pomoč in za nekaj mesecev prevzela pouk v razredu svoje bolne poklicne tovarišice.
Pripovedovala je o 42 letih svojega učiteljevanja, o letih, ko ni poznala prazni-kov, o letih, ko je bil tudi praznik dela njen delovni dan.
»Moja učiteljska pot se je začela v Šentjerneju, kjer je bila takrat 6-raz-redna šola. Po nekaj letih sem se preselila v Šentjur pod Kumom, kjer sem večkrat vsak dan učila 162 -otrok. Ne samo da ie bilo delo s tolikim številom otrok izredno težko, tudi življenjski pogoji so bili izredno slabi. Pozneje sem se spet vrnila v Šentjernej.
Po osvobod tvi sem prišla v Novo mesto in tu se je spet začelo pionirsko delo na šoli. Leta 1948 sem postala upraviteljica, šola je bila v tako, slabem stanju, da še svoje pisalne mize nisem imela, ampak sem morala pisati na kolenih. Denarja je bilo malo, šolo pa je bilo treba obnoviti. Bili smo skoraj brez inventarja, treba je bilo urediti mlečno kuhinjo in ni mi preostalo drugega, kot da sem se napotila od organizacije do organizacije in zbirata pomoč. Nekaj časa sem tudi sama pripravljala malico za 150 otrok. Razen tega sem učila v razredu.
Drugič me je ravnateljska dolžnost doletela leta 1958 za naslednja tri leta. Kako težko je to bilo, je težko povedati. Toda kljub temu sem bila srečna, ka-
dar sem imela uspeh pri delu, še posebno pri vzgoji bodočih učiteljev, ki so vsa leta hospitirali pri meni.«
Marsikdo ve povedati, da jim je nudila vse, kar je mogla, saj njene izkušnje niso bile majhne.
»čeprav sama ne bom več veliko delala,« je povedala, »si zelo želim, da bi bila čimprej zgrajena nova šola, da bodo moji mlajši kolegi delali v lažjih razmerah. To bo v prid tudi mladini, ker se bo lahko bolj množično vključevala v svobodne dejavnosti.«
O svojih spominih na 1. maj Pa je povedala: »Spominjam se lepe navade, ki so jo imeli kmečki fantje, ko so dekletom na ta dan skrivaj nastavljali cvetje pod okna. Danes je seveda drugače. Skupno z drugimi delavci se tudi mi v šolah pripravljamo na praznovanje in se veselimo uspehov, ki smo jih dosegli s trdim delom.«
Potem pa je se ithv tn bolj zase dejala: »Želim si, da bi mlajše moči imele več zaupanja in spoštovanja do nas starejših in do naših vzgojnih, metodičnih in življenjskih izkušenj.«
A.	V1TKOVIČ
POMLAD PREBUJA GORJANSKE VASI
Veseli smo ponujene občinske roke
Krajevna skupnost, vaščani in občina so sprejeli nase težko breme
Za srečanje gorjanskega bataljona v Podbočju je na nogah vsa krajevna skupnost, občinska skupščina pa ji je velikodušno ponudila roko. Do praznika bo asfaltirana cesta od Malega Mraševega do Podbočja in dograjena cesta od Prušnje vasi do Planine.
Razpadajoča graščina ob železniški progi v Brestanici marsikoga zbode v oči. Kaže, da je nekdaj mogočna zgradba dokončno obsojena na propad.
j	Foto:	J.	Teppey
Obvestilo udeležencem proslave v Ajdovščini
Vsem, ki nameravajo
3.	maja na proslavo v Ajdovščino z avtomobili in avtobusi iz Gorenjske, Štajerske in Dolenjske, priporočamo cesto čez Kalce (desni odcep od ceste Ljubljana—Postojna — 34 kilometrov iz Ljubljane) — Godovič —- črni vrh in Col, ker je tudi ta cesta asfaltirana, skoraj 20 kilometrov krajša in veliko manj obremenjena kot čez Postojno in Razdrto. Na vseh križiščih so modre smerne table z napisom »Proslava Ajdovščina — 3. maj.«
PRIPRAVLJALNI ODBOR
Vasem Brezje, Gradec in Planina bo z Gorjancev odprla pot v svet. S hrvaške strani gradi cesto do Planine občina Samobor. Tako se vendarle uresničujejo dolgoletne želje ljudi z Gorjancev. Planina, med vojno požgana do tal, bo dobila novo preobleko. Občinska zveza ZB NOV je pomagala vaščanom z dolgoročnimi posojili, da si bodo lahko uredili hiše. Vas so po vojni na novo postavili, potem pa ni bilo denarja za omete.
Spodbuda za naprej
Dekleta iz poklicne šole tovarne Beti so že ob zač ;t ku šolskega leta ustanovile ko-šarkarskč ekipo. Pod vodstvom Marka Pokejaca so pridno vadile, na prvi tekmi, kjer so sodelovale, pa so se uvrstile na drugo mesto- Tekmovale so v Novem mestu z ekipami iz gimnazije, medicinske šole in srednje kmetijske šole Grm. Lep uspeh je metliškim dekletom lepa spodbuda za nadaljnje delo.
Letos si je postavila na'rt za komunalne izboljšave sleherna vas v krajevni skupno sti. Podbočani in vsi, ki 'majo vinograde ali njive na Boč-ju, že urejajo cesto od Žabjeka do Starega grada in nn-
Že 1.100 ur!
Gradnja ceste Dečina— Sodevci naglo napreduje s pomočjo Radenčanov. Kompresor vse dneve neprekinjeno dela, vaščani so s prostovoljnim detlom opravili že 1.100 delovnih ur. Za gradnjo te ceste je bilo namenjenih 60.000 din, vendar sredstva ne bodo zadostovala. Ker so ljudje teh krajev z veliko požrtvovalnostjo dokazali, kako si prizadevajo za napredek, se nameravajo obrniti po pomoč še na občino in JLA. Ta cesta bi bila velikega pomena tudi za razvoj turizma.
KR
prej na Bočje. S tem se bodo pridelovalcem cvička odprle možnosti za sodobnejšo ureditev svojih nasadov.
Krajevno skupnost čaka letos še cesta Dobrava—sutna, popravilo mostu v Dom. c^sta Mladje—Brlog, za vzdrževanje poti po vaseh pa bo razdelila 7 tisoč din. Poslovna enota podjetja Elektro-Celje je obljubila, da bo postavila transformator in vod do njega. Prebivalci goje razen tega željo po regulaciji Sušice, ki je b;ja nekoč že začeta.
Vas Veliko Mraševo zbira denar za izsuševanje zemljišča okoli naselja. Ljudje urejajo pot skozi vas. V Mladju gradijo vodovod že od lanske jeseni. Z delom so pri kraju. Vas je bila v tej akciji izredno enotna in bi lahko marsikomu služila za zgled. Prebivalci Sutne so se končno zedinili, da bodo gradili vodovod za celo vas. Se oi lahko pisali o načrtih ijudi v tem predelu. Veseli smo, da nam pomaga občinska skupščina s tolikšnim razumevanjem, prepričani pa smo, da bi td kraji zaslužili več pozornosti širše družbene skupnosti.
STANKO BOŽIC odbornik obč. skupščine Krško
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!To stran ste napisali sami!
[Pridružite se modernim ljudem, v ki pijejo
CYNAR
FOTOGRAFIJA TEDNA
    . -—•   . •     -
FOTOGRAFIJA TEDNA
Okrepi, s katerimi bi lahko začeli
ZAKAJ TAKO?
Opeharjeni otrok in starši
ODMEVI NA NAŠE ČLANKE
Prometni prekršek
(Foto: Dušan Toša j, Fotoklub Kočevje)
Pred objektivi — nič novega!« bi liriko ocenili prizade, vanja naših » fotografov tednu« za minulih 7 dni. čez praznike bo morda kaj več časa. Rok je tokrat izjemen do torka, 5. maja!	Nasvidenje	UREDNIŠTVO
O preusmeritvi v živinorejo ter ustanavljanju pospeševalnih organizacij
V Dolenjskem listu št. 17 je inž. Marjan Legan napisal članek z naslovom »Utirati lastne poti kmetijskega razvoja« V njem navaja, da bo republiška konferenca ZKS v juniju oblikovala sklepe, pomembne za razvoj kmetijstva za desetletje naprej. članek je res aktualen in poučen, v zadnjem odstavku pa je zapisano, da je pot, ki jo predlagajo teze, sicer jasna, nivia pa še »voznega reda«. To pomeni, da bo treba po-iskati tudi možnosti za uresničevanje sklepov, ki jih bo sprejela konferenca.
Vsi se zavedamo, da je naše kmetijstvo zelo zapleteno. Kljub mnogim posvetom, sestankom in konferencam ter dobrim predlogom strokov, njakov in družbeno - političnih delavcev še nismo naredili kaj več — predvsem za. radi pomanjkanja denarne pomoči V svojem prispevku želim spomniti na nekatere ukrepe, ki ne bi terjali večjih stroškov in s katerimi bi lahko takoj začeli.
Ne samo v Gorjancih, temveč tudi na Pohorju, na Kozjanskem, v delu Koroške, Primorske in še v nekaterih drugih hribovskih območjih Slovenije bi bilo treba kme-tije preusmeriti predvsem v živinorejo. V hribovskih krajih dajejo žita le okoli 10 centov zrnja na hektar, kar znaša v deno,rju le 1.000 novih dinarjev. če bi bila ta zemlja posejana z deteljo, bi lahko kmet redil na isti zemlji vsaj dve govedi, njuna vrednost pa bi znašala najmanj petkrat toliko. Na teh kmetijah naj bi gojili tudi semenski krompir in oves, vse druge poljščine pa naj bi opustili. Tako bi potrebovali manj delovne sile. Prepričan sem, da bi v vsaki vasi ali zasellcu našli enega ali. več kmetov, ki bi bili voljni preusmeriti se na živinorejo, gojitev krompirja in sejanje ovsa. četudi bi morali kruh kupovati, bi bili ob koncu leta vseeno zadovoljni, ko bi
delali obračun o gospodarjenju.
Za delo s kmetovalci bi morali osnovati manjše gospodarske organizacije, ki bi svoje delo posvetile pospeševanju kmetijstva.' Uspešnost so dokazale po vojni ustanovljene kmetijske zadruge, ki pa so se z večanjem in združevanjem vse bolj odmi. kale kmetom Danes so, bodimo odkriti, kmetijski kombinati postali veleposestniki z večjimi ah manjšimi površinami zemlje, ki jo ponekod dajejo zasebnikom v najem, ker zanje poljedelstvo ni do. volj donosno. Znana je uso• da hlevov, ki so jih ob krizi v živinoreji spraznili in imeli z njimi veliko izgube. Zdaj meso uvažamo, čeprav smo bili rned obema vojnama in še pred nekaj leti zelo pomemben izvoznik. Takrat, ko je cena živini tako naglo padla, ni; kot Ifaže, prišlo nikomur na misel, da bi bilo treba kombinatom in zasebnim kmetom pomagati z regresi.	'
Po toči zvoniti je prepo-zno. Kot rečeno, so nam potrebne manjše gospodarske organizacije — njih ime m važno — ki se bodo bolj posvečale kmetijstvu. Potrebno je zajamčiti cene živini.
Vsaka takšna gospodarska organizacija bi morala imeti kmetijskega strokovnjaka, ki bi ga plačevala občina. Na voljo bi morala imeti tudi kmetijske stroje, ki bi bili le tako dovolj izkoriščeni, saj je negospodarno, da bi si večje kmetijske stroje kupoval vsa/c kmet posebej.
Kmetovalce bi bilo treba prepričati, da bi z zamenjavo parcel zaokrožili posestva, na katerih bi bila potem obdela, va veliko cenejša. V višjih razredih osnovne šole bi morali več časa nameniti kmetijskemu pouku, za fante in dekleta, ki bi se odločili za kmetijstvo, pa bi bilo potrebno pozimi prirejati še dodat-ne tečaje Te gospodarske organizacije bi se bavile še z nakupom in prodajo kmetij-
skih potrebščin, ne da bi imele pred očmi samo trgovski interes. Sedanji kombineu ti," pa tudi zadruge, skušajo s trgovino čimveč zaslužiti, da lahko pokrivajo izgube v drugih dejavnostih.
JOŽE ŠKETA, Podbočje
NI NUJNO,
da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki ki *o objavljeni na tej strani — K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku. pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk Na posebno željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače) vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam
UREDNIŠTVO Dl
Iz Ribnice smo prejeli tale kritični zapis
Osemletna deklica pride v mesnico. »Prosim, mamica nima časa, pa dajte meni 40 dek mesa, ki ne bo mastno!«
Mesar zavije punčki nekaj, kar naj bi bilo meso, in ji za to zaračuna 7 din.
Ko je punčka prinesla zavitek domov, je mamica meso pregledala, pretehtala in ugotovila, da je mesar dal otroku 19 dkg mesa, od tega več kot polovico loja (torej 9 dkg mesa in 10 dkg loja) in 20 dkg kosti.
Ob tem primeru se vprašamo: No kdaj se bodo dogajale še take nepoštene stvari? Ali otrok ne zasluži vsaj enake, če ne še večje pozornosti kot odrasli? Je tako početje dostojno občana samoupravne socialistične družbe?
—ek
.poimali Sv
V)
WIČEAHJI,HEJCI MALIH ŽIMI,LJUBITELJI MAVE
IM Ml UTE
revijo
ki je namenjena vam.
A
%
Sl
fc
s
3
S
\ celoletna naročnina 34,-din ^
*KMEĆKI GLAS«, LJUBLJANA. ^ *
MIKLOilčEVA 4/1
V
Meje svobode si krojijo verni ljudje sami!
Uredništvu Dol. lista!
Marsikaj berem in sproti zasledujem različno literaturo. Ni mi všeč, ko med drugim vidim, da se vtika verski list »DRUŽINA« v področja, ki se ga ne tičejo. Zlasti glede vzgoje si domišlja uredništvo tega lista, da mora vedno znova stopati čea to, kar je bilo s Cerkvijo dogovorjeno in podpisano. Naš tisk nasploh pa bd moral več narediti, da bi delovni ljudje bolje razločevali, kaj so verska čustva in kaj je zloraba verske dejavnosti v politične namene. Zato Vas prosim, da ponatis/nete »Odgovor«, ki ga je revija »Otrok in družina« objavila v svoji letošnji 4. številki. Menim, da bi moralo biti takih in podobnih odgovorov v našem tisku veliko več, kot jih je.
M. P.
Novo mesto
»V januarski številki naše revije smo odgovorili naši naročnici, članici ZKS, na njeno vprašanje z naslovom »Otrok hoče k verouku«, kako naj odvrne svojo hčerko od verouka. Svetovali smo ji, naj tega ne
poskuša s silo. Ker smo domnevali, da priteguje hčerko zlasti romantično in pravljično obarvana veroučna vsebina, dopolnjena z raznimi oblikami razvedrila, smo ji svetovali, naj ji nadomesti bo ugodje na druge načine. Odgovor je bil namenjen iSamo tej tovarišica in posredno vsem tistim, ki imajo podobne težave, nikakor pa ne staršem, ki želijo, da njihovi otroci obiskujejo verouk. To je iz vsebine in stila odgovora razvidno vsakomur, M ne konstruira samovoljnih konfliktnih situacij in ki ne napeljuje vsake vode na svoj mlin. Nič ne pre-' seneča, da uredništvo verskega lista »Družina« našega odgovora ni razumelo tako. V letošnji
2.	številki lista z dne 25. januarja nam v rubriki »Iz naših časopisov in revij« vsiljuje nazore, ki so za nas nesprejemljivi, in podtika namene, ki jih v našem odgovoru ni.
Začnimo najprej s prvim, z bistvom. Uredništvo »Družine« nam zameri, ker svetujemo materi komunistki, kako naj odvrača svojega otroka od verouka in v kakšni luči naj mu prikazuje značaj verskih dogem. Njegov javni poziv, da ne bi smeli svetovati članom ZKS, kako naj vzgajajo svoje otroke, in da ne bi smeli imenovati verskih do-
gem z izrazi, ki jun po našem prepričanju ustrezajo, ne moremo razumeti drugače kot vmešavanje v stvari, ki se cerkve ne tičejo. Prav tako zavračamo motive, s katerimi uredništvo »Družine« to svoje spotikanje legalizira mi utemeljuje, ter namene, ki nam jih pripisuje.
Svojo ost proti našemu odgovoru prekriva uredništvo s plaščem skrbi za sožitje med ver-nimi in nevernimi. Prizadeva sl skozi ta filter legalizirati svoje težnje in zavrniti, diskvalificirati vse, kar ni na njegovi liniji. Na to struno je uglašen njegov očiitek, da vzgoja, kakršno vključuje naš odgovor, ne prispeva k dobrim in spoštljivim medsebojnim odnosom med vernimi in nevernimi. Ker je prepričano v taktiko ,napad' je najboljša obramba', ne pozabi vreči krivde	za to	na	»tisto	mladino
naših dni, ki	je	bila v	glavnem
vzgojena premišljeno v takšnih predsodkih do vere, ki so za nas ,verne' krivični«.
V	našem odgovoru ni najmanjše sledi o tem, naj bi starši komunisti z materialističnim svetovnim nazorom vzgajali svojo hver v nespoštovanju do vernih	ljudi.	V	skladu	z našo
ustavo	smo	«i	vselej	prizade-
vali za spoštovanje med ljudmi
ne glede na njihovo svetovnonazorsko opredelitev.
Od kod potem ta očitek uredništva »Družine«? Od tod, ker vodi po njegovem prepričanju vsako s cerkvijo neusklajeno mišljenje ljudi a priori k njihovemu medsebojnemu nespoštovanju in ker je zanj vernost ali nevernost še vedno osnovna platforma, na kateri gradi odnose med ljudmi. Odtod skrb za hčerko, ki bo vendar dora-ščala in pozneje živela med ljudmi, ki bodo verovali in iz vere iskreno in prizadevno oblikovali svoje življenje in svoje odnose do soljudi; ona bo pa prepričana, da veruje v romantično obarvano in pravljično vsebino. »Po vsej logiki bodo ti ljudje zanjo neiskreni, ker se oklepajo Cerkve ...« Zato torej, ker ta hčerka ne bo verjela in verovala v cerkvene dogme, ker ne bo mislila • tako, kakor verni ljudje, sredi katerih bo živela, jih ne bo mogla spoštovati. Nikjer pa uredništvo ne pove, kako morejo verni ljudj^ spoštovati neverne C o čemer najbrž ne dvomi), sredi katerih živijo. Menda ne misli, da zato, ker so prepričani o pravilnosti njihovega ateističnega svetovnega nazora, pa zato zanje niso neiskreni. In ker zanje niso neisikreni, jih lahko
spoštujejo. Očitno je, da s tako logiko sožitja nekaj m v redu, da ga izvaja cerkev iz napačnih izhodišč. Bori se namreč za sožitje, ki bi mu ona diktirala vsebino in obliko, za sožitje brez svetovnonazorsko različno mislečega in čutečega partnerja, za sožitje., ki mu daje vernost ali nevernost ljudi usodni pečat.
Nasprotno pa postavljamo ml za sožitje med ljudmi in za spoštovanje človeka druge pogoje. Menimo, da zanj ni važen člo. vekov odnos do vere in boga, temveč njegov odnos do družbe, sočloveka in sebe, njegova delavnost, poštenost, humanost itd. Še bi lahko naštevali člo« vekove vrline, ki so bistvene za spoštljive in ljudske medsebojne odnose, vendar ni nobena odvisna od vernosti ali neverno-nosti človeka. (Tukaj prepuščamo perQ uredništvu »Družine«, ki bo gotovo navezalo in zatrjevalo, da je prav to tasbo, za kar si prizadeva cerkev in kar zmorejo le iskreno in globoko verni ljudje.)
Naj zaključim s parafraziranimi besedami uredništva »Dru. žine«. Pravični prostor za ugodno počutje vernih ljudi, mere in meje verske svobode jim ne krojimo mi, pač pa vi sami. širili ga jim boste med drugim tudi s tem, če boste realno pojmovali sožitje med ljudmi in se iskreno zavzemali zanj 'in če
se ne boste vmešavali v stvari, ki se vas ne tičejo«.
PRAZNJENJE HRANILNIKOV v osnovni šoli v Velikih Laščah v aprilu. 52 varčevalcev je nabralo v treh mesecih skoraj 3500 dinarjev. Na sliki: varčevalci ob preštevanju prihrankov. (Foto: Sever)
Obnovili bodo dve svoji trgovini
Razen tega bo kmetijska zadruga Velike Lašče letos uredila klavnico in prispevala za ureditev nekaterih vaških vodovodov ter za cesto
Kmetijska zadruga Velike Lašče je letos na podlagi zaključnega računa za lani namenila za sklade okoli
250.000 din.
Precej tega denarja bodo porabili ža preureditev svojih trgovin v Velikih Laščah in Robu. Za preureditev prostorov trgovine v Laščah bodo porabili predvidoma
120.000 din, za opremo trgovine pa še okoli 40.000 din. Preureditev trgovine v Robu bo veljala predvidoma 25.000 din, oprema (hladilni pult) pa okoli 20.000 din.
Načrte za preureditev obeh trgovin so že naročili pri projektantih trgovskega podjetja MERCATOR. Kdaj bodo narejeni in kdaj bodo z obnovo trgovin začeli, še ne vedo. Pravijo pa, da bosta trgovini na vrsti takoj, ko bodo uredili klavnico.*
Kmetijska zadruga bo dala letos nekaj denarja iz svojega sklada skupne porabe kot pomoč vasem na
Občinski praznik
Prebivalci občine Ljubljana — Vič-Rudnik — sem sPada-jo tudi Velike Lašče — praznujejo vsako leto 27. aprila občinski praznik. Na ta dan je bila leta 1941 ustanovljena
OP.	*
Letošnje praznovanje je bilo v Preserju, kjer so za to slovesnost asfaltirali cesto in zgradili še nekaj objektov.
Ob tej priložnosti je znova pričela izhajati »Naša komuna«. Ta mesečnik bo obveščal občane o dogajanjih v občini.	L.	S.
Gibanje prebivalstva
Na območju matičnega urada Velike Lašče so v februarju, marcu in aprilu letos umrli: Julijana Mramor, gospodinja, stara 53 let; Neža Sever, preužitkarica iz Gradeža 9, stara 81 let; Janez Andoljšek, kmet iz Sro-botnika 11, star 85 let; Ludvik Matjaž, kmet iz Malega Ločnika 12, star 63 let; Frančiška Gruden, preužitka-rica iz Malega Osovnika 8, stara 95 let; Stane štebljaj, tapetaik iz Velikih Lašč 50, star 53 let; Marija Cimperman, gospodinja iz Sela 15, stara 87 let; Marija Petrič, kmetica iz Karlovice 9, stara 76 let; Frarc Purhart, upokojenec iz Osredka 6, star 73 let, in Ivan Perme, vratar iz Sloke gore 4, star 49 let. — Doma je bila rojena le ena deklica, ostali otrooi pa so privekali na svet v ljubljanskih porodnišnicah.
svojem območju za urejanje nekaterih komunalnih zadev. Tako bodo dobile pomoč za urejanje vodovodov naslednje vasi:	Pečki	1000	din,
Dolščaki pri Robu 500 din, Veliki Osovnik 2000 din in Dolenje Retje 1000 din.
Razen tega je zadruga na-
menila 3000 din kot svoj prispevek za razširitev in preureditev ceste Rašica-Rob. Za preureditev te ceste bodo prispevali tudi drugi, med njimi občinska skupščina. Seveda pa gre denar za redno vzdrževanje te ceste iz drugih virov.
Kurja farma v Karlovici
V bivših dveh živinskih hlevih bo zdaj neslo jajca okoli 8000 kokoši
Kmetijska zadruga Velike Lašče bo v tsh dneh predala v najem Agrokombinatu »Emona« iz Ljubljane svoj obrat v Karlovici.
ma napolnjena s kurami že 4. maja. Takrat bo v hlevih okoli 8000 nesnic. Agrokombinat verjetno pravilno sklepa, da bo zaradi podražitve mesa večje povpraševanje po jajcih in kokoših.
Zadruga je svoj obrat v Karlovici opustila pred dvema letoma. Do takrat so v hlevih, ki imata 120 stojišč, redili pitance. Zaradi zastoja v prodaji in neprimerne cene živine kasneje hlevov zadruga ni več napolnila z živino.
Tudi zdaj, ko je cena živini porastla in je povpraševanje veliko, se niso mogli odločiti, da bi spet redili živino. Eden izmed vzrokov je tudi ta, da je zadruga lani dala za 5 let v najem vso zemljo, ki je sodila k temu obratu. Te zemlje je okoli 120 ha. Kmetje plačujejo zadrugi na mesec 220 din najemnine za 1 ha zemlje.
Košarkarji slabo startali
Dolgotrajna zima in po-manjkanje prostora (nova šola še vedno nima telovadni-đfe) »ta prizadela košarkarje športnega društva osnovne Sole Primoža Trubarja v Velikih Laščah. V spomladanskem delu tekmovanja so odigrali v gosteh tri tekme v telovadnicah in vse izgubili, čeprav so lani dosegli tretje mesto v svoji skupini v občini Vič — Rudnik. L. S.
GROSUPLJE: SZDL V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Ljudi zanimajo težave, ne besede
Krajevne organizacije SZDL in krajevne skupnosti: skupno delo
Občinska konferenca SZDL 25. obletnico osvoboditve in v Grosupljem bo imela 6. obletnico ustanovitve OF. Na maja konferenco, na kateri seji bodo podelili 5 priznanj bodo med drugim počastili OF. Prvi del konference bo
Kako je pa pri vas
Ivan Groznik iz Šentvida pri Stični: Kraj se lepo razvija, nove hiše rastejo in napredek prodira tudi na vas. Naša krajevna skupnost je prav prizadevna, sicer pa ji tudi dela ne zmanjka. Zdaj je na vrsti vodovod, zdaj pokopališče, in venomer je potrebno popravljati luknjaste poti. Dovolj priložnosti je, da se izkažemo.
Angela Rus iz Ambrusa: Na stiski gimnaziji, kamor hodim v šolo, imamo precej razvejano izvenšolsko dejavnost, dos*i časa pa mi vzame tudi učenje. Res pa je, da v različnih krožkih ne morem sodelovati tako, kot bi želela, ker pač nisem doma iz Stične. Vožnja vzame dosti časa, pa tudi doma je treba pomagati.
Valentin Kastelic iz Stične: Naše podjetje je pod prisilno upravo. Stiski mesarji bomo skušali še naprej delati samostojno, seveda pa je vprašanje, če bomo dobili toliko denarja, da bomo lahko proizvodnjo modernizirali tako, kot zahtevajo predpisi. Upam, da bodo naši načrti uspeli in da bomo lahko poslovali samostojno.
Nuša Orel iz Zagradca: Skoda je, da se mladina pri nag" nima kam dati in zato zahaja v gostilne. Cas bi lahko mnogo koristneje upo-rabili, a nimamo primernih prostorov, kjer bi se shajali. Se sreča, da imamo na stiski gimnaziji dosti izvenšolske dejavnosti, da je precej - učenja. Drugače bi bilo dolgočasno.
Jože Klemenčič iz Ivančne gori-ce; Moja poštarska torba je običajno kar zajetna. Vsak dan moram prehoditi dosti kilometrov,- preden raznesem vsa pisma in časopise.
• Odkar ste začeli pisati tudi z našega konca, se ljudje, zanimajo za Dolenjski list in se naročajo nanj. Ob četrtih bo torej še več dela — in več branja.
Tončka šeme iz Gabrja pri Stični: Skrbi'me, ko ljudje tako bežijo s kmetij. Zemlja je sicer res »žleht« za denar, a daje občutek varnosti. Stradati ni treba nikomur; kdor dobro gospodari, ima dovolj v Shrambi. Pri nas so sicer otroci šli za svojim kruhom, a upam, da se bo kdo odločil za kmetovanje. Ce bo Po sreči, bomo popravili hišo.
Več za ceste v Grosupljem
Cestni sklad vzdržuje 98 kilometrov cest 4. reda - 431.000 dinarjev za popravila
Cestni sklad občine Grosuplje financira vzdrževanje 98 kilometrov cest 4. reda v občini, razen tega pa še nekatere pomembnejše ceste, za katere skrbijo krajevne skupnosti.
Po letošnjem finančnem načrtu naj bi cestni sklad letos zbral in namensko uporabil 431.000 dinarjev, in. sicer iz prispevka prevoznih podjetij za vzdrževanje postaj in postajališč 131.000 din, ostalo pa^ iz pristojbin za cestna motoma vozila.
Tudi letos bo sklad financiral vzdrževanje občinskih cest kot lani, povečujejo pa
I
se obveznosti za vzdrževanje cest oz. ulic v naselju Grosuplje. Doslej je bilo tu 10,6 kilometra cest, letos pa jih je 13 kilometrov, kar seveda predstavlja tudi precejšnje povečanje izdatkov. Skladu bo zmanjkalo denarja za kakršnakoli modernizacijo cest v občim, z občinsko skupščino, bodo le poskusili zbrati denar za novi most na cesti Zagradec-Ambrus.
Grosupeljski cestni sklad je res v nezavidljivem položaju. Vprašanje je, če bo sploh dobil predviden denar od transportnih podjetij za vzdrževanje postajališč, ker je v pogodbi zapisano, da se lahko prispevek zmanjša ali ukine, če se spremenijo pogoji poslovanja (zvišanje cen goriva), Ker je podražitev goriva že skoraj jasna, cestni ^sklad lahko pričakuje dokaj manj denarja za kritje vedno večjih potreb in bodo grosupeljske ceste še slabše, kot so bile doslej.	-vec
imel delovni značaj in bodb govorili o Socialistični zvezi v' krajevni skupnosti.
Dosedanje priprave in prve razprave so pokazale, da bo treba poživiti delo krajevnih organizacij SZDL. Izkazalo se je namreč, da danes ljudi ne zanima politiziranje, pač pa hočejo reševati konkretne težave. Pravijo, naj bi v grosupeljski občini SZDL načenjala pereča vprašanja, ki tarejo ljudi, potem pa naj bi jih rešila krajevna skupnost.
Krajevne organizacije naj bi v bodoče probleme ocenile, naj bi pregledale možnosti za njihovo rešitev, akcijo pa bi izpeljala krajevna skupnost. Ta bo tudi morala vztrajati, da bodo programe uresničevali. Samo s takim načinom dela, sodijo v Grosupljem, lahko SZDL dobi večji ugled.
Na konferenci bo tekla beseda še o .povezovanju med odbornikom in volivci. Ker namreč odborniki dovolj zgodaj zvedo, o katerih pomembnih zadevah bo skupščina razpravljala, lahko upravičeno pričakujemo tesnejše stike z volivci. Hkrati bodo odborniki na sejah laže razpravljali in glasovali, ker bodo vedeli za mnenja občanov o posameznih perečih problemih.
Skupaj s krajevnimi skupnostmi se bodo dogovorili za enoten program vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih: samo krajevna skupnost ima namreč denar. Z enotnimi akcijami pa lahko naredijo dosti več kot z drobljenjem moči in denarja.
Križem po grosupeljskem
■ GROSUPLJE — Stanovajsko komunalno podjetje je začelo na Trubarjevi cesti popravljati in modernizirati kanalizacijo, ki je bila že precej dotrajana. Položili bodo večje cevi. Računajo, da bodo dela na Trubarjevi cesti končana v nekaj dneh.
■ POLICA — Izredno prizadev: ni so vaščani krajevne skupnosti Polica, ki so letos prispevali že več kot 3.600 delovnih ur za obnovo in razSiritev vaških poti na Polici in v zaselkih te krajevne skupnosti. Pota okrog Stare in Dolenje vasi in drugih krajev bodo popravili, prebivalci pa so prispevali tudi material.
■ IVANČNA GOK1CA — Prebivalci tega kraja ob avtomobilski cesti bi radi z občinsko pomočjo uredili kanalizacijo, ki je zdaj le na pol urejena. Kupili bi radi tudi čistilno napravo, pa imajo premalo denarja. Vprašanje je, kako bo lahko pomagala grosupeljska občinska skupščina, kajti na njenem področju je 23 krajevnih skupnosti, zanje pa so letos namenili i50 tisoč.
■ STIČNA — Prebivalci si prizadevajo, da bi v kraju uredili vodovod, ker imajo zdaj kapnice. Predlagali so, naj bi sprejeli samoprispevek, s katerim bi dobili del denarja za gradnjo. Najprej bodo strokovnjaki izračunali, koliko bo vodovod stal, nato pa bodo naredili tudi načrte.
■ GROSUPLJE — Pretekli petek so na seji občinskega sindi-kalnega sveta govorili o politi&iin ciljih in nalogah slovenskih sindikatov in o razlikah med prejšnjim in predvidenim sistemom zdravstva in adravstvenega varstva.
Krški vodovod
Delovna enota Vodovod pri Stanovanjsko komunalnem podjetju Grosuplje ima letos v načrtu nadaljevanje gradnje vodovoda Globočec-Zagradec-Krka. Za vodovod je podjetje že dobilo 500.000 dinarjev posojila, letos pa bo zaprosilo še za 400.000 din. Ostanek do predračunske vrednosti gradnje bodo prispevali občani na tem območju.
Agrokombinat bo v pogodbenem sodelovanju z nekim domačinom imel v dveh hlevih, ki merita okoli 1400 kvadratnih metrov, kure ne-snice. Razen obeh hlevov bo dala zadruga Agrokombinatu v najem še manjši prostor, ki je primeren za sortirAco in skladišče jajc.
Oba hleva bosta predvido-
Povpraševanje po krmilih
V Sickoem mcieou, odkar so začele Ljubljanske mlekarne odkupovati mleko tu-dd na območju Turjaka, je odkup porastel od začetnih 40 1 mleka na dan na okoli 100 1.
Hkrati je močno porastlo zanimanje za močna krmila. Pred letom dni jih niso na Turjaku prodali nič, letos pa so jih v slabem mesecu pokupili kmetje okoli 2000 kg. Močna krmila namreč občutno vplivajo na večjo mlečnost krav in na boljšo kakovost mleka.
Za prodani liter mleka, ki ima tolščobno stopnjo 3,6, dobi kmet dinar. Dosedanje začetne izkušnje so pokazale, da so kmetje z območja Turjaka in okolice zadovoljni, ker so Ljubljanske mlekarne na njihovem območju organizirale dve odkupni postaji za mleko
Kosilnice do košnje
Kosilnice, ki so jih kmetje naročili pri kmetijski zadrugi Velike Lašče, bodo. kot smo zvedeli, prispele do košnje, se pravi konec maja ali v začetku junija. Zvedeli smo tudi, da bo dodatna carina, ki je bila letos uvedena na kosilnice, prikazana v računih za kosilnice posebej, če bo prošnja za njeno odpravo ugodno rešena, jo bodo kmetje dobili vrnjeno.
\>S Y?' 't ' 6. J« 3 - --vJ
.-■.-■rsA/':
>■
; ■ :: ■ ;'
V	Slemenih pri Sv. Gregorju je 26. aprila gostovala amaterska gledališka skupina Zveze mladine iz Dobre-polj z igrico »Prevarani kmet«. Slemenci so napolnili dvorano v zadružnem domu do zadnjega kotička in nagradili goste z burnim ploskanjem. (Foto: F. Modic)
POSEBNI GOST CIRKUSA »BENEVAIS« Foka Bobi, sicer zvezda Disneylanda, je ‘prišel v Kopenhagen dan prezgodaj. Ker bazen še ni bil narejen, so morali organizatorji razvajeno zvezdo nastaniti v luksuznem apartmaju s kopalnico. Seveda se je tudi osebje hotela z vso skrbjo posvetilo nepričakovanemu gostu.
(Foto: TANJUG)
SPOMENIK JUGOSLOVANSKEMU IZSELJENCU V CILU. Po odloku občinskega sveta mesta Punta Arenas v Čilu bodo na trgu »Jugoslavija« postavili spomenik jugoslovanskemu izseljencu, delo kiparja Miodraga Zivkoviča. Obelisk bo visok 14,5 metra, figuralna kompozicija pa predstavlja družino. Relief simbolično izraža prispevek naših izseljencev gospodarskemu razvoju in njihove uspehe na kulturnih in drugih področjih. Na sliki: maketa spomenika. (Foto: TANJUG)
13&	.........
Na območju ribniške občine opravljajo miličniki predstavniki Cestnega podjetja Novo mesto pogostne kontrolne preglede, če vozniki upoštevajo predpise
o	osnih pritiskih. Tale tovornjak je bil sumljivo naložen. Vendar je tehtanje pokazalo, da ni bil pretežak. (Foto: J. Primc)
PRVA USPELA PRESADITEV LEDVIC V NAŠI DRŽAVI. Na ljubljanski kliniki je ekipa zdravnikov, ki sta jo vodila prof. dr. Mirko Košak in dr. Slavko Rakovec, presadila Josipu Podvorcu ledvico njegove matere. Med triurno operacijo je naloge človekovih ledvic prevrela »umetna« ledvica, ki jo je sestavil in že večkrat uporabil dr. Rakovec. Bolnik in mati se dobro počutita. Na sliki: Josip Podvorec po operaciji. (Foto: TANJUG)
POPLAVE GROZIJO PRIDELKOM. Velike količine padavin so tudi to pomlad povzročile poplave v mnogih predelih naše države. Sava je dosegla najvišjo možno gladino in poplavila velike površine. Na sliki: cesta Beograd—Obrenovac Je bila pri Dubokean popolnoma preplavljena. Na pomoč je priskočila armada in postavila pontonske mostove
24. aprila je bila v avli nove osnovne šole v Kočevju svečano odprta razstava šolskih in izvenšolskih dejavnosti, ki so ne Je udeležili razen staršev in domačih učiteljev tudi prosvetni delavci iz Ribnice in predstavnica zavoda SRS tovarišica Jecnčeva, Na stiki: pogled na vitro je, ki so jih naredili učenci pri likovnem pouku. (Foto: France Brus)
V	nedeljo je bila v Ljubljani velika slovesnost v počastitev stoletnice ustanovitve Ljubljanskega gasilskega društva. Ob 10. uri dopolne je korakalo po ljubljanskih ulicah nekaj tisoč gasilcev iz vse Slovenije, pred republiško skupščino je bil slovesen mimohod. Na sliki: metliški gasilci pripravljeni za parado.
(Foto: France Modic)
kultura
in
izobra-
ževanje
OGLE*
DALO
MLA
»DIH
Novomeščani spet na odru
Pred kratkim so začeli člani dramske sekcije DPD Svoboda »Dušan Jereb« v Novem mestu študirati ljudsko igro »Vdova Rošlinka« Cvetka Golarja. Režiser Marjan Kovač, ki se je po nedavnem sestanku z igralci že povsem vživel v novomeške razmere upa, da bodo delo lahko uprizorili vsaj za konec gledališke sezone 19t‘9 70 će bo šilo vse po sreči, bo »Vdova Rošlinka« uprizorjena v okviru abonmajskih gledaliških prireditev.
Nezadovoljni z merili republike
V kočevski občini Se vedno niso zadovoljni z merili republiške izobraževalne skupnosti za dodeljevanje dopolnilnih sredstev temeljnim izobraževalnim skupnostim. Tudi letos se bo namreč zgodilo, da bo imela neka zasavska občina občutno večji čisti občinski proračun kot kočevska, čeprav bo imela v celoti kočevska občina za o-koli 20 odstotkov več dohodkov. Zaradi neprimemil meril RIS za dodeljevanje dopolnilnih sredstev bo morala namre okočevaska občina nameniti kar nekajkrat več denarja za vzgojo in izobraževanje kot tista zasavska.
Prvi bo Šentjernej
šentjernejska šola bo že prihodnje lolsko leto uvedla 5-dnevni pouk. To je ena prvih šol na Dolenjskem, ki bo jeseni uvedla prosto soboto. O skrajšanem tedniku v šolah so govorili tudi 25. aprila v Novem mestu na posvetu, ki ga je vodil prof. Medveš iz republiškega Pedagoškega inštituta. Po posvetovanju je imelo Pedagoško društvo Novo mesto občni zbor. Na njem so sklenili, da bodo v občini, ki Jih obsega društvo, ustanovili pedagoške klube. Zanimivi razpravi je prisostvoval tudi predsednik Zveae pedagoških društev Slovenije dr. Franc Pediček.
Arije in balet v Kostanjevici
25. aprila je bil v Kostanjevici operno-baletni večer. V domu kulture so nastopili: prvaka baleta ljubljanske Opere Tatjana Remškar in Janez Mejač ter tenorist Ar-duino Zamaro. Lepo obiskana prireditev je sodila v okv^r Dolenjskega kulturnega festivala.
Marca se je dramska skupina »Brata Pirkovič« iz Šentjerneja predstavila s Petrovičevim Vozlom v režiji Vlaste Tavčarjeve. Delo so gledalci dobro sprejeli.
Foto: S. Dokl
Priznanje gimnaziji
Na novomeški gimnaziji bodo preverjali učila za fizikalni pouk - Odkup angleških učil
Sekcija za srednje šole pri vomeški gimnaziji preizkusila republiški izobraževalni skup- profesorja fizike Dušan Mo-nosti je namenila novome- dic in inž. Janez Ferbar. ški gimnaziji 150.000 din za Strokovnjaka bosta pred nabavo najsodobnejših učil, vsem proučila uporabnost in ki jih bodo demonstrirali pedagoško učinkovitost novih pri fizikalnem pouku. To je učil. prva srednja šola v Sloveniji, ki ji je tudi Zavod za šolstvo SRS zaupal preizkuš-
vomeški gimnaziji preizkusila • profesorja fizike Dušan Modic in inž. Janez Ferbar. i Strokovnjaka bosta pred-. vsem proučila uporabnost in pedagoško učinkovitost novih učil.
Gimnazija je imela že do zdaj leto dni na poskušnji fizikalna učila, ki jih je za-i upala neka angleška firma.
Vodstvo šole se je odločilo, i da bo ta učila kupilo za 10.000 din. ‘
nskega Broda
Smrdel, ki je tudi poudaril, da bo ta razstava prav gotovo vzbudila še večje zanimanje za hrvaško likovno ustvarjalnost. Otvoritve se je poleg gostov iz nekaterih kulturnih središč na Dolenjskem udeležil tudi slikar sam.
O avtorju razstave, o njegovi umetniški poti in novejših iskanja je spregovoril Vladimir Maleković, umetnostni kritik iz Zagreba. Poudaril je, da kljub eksperimentom, ki jih gledalec zazna tudi pri ogledu ćosićevih del v krški galeriji, ni bilo nikoli sporno vprašanje čistosti in iskreno sti umetnikovega čustvovanja, ki »daje bistveno etično vsebino temu počlovečenemu slikarstvu«.
ćosićeva razstava v krški galeriji je razveseljiv, spodbu. den dogodek, ki bi ga veljalo ponoviti še v katerem drugem dolenjskem kulturnem središču. Odprta bo do 8. maja.
I. Z.
»Srečanje«
i
Ljubljanska televizija z uspehom predstavlja dramatizirana besedila najboljših slovenskih literarnih tekstov. V ponedeljek zvečer smo si lahko na malih zaslonih ogledali Ivana Potrča novelo »Srečanje«, ki ji je dal dramsko obliko Mitja Mejak. Delo sicer obravnava dogodke iz NOB, a po človečnosti presega okvir časa. Zasnovano je v okoliščinah, v katerih človek težko dokaže resnico.
Narodnozabavni koncert
V nedeljo, 19. aprila je v Dolenji vasi gostoval narodnozabavni ansambel Jeršino-' vec. Koncert je bil kar v šolskem hodniku, ker kraj primernejšega in bolj zvočnega prostora ne premore. Kljub vsemu so bili številni poslušalci zadovoljni, manj zadovoljni pa so bili s »humorističnimi« vložki nekega (verjetno) vinjenega občana, ki je prišel na hodnik skozi napačna vrata, se priključil ansamblu in se, kot so se izrazili celo otroci, precej nerodno obnašal. Ponoven dokaz, da vinjeni ljudje pač niso za kulturne prireditve!
Sekcija za srednje šole pri republiški izobraževalni skupnosti je namenila novomeški gimnaziji 150.000 din ža nabavo najsodobnejših učil, ki jih bodo demonstrirali pri fizikalnem pouku. To je prva srednja šola v Sloveniji, ki ji je tudi Zavod za šolstvo SRS zaupal preizkušnjo naprav in drugih učnih pripomočkov pri fizikalnem pouku.
Z republiškim denarjem nabavljena učila bosta v no-
Gost iz Slavor
Raznolik, zdaj mistično mračen, zdaj živopisan, skoraj razposajen je ta svet, ki ga je obiskovalcem krške galerije ponudil na ogled mladi Zdravko Ćosić, akademski slikar "iz Slavonskega Broda. Razstavil je 17 olj in 5 akvarelov, vsa dela pa so nastala v letih 1966 do 1969.
Z nemajhnim pričakovanjem kulturnega občinstva je razstavo 24. aprila zvečer odprl podpredsednik krške občinske skupščine Slavko
Operne arije v Novem mestu
V počastitev 27. aprila in 1. maja so v novomeškem Domu kulture nastopili 24. aprila solisti ljubljanske Opere: sopranistki Vilma Bukovec in Vera Lasič, altistka Boža Glavakova, tenorista Rudolf Franc in Arduino Za-maro, baritonista Edvard Sršen in Samo Smerkolj ter basist Danilo Merlak. Peli so arije iz znanih oper. Popoldne je bila prireditev za osnovnošolce, pri čemer so poleg Novomeščanov predstavo obiskali tudi učenci nekaterih podeželskih osnovnih šol. Zvečer so umetniki peli za odrasle in dijake višjih razredov srednjih šol. Obe predstavi sta bili lepo obiskani.
Mali kulturni barometer
MALI KULTURNI BAROMETER
KI TRDINOVA NAGRADA -1.000
DIN — Svet za prosveto in kulturo v Novem mestu je prejšnji teden sklenil razpisati Trdinove nagrade za leto 1970. Prav tako je sklenil, da bo nagrado povečal od dosedanjih 2000 din na 4000 din.
KI MANJKA 100.000 DIN — 22.
aprila so na seji sveta- za prosveto in kulturo v Novem mestu izračunali, da bi potrebovali za Dolenjski muzej, Studijsko knjižnico in Zavod za kulturno dejavnost vsaj še 100.000 din, Če bi hoteli vsaj osebne dohodke uskladiti z dohodki v šolstvu.
M PREDLOG ZA CENTER — Ekonomska srednja šola v Novem mestu je prisluhnila pobudi, da bi organizirano vzgajala tudi administrativni kader in šolala odrasle. Občinski skupščini Je predlagala, naj ustanovi ekonomsko-admini-strativnl šolski center, pod okriljem katerega bi delali: ekonomska srednja Sola, upravno admini-strativna srednja šola in oddelki aa izbbraževflnje odraslih.
■ »NAJ KOI JSI SO PADLI« —
Stane Semič-Daki, ki že nekaj let živi v Novem mestu, je oddal v tisk založbi »Borec« knjigo partizanskih spominov »Najboljši so pali«. Knjiga je v letošnjem programu »Borca«.
■ TV »DESETI BRAT« — Zadnjo slovensko dramsko priredbo Jurčičevega »Desetega brata« (Andrej Inkret) so si gledalci lahko ogledali kar na televizijskih sprejemnikih. Minuli teden je ljubljanska televizija prenašala uprizoritev »novega« »Desetega brata« iz Celja.
■ PEDAGOŠKO DELO — PO SLEJ V KLUBIH — Delo Pedagoškega društva v Novem mestu naj bi v prihodnje potekalo v klubih, ki b} jih ustanovili v občinskih središčih. V klubih naj bi pedagogom in drugim, ki imajo na skrbi vzgojo mladega človeka, predavali strokovnjaki. Pedagoško društvo in Zveza pedagoških društev Slovenije bosta jeseni organizirala v Novem mestu posvetovanje o kmetijskem šolstvu.
Mladina v organih upravljanja
Metličani se zanimajo za družbeno-politično delo, svoje predstavnike pa so izvolili tudi v delavske svete v nekaterih večjih podjetjih
Mladi Metličani: tisti, ki so se po osnovni šoli zaposlili, in oni, ki so se vrnili iz srednjih in visokih šol, so se zadnja leta zares povezali med seboj. Vse sprejete naloge so natančno izpolnili in na de-
lo v mladinski organizaciji pridobili veliko sovrstnikov. »Lahko jim zaupam,« pravi tudi Slobodan Udovičič, predsednik občinske konference ZMS.
— Kaj je po tvojem velik uspeh mladinske organizacije?
»Ta teden je zasedal novoizvoljeni delavski svet
v »Beti«, kjer dela naš največji mladinski aktiv.
V delavskem svetu je od 17 izvoljenih kar 13 mladincev. V svetu enot je prav tako kar 60 odst. mladih delavcev.«
— Zadnja leta so mladi Metličani poskrbeli za prijetna presenečenja. Kako boste meščane presenetili v maju, mesecu mla-dosti?
»Organizirali bomo veliko prireditev in športnih tekmovanj. Sklenili smo, da bomo tudi prireditelji srečanja mladih dolenjskih literatov, ki se še niso uveljavili. V maju bomo sprejeli v mladinsko organizacijo približno 150 mladincev.«
— Kakšni so stiki med vaško in mestno mladino?
»Doslej so bili slabi. Sklenili smo, da bomo na vaseh ustanovili mladinske aktive, mladincem pa bomo pomagali z denarjem, da ši uredijo prostor, kjer se bodo zbirali.
V kratkem bomo ustanovili tudi mestni aktiv. Prepričan sem, da bomo poslej bolje sodelovali med seboj.«
M. P.
»Skarabeji« so se predstavili Novomeščanom
Novomeški gimnazijci so organizirali mladinski ples, na katerem so igrali ljubljanski »Skarabeji«. V telovadnici, ki je bila za vse obiskovalce skoraj pretesna, so novomeški mladinci po daljšem času spet zaplesali. Ansambel je dobro igral in je navdušil mlade plesalce. Takih priredite^ si še želijo.
Flota je pripravljena
Novomeški »Porečani« so se prejšnji teden zbrali na delovni akciji, ki je zares uspela. Dekleta in fantje so prepleskali čolne, popravili sandoline in uredili pristanišče. Manjkalo jim je le veliko desk in drugega potrebnega materiala. Med prvomajskimi prazniki bo letos prvič plavala po Krki številnejša flota mladih tabornikov in tabornic.
Praznine v šolskih klopeh
Na kmetijski srednji šoli na Grmu v Novem mestu je vsako leto manj rednih dijakov - Maturantje, ki zapuščajo šolo letos, ne vedo, kako bo z zaposlitvijo, otepajo pa se tudi očitkov, da je šola lahka
Da gre dober glas v deveto vas, pravi star slovenski pregovor. Stari dolenjski kmetovalci se radi pohvalijo: »Pred toliko in toliko leti sem se šolal na Grmu.« Tisti, ki odhajajo zdaj v življenje iz grmske kmetijske šole, so manj ponosni in vedri, ker jih spremlja skrb, kje se bodo zaposlili. Letošnji maturanti pravijo takole:
MILAN ZAKRAJŠEK, dijak iz Postojne: »Za šolanje na kmetij sKi šoli me je navdušil oče, ki je prav tako kmetijski tehnik. Naj grem na grmsko šolo, so mi svetovali očetovi sodelavci, ki so poznali sloves te šole. Prvo leto, ko sem prišel v Novo mesto, so bili razredi še polni, pozneje pa je , začelo število dijakov padati. Po maturi odhajam v Postojno, kjer se bom zaposlil v kmetijstvu.«
ANICA ADAM, 20-letna Di-vačanka: »V prvem letniku sem bila odličnjakinja, zato so mi omogočili, da sem opravljala izpit čez II. letnik. Iz prvega razreda sem se potem vpisala kar v tretjega. Zftvovala sem ves svoj prosti čas, vendar mi ni žal. V začetku sem bila nezadovoljna, ker sem se vpisala na to šolo, zdaj pa sem poklic zares vzljubila. Fantje se posmehujejo, češ kaj pa kmetijske tehnice lahko delajo, jaz pa mislim, da sovrstnike lahko celo prekašamo.«
STANE ZADNIK s Čateža: »Za ta poklic so me navdušili starši, ker imamo doma kmetijo. Tudi zaposlil se bom bliau doma. Staršem bom lahko pomagal pri delu in koristno uporabil znanje, ki mi ga bo dala šola. 'V šolskih klopeh pogrešam kmečko mladino. Zdi se mi, da se prepogosto odloča za druge šole in za poklice, ki jim lahko nudijo boljše življenjske pogoje. Tu-
di na kmetih bi se moralo slednjič nekaj spremeniti.«
JOŽE PETAN, maturant iz Šentvida pri Stični: ' »Novomeški srednješolci nam pravijo, da je na naši šoli lahko izdelovati. Ne poznajo našega učnega programa in ne vedo, da moramo nekatere specialne predmete izred-
no dobro obvladati Morda nam je res nekoliko lažje ker nas je malo in se profesorji trudijo z vsakim po sameznikom, ker je škoda da ne bi izdelal. Za seboj bi pustil še eno praznino \ šolski klopi. Teh pa je zadnja leta odločno preveč.«
ŽELJKO GRICAB
Spet ste izbrali „Slake"
Poslali ste 96 kuponov in izbrali takole:
1. »Moj dom je zaprt« - Slaki, 33 kuponov,
2. »Trla baba lan« - Korni grupa, 23 kuponov,
3. »Zvestoba« - Beneški fantje, 17 kuponov,
4. »Mendozino« - Ivica Šerfezi, 9 kuponov,
5. »Čibu, čiba« - Ljupka Dimitrovska, 8 kuponov
Vmes so bili prazniki, zato je do torka prispelo v naše uredništvo samo 96 kuponov, se pravi veliko manj, kot smo pričakovali. 2reb je ta teden določil tako:
1. Gabrijela Zidar, Trebnje 23, TREBNJE, dobi ploščo »Revni Cigan« — Ronny,
2. Branka Bukovec, gimnazija, l.c, NOVO MESTO, dobi ploščo »L’arca di Noč« —
Sergio Endrigo,
3. Marinka Kastelic, Ponikve 69, VIDEM — DOBREPOLJE, dobi ploščo »The Bath-room Window« — Joe Cocker.
Plošče so darilo novomeške ELEKTROTEHNE, kjer imajo bogato izbiro domačih in tujih plošč.
LOT
Ta teden sem najraje poslušal (a) melodijo:
Ime in priimek Ulica ____________
Kra|
Rok: 4. maj 1970
Kupon št
DEŽURNI POROČAJO
■ PIJAN LEŽAL NA ULICI —
22. aprila ponoči so miličniki odvedli iz Dilančeve ulice v Novem mestu Janeza Povšeta iz Dobove, ki je vinjen ležal na tlaku. Pridržali so ga do iztreznitve.
■ UKRADLI SO JI KOLO — Amalija Kramar iz Lutrškega sela je pred dnevi pustila ob gozdu ko-
lo	in odšla na njivo delat. Ko se je vrnila, kolesa, vrednega okoli 300 din, ni bilo več. Lastnica ga do zdaj še ni dobila.
■ DELAVCA OKRADLI — De lavcu IM V Francu Veličeviču je nekdo 18. aprila popoldne iz suknjiča vzel denarnico s 190 din in dokumenti.
■ TRI KOKOSI IZGINILE — Jožefi Pavlenič iz Kettejevega drevoreda v Novem mestu so 21. aprila dopoldne zmanjkale tri kokoši. Lastnica je osumila Cigane.
■ UKRADEN NOV MOPED — 22. aprila zvečer je bil z dvorišča Drenikove gostilne v Gotni vasi ukraden Jožefu Golobiču z Dolža nov moped, vreden okoli 3.000 din.
■ TATOVI ZAJCEV — V noči na 24. april so neznanci ukradli Jožetu Kiklju v Srebrničah 17 zajcev.
■ VLOMILEC V CEROVEM LOGU — 23. aprila popoldne je nekdo vlomil v hi^o Jožeta Bak-šeta v Cerovem logu št. 45. Vlomilec je odprl dve omari in ukradel 250 din, s podstrešja pa je odnesel več kosov mesa in lovski nahrbtnik.
■ STORILCU SO NA SLEDI —
V	zadnjih dneh je bilo v Srednjem Grčevju vlomljeno v zidanico Jožeta Gačnika iz Podturna pri Trebelnem. Koliko vina mu je vlomilec odnesel, bodo ugotovili v preiskavi, ki med tem še traja. Sporočili pa so, da so storilcu že na sledi.
Uidi na cesti smo ljudje...
človeško je, da je človek človeku v nesreči človek, zgodi pa se tudi drugače.
22. aprila je doživel nesrečo obrenovski voznik. Na karteljevskem klancu se mu je prevrnil tovor-njak in okoli 25 ton pomaranč, ki jih je peljal proti Beogradu, se je skotalilo na njivo.
V	hipu so se pri pomarančah zbrali ljudje: mo-Šlci, ženske, otroci. In pomaranč je začelo zmanjkovati. S polnimi naročji so zlasti otroci tekali proti bližnjemu kozolcu. In spet so se 'tračali.
Prometna miličnika, ki sta imela 'delo na cesti — promet je bil nekaj časa celo ustavljen — sta bila ob sramotnem dejanju malih občanov brez moči. Niso ju poslu*ali.
Popoldne so pomaranče naložili na drug tovornjak. Prav gotovo jih ni bilo več 25 ton. Kako neki so v Beogradu pogledali voznika, ko so stehtali tovor? Le kaj so si mislili o kulturnih Slovencih s karteljevskega klanca?
N. N.
VES ŠKOCJAN JE BIL KOT NA TRNIH
„Otrok se utaplja!“
»Brez pomisleka sem skočil v naraslo Raduljo,« je pripovedoval Pavle Bobič, škocjanski mesar
Prejšnji četrtek, nekaj čez dvanajsto, je krik pretrgal mir v Škocjanu: »Na pomoč, otrok se utaplja v Radulji!«
šolska čistilka je bila prva pri potoku, takoj nato je pritekel mesar Pavle Bobič. Brez pomisleka se je pognal v naraslo vodo, kjer se je z zadnjimi močmi borila za življenje učenka drugega razreda Danica Tršinar z Goriške gore.
»Ko sem skočil, me je kar spodneslo, nato sem prijel
deklico za roko in jo odvlekel na suho. Nisem razmišljal, kaj moram napraviti, saj je bila deklica že tako slaba, da bj morda že v naslednji minuti utonila,« je pripovedoval rešitelj.
Danico so preoblekli, nato pa sta jo ravnatelj Roman ćelesnik in njena razredničarka Jožica Luzar odpeljala domov k staršem. Do gori-ške vasi je šlo z avtom, od tam dalje pa sta deklico nesla...
f Tistega dne so imeli učenci škocjanske osnovne šole
Vlom v vagon
V noči na 25. april je neznanec na novomeški železniški postaji vlomil v zapečaten vagon s pošiljko »LABODOVIH'« srajc za Bačko Palanko. Storilec je vzel dve srajci, vredni okoli 120 din.
Spet požar v NOVOLESU
26.	aprila ob 22. uri je spet nastal požar v NOVOLESU v Straži. Goreti je začelo v zbiralniku žagovine, ogenj pa je uničil platnene filtre, škodo so ocenili na 3.000 din. Vzrok požara še raziskujejo. Pri gašenju so sodelovali novomeški gasilci.
S krampom nad blagajno
V noči na 26. april je bilo vlomljeno v pisarno rudnika Kanižarica. Storilec je razbil okno in zlezel k blagajnam, v katerih je bilo shranjeno 7.500 din. Čeprav je vlomilec uporabljal kramp, železne blagajne niso popustile, zato je moral stavbo zapustiti praznih rok.
športnj dan. Igrali so se z žogo. Ko je bilo »pouka« konec, se je Danica še vedno igrala z žogo. Žoga ji je padla v Raduljo, in ko jo je hotela rešiti, ji je spodrsnilo...
Rešitelju se je takoj, ko jo je potegnil iz vode, zahvalila:	»Hvala .. .hvala, da ste
me rešili.«
Šentjanž} zgorelo je sto panjev
V	nedeljo zvečer je ob 19.20 začelo goreti pri Tonetu Majcnu v Gaju nad Šentjanžem. Tleča iskra je po vsej verjetnosti zažgala čebelnjak, ki je pogorel skupaj s sto panji. Na pomoč so prvi prihiteli gasilca z Velikega Cir-nika, šele kasneje gasilci iz bližnjega Šentjanža. Čeprav je primanjkovalo vode za gašenje, se je posrečilo omejiti ogenj, ki je grozil, da bo zajel še druga poslopja.
B.DEBELAK
Kazen za krajo žage
Na novomeškem okrožnem sodišču se je moral prejšnji teden zagovarjati Miroslav Marinič, zidar iz Laz v šentjurski občini. V noči od 2. na 3. september 1967 je vlomil skupaj z Emilom Hojnikom, ki je medtem že umrl, v hišo gradbenika Vinka Mi-keka na Senovem. Odnesla sta mu motorno žago, vredno okoli 3.700 din.
Pri odmeri kazni je sodišče ušpotevalo, da je dogodek časovno že precej odmaknjen, da Marinčič do zdaj še ni bil kaznovan, razen tega pa tudi, da je storilec razmeroma še mlad in da mora preživljati dva nedoletna otroka. Prisodilo mu je osem mesecev zapora, pogojno za dve leti.
V	Štrekljevcu je gorelo
21.	aprila ob 17. uri je začel v štrekljevcu goreti skedenj Jožeta Sodje. Poslopje je povsem zgorelo, škodo pa so ocenili na 25.000 din. Ugotovili so, da so požar zanetili otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Tat odnesel dve uri
24. aprila je tat obiskal .hišo Antona Lavriča na Tolstem vrhu. V spalnici je vse razmetal, odnesel pa je dve uri, vredni *10 din. Vhodna vrata je odprl in zaprl s kljuko, ki jo je našel na skri. tem mestu. Ko to poročamo, s»o nas obvestili, da so osumljencu že na sledi.
■ RIBNICA:	ZA LAS UŠLI SMRTI — Samoborčan Srećko Horvat je vozil 24. aprila osebni avto nemške registracije proti Ljubljani. Pri Ribnici je vozilo zaneslo prek bankine med skale vseka, nakar se Je večkrat prevrnilo in obstalo na poljski pota. Potniki so imeli veliko srečo, saj so se le malo potolkli, medtem ko je bilo gmotne škode za okoli 30.000 din.
■ SMOLENJA VAS: S »ŠKODO«
V	DROG — Jože Pavlin iz Cegel-nice je 25. aprila popoldne vozil »škodo« skozi Smolenjo vas proti Novemu mestu Nasproti je po sredini ceste pripeljal tovornjak. Pavlin se mu je umaknil v jarek, »škoda« pa je potem zadela še telegrafski drog. Tovornjak je odhitel dalje, v osebnem avtu pa so ostali poškodovani potniki: dva huje, trije laže. Gmotno škodo so ocenili na 12.000 din.
■ NOVO MESTO: PODRL OTROKA — Pri osnovni Soli na Cesti herojev v Novem mestu je Avgust Košak iz Ločne 25. aprila dopoldne podrl z osebnim avtom 8-letne-ga Dam.iana Krta, ko je skočil S pločnika. Deček Je dobil hud pretres možganov.
■ MALI SLATNIK: KOLESARKA PADLA NA CESTO — Ana Gregorčič z Male Clkav« se Je 24. aprila zvečer peljala s kolesom proti malemu Slatniku, aapeljala v Jamo na oestl, padla in se poškodovala. Zdravi se v novomeška bolnišnici.
■ BIĆ: NEPREVIDNO PREHITEVAL — Silvester Vremec ia Nove Gorice Je 24. aprila zvečer pri Biču z osebnim avtom prehiteval tovornjak s prikolico v tre nutku, ko le naproti drvel osebni avto. Vremec je naglo zavil pred tovom lak ln ga zadel, nakar ga je zadel tud! tovomiak. Neprevidno prehitevanje le povzročilo 5.000 din gmotne Škode.
■ PLUSKA: ZADEL ZADNJEGA
V	KOIvONI — Andrej Radujko iz Vižmarij je 24. aprila popoldne pri Pluski z osebnim avtom dohitel kolono vozil in zadel osebni avto Kamničana Steva Irta, ki je vozil zadnji. Škode Je bilo okoli 700 din.
■ DRNOVO:	TRČENJE	MED
SREČANJEM — Italijan Franco Gallina je 25. aprila popoldne pri Drnovem prehiteval z osebnim avtom kolono vozil v trenutku, ko se je naproti peljal Ljubljančan Ivan Urh. Italijan je zadel Ljubljančanovo voeiilo in povzročil za okoli 950 din škode.
■ ŠMIHEL: NEPREVIDNO S PARKIRIŠČA — Novomeščan Anton Prijatelj je 23. aprila popoldne neprevidno odhajal s parkirišča v Šmihelu. Ko je hotel odpeljati. Je zadel osebni avto Marka Šmalca. škodo so ocenili na 800 din.
■ NOVO MESTO:	SEVNICAN PODRL OTROKA — Sevničan Jer nej Radič je 23. aprila dopoldne pred osnovno šolo »Katja Rupena« na Cesti herojev v Novem mestu z osebnim avtom podrl 8-letnega Nika Padevskega. Pri padcu je bil deček tako poškodovan, da so ga morali takoj odpeljati v bolnišnico.
■ DRNOVO: TRČENJE NA KRI-ZLSČU — 21. aprila popoldne sta se na cestnem križišču v Drnovem zaletela avtomobila, ki sta ju voei-la Sarajevčan Mladen Krasič in Sevničan Stanislav Zveglič. škodo so ocenili na 4.500 din.
■ ŠENTJURJE: NEPREVIDNO PREHITEVAL — Ivan Rostohar ie Nove Gradiške je 21. aprila popoldne pri Šentjurju prehiteval tovornjak, ko je naproti pridrvel s tovornjakom Ljubljančan Janez Skočir. Avtomobilistu se je Skočir umaknil na bankino, kljub temu pa se trčenju ni mogel izog-nitt. škodo so ocenili na 4.500 din.
11
ATLETIKA
Najboljša Špiler in Zagorčeva
Na področnem atletskem tekmovanju za atletski pokal Slovenije je v Novem mestu nastopilo blizu 100 atletov iz Šentjerneja, Žužemberka, Novega mesta in ljubljanske Olimpije. Največ uspeha so imeli Marjan Špilar, Meta Zagorc, Vojko Dragaš, Tatjana Gazvoda in Kostja Virant. Med nastopajočimi lahko pohvalimo marljive Šentjernejčane in Zužemberčane.
Rezultati:	ženske	—	60	m:	1.
Gazvoda 8,0, 100 m — Gazvoda 13,2, 200 m — Štrasberger 30.3 400 m — 1. Kosmač (Šent.) 70,5, 4 x 100 m — 1. Novo mesto 56,8; daljina — 1. Saje 4,40; višina — 1. Lužar 1,35;	krogla	—	1.	Zagorc
9,81 in kopje — Zagorc 36.14.
Moški:	60	m	—	1. Ponikvar
(Šent.) 8,0,	100 m	—	1.	Dragaš
11,5; 200 m — 1. Švener 26,0; 300 m — 1. Rahne 40,8; 400 m — 1. Ožbolt (Žbk.) 61,8;	800 m —
1.	Cvelbar 2:15.8;	1500	m — 1.
Košir 4:29,0, 4 x 100 m — 1. Novo mesto 48,0; daljina — 1. Suhy 6,39; višna — 1. do 2. Zornada (Olimpija) in Kristan 1,75. Palica
— 1. Jenko 3,00, krogla — 1. Virant 12,15, disk — Virant 37,67, kopie
— 1. Špilar 68,62, 3. Suliy 54.22.
NOGOMET
KOŠARKA
Vavta vas ne gre v Ljubljano
V	Novem mestu je bilo v nedeljo polfinalno košarkarsko tekmovanje letošnjega pionirskega festivala. Pomerile so se štiri ekipe pionirk, na zaključno tekmovanje v Ljubljano pa pojde Škofja Loka. Pionirke Vavte vasi, ki so zastopale Dolenjsko, se niso mogle uspešno upirati ne Škofji Loki ne Litiji, ker so igrale premalo povezano in ker jim delajo preglavice nekatere osnovne veščine. Rezultati: Škofja Loka : Vavta vas 32:14, Dolenji Logatec :	Litija
34:14, Litija ; Vavta vas 15:10, Škofja Loka :	Dolenji Logatec
33:28.	/
Zagorje : N. mesto 46:56
Novomeščani so z vročega igrišča v Zagorju prinesli točki. Vodili so že v prvem polčasu — 29:25; v nadaljevanju so s hitrim menjavanjem tempa prednost Se povečali, ob koncu pa so z mirno igro priborjeno prednost obdržali in zmagali 56:46.
Za novomeške košarkarje so igrali:	Štangelj, Lenardič, Gošnik,
S.	Kovačevič, Počrvina 4, Šobar
8,	Z. Kovačevič 9, Splichal 13 in Kopač 22.
Celulozar : Fužinar / (Ravne) 1:1
V nedeljo so krški ljubitelji nogometa prisostvovali zanimivi in razgibani tekmi, ki je navdušila gledalce. Domačini so bil boljši vse do 20 minut pred koncem, nato so gostje pritisnili in izenačili na 1:1. Vodilni zadetek za Krčane je dosegel Levstik v 35. minuti. Sodnik Kopač iz Ljubljane je srečanje vodil zelo dobro.
L. HARTMAN
Elan : Bela krajina 4:4
Derbi vodilnih enajsteric v LCL se je končal neodločeno 4:4. Novomeščani so že v prvem polčasu z boljšo igro zadeli dvakrat v mrežo nezanesljivega vratarja Zu-niča. V nadaljevanju sta Maksimovič in Macele še dvakrat prevarila vratarja Belokranjcev. Po vodstvu 4:0 za Novomeščane so se bi uspavali, kar so izkoristili spretni Belokranjci in štirikrat zapored spravili žogo v mrežo, če bi se srečanje nadaljevalo, bi lahko Novomeščani doživeli še oelo pora*.
Mirna : Dob 1:4
V povprečni Igri so se nogometaši Doba bolje znašli in premagali oslabljene Mirenčane s 4:1. Sodnik inž. Novakovič je domačine oškodoval, saj je prisodil že v tretji minuti gol, ki ga ni hilo. Strelec za domačine je bil Rukavina. Mirenčani so trikrat zadeli vratnico nasprotnikov.
Boč (Poljčane) : Brežice 1:0 (prekinjeno)
Po vodstvu domačinov 1:0 v drugem polčasu je prišlo do splošnega pretepa na Igrišču, ki ga Je zakrivil sodnik. Sodnik ni bil kos srečanju, saj ni imel pomoči v stranskih sodnikih.
V. PODGORŠEK
ODBOJKA
ROKOMET
Piran : Brežice 6:14
Kljub temu da so vrste Pirana prav tem kolu okrepile nekatere starejše igralke, so Brežičanke slavile pomembno zmago. Upoštevale so trenerjeva navodila in s hitrimi protinapadi povsem zmedle domačinke. Devet zadetkov so dosegle iz sedemmetrovke. "Najboljše so bile Bužaničeva, Štauberjeva in obe Mišičevi.
Brežice: Božičnik, Zorko. Buža-nič 8, Molan 3, Štauber 1, Bali, A. Mišič, Kolar, Les, V. Mišič 2, Blatnik in Hribernik.
V. PODGORŠEK
Ribnica : Kranj 18:14
Ribničani so spet zabeležili pomembno zmago in so porazili borbene Kranjčane z 18:14. Ta zmaga jim je zagotovila obstoj v družbi najboljših, saj jih zadnVuvrščene ekipe ne morejo več ujeti.
Ribnica:	Lovšin. Tanko, Ponik-
var 2, Erčulj, Andoljšt-k 2. Mikulin 4, češarek, Šilc 6, Tanko in Kersnlč 4.
Piran : Brežice 22:13
Brežičanl so odpotovali v Piran močno oslabljeni, manjkala sta Bosina in Jurišič. Kljub temu se je ekipa z mlajšimi močmi dobro upirala vodilni ekipi v republiški ligi. Pri Brežičanih sta razen Šetinca dobro igrala še Pavlič in Štangelj.
Brežice: Bergles. Žerjav, Šetinc
3,	Lipej, Bršec, Pavlič 3, Gorišek, Avsec, štangelj 7 in Ostrelič.
V. PODGORŠEK
Sevnica : LABOD (Novo mesto) 26:17
Vodilna ekipa v zasavski ligi Sevnica je premagala Novomeščane s 26:17 in tako še boli utrdila vodilno mesto. Novomeščani so se kreoko ur^rali Sevničanom v prvem polčasu, v drugem pa jim je zmanjkalo sape.
Krmelj : Radovljica 5:0 p. f.
Rokometaši iz Radovi lice so že v soboto obvestili Krmeličane. da ne bodo prišli tekmovat v Krmeli. Domačini so tako dobili srečanie s 5:0. Ljubitelji rokometa so bili zato prikrajšani, sal bi bila to nrva tekma na domačem igrišču, odkar so bili rokometnši Krmelia Vasmovani s prepovedjo igranja doma.
B. DEBELAK
Kanal : Novo mesto 3:0
Novomeščani so gostovali v Kanalu in doživeli pričakovani poraz s 3:0 z ekipo, ki je v vrhu prvenstvene razpredelnice. Domačini niso pokazali nič posebnega, še manj pa Dolenjci.
Novo mesto: Goleš, Potrč, Jenko, Kovačič, Vaj«, Graberski, Penko.
Sava : Kočevje 3:1
Kočevski odbojkarji, ki nastopajo nekoliko oslabljeni, so se uspešno uprli Savi iz Črnuč H V vseh štirih nizih so se potrudili in so razen v tretjem nudili favoriziranim domačinom krepek odpor.
Kočevje: Bižal, Kersnič, Luzar, Čokorilo, Pogorelc, Arko, Knavs.
KEMOOPREMA (Trebnje) : Gaberje 3:2
V	nedeljo se je začel drugi spomladanski del tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah. Moštvo Trebnjega, ki nosi zdaj ime pokrovitelja, domačega podjetja Kemooprema, je pred 150 gledalci doma v lepi in borbeni igri premagalo ekipo Gaberja iz Celja z rezultatom 3:2 (12, —7, —10, 12, 7). Posebno dobro je domača ekipa, za katero «o i“”'»U: Onara, Mišmaš, Pavlin, Štor, Mrvar, Slak, šmuc, Sila, Mohorčič, Babnik in Legan, zaigrala v petem nizu, ko je vodila že celo 13:2. Sodil je Paul iz Krope ostro in odločno.
M. L.
PRVENSTVENA LESTVICA
1. Maribor	10	9	1	29: 9	19
2. Ljubljana	10	8	2	26:11	18
3. Kanal	10	8	2	26:13	18
4. Sava	10	7	3	26:17	17
5. Kamnik	10	5	5	21:18	15
6. Mislinja	10	3	7	18:23	13
7. Gabrje	10	3	7	16:25	13
8. N. mesto	10	3	7	13:25	13
9. Kočevje	10	2	8	11:27	12
10. Kemooprema
(Trebnje)	10	2	8	10:28	12
AVTOMOBILIZEM
ALP-BERGRENNEN 1970 gorska avtomobilska dirka v Krieglachu
V	Krieglachu blizu Gradca v Avstriji bo v nedeljo, 3. maja, ob 14. uri mednarodna gorska avtomobilska dirka za prvenstvo Avstrije in evropsko prvenstvo za motoma kolesa do 250 ccm. 6,5 km dolga proga teče po Alpstrasse (deželna cesta Št. 25) od Krieglacha, ima višinsko razliko 400 m in naj večji vzpon 15 promil. Je torej zelo podobna naši gorjanski. Skupina organizatorjev NAGRADE GORJANCEV 70 je v stikih s prireditelji ALP —
—	BERGRENNENA in si bo v nedeljo-za pridobitev izkušenj ogledala njihovo dirko, člani športne komisije A' f) Novo mesto se za ogled dirke lahko prijavijo pri tov. M. Veselu na telefon 21-696.
m w 4 mgsm M
•• ,	‘	'	g*:?:
\ ' 'it' imi
s y 111 s *; ■
' ' \ "> * r* j j '
Aimm
Od tu in tam
■ BRESTANICA — Občinska Zveza prijateljev mladine Krško je organizirala ekipno šahovsko prvenstvo pionirjev iz krške občine. Nastopilo je 20 ekip, največ uspeha pa so imeli pionirji iz' Senovega ter Krčani in Brestani-čani. Rezultati — starejši pionirji:
1. Brestanica 15,5, 2. Krško 11,5,
3. Podbočje 10 itd.; mlajši pionirji
— 1. Senovo 15, 2. Podbočje 14, 3.' Krško 11 itd.; starejše pionirke
— 1. Krško 9,0, 2. Podbočje 7,0,
3. Senovo 4 itd.; mlajše pionirke
— 1. Senovo 10,5, 2. Dolenja vas
7,	3. Brestanica 4 itd. (P. R.)
■ TREBNJE — Na Temen«* je bilo v nedeljo dopoldne v organizaciji ribiškega pododbora Trebnje prvo letošnje ribiško športno tekmovanje na Dolenjskem. Med 25 tekmovalci je bil najuspešnejši Novomeščan Franc Železnikar. Rezultati: 1. Železnikar iTA točk, 2. Berger 227 , 3. Meršol 174,
4. Suhjr 144, 5. Šereelj 143, 6. Bra čika 131, 7. Furlan 120, 8. Bon 116,
9.	Gostiša 109, 10. Blatnik 88 itd. (C. K.)
■ SEVNICA — Na občinskem šahovskem prvenstvu osnovnih šol je sodelovalo nekaj več kot 30 ekip. Rezultati:	mlaiše	pionirke
1. Zabukovje, 2. 'Boštanj, 3. Krmelj; starejše pionirke —	1.
Boštanj, 2. Šentjanž, 3. Telče I; starejši pionirji — 1. Boštanj, 2. . Sevnica I, 3. Sevnica II; mlajši pionirji: 1. Boštanj, 2. Blanca, 3. Zabukovje. (J. M.)
| NOVO MESTO — Občinska strelska zveza j« r počastitev praznika OF priredila tekmovanje z zračno puško. Tekmovanja se je od 14 družin udeležilo samo 6. Pohvaliti moramo zlasti Zužemlier-čane. Rezultati:	člani — 1. SD
Pionir, 2. SD Darko Verče (2bk.),
3.	SD 13. maj; mladinci — 1. SD PIONIR; ženske — 1. SD PIONIR. Najboljši posamezniki so dobila nagrade. (F. 2.)
| ŠMARJEŠKE TOPLICE — V
zdravilišču šmarješke Toplice je tri dni pod pokroviteljstvom tovarne zdravil KRKE iz Novega mesta teklo drugo republiško ekipno šahovsko prvenstvo za slepe.
V	konkurenci 8 ekip so imeli največ uspeha slepi šahisti lz Ljubljane. Rezultati:	1. Ljubljana I
23 točk, 2. Maribor 17, 3. Koper
— Gorica 13, 4. Kranj 12, 5. Zavod za slepo mladino Škofja Loka in Ljubljana, 6. in 7. Celje ju Murska Sobota 6 točk. Izven konkurence je Ljubljana II dosegla 9,5 točk. Najboljši šahisti so bili Komovec. Ulaga in Kumer, ki so na prvih treh deskah dosegli stoodstotni uspeh. (C. R.)
■ KOČEVJE — Na občinskem pionirskem ekipnem šahovskem , prvenstvu je sodelovalo 16 ekip. Tekmovalci so bili razdeljeni v ' štiri starostne skupine. Po pri- . čakovanju so v vseh štirih kategorijah zmagali kočevski šahisti. Rezultati: starejši pionirji: 1. Kočevje 15, 2. Podpreska 10, 3. Trava
7	itd.; mlajši pionirji — 1. Kočevje 15,5, 2. Trava 9,5, 3. Podpreska 6,5 itd.; starejše pionirke
— 1. Kočevje 15,5, 2. Trava 6, 3. Koprivnik 6 itd.; mlajše pionirke
— 1. Kočevje 3,5, 2. Vas Fara 0,5. (L S.)
■ TRBOVLJE — XX. jubilejne letne športne igre gradbenikov Slovenije bodo od 3. do 5. julija v Trbovljah. Organizacijo tekmovanja so prevzela trboveljska pod- : jetja IBT, SGP Zasavje in Cementarna. Dolenjski gradbinci se na tekmovanje že pripravljajo.
■ KRŠKO — V plavalnem bazenu Celulotse so pričeli vadbo krški plavalci. Pod strokovnim vodstvom prof. Nika Žiberta obiskuje vadbo 30 do 40 mladih plavalcev. (L. H.)
■ LJUBLJANA — V soboto in nedeljo je bil v Ljubljani finale tekmovanja za pokal maršala Tita v šahu. Ker se je namesto 16 ekip tekmovanja udeležilo samo 10, se je ekipa Novega mesta že prvi dan brez borbe uvrstila v polfinale. Drugi dan so se Novomeščani srečali z Mursko Soboto in igrali neodločeno 2:2. Zmagala sta Udir in Bjelanovič, Penko in Šporar pa sta bila poražena. Ker pa po pravilih v primeru neodločene ga rezultata gre naprej ekipa, ki ima boljši rezultat na prvih treh deskah, se je v nadaljnje tekmo vanje uvrstila Murska Sobota. V polfinalu so izpadli tudi šahisti Kočevja, ki jih je premagal Maribor. (J. U.)
■ RIBNICA — V prvenstveni tekmi I. razreda ljubljanske) oon ske lige so ribniški nogometaši doma porazili Partizana iz Velike Loke s 3:1. (J. M.)
■ KRŠKO — 24. aprila je bU redni občni zbor balinarskega kluba Krško. Za novega predsednika je bil izvoljen inž. Vinko Šuštarič. Več o občnem zboru bomo pisali v eni prihodnjih številk (L. H.)
Živina, stroji in cvetje
Sredi junija napoveduje upravni odbor sklada za pospeševanje kmetijstva razstavo plemenske živine. Letos je prvič na voljo denar za te namere. Živinorejska razstava bo na sejmišču. Obiskovalci si bodo ob tej priložnosti lahko ogledali tudi izbor kmetijskih strojev in zaščitnih sredstev. Prireditev bo združena z razstavo kaktusov, za katero se je odločilo hortikulturno društvo, in z razstavo rezanega cvetja, ki ga bo prikazala Agraria.
Naši ljudje so večkrat oškodovani
Na predlog predstavnika postaje milice v Brežicah bo občinska skupščina priporočila republiškim organom, naj zaščitijo naše državljane v primeru nesreče, ki jo povzroči tuji državljan. Pogosto se namreč dogaja, da tujci nimajo zavarovanih vozil za tretjo osebo, zato so naši državljani večkrat oškodovani. To bi se verjetno dalo najbolje urediti tako, da bi se tujci pri prestopu meje zavarovali.
Dohodki v prosvetni službi
Prosvetnim delavcem z desetletno delovno dobo zagotavlja temeljna izobraževalna skupnost 1.300 din dohodka za srednjo izobrazbo, 1450 din za srednjo izobrazbo in za predmetno poučevanje, 1.600 din za višjo in 1.900 din za visoko izobrazbo. Po finančnem načrtu bo skupnost raz-polagala s 7,325.000 dinarji.
Hvala za obisk in prispevek!
Brestaničani, ki jim je zaupana skrb za muzejsko zbirko o slovenskih izgnancih, so pred nedavnim vzradoščeni sprejeli obisk bizeljskih upokojencev. Prišli so iz tistega dela slovenske zemlje, od koder je okupator izselil vse prebivalstvo že leta 1941. Obujali so spomine na težke čase, za muzej pa so prinesli zbirko lepih posnetkov z Bizeljskega in izdaten denarni prispevek. Skrbniki muzejske zbirke v Brestanici jim zato izrekajo vse priznanje.
Odbor
S konji kar čez njive
Občinska skupščina je opozorila upravo gostišča Grad Mokrice, naj vpeljejo večjo disciplino za tiste goste, ki si izposojajo konje za jahanje Odborniki so to zahtevali, ker delajo jezdeci škodo po njivah in travnikih namesto da bi se držali poti.
Priznanje OF za požrtvovalno delo
Nagrajenci so začeli kot aktivisti že v prvih letih okupacije
Na akademiji v počastitev 27. aprila in 1. maja, ki je bila minulo soboto v Brežicah, so v imenu občinske konference Socialistične zveze podelili priznanja Osvobodilne fronte osmim občanom.
Krvodajalska akcija je na pragu- Rdeži križ, Socialistična zveza in sindikati so se letos vključili vanjo z roko v roki. Stari in novi krvodajalci, ne pozabite darovati krvi 11. in 12. maja v brežiškem zdravstvenem domu. Zgoraj: posnetek z zadnjega odvzema v Brežicah- (Foto: J. Teppey)
Za dolgoletno nesebično de-
lo	v družbeno-političnih organizacijah v Globokem Je dobil to visofco priznanje tam kajšnji šef krajevnega urada Franc Cizelj, roj. 1917 na Boj-snean. 2e več let je predsea nik kultumo-prosvetnega društva ter izredno delaven član sveta krajevne skupnosti.
Ervin Blaževič, (roj. 1913) iz Brežic dela v Socialistični zvezi v mestu od 1945 dalje. Stalno se udejstvuje v svetih občinske skupščine. Pri dalu je dosleden in požrtvovalen, zato je konferenca soglasno sklenila, da se mu za dolgoletni trud v družbenopolitičnih organizacijah
v	mestu oddolži s priznanjem Osvobodilne fronte.
Naslednji je Milko Gregl (roj. 1914), prav tako Bre-žičan. V usodnih trenutkih okupacije se je takoj uvrstil med tiste, ki jim je svoboda pomenila vse. Kot aktivist se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje že 1943. Po vojni je bil izredno požrtvovalen družbenopolitični delavec
ZAPIS S SEJE OBČINSKE KONFERENCE SZDL V BREŽICAH
Z načrti globlje in manj v širino
Več pozornosti regionalnemu perspektivnemu programu za Posavje
Novo izvoljena občinska konferenca Socialistične zveze v brežiški občini je imela 25. aprila prvo sejo-Člani so dobili v roke poročilo o delu organizacije v minulih treh letih, to pa je dalo pobudo za razglabljanje o novih nalogah in novih prijemih pri njihovem uresničevanju.
S tem da bo še bolj na gosto razpletala niti sodelovanja s krajevnimi skupnostmi, Zvezo mladine, sindikati in drugimi organizacijami, bo Socialistična zveza spodbujala samoupravno uveljavljanje delovnih ljudi. Po tej poti bo uresničevala svoj program.
Dosedanje delo je vsebovalo izredno širok krog dejavnosti, od volilnih akcij do kmetijstva, turizma, obveščanja, krvodajalstva, urbanizma, krajevne samouprave itd. Pri izvršnem' odboru so delovale sekcije za kmetijstvo, za turizem in kulturo, razen tega pa še konferenca za družbeno aktivnost žensk ter koordinacijski odbor za narodno obrambo.
Razprava na sobotni konferenci je opozorila na nove naloge Socialistične zveze, saj je v občini še cela vr-
sta neurejenih vprašanj, do katerih organizacija ne more in ne sme ostati brezbrižna. Ko bo dograjena nova šola, bodo stopile v ospredje potrebe zdravstva, otroškega varstva, kulture itd.
Vsega ne bo mogoče rešiti naenkrat, zato je novi predsednik obč. konference SZDL prof. Stanko škaler poudaril, da bodo morale biti akcije zanj obsužne, pa bolj temeljite. Njihovo uresničevanje naj bi članstvo sproti spreminjalo in ob koncu zve delo za uspeh. Gre predvsem za to, da bd se pretehtano lotili vsake stvari in vnaprej ooenili, kakšne so možnosti za izpeljavo zastavljenih načrtov. Nič zato, če dejavnost ne bo tako vsestranska, bo pa bolj poglobljena.
Za občino in pokrajino je trenutno med najpomembnejšimi nalogami priprava regionalnega načrta. Tu gre za veliko stvar, zato na njeno
NOVO V BREŽICAH
■ KRAJEVNA ORGANIZACIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE z.a mesto Brežice je imela minuli teden letno konferenoo. O dveletnem delu je poročal predsednik Ante Der-Žanič, o vlogi SZDL danes pa je imela referat tajnica Anica God lerjeva. Obisk je bil aelo slab, čeravno je to najbolj množična organizacija v mestu. V razpravi so opoaorill na naloge, ki jim mestna organizacija doslej ni posvečala pozornosti, in predlagali, da bi delala po vnaprej začrtanem programu^ Novi predsednik je Anton Stimec.
■ OD 14. DO 24. APRILA JE BILA V RRE2IAKI KNJIGARNI
velika razprodaja knjig s 50 do 70-odstotnim popustom. Prodali so precej Šolskih priročnikov za učitelje ter leposlovnih del. Na izbiro so imeli knjige, ki so bile vredne poceni nakupa
■ ZA NASELJA ZGORNJI ORREZ, TREBE2 IN GORNJI LENART ponovno preučujejo meje območij, ki so predvidene za zazidavo. O njih -bodo obvestili skupščino, ker so se na njen pred-
log lotili tega dela. To velja tudi za naselja Malence, Loče, Sela, Borit, Skopice, Sromlje, Drenovec, Gornjo vas, Dvorce in BuSečo vas.
■ KO JE OBČINSKA SKUP SCINA pred nedavnim sklepala o obveznem zastrupljanju pernatih Škodljivcev na predlog Lovske zveze, so se oglasili ribiči in predlagali, da bi morali tudi pri racah nekaj ukreniti, saj jim delajo na Krki veliko škodo. Pri tem so mislili na domače race, ki Jim pred nosom pozobljejo marsikatero ribo.
■ ZA PRVOMAJSKO JUTRO je
občinski sindikalni svet organiziral budnico po vseh večjih krajih. Igrali bosta kapelska in brežiška godba, prva na Štajerski strani, druga na desnem bregu Save.
■ KONČNO SE AVTOMOBILISTI IN PEŠCI n« razburjajo več. Cesto skoai mesto proti železniški postaji so zakrpali in vožnja je spet normalna, Jame so bile res ogromne, in gorje pešcu, ki je moral po cesti, kadar so bile mlake!
BREŽIŠKE VFSTI
aO"’>
RADIO BREZICE
PETEK, 1. MAJA: 10.30— lO.oO — Napoved programa in recital za PRVI MAJ — 10.50—13.20 — Voščila kolektivov za praznik dela. 13.20—13.30 — Obvestila in reklame.
NEDELJA, 3. MAJA: 10.30—12.30
— Domače zanimivosti — Pred krvodajalsko akcijo v Brežicah in reportažni zapis z obiska pri krvodajalcih v Skopicah — Za naše kmetovalce — Inž. Olga Lupši-na — Rdeči pajek — Praznično nedeljo vam voščijo Beneški fantje
— Nedeljska reportaža: Na Senovem' iz rudarjev kovinarti Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — ObvesUla, re-klnme in spored kinematografov. 12.30 — Občani čestitajo in pozdravi |ajo.
TOREK, 5. MAJA:	16.00—17.00
— Poročila — Novo v knjižnici
— Jugoton vam predstavlja — Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista — Iz naše glasbene šole — Tedenski Športni komentai — 17.00—17.15	—	Obvestila, reklame
in filmski pregled — 17.15—18.00
— Diskofili predstavljajo svoje novitete.
Uredništvo radia Brežice obvešča poslušalce, da s 1. majem uvaja nov čas oddajan|a' torkove in petkove oddaje bodo med 16. in 18. uro. nedeljske pa pričenjamo že ob 10.30.
v ZK, SZDL, društvih in samoupravnih organih, za kar je bil zdaj deležen priznanja OF.
Jože Ogorevc (roj. 1927) ži-
vi	v Pišecah. Se preden je bil polnoleten, je že postal aktivist. Bil je partizan v Kozjanskem odredu od 1944. leta. Kot družbeni delavec je sodeloval po vojni v mnogih organizacijah, društvih, združenjih, skupščinah v občani in zunaj nje. Bil je tudj republiški poslanec. Od 1967 je predsednik krajevnega odbora SZDL v Pišecah.
Martin Šetinc (roj. 1910) uspešno opravlja funkcijo predsednika krajevne skupnosti Brežice-okoldca še sedaj, ko je upokojen. Takoj po vdoru okupatorja je sodeloval z brežiško četo. Pred selitvijo se je umaknil v Kostanjevico. Od 1941 je delal kot aktivist na Kočevskem
in na Kozjanskem. Po vojn je bil vsa leta zelo delaven
Ivan Kuželj s Čateža je bi prav tako aktivist od 1941 dalje. Po vojni je uspešne opravljal številne dolžnosti \ organizacijah na Čatežu. Za to vsestransko in plodno de-
lo	so mu podelili priznanje OF.
V	Sromljah si je zaslužil priznanje Osvobodilne fronte Ivan Strgar, aktivist in borec od 1943. Po osvoboditvi je bil požrtvovalen družbenopolitični delavec in je še danes. Bil je večletnj predsednik krajevne organizacije ZB in član KO SZDL, sedaj pa je predsednik krajevne skupnosti.
Lojze Vučajnk iz Dobove je postal aktivist Osvobodilne fronte 1941, borcem NOV pa se je pridružil dve leti pozneje. Ko je bila domovina spet svobodna, je tovariš Vučajnk požrtvovalno opravljal številne odgovorne dolžnosti v raznih organih, zadnja leta pa se posveča družbeno političnemu delu v Dobavi.
uresničevanje ne bi smeli gledati preveč administrativno, brez samoupravljalske zavzetosti.
J. T.
Sindikalni seminar
Za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij in za člane plenuma ObSS je občinski sindikalni svet v Brežicah 24. aprila priredil seminar o sistemu delitve in nagrajevanju po delu ter vlogi sindikata pri uresničevanju določil 15. ustavnega amandmaja. Seminar je vodil Vinko Trinkaus iz Ljubljane.
Denar za vodovode razdeljen
Upravni odbor sklada za negospodarske investicije pri ObS Brežice je 24. aprila sprejel finančni načrt za letos. Prosilcem v občini je razdelil za gradnjo vodovoda 120.000 din pomoči. Pri tem je upošteval pomembnost vodovoda, število gospodarstev, prispe vek občanov in krajevnih skupnosti.
Odlikovanje predsednika republike
Na sobotni akademiji je bila v počastitev 1. maja in dneva Osvobodilne fronte v Brežicah slovesna podelitev odlikovanj predsednika republike. Z redom dela z zlatim vencem, z redom republike z bronastim vencem, z redom zasluge za narod s sreorno zvezdo, z redom dela s srebrnim vencem in medaljo zasluge za narod je bilo odlikovanih 22 občanov.
Jeseni že vrtec v novi zgradbi?
Denar, ki ne zbira na posebnem računu temeljne izobraževalne skupnosti v Brežicah za otroško varstvo, je namenjen za preureditev osnovne šole v varstveno usta novo ter za nakup potrebne opreme. Skupščina temeljne izobraževalne skupnosti je predlagala, da bi ta sredstva oročili pri banki in jih po možnosti uporabiti že jeseni.
Samo s pravljico zaspijo
Na obisku v vrtcu v Cerkljah ob Krki
Prišla sem ob nepravem času. Malčkj v otroškem vrtcu v Cerkljah so se pravkar odpravljali spat. Vzgojiteljica jim je pripovedovala pravljico. Prekinila je in obljubila nadaljevanje pozneje, pa so jo med pogovorom z menoj kar naprej klicali.
Letos imajo v vrtcu prvič zaposleno strokovno moč. To se pri vzgoji zelo pozna. Otroci zjutraj komaj čakajo, da jih odpeljejo k tovarišici, kjer jih čaka zanimivih reči. V vrtcu dobijo malico in kosilo, kj jim ga skuhajo v šolski kuhinji.
—	Zvedela sem, da ima-
te v skupini do 14 otrok mešane starosti Vam to otežuje delo?
— Vsekakor je mnogo bolj zahtevno. Potruditi se moram, da so ves čas vsi zapoleni, in pri tem upoštevata različne interese varovancev med tretjim in šestim letom..
— Ali jih veliko navajate na samostojno delo?
— Kolikor morem, si prizadevam, da razvijajo sVo-je spretnosti in sproščajo fantazijo. Nudim jim pestre možnosti za likovno izražanje s tempero, ogljem, gradbenimi elementi, s papirjem, koruzno slamo, želodom itd. Malo prej smo oblikovali hišice iz gline.
Pokazala jih je. Pogled na police in risbe na zidu mj je potrdil njene besede. Vsepovsod je bilo polno prikupnih otroških izdelkov.
— Kako ste založeni z igračami?
— Nič se ne morem pritožiti. Imamo jih dovolj, da lahko izbiramo po želji. Tudi slikanic imamo bogato zalogo. Edino prostor imamo majhen, vendar se tolažimo z upanjem, da bomo čez leto, dve že v novem šolskem traktu.
J. T.
Grenak konec sladkih voženj
Veliko prometnih kršilcev pred sodnikom
Vožnje z motornimi vozili brez vozniškega dovoljenja so se zadnje čase močno razpasle. Sodnik za prekrške v Brežicah je lani obravnaval 285 takih primerov. Pod vplivom alkohola je napravilo prekrške na cesti 79 voznikov, zaradi nepravilnega prehitevanja in nespoštovanja prednosti pa se je zagovarjalo 67 oseb. Kršiteljev zaradi prehitre vožnje je bilo 43, 76 pa takih, ki niso imeli svojih vozil tehnično v redu. Število prometnih prekrškov je v letu precej naraslo, največ na račun tistih, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja Zanimivi so tudi prekrški zaradi tega, ker ljudje niso pustili dimnikarjem pregleda
ti dimnike in kurilne naprave. Takih hišnih gospodarjev je bilo lani kar 33. Zaradi sekanja brez sečnega dovoljenja se je zagovarjalo pred sodnikom 34 gozdnih posestnikov. Kaznovanih je bilo tudi 24 avtoprevoznikov, ker so za svojo dejavnost najemali šoferje.
Med mladoletniki je bilo največ prestopnikov zaradi vožnje brez dovoljenja- Kar 60 se jih je zaradi tega pojavilo pred sodnikom za prekrške. Drugih težav z mladoletniki ni bilo; večini je enkratna kazen zalegla in le redki so bili primeri, ko so se ist^ mladeniči vračali drugič ali tretjič pred sodnika.
Prej mlake...
V	eni zadnjih številk »Dolenjskega lista« smo poprosili krški Agrokombinat in brestaniško PTT, naj pred stanovanjskim blokom, v katerem so zelenjavna trgovina, mesnica in pošta, postavita nujno potrebna stojala za kole• sa ter celotni prostor pred blokom posipljeta in zravnata z gramozom tako, da bodo izginile mlakuže, ki so se tod pojavljale ob vsakem dežju. Opozorili smo tudi na neodložljivo postavitev snegobrana na strehi te stavbe
Kot vse kažet v upravi krškega Agrokombinata in brestaniške PTT ne bero Dolenjskega lista, kaj• ti doslej še niso miti s prstom mignili, da bi Bre-staničanom izpolnili te .skromne želje. (Kot smo 'ahko videli, so gramoz navozili in ga pred blo-•kom posipali delavci Elektrarne, za kar gre priznanje upravi Elektrarne.) No. sedaj snega res ni več, da bi drsel s strehe na glave obiskovalcev treh lokalov v pritličju, so se pa zato pojavile nove nadloge: vsakdanje neusmiljeno stepanje in čiščenje preprog nad glavami občanov ... čudno! Ali se pri nas res lahko počenja vse, kar sp komu zljubi? Menim, da ne!
Z OSREDNJE PROSLAVE OBLETNICE OF IN PRVEGA MAJA
Prvih osem priznanj Osvobodilne fronte
nijo, je dosegel nadvse lepe uspehe, številne akcije na kulturno-prosvetnem polju so plod njegovega nesebičnega dela.
TONE PLETERSKI je zelo aktiven družbeno-politični in kulturni delavec, katerega odlikuje nenehna aktivnost v organizacijah in društvih. Telesna vzgoja, kultura, razvoj krajevne samouprave in napredek kraja so področja, na katerih ustvarjalno deluje že vrsto let. Posebno se zavzema za urejevanje odprtih vprašanj zdravstva in socialne politike kot odbornik ObS.
CIRIL PLUT dela v vrstah SZDL že več kot 20 let, posebno pa se je izkazal pri reševanju šolskih vprašanj v občini. Za razvoj šolstva in šolske samouprave je vložil veliko sposobnosti in naporov, posebej pa posveča svojo prizadevnost materialni osnovi šolstva v občini. Je aktiven odbornik mnogih društev, občinski odbornik in poslanec prosvetno-kultumega zbora slovenske skupščine.
BRANKO VOGLAR deluje že skoraj dve desetletji v organizaciji SZDL; bil je dolgoletni predsednik krajevne organizacije SZDL v Leskovcu, prizadeven pa je tudi v svoji krajevni skupnosti od njene ustanovitve dalje. Kot aktivnega člana in pobudnika mnogih nalog ga poznajo v drugih organizacijah, s svojim zgledom pa je tudi sicer priljubljen med občani in cenjen kot javni delavec ter uspešen direktor Splošnega obrtnega podjetja v Krškem.
Odlikovancem prisrčne čestitke v imenu vseh članov SZDL krške občine!
Opereta na Senovem
Mladi so držali besedo, ko so pred meseci obljubili kulturno pomlad na Senovem. — Mladinska gledališka skupina je v nedeljo, 26. aprila, presenetila občinstvo z opereto »Pri belem konjičku«. Delo je priredil in režiral Boris Pšeničnik.
Študijskih pomoči nad sto
študijsko pomoč je v minulih dveh letih prejemalo v krški občini 105 borčevskih otrok. To so bili dijaki in vajenci. Pravico do pomoči imajo otroci tistih družin, v katerih dohodek na družinskega člana'ne presega 350 din. Višina pomoči je odvisna tudi od stopnje študija. Za šolanje na visoki šoli je študijska pomoč za 200 din višja od običajnega zneska. Najvišji znesek je 160 din, najnižji 80 din za dijake in vajence.
Prva priznanja OF so soboto prejeli: Dolenjski kulturni festival v Kostanjevici, Občinska zveza prijateljev mladine, Odbor za ureditev muzeja slovenskih izgnancev v Brestanici ter zaslužni javni delavci: Matko Matjan, Darko Mižigoj, Tone Pleterski, Ciril Plut in Branko Voglar
Tudi v Krškem so na osrednji proslavi obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte in
1.	maja preteklo soboto slovesno podelili prvih 8 priznanj OF ter tako ovrednotili družbeno koristno in izredno nesebično delo ter dolgoletna prizadevanja treh organizacij oz. odborov in petih zaslužnih članov SZDL.
Na slavju, ki je bilo hkrati dostojna počastitev letošnjih jubilejnih obletnic, so prejeli priznanja Osvobodilne fronte.
■	DOLENJSKI KULTURNI FESTIVAL v Kostanjevici na Krki, ki deluje kot amaterska kulturna ustanova že od septembra 1956. Pred 15 leti je nastal iz potreb prebivalstva tega dela pod Gorjanci, ki dotlej ni poznalo pomembnejših kulturnih prireditev. V poldrugem desetletju, ki je bilo izpolnjeno s požrtvovalnim in nesebičnim delom članov upravnega odbora festivala in njegovih številnih drugih sodelavcev, je Dolenjski kulturni festival prerasel v izredno
pomemben kulturni činitelj. Po njegovi zaslugi smo se v Gorjupovi galeriji, Lamutovem likovnem salonu, pa tudi na kostanj eviškem odru in razstavišču Forme vive srečali z vrsto naj lepših stvaritev naših gledališč, likovne ter glasbene umetnosti. Pri tem je opravil festival Kostanjevici pravo pionirsko delo -in dvignil vrednotenje vsestranskega kulturnega življenja na višjo družbeno raven.
■	OBČINSKA ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE v Krškem ima za seboj dolgoletno uspešno delovanje pri vzgoji in varstvu otrok, ki je znano tudi izven meja domače občine in širše Dolenjske. Z več kot 3.000 člani je takoj za SDL druga najmočnejša organizacija v občini, zlasti pa slovi zaradi svojega konkretnega dela. Dobila je med drugim zlati znak Zveze prijateljev mladine, leto za letom pa dosega prek svojih društev in pionirske organizacije na vseh šolah izredno zadovblju-
joče vzgojne in druge uspehe.
■	ODBOR ZA UREDITEV MUZEJA SLOVENSKIH ^IZGNANCEV v Brestanici iJha za seboj kratko, a nadvse uspešno obdobje:	v	gradu
Brestanica, ki je bil med zadnjo vojno največje slovensko taborišče za izgnance, je uredil muzej, ki kaže preseljevanje Slovencev pod nemško okupacijo. S podporo vseh družbeno-političnih organizacij, društev, delovnih kolektivov in občanov Brestanice ter skupno z ZB NOV v Krškem in občinsko skupščino je uredil edinstveni zgodovinski objekt, ki je trajna kulturna kot zgodovinska pridobitev za vso republiko. Vse kaže, da obstajajo možnosti, da preraste muzej v Brestanici celo v muzej jugoslovanskih in evropskih izgnancev v
II.	svetovni vojni.
MATKO MATJAN je eden tistih prizadevnih Krčanov, ki vlaga dolgo vrsto let vse svoje moči in sposobnosti za družbeni in kulturni napredek kraja. — Bil je večletni predsednik DPD Svoboda v Krškem in predsednik občinske Zveze kultumo-prosvetnih organizacij ter je hkrati požrtvovalno sodeloval tudi v številnih drugih odborih in društvih. Uspešno vodi krško krajevno skupnost, zlasti pa se je izkazal z ureditvijo težkih razmer v krškem dijaškem domu in napravah okoli njega.
DARKO MIŽIGOJ živi in dela za neposredni razvoj kulture v Krškem. Nenehno je navzoč z marljivostjo in. zavzetim delom pri urejanju kulturnih objektov v mestu; skrb za šolstvo, kulturo ter vsestransko vzgojno izobraževanje pa je njegov življenjski cilj. Pri tem delu, ki ga opravlja že poldrugo desetletje z izrednim veseljem in ljubez-
Z MEDOBČINSKEGA POSVETA V KRŠKEM 17. APRILA
V kmetijstvu odslej nič vsak zase
Med gosti so bili na posvetu dr. Jože Brilej, član izvršnega sveta SRS, inž. Milovan Zidar, predstavnik gospodarske zbornice inž. Rado Dvoršak, zvezna poslanca Franc Šetinc in inž. Jože Bučar
Namen petkovega posveta z vodilnimi komunisti iz kmetijskih organizacij v Posavju je bil dvojen: zvedeti za stališča do tez centralnega komiteja ZKS in ZKJ o agrarnih vprašanjih in za mnenje o medsebojnem sodelovanju v načrtih za bodoči razvoj te panoge v pokrajini.
rej skupno načrtovanje. Petkova razprava je bila šele uvod v razprave po občinah.
V	kratkem se bodo začeli sestajati komunisti in strokovnjaki v kmetijskih organizacijah in poskušali izluščiti stališča do nadaljnjega razvoja v kmetijstvu, ki jih bo medobčinski svet posredoval centralnemu komiteju. •
J.T.
Diplomirani inženir agronomije Albin Ješelnik iz Sevnice je podal uvodne misli za razpravo. V njih je poudaril, da je v okviru srednjeročnega plana nujno potrebno skupno načrtovanje kmetijstva v Posavju. Od 90.500 ha je na tem območju polovico kmetijskih površin. V zasebni lasti je 93 odst. zemljišč. Družbena posestva imajo svoje zemljišče pretežno v nižini. V Posavju se preživlja s kmetijstvom še 30.000 ljudi, vseh skupaj pa živi v pokrajini 70.000. Na slabe gospodarske razmere vpliva veliko število parcel, kar onemogoča učinkovito obdela-
vo. Na eno gospodarstvo pride v teh krajih 11 do 12 parcel, posestva pa se še naprej drobijo m tudi narodni dohodek nazaduje.
Inž. Ješelnik je naštel tri glavne možnosti za razvoj kmetijstva v prihodnje. Sem sodijo poljedelstvo, živinoreja in sadjarstvo. Kmetijske organizacije so na tem območju doslej zelo malo sodelovale. Na seji so menili; da bo treba prebiti let, kajti premajhna povezanost je že zdaj povzročila težave pri iskanju stikov navzven. Samo hladilnica ni dovolj, integracijski procesi se morajo razširiti na celoten razvoj posavskega kmetijstva, na povezavo proizvajalcev s predelovalci m trgovino.
V dogovoru s komiteji občinskih konferenc je bil ta posvet sklican tudi zaradi tega, da bi pojasnili stališča predstavnikov kmetijskih organizacij do tez centralnega komiteja o teh vprašanjih. V razpravi so udeleženci opozorili na to, da je kmetijstvo skrb vse družbe, ne le skrb kmetijskih organizacij, kot jim jo nekateri po krivici nalagajo. Vzdušje na posvetu je spremljalo neraz-položenje spričo večkrat pogretih slabosti, ki jih povzročajo neurejene tržne razmere. Vsi so bili mnenja, da je treba uresničiti osnovno misel v tezah, to je, da moramo obravnavati kmetijstvo kot enotno panogo v enotnem prostoru.
V Posavju bo v prihodnje treba nujno računati na zmanjševanje kmetijskih površin in večjo produktivnost v tej panogi. Kmetijoke organizacije in zasebniki naj bi se odločili za tisto proizvodnjo, ki ima najboljše možnosti za razvoj. Nujno je to-
VSE ZA KOPALNICE!
v prodajalnah ELEKTRO. TEHNE v Krškem in Sevnici lahko kupite vse potrebno za vašo kopalnico.
Na zalogi, imajo kopalne kadi, obložene ploščice, sanitarno keramiko, vodnoinšta-laoijski material, vse potrebne armature, bojlerje, peči in drugo.	(PO-E)
Naj še pri nas kdo gostuje
v brestaniškem gradu imamo lep prostor
V	Brestanici je samo po sebi umevno, da je direktor elektrarne tudi predsednik kulturno-prosvetne-ga društva. Leo Likar o-pravlja to dolžnost že tri mandatne dobe. Podedoval jo je od prejšnjega direktorja.
— Kako ste se kotk go-spodarstvenik vživeli v to vlogo?
— Brez težav, ker imam veselje do takega dela. Društvo ima pri nas močno tradicijo. Žal mi je, da je dramatska dejavnost v zadnjih dveh letih nekoliko zastala. Poskušamo jo znova obuditi k življenju, čeravno je vedno teže dobiti skupaj dovolj ljudi.
— Katera sekcija pa potem drži društvo pokonci?
— Pevska in glasbena. Konec maja ali v začetku junija bo moški zbor priredil slavnostni koncert za svoj srebrni jubilej. 26 pevcev se vsak teden dvakrat redno zbira na vajah. Zbor vodi z veliko prizadevnostjo Adolf Moškon.
— In kaj še drugega pripravljate v tej sezoni?
— Poskušali bomo uprizoriti spevoigro RADIKALNA KURA, ki jo je med obema vojnama spisal Krčan Dobovišek. Skoraj bi pozabil na glasbeno sekci-
jo. Ta se je uveljavila z zabavnim ansamblom STEB. Menim, da se je v naših razmerah razvil dosti dobro. Ljudem se je priljubil daleč naokoli. Tudi s ploščo, ki jo je posnel prj Jugotonu, je doživel lep uspeh.
— Kako ste preskrbljeni z denarjem?
— Suhi smo, zato ne moremo kraju nuditi kaj več. Sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti smo zaprosili za pomoč, da bi lahko letos vsaj enkrat naročili šentjakobsko gledališče ali oktet Gallus iz Ljubljane.	J.	T.
Ko bi malo več dobili
Na Raki se pritožujejo, da dobi krajevna skupnost premalo denarja, ker nima lastnih virov dohodkov. Kljub temu mora reševati oskrbo z vodo v naseljih, skrbeti za poti itd. Cestno podjetje sicer navaža gramoz na ceste, s katerimi upravlja, toda prebivalci niso zadovoljni, ker posipajo ceste z blatnim materialom. To pa prav malo koristi.
V Brestanici ne bo prireditve!
V Brestanici ne bo zaključka letošnje kurirčkove pošte, kot je pomotoma pisalo v našem tedniku. Tam je bila samo zadnja predajna točka, kjer so brestaniški pionirji predali pošto vrstnikov z Blance. Zaključek kurirčkove pošte bo 24. maja na Pokljuki.
Zakaj ni dovolj gnojil?
V Lokvah in Anžah so se kmetje pred nedavnim pritožili nad slabo preskrbo z umetnimi gnojili. Dejali so, da jih v času, ki jih najbolj potrebujejo, Agrokombinat nima dovolj na zalogi. Želijo, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo.
S Cigani vse po starem
V okolici Velike vasi živi približno sto Ciganov. Nastanjeni so v gozdu. Prebivalci zahtevajo, da se to vprašanje v krški občini dokončno uredi, češ da so bili že dovolj prikrajšani zaradi tatvin. Odborniki so celo predlagali, naj bi pomagala republika, če občina nima finančnih možnosti.
Hudournik dela škodo
Na zgornjem Pijavskem bi se radi znebili nadlog, ki jim jih povzroča hudournik. Prebivalci zahtevajo, da bi to uredili v njihovo dobro. Ljudje želijo dobiti tudi več denarja za poti. To svojo zahtevo utemeljujejo s pomanjkanjem delovne sile. Mladih ljudi je vedno manj, starejši pa niso več kos težkemu delu.
Plan bodo težko dohiteli
V pršiti tovarni papirja so v prvem četrtletju izvozili le za 407 tisoč dolarjev celuloze in papirja. S planom so predvidevali. da bodo v tem času prodali tujim odjemalcem za 600 tisoč dfliarjev blaga. Izvoz zaostaja za 32 odstot. in zaradi tega bodo plan letos težko izpolnili. Zadrega za les torej ni vplivala le na pomanjkanje papirja doma, ampak tudi na zmanjšanje iz-voza.
KRŠKE NOVICE
■ ZA PRVI MAJ PRI STROJIIL
Organi upravljanja v tovarni papirja so sklenili, da bo tovarna za prvomajske praznike normalno obratovala. Ta sklep so sprejeli predvsem zaradi tega, ker so do 15. aprila naredili 1600 ton manj izdelktov, kot so predvidevali. Od-ločitev za delo med prazniki je eden izmed ukrepov za delno nadomestitev zamujene proizvodnje.
■ STOLETNICA LENINOVEGA ROJSTVA. Na zadnji seji občinske konference Zveze komunistov v Krškem so imenovali desetčlansko komisijo za pripravo proslave obletnice rojstva Vladimirja Iljiča Lenina. Slovesnost bo drevi v domu Svobode na Vidmu.
■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET. je bil pobudnik in organizator dveh akademij v počastitev paznika dela, 25-letnice osvoboditve in obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte. Proslavi sta bili v soboto v Krškem in na Senovem. Kulturni program so pri*, spevale folklorna, pevska in tamburaška skupina kultumo-umetni-
škega društva »Dragotin Armando« iz Karlovca.
(■ SLAKI VEDNO DOBRODOŠLI. Na dan Osvobodilne fronte slovenskega naroda je v domu Svobode na Vidmu nastopil ansambel Lojzeta Slaka. Slake občani dobro poznajo s prejšnjih nastopov, toda koncert je kljub temu privabil precej ljubiteljev narodne glasbe.
■ DANES VOLITVE V CELU-LOZI. V tovarni papirja bodo danes volili nove člane organov upravljanja. V centralni delavski svet bodo izbrali 21 članov kolektiva,, v obratne delavske sveta pa 52.
■ KOMISIJA ZA PRIZNAVANJE POSEBNE DELOVNE DOBE
pri občinski Zvezi združenj borcev NOV šodi, da je v občini ša kakih 120 nerešenih primerov. Lani je obravnavala 270 vlog. Delo je spričo poostrenih meril komi-, sij socialnega zavarovanja oteženo. V zadregi se znajde pogosto zaradi tega, ker so bila v preteklosti merila različna.
Bučka: proslava bo 5. julija
• Na zadnjem sestanku krajevne organizacije ZB in komisije za proslavio so se dokončno dogovorili, da bo na Bučki osrednje partizansko slavje ob 25-letnici osvoboditve za območje sevniške občine v nedeljo, 5. julija. Pričetek ob 9. uri. Slavnostni govor bo imel predsednik ObS Marjan Gabrič, ker pa bo ta proslava povezana tudi z 29-letnico napada na Bučko, bodo kot častne goste povabili Se Miha Marinka, Nika Šiliha, Jožeta Borštnar-ja, Franc ja Kolarja in očeta prvoborca Jožka Sašeka-Devi-ja, ki je takrat padel na Bučki • Znova so poslali prošnje na delovne organizacije v šev-niški in novomeški občini, da bi zbrali denar za prapor.
Kdaj stanovanja ob šolah?
Pomanjkanje stanovanj za prosvetne delavce grozi, da bo v prihodnje še težje dobiti prosve’ne delavce za poučevanje v manjših krajih. Sevniška občinska skup iina je že nekajkrat obravnavala ta problem, vendar skorajda brezuspešno, ker ni denarja Sole združujejo stanovanjski sklad, vendar se v njem nabere le 110.000 dinarjev na leto, kar je komaj za eno stanovanje Potrebovali pa bi 16 družinskih stanovanj, 10 garsonjer in 2 samski stanovanji, 'to pa bi skupno stalo 2,35 milijonr din.
Razdeljena pomoč za vodovode in ceste
Za gradnje vodovodov in popravila cest so tudi letos v občini posebej namenili 30.000 dinarjev. Svet za urbanizem, stanovanjske in komunalne zadeve je razdelil 25.000 dinarjev, 5.000 din pa pustil za rezervo. Denar je bil razdeljen takole: Bučka 4 000 din, Blanca 2.000 din, Malkovec
1.500 din, Breg 1.500, Vel. Hu-bajnica 1.500 din, Jablanica
1.500 din, Brezovec 1.000 din, Adam Mirtelj 500 din, Studenec 1000 din, Skrovnik 500 in Kij 1.000 din. Za ceste je bilo razdeljeno: Kal 3.000 dinarjev, Osredek 2.000 in Zajčja gora 4 000 dinarjev.
6. maja podelitev priznanj OF
V sredo, 6. maja, bo v Sevnici seja občinske konference SZDL. Ob tej priložnosti bodo podelili občinska priznanja Osvobodilne fronte. Konferenca bo obravnavala tudi delovni %rogTam in načrt razvoja šolstva v naslednjih petih letih. .
ALKOHOI IZEM UNIČUJE DRUŽINE
Nič vse pijače na up
GROZI 2E TRETJA IZMENA. Kljub nekaterim • pomanjkljivostim v gradnji in lokaciji je nova sevniška osnovna šola največja pridobitev sevniškega šolstva v minulem desetletju. Šola je že postala premajhna, saj so vsi prostori izkoriščeni v dveh izmenah, število otrok pa stalno narašča. Ce bi hoteli do leta 1975 uvesti enoinpol izmenski pouk, bi potrebovali najmanj 12 dodatnih učilnic, ki bi skupaj še z nekaterimi drugimi stroški veljale čez 7 milijonov dinarjev. Torej bo kmalu potrebna nova šola. (Foto: Legan)
ZA ZADOSTITEV MATERIALNIH POTREB ŠOL - 20 MILIJONOV DIN
Še enkrat šest plodnih šolskih let
Pripravljen je predlog programa razvoja šolstva za obdobje 1970-1976 -V sredo, 6. maja, ga bo obravnavala občinska konferenca SZDL
Končuje se šestletni program razvoja šolstva v sevniški občini in sprejeti bo treba novega. Temeljna izobraževalna skupnost je v sodelovanju s strokovnimi službami pripravila zelo obsežno gradivo, ki nadrobno in temeljito obravnava vse, kar zadeva šolsko delo, vzgojo in izobraževanje Občin-- ska konferenca SZDL bo že 6. maja razpravljala o njem in s tem začela javno obravnavo-
Sevnško šdlstvo je naredilo največji napredek prav zadnjih šest let. Odstotek otrok, ki obiskujejo kombiniran pouk, se je zmanjšal od nek danjih 40 na vsega 5, izpeljana je bila nova organizacija šolske mreže, uveden prevoz v osrednje šole, kjer je mogoče zagotoviti boljši pouk, zgrajene so bile . tri nove šole.
Pred leti so bile male šole, possbni oddelki in šolsko varstvo skorajda neuresn.č-ljive želje, zdaj pa je že dosežen bistven napredek. Kar 84 odstotkov otrok, ki vstopajo v prvi razred, je poprej Obiskovalo malo šolo, 94 odstotkov vseh otrok zdaj dobiva šolsko malico, v Sevnici, uspešno de'ujejo posebni oddelki in šolsko varstvo, ki bo z gradnjo nove varstvere ustanove dobilo še letos nove možnosti.
Večja družbena skrb za
0D LISCE DO MALK0VCA
■ BUCKA:	MAJA ZACETKK
GRADNJK. Ker se Je posrećilo gladiti spor z v a Vani. Močvirja in kej- Je Je zbranih 8000 novih dinarjev, se bo te dni sestal odbor za gradnjo vodovoda in določil začetek del. Gradnja se bcn predvidoma začela v maju. Načrti so pripravljeni, odbor bo zaprosil higienško-epidemoloiki oddelek zavoda za zdravstvo iz Celja, da bo pregledal čistočo vode. Strokovnjak za vodovode je ugotovil, da je vode za vse dovolj in da se vaščani Močvirja po nepotrebnem vznemirjajo.	(K.	Z.)
■ SEVNICA: NIIICE NA KMK TIJO. Po odzivu učencev Osnovne Sole v Sevnici bi lahko sklepali, da bomo v Sloveniji dosegli mnogo večja zmanjšanja dehia kmečkega prebivalstva, kot ga napo- * vedujejo sestavljalo srednjeročnega razvoja. Čeprav prihajajo v to Solo otroci iz povsem kmečkih predelov, se po anketi, ki Ji prosvetni delavci skorajda niso mogli ve-Jeti, nihče izmed učencev osmih razredov ne leli rnposliti na kmetiji ali iti v kmetijsko Jolo.
(A. 2 )
n KRMELJ: RESNEJE O PO PF A VILI H. Komunalnemu stanovanjskemu podjft’u Sevnica *; je
posrečilo dobiti skupino, ki bo v pol leta opravila potrebna popravila stanovanjskih stavb. HiSni sveti so predlagali sezname popravil. Vse to kaže, da so zalegle pritožbe stanovalcev in da je podjetje resno sklenilo odpraviti pomanjkljivosti.	iB.r	>
■ BLANCA: RAZŠIRITEV /.A ZIDAVE. Krajevna skupnost Blanca predlaga, da bi razširili območje zazidave tega naselja v smeri proti Canjskemu potoku. Predlaga tudi, naj se tam določi prostor za novo osnovno Solo. saj je sedanja šolska stavba najsta-rejša v občini.
■ BUCKA: ŠIVALNICA V SO LI. Na Bučki povedo, da bi lahko zavrli zaostajanje kraja, če bi na-Sli ljudje bližjo zaposlitev. Predlagajo, naj bi katera izmed konfekcijskih tovarn v praznih razredih v osnovni Joli odprla šiviljsko delavnico.	(KZ.)
■ SEVNICA: PltAKSA SE NA-OALJLJE. Kaže. da bo tudi letos otroško igrišče pri novih blokih vedno zasedeno z igralnicami m podobnimi napravami, s katerimi komedijantske skupine, ki rade obiskujejo Sevnico, izvabljajo denar od otrok. Ostane vprašanje, koliko je to vzgojno.
šolstvo in večja pr zadevnost prosvetnih delavcev sta se odrazili tudi na učnih uspehih. Pred šestimi leti je bila še ena desetina vseh učencev ponavljavcev, danes jih je le še 6 odstotkov, kar je z^lo malo v primerjavi s sosednjimi občinami. Pred šestimi leti je le 42,8 odstotka učencev, ki so pred osmimi leti prvič sedeli v prvem razredu, končalo osemletno šolanje v osmem razredu, v minulem šolskem letu pa ie bilo takih učencev že 59 odstotkov-
Seveda gredo želje in po trebe vedno pred možnostmi, in čeprav smo lahko z uspehi zadovoljni, je še vedno veliko stvari, ki j h je potrebno izboljšati.
Več kot polovico šolsk h stavb je s’.arih nad 70 let, prav to pa pove največ. Ker se, kot je v gradivu predvideno, organizacija šolske mreže v prihodnjem desetletju ne bo bistveno spremenila (razen prešolanja z nekaterih podružničnih šol. ki bodo imele premalo učencev ter ukinitve podružnične šole na Vel, Cimiku, od koder bodo šolarje vozili v Šentjanž), bo potrebno obstoječe stavbe obnoviti in dopolniti. Približen izračun je pokazal, da bi občina potrebovala 20 milijonov novih dinarjev, če bi hotela zadostiti materialnim potrebam Sol.
V minulih desetih letih je občina vlagala -v šolstvo 461.000 dinarjev na leto; če bi hotela predvideni program uresničiti v prihodnjih desetih letih, pa bi morala zanj vsako leto nameniti 2 milijona dinarjev Predlagatelji tega programa, ki posebej obravnavajo še potre be dopolnilnih dejavnosti šol
(male šole, predšolsko varstvo, podaljšano bivanje itd ) ter stanovanja za prosvetne delavce, se zavedajo, da je to veliko, poudarjajo pa, da je čas že pokazal, kako pomembno je več skrbi in denarja nameniti vzgoji in izo-braževanju mladega rodu.
M. L
Krajevna organizacija RK na Studencu je predlagala nekatere ukrepe proti alkoholizmu
V osnovni šoli na Studencu se je 12. aprila sestal odbor krajevne organizacije Rdečega križa in se dogovoril za več akcij v prihodnjem obdobju. Odbor je sklenil, da bo zbral podatke, kateri ostareli pa tudi mlajši ljudje so potrebni družbene podpore.
Občinski upravi v Sevnici bo odbor poslal seznam družin, katerih življenje .greni alkoholizem in ki jih ni tako malo. Pristojne službe so sklenili zaprositi, naj opozorijo lastnike gostišč, ki dajejo pijačo na up. da tega ne bodo več delali. Bil je primer, ko je upokojenec, ki prejema 350 dinarjev pokojnine, v istem mesecu zapil 750 din. Nekaj alkoholikov bodo predlagali tudi za zdravljenje.
Da bi še povečali število krvodajalcev, je odbor skle-
nil zaprositi organizatorje, naj bi ob akciji vozil avtobus tudi s Primoža, ker bi s tega območja lahko močno povečali število darovalcev krvi. Odbor je še sklenil, da bo za enkrat namestil omarice za prvo pomoč le na Studencu in Primožu, drugi kraji pa bodo prišli na vrsto kasneje.
K. Z.
RADIO SFVNICA
NEDELJA, 3. MAJA:	12.00 —
Napoved programa — Lokalna poročila. Občinske novice in kronika
— Reklame, objave in oglasi — Naši poslušalci čestitalo in poz dravljajo — Zdravstveni napotki
— Razgovor s nredstAvniki KOPITARNE kot najstarejše delovne organizacije v občini — Kmetijski napotki — Izbira kmetijskih strojev. — Glasba.
SREDA. 6. M AJA: 12 0Q - Napoved programa — Reklame in oclasi — Pogled v preteklost — Giasba — Pravljica za naimlaiše
— Razgovor s tov. Lipoglavškom o cestni službi v občini.
Šole častitljive starosti
Izmed vseh šol v sevni-ški občini je na Blanci najstarejša. Cez štiri leta bo postala stoletnica, te [ častitljive starosti pa prosvetni delavci in učenci, ki delajo v težavnih razmerah, seveda niso veseli. Po starosti je na drugem me- ]; stu šola na Studencu, ki šteje 92 let, sledijo pa še: Boštanj 87 let, Razbor 84 j let, Tržišče 82 let, Bučka, * Zabukovje in Loka 74 let, Kal 64, Krmelj 43, Vel. Cir. nik 38, Šentjanž 9, Sevni- ; ca 6, Primož 3 in Telče 1. Leto 1896 Je bilo za sevni-ško šolstvo najbolj plodno: dograjene so bile kar tri šole.
L
Več kot sto modelov prikupnih otroških oblačil so prikazali manekenčki na modni reviji, ki jo je za svoje poslovne prijatelje pripravila sevniška JUTRANJKA 21. aprila v Cateških Toplicah.
Foto: M- Vesel
SPOMINI UDELEŽENCA OKTOBRSKE REVOLUCIJE IN AKTIVISTA OF
Levu Trockemu je šival obleko
Odisejada avstrijskega vojaka in borca Rdeče armade Jožeta Ovna
To je bilo 19 decembra 1914. Jože pa je bil ranjen in ujet na avstrijsko-ruski fronti, ko je z drugimi slovenskimi fanti in možmi branil razpadajočo ječo narodov, kot so imenovali avstro-ogrsko monarhijo.
Rusi so ujetnike odpeljali proti vzhodu, in ko je po dolgotrajni vožnji našel prvo priložnost, jo je Jože pobrisal z vlaka. Zatekel se je k nei;i družini, toda ni imel sreče. Ko so ga spet izsledili in ujeli, so hoteli vedeti. česa se tako boji. »Sibirije, da me ne bi odpeljali v Sibirijo!« Ruski oficir pa se je samo zakrohotal, rekoč' »Smo v bližini Omska, že globoko v Sibiriji!«
Ujetnike so razdelili po samotnih kmetijah in več mesecev je Jože mirno preživel pri dobrih ljudeh, zatem pa so ga za dve leti odvlekli klat metre v uralske gozdove.
Pisalo se je 1917. leto. Tudi v gozdove so priifeli glasovi, da Je konec tirainije, da !so topovi z Aurore naznanili nov čas-
»Takrat sem prvič slišal za Lenina.
Ker sem živel med preprostimi ljudmi in poznal njih razpoloženje, sem za trdno vedel, kje bo zmaga. Pri Caricinu, kasnejšem Stalingradu in sedanjem Volgogradu, kjer dobro vem za predel, kjer je bil v drugi svetovni vojni zajet maršal von Paulus s svojo armado, sem na prigovarjanje tovarišev stopil v Rdečo armado in v njej preživel leto dni kot krojač in strelec.
Nekega dne so prišli pome z avtomobilom in me odpeljali k možu bolj majhne rasti, da sem mu umeril In naredil uniformo.. Čudno se mi je zdelo, kako mi je mogel dati v tistih časih, ko smo kruha stradali, komolec dolgo salamo. To mora biti kakšen boljši gospod, ko ima toliko živeža, sem si mislil, ko so m^f peljali domov.
Kasneje sem zvedel, da sem naredil uniformo za samega leva Trockega, vojnega komisarja nove sovjetske oblasti, katerega kasnejša usoda po sporu z drugimi voditelji revolucije vam Je gotovo znana. Menda sem
URESNIČEVANJE SKLEPOV ZKS
Škodljivo podcenjevanje
Večje sodelovanje članov ZK naj bi vneslo v delo organizacij SZDL več politične vsebine
PODELITEV I RIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE. Na sobotni svečani seji izvrš-net;a odbora občinske konference SZDL so podelili občinska priznanja — srebrni znak — osmim zaslužnim aktivistom OF, borcem in družbeno političnim delavcem: Antonu Koporcu iz Ceste, Francu Milavcu iz Trebnjega, Vladu Bercetu in Antonu Černaču z Mirne, Matiji Mikliču s Čateža, Francu Smoletu iz Žubine, Aleksandru Pralm iz Šentruperta in Antonu Smoletu iz Trebnjega. Slavnostni govor je iniel predsednik OK SZDL Tone Zibert, na seji pa so bili tudi predstavniki drugih dru/.-beno političnib organizacij in občinske skupščine. Na sliki: podeljevanje priznanja najstarejšemu aktivistu OF 87-letnemu Matiji Mikliču. (Foto: M. Legan)
Z ZASEDANJA OBČINSKE SKUPŠČINE TREBNJE 23. APRILA
Boljši časi tudi za telefonijo
PTT podjetje Novo mesto ima v programu vrsto izboljšav tudi v trebanjski občini - Telefonija ne dohaja potreb - Naložbe 1,79 mil. din
Da je poštna, telefonska in telegrafska služba izrednega pomena ne samo za poslovno in javno življenje nasploh, temveč za vsakega posameznika, je znova pokazala razprava na četrtkovi seji občinske skupščine Trebnje, ko je bil na dnevnem redu program razvoja PTT mreže in naprav do leta 1975-
Odbomik inž. Alojz Metelko je posredoval željo prebivalcev Velikega Gabra in okolice, ki želijo samostojno pošto, Avg\ist Gregorčič In Franjo Bulc sta opozorila na slabe telefonske zveze Mirne, Dominik Gimpelj je dejal, da imajo podobne želje kot v Velikem Gabru tudi na Trebelnem, Jože Klemenčič je govoril, da je treba izboljšati prejemke dostavljačev, ker je njih delo težko in slabo plačano. Oglasili so se še iz ne-katerih drugih krajev
Direktor PTT podjetja Novo mesto Jakob Berič je na seji skupščine pojasnil, da so vodstvu podjetja vse te želje povečini dobro znane, da pa ima podjetje velike težave: težaven teren, majhen dohodek, pomanjkanje denarja za investicije, pomanjkanje poštnih dostavljačev. Ob tem je
poudaril, da je podjetje zad nja leta vendarle naredilo velik napredek, še bolje pa ka žejo načrti, ki predvidevajo izboljšave v prihodnjih petih letih.
12. maja obe konferenci o kmetijstvu
Občinski komite ZK je sklenil, da bo naslednja seja občinske konference ZK, ki bo predvidoma 12. maja, posvečena predvsem razpravi o tezah »Razvoj kmetijstva in samoupravnih odnosov na vasi«. Da bi še poudaril pomen obravnave kmetijstva, je predlagal, naj bi se ta dan skupno s konferenco ZK sestala tud! občinska konferenca SZDL. Pripominja tudi, da je prilož nost, da vsak, kogar zadevajo problemi kmetijstva, prispeva svoje misli in predloge
Po predloženem programu bo trebanjska občina prišla na vrsto v letih 1972 in 1973. Trebnje bo dobilo novo avtomatsko telefonsko centralo s 300 priključki, na Mimi bo razširjena od 60 na 80 priključkov, Velika Loka bo dobila avtomatsko telefonsko centralo z 20 priključki. Veliki Gaber koncentrator, povečano bo število medkrajevnih telefonskih zvez ter še nekatere druge izboljšave poštne službe, ukinjeno izvendo-stavno območje itd.
Za nove naložbe bo porabljeno skupaj 1,79 milijona dinarjev, od česar bo podjetje samo prispevalo 1.49 milijoih din, preostanek pa bo tn»ba sednika Cirila Pevca predla-skupščina je na predlog pred-zbrati v občini. Občinska gala, naj bi delovne organiza. cije pomagale in prispeva’e manjkajoči denar, vendar ne v obliki dotacije, kot nekdaj, temveč kot posojilo, saj bo PTT podjetje z večjim prometom dosegalo večji doh'>-dek in bo posojilo 'anteo vrnilo.	-	M.	L-
bil za tamkajšnje razmere tako dober krojač, da med drugimi vojaki niso našli boljšega,« se spominja Jože.
Po toliko mesecih se Je naveličal stalnih bojev z belimi, ki so hoteli uničiti mlado revolucionarno oblast. 4. decembra 1918 je obesil puško na klin ter se vkrcal na ladjo, ki ga je odpeljala po Volgi proti severu, od tam pa je m os ec dni potoval, največ
pa prepešačil, da se je prebil do Maribora, kjer so ga kot sumljivega rdečkarja sprejeli z bajoneti na puškah.
Vrnil se je na domačijo in z ženo zredil osmero otrok. Najstarejši, Jože, ki je 1944 padel na Javorovici, je bil kot mornar na ladji že pred vojno komunist. »Morda sem mu nehote vcepil levičarske ideje, ko sem otrokom pripovedoval spomine iz Rusije-Ko Je prišla vojna, smo vsi vedeli, kaj moramo narediti. Dva sinova od štirih sta odšla v partizane, drugi pa smo pomagali, kakorkoli smo mogli-In kar dobro se je končalo, samo Jože, ta moj Jože .. «
Sedela sva pod vinogradom, ker je za to pripoved za uro, dve prenelial z vezjo. Sonce se je po toliko dneh skrivanja upiralo v breg in vabilo k življenju,
»Pa povejte, oče, kako zdaj živite, ste zadovoljni, adravi?«
»Lačna z ženo nisva, vajena sva skromnosti. Otroci pomagajo, imava tudi nekaj zemlje. Zadovoljen sem, vesel sem bil enkratne priznavalnine 480 dinarjev, ki sem jo dobil januarja. Rekli so mi, da bom dobil tak znesek letos še enkrat. Nisem prosil zanj, čeprav mi kak dinar zelo prav pride, zdaj, ko sva z ženo že v devetdesetih letih«
M- Legan
Z delom več krajevnih organizacij SZDL ni mogoče biti zadovoljen. V njihovih vodstvih sodelujejo, člani Zveze komunistov, vendar jih je premalo čutiti; celo tako je, da so v večjih krajih, kjer je več članov ZK, krajevne organizacije najmanj delavne. Zakaj je tako, je bilo poglavitno vprašanje na posebnem stanku komunistov, ki delajo v SZDL, minuli teden v Trebnjem.
Socialistična zveza je najštevilnejša in hkrati samoupravna družbeno - politična organizacija, v kateri lahko sodeluje vsakdo in ki združuje ljudi z različnimi interesi. Prisotnost Zveze komunistov je še kako pomembna. To še posebej poudarja sprejeti program »SZDL danes«, ki jasno določa, kako naj se ta družbeno-politična organizacija samostojno uveljavlja in kako naj deluje, ne da bi bila samo »prenos« Zveze komunistov.
Podcenjevanje dela v Socialistični zvezi, ki je očitno, je zelo škodljivo, so poudarjali na posvetu- Za delo krajevnih organizacij niso odgovorni samo tisti komunisti, ki sodelujejo v vodstvih SZDL, marveč vsi člani Zveze komunistov, ki živijo na določenem območju.
Na sestanku so zato sklenili, naj krajevne organizacije Zveze komunistov na bližnjih
sestankih preverijo aktivnost posameznikov, sklicali pa bodo tudi vodstva krajevnih organizacij SZDL, ki bodo preučile, kaj je potrebno ukreniti, da se bo delo izboljšalo.
Volitve in imenovanja
Občinska skupščina Trebnje je na zadnji seji imenovala v svet Veterinarske postaje Trebnje inž Alojza Metelka, v skupščino komunalne skupnosti za zaposlovanje Slavka Kržana, v svet Sploš-ne bolnice Novo mesto Vladimirja Silvestra in v svet Zdravstvenega doma Novo mesto ponovno Janeza Zajca. Nova imenovanja so bila potrebna, ker je dosedanjim članom potekel mandat, eden pa se je med -tem časom izselil iz trebanjske občine.
Večje socialne podpore
Za soc alno skrbstvo je v trebanjski občini letos namenjeno 20 odstotkov več denarja kot lani To bo omogočilo, da bodo vsaj delno povečali socialne podpore, ki so zdaj sila skromne, saj znašajo v povprečju le 87 dinarjev, razpon pa je od 30 do 250 din. Trenutno je v občini rekaj nad sto socialnih podpirancev; število ljudi, ki potrebujejo pomoč, pa je po oceni še precej večje-
DO KONCA OKTOBRA DOLGOROČNEJŠI NAČRT
Ne mimo osnovnega namena
Stališča in priporočila občinske skupščine za delo Komunalnega obrtnega podjetja Trebnje
Komunalno obrtno podjetje Trebnje je v minulem letu doseglo velik poslovni uspeh, saj je celotni dohodek povečalo skoraj za polovico, za sklade pa izločilo čez 436,000 dinarjev. Ker je delo lega podjetja, čeprav ima tudi svoje pomanjkljivost, še poseb nega pomena za občino, je občinska skupščina Trebnje n- zadnji seji obravnavala poročilo o dejavnostih po ljetja
Skupščina je sprejela poročilo, hkrati pa nekatera stališča in priporočila, ki bodo vplivala na usmeritev podjetja.
Do konca oktobra letos naj po sklepu skupščine podjetje v sodelovanju s komunalnim skladom in krajevnimi skupnostmi izdela dolgoročnejši načrt gradnje komunalnih naprav. To predvideva v svojem poročilu že tudi podjetje samo. Narediti je treba tudi na-, črt za modernizacijo vzdrževanja cest četnega reda, sčasoma prevzeti v upravljanje še druge vodovode v občini, prevzeti vzdrževanje kanalizacije, skratka, bolj se usmerjati v komunalno dejavnost, ki je osnovna naloga pod-
jetja.
Občinska skupščina je priporočila, naj podjetje del denarja, ki ostane po plačilu vseh stroškov, oročd pri banki, ker bo le na ta način lahko zbralo več investicijskega denarja. Podjetje mora sčasoma postati upravljavec in gospodar komunalnih naprav, ne pa le izvajalec naročenih del.
Mirna: celjski »Deseti brat«
Mirenska krajevna skupnost je že začela s pripravami za proslavitev letošnjega krajevnega praznika, ki bo v soboto, 6. junija. Med drugim je v programu nastop Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja, ki se bo predstavilo z Jurčič — Inkretovim »Desetim bratom.«
V nedeljo pride Titova štafeta
Mladina trebanjske občine bo sprejela zvezno štafeto mladosti v nedeljo, 3. maja, ob 15.40. štafeta bo odpotovala iz grosupeljske občine in bo imela v Trebnjem deset minut postanka. Ob tej priložnosti bo imel predstavnik občinskega vodstva ZMS pozdravni govor, prebrali pa bo. do tudi pismo z željami tov. Titu ob njegovem rojstnem dnevu. Predsedstvo občinske konference ZMS vabi, naj se sprejema udeleži kar največ ljudi. Mladina trebanjske občine bo štafetno palico pri Čatežu izročila mladini litijske občine.
Pristanek k višjim cenam vode
Za osebno porabo in kopališča stane kubični meter vode en dinar, za kmetijske delovne organizacije 1,3 din, za druge delovne organizacije ter obrt 1,70 din. S temi cenami, ki jih je predlagalo za vodo iz st iškega vodovoda Komunalno stanovanjsko podjetje Grosuplje, je na četrtkovi seji soglašala občinska skupščina. Sklep o tem določa tudi, koliko je podjetje dolžno odvajati za dokončno dograditev vodovoda Stična — Trebnje — Dobrnič. Kaže tudi, da so se ublažila nekatera nesoglasja glede financiranja gradnje tega vodovoda, o čemer smo zadnjič več poročali.
Odkaziia lesa tudi za dve leti
V gospodarskem letu 1970-1971 je na* območju trebanjskega obrata GG Novo mesto dovoljeno posekati skupno 1.973 prostominskih metrov iglavcev in 6.507 metrov listavcev. To je precej več kot minulo leto, vendar še vedno ne presega količine, ki jo dovoljuje ureditveni načrt. Gozdni obrat Mokronog, ki spada v GG Brežice, je predlagal enako količino kot lani: 1.500 prostominskih metrov iglavcev in 6-350 metrov listavcev. Skupščina je na zadnji seji tudi dovolila, da obrat odkazuje les za dve leti skupaj, kar delno zmanjšuje stroške odkazo vanja.
Sanacijski načrt zadruge
Kmetijska zadruga Trebnje je pripravila sanacijski načrt podjetja, v katerem je izčrpneje prikazan položaj zadruge ter predlogi za odpravo izgub, ki se pojavljajo v zadružni lastni proizvodnji. Minulo leto je imela zadruga okoli 100.000 din izgube, ki jo je pokril občinski sklad skupnih rezerv, zato je občinska skupščina zahtevala sanacijski načrt, * ki ga bo obravnavala na prvi prihodnji seji.
TREBANJSKE IVERI
Zdravljenje na račun proračuna
Znano je, kako veliko kmečkih zavarovancev izgubi pravico do povračila stroškov zdravljenja, ker niso pravočasno plačali prispevkov. Stroške zdravljenja si boln š nice poravnajo na račun občinskega proračuna, ki mora potem sam Izterjati dolgove. V letu 1969 Je v trebanjski občini 139 ljudi zaprosilo 7a odpis bolniških stroškov, 115 pa je bila prošnja uslišana. Skupno. Je bilo odpisanih 66.100 dinarjev dolgov, ker prosilci sami ne bi mogli plačati bolniških stroškov.
■ PRVOMAJSKA BUDNICA. Tudi letos ne bo posebnih proslav praznika delu, saj so Izleti v naravo poslali najpogostejša oblika polastitve delavskega praznika: Prvega maja zjutraj bo trebanjska godba na pihala igrala budnico v Trebnjem. Mokronogu in na Mimi.1
■ KAJ S POKOPALIŠČEM* Na zadnji seji občiijsks skupščine je eden izmed odbornikov vprašal, kaj Je s prevzemom in skrbjo nad lani zgrajenim pokopališčem. Neznani objestneli so se namreč grdo znesli nad mladim topolovim nasadom in polomili okoli 20 dreves, narejene p« je Se nekaj druge škode. Vprašanje bodo posredovali svetu krajevne skupnosti.
■ »UGANI — ZADENI: ZADELO CILJ. Nagradna igra »Ugani — zadeni«, ki sta Jo priredila CP »Delo« in Slovenija vino. Je dosegla svoj namen. Zadnje dni je
bilo v rekordnem času razprodano »Delo«, v trgovinah Je zmanjkisio COCA-OOLE in celo pivci alkoholnih pijač so v gostiščih preganjali žejo s to osvežilno pijačo, da so lahko domov nosili pokrovčke od stekleničk.
■ KMALU KANALŠČINA. Občinska skupščina je sicer te pred meseci sprejela odlok o plačevanju kanalščine, vendar tega prispevka še ne pobirajo. Pričakovati te. da ga bodo začeli kmalu, saj komunalnemu podjetju nalagajo nove naloge, stroški p« se vse bolj prenašajo na uporabnike posameznih komunalnih naprav.
■ ZAKRPANE LUKNJE. Delavci novomešktpa cestnega podjetja so minuli teden vendarle pokrpali jame po asfaltni cesti skozi Trebnje in Stari trg. Voaniki in pe^l bodo torej dali mir do naslednja zime.
Danes taborni ogenj
%
Danes, 30. aprila zvečer, bo mladina iz Stare cerkve skupno z ostalimi krajevnimi družbeno-političnimi organizacijami organizirala večer ob tabornem ognju z recitacijami in. pripovedovanjem spominov borcev.
25. aprila so krajevne organizacije SZDL, mladina in krajevna skupnost organizirale proslavo v počastitev dneva OF, 1. maja in 100-let-nice Leninovega rojstva. V kulturnem delu proslave so nastopili šolarji in mladina.
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli petek so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Kočevju in Ribnici naslednje maloprodajne cene:
krompir	0,90	0,90
sveže zelje	4,60	4,80
kislo zelje	S,40	3,50
kisla repa 2,80	—
ohrovt	4,80	—
cvetača	7,60	11,00
m	1,60
fižol v zrnju	§,20	4,50
in 7,00
čebula	4,80	5,10
česen	12,15	13,00
solata	6,20	10,30
in 11,§0
Špinača	4,20	4,60
korenje	4,90	2,80
peteršilj	6,00	7,80
aelena	3,30	—
radić	6,20	—
paradižnik	13,50	—
kumare	8,00	—
par	4,50	4,90	4
jabolka	1.70	2,10
in 2,10
hruške	5,00	3,00
grozdje	—	5,00
limone	4,90	4,40
pomaranče	4,40 do	4,25
4,75 in	4.40
banane	'5,60	5,50
(cena za kos)	0,58	0,55
in 0,70
Zbirajo za letovanje
<5d 3. do 10. maja bo teden Rdečega križa. V tem tednu bo občinski odbor RK Kočevje organiziral zbiranje denarja v delovnih kolektivih, na bencinskih črpalkah in pri NAMI, za letovanje socialno ogroženih otrok. V mestu bodo postavili tudi grafikon, ki bo prikazoval gibanje članstva RK in krvodajalstva. Predsednik občinskega odbora RK dr. Miha Petrovič pa bo 9. maja priredil sprejem najzaslužnejših mladih članov RK iz vseh osnovnih šol v občini. Sprejema se bo predvidoma udeležilo 65 učencev.
NAŠ OBISK
Pero Dimitrijević, znani pevec zabavnih melodij, je v soboto, 11-aprila, pel na plesu v kavarni »Zvezda« v Kočevju. Spremljali so ga domači »Roški fantje«. Iz neuradnih virov smo zvedeli, da bo ta pevec in morda še’1 kateri^ drug pel v prihodnje pogosteje na terasi kočevske NAME. (Foto: Jelenovič)
Akcija „Dinar za godbo“ še traja
Večina delovnih kolektivov je že rekla »da« - Nekateri veliki se še niso odločili - Godba je predvidela za letos vrsto koncertov
še lani je rudniško godbo, ki pa je pravzaprav mestna, vzdrževal le Rudnik. Konec preteklega leta pa je godba predlagala nov način financiranja. Vzdrževale naj bi jo vse kočevske delovne organizacije, in sicer tako, da bi vsak zaposleni prispeval na mesec en dinar.
Do aprila letos so na tak način financiranja godbe pristali naslednji delovni kolektivi: TRGOPROMET, ELEK-TRO, INKOP, OPREMA, TRI-KON, KOVINAR, občinska skupščina, občinske družbenopolitične organizacije, Rudnik, Stanovanjsko podjetje Kočevje, USLUGA Rudnik, Menza Rudnik, MELAMIN, TEKSTILANA, HOTEL PUGLED, RESTAVRACIJA, Kreditna banka in hranilnica, E-nota Združenega KGP v Cvi-šlerjih in SNEŽNIK (doslej pristal za plačilo 3000 din na leto).
Godba pričakuje, da bodo sklenile za tak način financiranja pogodbo še delovne organizacije IT AS, LIK, AVTO, Združeno KGP, ZIDAR in NAMA, pa tudi društvo upokojencev.
2e z do sedaj sklenjenimi pogodbami bo godba zbrala
na leto 24.000 din. Rudnik je godbenikom kupil tudi že blago za nove uniforme, ki bodo izdelane predvidoma do konca maja.
Godba je že sprejela program nastopov za letos. Kon-
certe v mestu bo imela za vse državne praznike in za dan rudarjev 3. julij, razen tega pa še po dva promenadna koncerta v avgustu in septembru. Sodelovali bodo tudi na proslavi 120-letnice metliške godbe, ki bo 14. junija, na komemoracijah 1. novembra in na praznovanjih raznih obletnic v kolektivih — seveda le v tistih, ki so ali bodo pristali na sofinanciranje.
DROBNE IZ KOČEVJA
Stari Kot: popraviti pota in zid pokopališča — 3.750 din,
Novi Kot: popraviti pota — 2.500 din,
Lazeč:	urediti napajališče
za živino — 2.500 din, Podpreska: zgraditi zajetje za vodovod — 600 din, Draga: popraviti pota in urediti studenec — 3.800 din, Srednja vas: urediti zajetje vode in napajališča — 1.900 din,
Trava: zamenjati vodovodne cevi — 12.500 din.
Potujoči čevljar ob Kolpi
Ob nedeljah zbira popravila potrebne čevlje, med tednom jih pa popravi
■ ■ ■ NA DUNAJU bodo v maju odpotovali učenci in učenke osnovne šole Kočevje na dvodnevni poučni izlet. Prevoz s petimi avtobusi za nad 150 udeležencev bo oskrbelo podjetje SAP iz Ljubljane. Pri pouku zgodovine, zemljepisa in nemščine predelujejo učenci snov v zvezi s tem izletom, da bodo poučeni o vsem, kar si bodo ogledali. -
■ ■ ■ PO MESTU SO postavljena nova lična stojala s ploščami za lepljenje plakatov in ob-vesUl za razne prireditve. Sedaj bi bilo treba nujno prepovedati nabijanje lepakov po drevju in hišnih fasadah. Krajevna skupnost naj izda potrebna navodila in strogo skrbi, da bodo tudi upoštevana.
■ ■ ■ ZARADI RAZNIH DOGODKOV je nujno, da je park GAJ ponoči razsvetljen. Nove razsvetljave so se vsi razveselili, ker je zdaj marsikateri nočni podvig odpadel, žal pa so se že pričele resne težave: svetita samo še dve luči; zadnja v parku, ki je najbolj potrebna, je že popolnoma razbita. Svetlobna telesa te razsvetljave so posebne vrste in zelo draga. Težko bo kar naprej zamenjavati razbite. Dokler ne bo ugotovljeno, kdo so tisti, ki vsako noč razbijajo klopi v parku in vlamljajo v garderobe na štadionu, ne bo reda. Pa tudi starši naj bi se pozanimali, kje hodijo njihovi otroci pozno zvečer.
■ ■ ■ DRUŠTVA IN ORGANIZACIJE so prejele odločbe in obvestila oddelka za gospodarstvo in
finance občinske skupščine, koliko dotacije bodo dobile iz občinskega proračuna. Dobljenim vsotam bo treba prilagoditi delovne programe. Dotacije so manjše kot potrebe, vendar se bo dalo nekaj narediti. Potrebno bo pač varčno gospodariti.
■ ■ ■ FOTOAMATERJI kluba Kočevje so imeli zadnjo sejo pred občnim zborom. Pripravili so predloge za bodoče delo kluba. Ogledali so si tudi svoje nove delovne prostore.
■ ■ ■ KOMISIJA ZA SESTAVO končnih predlogov za statut in ureditev imovinsko-pravnih vprašanj za športne objekte in športni center je imela zadnji sestanek. V statutu za upravljanje objektov je potrebnih še nekaj sprememb in dopolnitev v besedilu, nakar ga bo dala v obravnavo občinski zvezi za telesno kulturo.
■ ■ ■ KER JE VELIKO KANDIDATOV, so bili 17. aprila izredni vozniški izpiti. Od 30 kandidatov je opravilo izpit iz teorije kar 'J9 kandidatov. To je izreden uspeh. Zal je slabše pri praktičnih vožnjah; izpit je naredilo samo 14 kandidatov, od tega 1 ženska. V četrtek, 23. aprila, je delalo izpite 25 kandidatov. Pismene naloge Je uspešno naredilo 20 kandidatov, vendar so se pri vožnji bolj slabo odrezali; uspešnih je bilo samo 11 kandidatov, od tega 3 ženske. Tudi še naprej si bodo pomagali tako, da bodo imeli izpite tudi ob petkih.
Šolarji razstavljajo
24. aprila ob 18. uri so odprli v novi osnovni šoli v Kočevju razstavo šolskih in svobodnih dejavnosti učencev. Razstava bo odprta do 3. maja.
Slaba elektrika
Vas Laze ob Kolpi je dobila elektriko leta 1955. Napetost je taka, da je primerna le za razsvetljavo. V vasi imajo vedno več gospodinjskih in drugih strojev, vendar jih ne morejo uporabljati. Ce kdo priključi že samo en stroj, napetost takoj občutno pade. V Laze vodi električna napeljava iz sosednje Hrvatske,
Majska proslava
29. aprila je bila v Seško-vem domu v Kočevju proslava 1. maja in 100-letnice Leninovega rojstva, ki jo je organiziral občinski sindikalni svet. Na njej je govoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Tone Šercer, v kulturnem delu progama pa so sodelovali mešani pevski zbor in oktet DPD Svobode II iz Trbovelj.
Oni dan sem v Lazih pri Predgradu ob Kolpi naletel na možaka, ki je nosil poln nahrbtnik čevljev. Nekaj jih je gledalo še ven in bingljalo obešenih na naramnice nahrbtnika.
Potujoči čevljar Pavel Štaudohar ob Kolpi ima malo dela, zato čevlje hitreje popravi kot čevljarji v mestu. Stranke ne prihajajo k njemu, ampak on k njim. Ob nedeljah nabere čevlje, jih nato med tednom popravi in naslednjo nedeljo spet raznese lastnikom.
(Foto: Primc)
— Kdo pa ste? me je zanimalo.
— Pavel štaudohar iz Gor-šetov.
— Kam pa prenašate te čevlje?
— čevljar sem, pa jih nesem domov, da jih bom popravil. Takole ob nedeljah zbiram obrabljene čevlje, med tednom jih doma popravim, naslednjo nedeljo pa spet raznesem in hkrati zbiram nove za popravilo.
— Kje ste bili danes?
— V Glaževcih, Zapeči, Kotu, Prelesju, Dolu in Starem trgu. Zbiram tudi drugod in po Hrvatski. Sem doma z one strani Kolpe.
— Ste Slovenec ali Hrvat?
— Sem Štaudohar, dojčer.
Ob Kolpi skoraj ni obrtnikov. Takih potujočih obrtnikov bi domačini potrebovali še več, se pravi, tudi drugih strok.
Letošnji program KS Draga
Krajevna skupnost Draga je za letos izdelala program del na svojem območju. Po posameznih vaseh nameravajo urediti naslednje:	»
Pungert: urediti napajališče za živino — 1.250 din,
Črni potok: zgraditi zajetje za vodo — 2.500 din, Podplanina: popraviti pota — 2.500 din.
Razen tega jih bo veljala javna razsvetljava 4.000 din, ostali manjši stroški pa 500 din. V program niso vnesli še napeljave telefona do Trave, kar bi jih veljalo 10.000 din.
Predvideli so, da bodo za ta dela prispevali občani 6.650 din, 4.100 din imajo o-stalega svojega denarja, zmanjkalo pa jim bo 28.700 din. Iz občinskega proračuna bodo dobili zagotovo letos 10.000 din. Pričakujejo, da bosta občinska skupščina in Združeno KGP dodala tudi ostali denar, ki jim manjka za uresničitev programa. Vprašanje pa je, če se jim bo to pričakovanje v celoti izpolnilo.
J. P.
• novi slovenski mesečnik •
karavana
odkriva
160 strani 3 din
Komeričkijev najlepši prvi maj
Postavili smo mlaj - Karničnikova je dala rdeče blago, Kužnik je narisal srp in kladivo, Murovič pa je dajal rdeče nageljne
Alojz Komerički, upokojenec iz Kočevja, član KP od leta 1928, se takole spominja svojega naj-lepšega predvojnega 1. maja:
— Bilo je to za 1- maj leta 1920 ali morda 1921.
Takrat sem bil še fant, stanovali pa smo v novi rudniški koloniji. Fantje smo se dogovorili,'da bomo postavili za 1. maj mlaj.
Posekali smo visoko smreko, Karničnikova Al-binca nam je dala rdeče blago, Kužnikov Franci, ki je bil dober risar, pa je narisal srp in kladivo.
Mlaj smo postavili na naj-višjem delu kolonije, da ga je bilo videti daleč naokoli. Stražili smo ga, po dveh ali treh dneh pa nas je menda premagal spanec.
Na Rudniku je bila takrat samostojna orožniška postaja in orožniki so neko noč nekaj po pol noči po nalogu rudniškega direktorja mlaj spodžagali in odnesli.
To je bil moj najlepša prvj maj. Zanj sem vložil veliko truda in to dejanje je bilo tudi začetek mojega kasnejšega revolucionarnega dela.
Spominjam se še več praznovanj 1. maja. Za vsak praznik so bile rudarske hiše vedno okrašene.
Nekoč smo imeli večji skupinski izlet v Koprivnik. Na tistem zborovanju sta govorila Karel Cuk in Rudi Podlogar. Priljubljena prvomajska izletniška točka je bil še Fridrih-štajn, ki je bil odmaknjen od mesta in žandar jev.
Ob prvomajskih jutrih smo vedno hodili na železniško postajo gledat, če bo prišel okrašen vlak ali lokomotiva. Okrašene loko-
Alojz Komerički jc član KP že od oktobra 1928. V KP sta ga sprejela takrat edina komunista v Kočevju Er-ker in šafar.
(Foto: Primc)
gumbnici. Zastonj nam jih je priskrbel vrtnar Murovič, oče sedanjega našega vrtnarja. Kje jih Je dobil, še danes ne vem.
Za delavski praznik v stari Jugoslaviji nikoli nisem delal. Po vojni pa sem delal skoraj vsak 1. maj, ker Je bilo prav tiste dni v banki največ dela.
J. P.
motive so bile spodbuda za nas. Ce si železničarji, ki so državni uslužbenci, upajo slaviti 1. maj, potem smo ga s še več poguma slavili tudi mi.
Za 1. maj smo imeli vedno rdeče nageljne v
< * -
--V
TRAKTORJI BRNIJO
Na nedavnem glasbenem večeru v Ribnici je bila osrednja izvajalka pianistka Hedvika Petje. S tem nastopom je zaključila šolanje na domači glasbeni šoli- Ob zaključku uspelega izvajanja, ji je direktor glasbene šole Andrej Puhar izročil šopek nageljčkov.
Izvoljeno vodstvo ZB
Janez Lesar je ponovno predsednik
.Janeza Lesarja iz Sodražice so na prvi seji novega od-
Razdelili denar
Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Sušje so nekaterim vasem, kjer so vaščani sami plužili vaške ceste, dodelili nekaj denarja. Prav tako so dali nekaj sredstev za komunalno dejavnost vasi Slatnik. Razpravljali so tudi o možnostih napeljave vodovoda v vas Žlebič, edino vas na območju krajevne skupnosti, ki še nima vodovoda, in pregledali prošnje občanov za znižanje kmečkih davščin. Ker je nekaterim članom sveta krajevne skupnosti potekel mandat, bo do v prihodnjih dneh na vaških sestankih izvolili nekaj novih članov.
bora krajevne organizacije Zveze borcev NOV Sodražica ponovno izbrali za svojega predsednika. Za tajnika so ponovno izvolili Vinka Drobniča, za blagajnika pa Tineta Lovšina.
člani novega odbora so razen teh še: Slavko Kovačič, Ivan Kovačič, Janez Vesel, Alojz Henigman in Ivan Vesel iz Sodražice, Mirko Cvar iz Jelovca, Tranc Peček iz Gore, Mirko Modic iz Marolč, Jože Starc iz Zapotoka, Janez Drobnič iz Žimaric, Franc Arko in Ludvik Turk iz Zamosteca, AJojz šega iz Ravnega dola in Karel dražem iz Vinic.
Člani nadzornega odbora so: Dane Samsa in Stanko Vesel iz Sodražice in Franc Prijatelj iz Zimaric.
NAŠ OBISK
Rdeči prvi maj leta 1940
Rdeče kravate, nageljčki in srčki
Stane Nosan, upokojenec iz Goriče vasi pri Ribnici, je bil leta 1940 mlad fant, kljub temu pa je bil razgledan in zaveden. Bil je mladinski funkcionar in spomladi 1940 sekretar SKOJ. Takrat So bili za vse napredne ljudi težki časi. Oblast je preganjala vse, kar je bilo naprednega.
Staneta Nosana, ki je nosilec spomenice 1941, smo vprašali, kako so tik pred vojno proslavili praznik dela 1. maj. Rad se je odzval naši prošnji in povedal:
»Zaradi izredno poostrenih ukrepov režimske oblasti 1940. leta, ko sem bil sekretar SKOJ Ribnica, nismo mogli organizirati javnega praznovanja 1. maja. Toda nekaj moramo narediti, smo menili. Odločili smo se, da bomo 1. maja nosili rdeče kravate, v gumbnici pa rdeč nagelj. Dekleta so si obesila okrog vratu rdeče srčke. Precej nas je bilo, ki smo takrat
1.	maja 1940 s kravatami, nageljni in srčki javno po-
kazali svojo privrženost delavskemu prazniku. Seveda ti znaki, ki smo jih nosili na delavski praznik, niso bilj yšeč orožnikom, in spominjam se, da so mofali nekateri mladinci na ukaz orožnikov odstraniti svoje rdeče nageljne.
Popoldne 1. maja se nas je kakih deset ribniških mladinceh odpeljalo s kolesi v Star0 cerkev, kjer je bil mladinski ples. Tam smo skupaj s kočevskimi mladinci v veselju in plesu preživeli 1. maj. Bilo je zelo lepo,« je končal pripoved tovariš Nosan.
Tudi na dolenjevaškem območju se že uveljavljajo kmetijski stroji
Ni dolgo, kar je dobil Anton Trdan iz Dolenje vasi traktor, ki bo lahko zamenjal precej konj in plugov pri oranju, pa tudi pri drugih kmetijskih opravilih. Pred nekaj dnevi se je prvemu traktorju v vasi priključil še eden, sicer nekaj manjši...
Kmetijska mehanizacija si v Ribniški dolini in tudi v Dolenji vasi vedno odločneje otira pot, orje doslej skoro nenačeto ledino, širi pot napredka. Čeprav je tu vedno manj pravih kmetov, zemlje ni nič manj in roke, zaposlene v industriji, imajo manj časa za obdelovanje- Prav zaradi tega je posodobljenje kmetovanja toliko nujnejše.
O nadaljnjem razvoju kmetijstva je bilo tudi na tem območju doslej veliko povedanega; tudi sami kmetje in ne-kmetje so o tem pogosto povedali dokaj pametnih zamisli. Zal je, kakor marsikje drugod, od zamisli do uresničitve dolga in vijugava pot. Najhujša nevšečnost dolenje-vaških kmetovalcev je redno poplavljanje obdelovalne zem-
Nagradili bodo spise in spominke
Turistično društvo Ribnica bo v sodelovanju z osnovno šolo organiziralo pisanje nalog s področja turizma. Najboljše naloge bo društvo nagradilo. Hkrati bo društvo organiziralo tekmovanje učencev v izdelovanju spominkov in najboljše izdelke tudi nagradilo.' Na ribniški šoli dela krožek izdelovalcev spominkov. Za obe tekmovanji se je TD odločilo zato, da bo vzbudilo med mladino čim večje zanimanje za turizem.
lje, kar njeno vrednost, pa tudi odnose močno zmanjšuje. Prav zaradi tega so toliko bolj upravičene vedno glasnejše zahteve tega območja po ureditvi davčne politike, ki naj upošteva dejansko stanje, ne le posplošeno oceno, da je tu zemlja ravninska, torej dobra in sposobna prenesti dokajšnje davščine. Razen tega povzroča nemalo skrbi tudi divjačina, ki vse drzneje zahaja celo v vasi in ne prizanaša niti sadnemu
drevjii, kaj šele poljščinam.
Tretja težava, na katero kmetje v teh krajih že dolgo opozarjajo, je razdrobljenost parcel. Marsikdo odkrito pove, da izgubi več časa s prehajanjem z ene njive na drugo, oddaljeno, kot s samo obdelavo. 2e pred leti so govorili, da je nujno opraviti komasacijo zemljišč, da bi vsak gospodar imel kar največ zemlje na enem območju- Tako si obetajo ne le lažje delo, pač pa tudi boljše uspehe in bolj naglo uvajanje mehanizacije. Le tako si bo ta še bolj hitro utirala pot na vas. Da ne govorimo seveda o pametnejši in prožnejši kmetijski politiki.	F-	GRIVEC
OBRAČUN ZIMSKEGA TURIZMA
Odpraviti pomanjkljivosti
Zimska turistična ■ sezona je pri kraju. Začetek smučarskega turizma v Sodražici je biil zadovoljiv, čeprav so ga spremljale nekatere težave.
Zimski turizem se je v Sodražici razmahnil prav minulo zimo, ko so na bližnjem smučišču postavili prvo 300-metrsko vlečnico.
Prvi naval smučarjev na vlečnico je bil dokaj močan, kasneje pa /e zanimanje pojenjalo. Ob prvem obisku smučarji niti opazili niso, da je cesta do smučišča preozka, da ni pripravljen parkirni prostor in da ni v bližini okrepčevalnice.
Vendar je začetek uspel. Do prihodnje smučarske sezone bodo morali Sodražani te pomanjkljivosti odstraniti, sicer bo zanimanje za smu-
Čanje na tem območju upadlo.
Kaprolovega ata ni več
V Sodražici so pokopali daleč naokrog znanega gostilničarja starejše generacije, 75-letnega Rudija Lovšina. Kaprolova gostilna v Sodražici je zaslovela prav zaradi pokojnika, ki je z iznajdljivostjo vodil gostilno v zadovoljstvo šte vilnih gostov.
Pokojnik je bil vzgleden živinorejec. Vključil se je tudi v prvo rejsko organizacijo za sivo rjavo govedo, ki je bila ustanovljena v ‘ Sodražici, in se lani udeležil skupaj s še dvema najstarejšima članoma te organizacije proslave njene 60-letnice. Njegov hlev je bil vzor drugim rejcem živine.
Bil je mirne narave. vendar družaben in razumevajočega srca. Daleč naokoli je slovel kot poštenjak. Zaradi vseh teh odlik so ljudje radi prihajali v njegovo gostilno. Kakor drugi Sodražani je moral tudi pokojnik med vojno trpeti zaradi sovražnikovega na-silj. Bil je zayeden Slovenec. V tem duhu je vzgojil tudi svojo družino.
Zapustil je ženo in dva sinova. Vsem izrekamo sožalje ob hudi izgubi. Vsi, ki smo ga poznali, ga bomo ohranili v trajnem spominu. Na zadnji poti ga je spremljalo veliko ljudi.
-r
Nevoščljivost zaradi posojil
Tudi napredni kmetje naj podobno kot obrtniki dobijo posojila za vzorne kmetije
Kmetijska zadruga R bnica se zavzema za ustanavljanje vzornih kmetij. Sodobnih kmetij pa kmet z lastnimi silami ne bo uredil. Potrebna so posojila, ki mu jih lahko omogoči le družba. Posojilo, dano umnemu kmetovalcu, je dobra naložba, ki bo koristila kmetu, saj bo več proizvedel za trg, in družbi, ker bo na trgu več blaga.
Kreditiranje kmetov pa ne gre v račun nekaterim posameznikom, ki govoričijo, da tako omogočamo bogatenje kmetov. Nekateri govore to iz zavisti in nevoščljivosti, drugi iz nevednosti.
Zanimivo je, da se nihče ne spotakne, če dobi posojilo gostilničar, ki potrebuje denar za ureditev, gostinskega lokala ali kakšen drug obrtnik. Prav tako bi morali razumeti, da dobi lahko posojilo za izboljšanje kmetijske proizvodnje tudi kmet.
Odstotek za gasilce?
Gasilska društva se morajo skoro v celoti vzdrževati z lastnimi sredstvi. Ker so gasilci dolžni varovati tudi gozdove v zasebni in družbeni lastnini, naj bi gozdarska podjetja dajala določen . odstotek denarja od biološke amortizacije gasilski organizaciji. Z nastopom turistične sezone bo nastala večja nevarnost gozdnih požarov. Turisti, ki se zadržujejo v gozdovih, so marsikdaj neprevidni, kurijo ognje, in ni redek primer, ko ostane ogenj nepogašen. Zato bodo morali gasilci povečati budnost.
-T
Kmetijstvo je bilo-dolgo zanemarjeno To se nam maščuje. Prav sedaj občutimo kratkovidne odnose do našega kmetijstva, ko manjka živine in mesa, kar plačujemo sedaj vsi potrošniki, ker moramo odšteti več denarja za meso. Za vse to pa ne nosi kmet nobene krivde.	-r
Dolgo so le čakali
Čeprav je v ribniški, občani imenovanih več komisij in podkomisij za izdelavo srednjeročnega razvoja občine, se delo doslej še ni premaknilo naprej. Vse komisije, z izjemo v INLESU, so čakale navodil in pomoči raznih organov in organizacij izven občine. Zdaj so uvideli, da so čakali zaman^ zato so sklenili, da bodo sami začeli izdelovali programe, tako za delovne organizacije, kot za vso občino. To je tudi edina pravilna odločitev, saj delajo načrte zase, sami pa. bodo bolj kot kdorkoli drug vedeli, kaj želijo, potrebujejo in kaj so zmožni ustvariti.
Manj Potočanov
V Loškem potoku je živelo pred vojno 3.500 prebivalcev, danes pa tu prebiva vsega okoli 1.800 ljudi. Od tega je zaposlenih v obratu INLES v Travniku 130, 7 v trgovini, 7 v kmetijski zadrugi, 14 je zaposlenih v osnovni šoli, v obrti 31 itd. Izven Loškega potoka je zaposlenih v domači občini in sosednjih občinah 105 ljudi, na delu v tujini pa jih je 134, od tega 37 žensk. Nezaposlenih je nad 120 ljudi, od tega okoli 80 žensk. -r 5
Predavanje o obrambi
Odsek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini občine Ribnica je 20. aprila pripravil v dvorani TVD Partizan predavanje z naslovom »Koncept splošnega ljudskega odpora z vidika mednarodnega vojaško-političnega položaja Jugoslavije in Slovenije«. Navzoče sta o današnji politični situaciji v svetu in o konkretnih prizadevanjih za uresničitev koncepta splošnega ljudskega odpora seznanila tovariša Danilo Mohar m Ciril Grilj. Po predavanju so sestavili odbor in pododbore splošnega ljudskega odpora občine Ribnica. Vsakemu navzočemu so podelili izvod lista »Naša obramba« 'in »Prva pomoč«. — Predavanje je trajalo približno dve uri, obiskovalcev pa je bilo kakih 300. Podobna predavanja so bila tudi v ribniških delovnih kolektivih.
2.	K.
Statuti na pregledu
Občinska komisija za pregled statutov pri občinski skupščini Ribnica je doslej pregledala statute podjetij RIKO, INLES, JELKE, PLE-TILNICE in nekatere druge. Komisija je dala doslej k vsem pregledanim statutom pripombe z željo, da bi le-ti bili čimbolj prilagojeni duhu delavskega samoupravljanja. Reči je treba, da je večina statutov dobra ali vsaj veliko boljša, kot so bili dosedanji.	-r
Avtobus in telefon
Prebivalci Sv. Gregorja in okoliških vasi želijo, da bi skozi njihove vasi enkrat na dan vozii avtobus. Ti kraji so sedaj odrezani od ostalih. Na Gregorijo lahko prideš sedaj le peš ali s svojim vozilom, če ga imaš. Prav tako želijo domačini, da bi do Sv. Gregorja napeljali telefon. Ta želja oziroma zahteva je stara že več let, a je doslej vedno naletela na gluha ušesa.
I Fntfeffa |
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
■ ■ ■ RIBNIŠKI ROKOMETAŠI, ki tekmujejo v republiški ligi, so v sezom 1969/70 z zadnjo tekmo proti Medvodam dosegli svojevrsten rekord: dali so prav toliko golov, kolikor so jih prejeli. Torej: 282:282. In še nekaj: dobili so 6 tekem, 6 so jih izgubili, 3 pa so se končale neodločeno.
■ ■ ■ OBČANI POSPEŠENO UREJAJO hiše. Bliža se vrsta praznikov:	prvi maj, 25-letnica osvoboditve Ribnice, dan zmage in teden mladosti. Vse bo moralo biti lepo in čisto, saj je Ribnica vendar mesto!
■ ■ ■ PA NI TAKO! Kaže, da je Ribnica res vas! Neugledni
plotovi, o katerih smo že toliko pisali, govorili in sklepali, še vedno kazijo turistično zanimivo Ribnico. Se več! zraven že obstoječih so čez noč zrasle nove, še bolj ugledne zgradbe, kar preko sredine ulice. Prepletene so z bodečo žico.
■	■ ■ TUDI ZA OBČINSKIM BLOKOM se prepleta bodeča žica in med Kramarjevim in Ulčarjevim vrtom je ograja iz bodeče, žice. Mogoče so Jo postavili za kažipot udeležencem pohoda ob žici okupirane Ribnice?! To je sramotno, saj dobiva Ribnica po 25 letih osvoboditve videz taborišča!
-ek
ČREPINJE IZ LONCARIJE
■ Podkovani avtomobili — Posebno zabavo so si omislili nekateri občani — otroci ali pa tudi odrasli, kdo ve — na Hribu v Dolenji vasi. 2e lansko leto se je dogajalo, včasih tudi večkrat na teden, da je bil del poti na Hrib na gosto posut s starimi, rjavimi in zakrivljenimi žeblji. S prvimi pomladaifekimi toplimi dnevi je neznani »hudomušnež« spet pričel sejati. Prejšnjo nedeljo je okrog poldne del ceste na gosto posejal z žeblji — kak kilogram jih je bilo — in se pri tem lepo zabaval, če bo šlo tako naprej, bo moral vsak avtomobilfet pot naprej prepešačiti in Jo očistiti. Da ne govorimo niti o tem, da se nesreča lahko zgodi tudi drugim, mopedistom, kolesarjem ali celo živini!
■ Otroci v muzeju — V okviru pouka so si učenci tretjega razreda ogledali nekatera ribniška podjetja (Riko, Inles) ter etnografski muzej. V slednjem so jih zanimali predvsem številni predmeti, ki govore o bogati in ustvarjalni preteklosti naših ljudi.
Mogoče niti ni več daleč čas, ko si bodo morali otroci iz »Lončari-Je« ogledati lončarstvo — kar v muzeju?!
■ Cesta zakrpana — Te dni so delavci cestnega podjetja za silo pokrpali cesto od Ribnice do Prigorice in z asfaltom prekrili velike luknje. Sedaj je tu že mogoče zmerno potovati brez strahu pred hujšimi pretresi. Nekateri 8e boje, da bo na tem cestnem odseku ostalo le pri krpanju, čeprav je obljubljena asfaltna prevleka za vso staro cesto žlebič — Prigorica.
■ Most šc ne bo odprt — Predvideno je bilo, da bodo za L. maj odprli novi most Čez Ribnico, katerega 60 zgradili konec minulega leta. V bistvu je most Se narejen, potrebno ga je le Se asfaltirati. Ta dela so se — tudi zaradi slabega vremena — zavlekla in jih bodo verjetno opravili šele v maju, ko bodo asfaltirali tudi cesto skozi Prigorico od glavne ceste do mostu. Do takrat pa še malo potrpljenja.	—veo
Dragatuš vabi
V	nedeljo, 3. maja, bodo v Dragatušu praznovali krajevni praznik. Dopoldne ob 9. uri bo v dvorani zadružnega doma svečana akademija, na kateri bodo šolarji in skupina odraslih pod vodstvom Evgena Cestnika prikazali »Korak v svobodo«. Ob tej priložnosti bo krajevna organizacija ZZB NOV razvila prapor, katerega kum bo predsednik občinske skupščine inž. Martin Janžekovič.
Vaški praznik se bo nadaljeval na popoldanski veselici, ki jo prirejajo domači gasilci. Na praznovanje vabijo vse domačine, pa tudi prijatelje Dragatu-ša od drugod.
Črmošnjice: več za turizem
Na sestanku krajevnega političnega aktiva so postavili odbor sekcije za turizem, ki bo skrbel, da se bo kraj hitreje vključeval v občinski turizem. V odboru sekcije so Janez Šebenik, Ernest Haler, Jože škof, Maks štubljar in Alojz Rogelj. Sekcija bo skrbela zlasti za urejanje in olepšavo naselja, za postavitev kažipotov h kulturnim in naravnim znamenitostim, za razvijanje turizma v zasebnih turističnih sobah in za izdajo barvne razglednice kraja. V svojem delovnem programu ima sekcija zapisano še, da bo poskrbela za obnovo napisov na spomenikih, razen tega bo proučila možnost za vzgojo postrvi.
Pred 25-letnico gimnazije
črnomaljska gimnazija se pripravlja na proslavo jubileja. Sklenjeno je, da bo slovesnost v počastitev 25-letnice obstoja gimnazije 23. maja dopoldne v prosvetnem domu. Na slovesnost bodo povabili vse profesorje, ki so poučeva-
li	na šoli, kakor tudi vse bivše dijake.
Z avtobusi na »Bitko«
Tudi v Črnomlju je za domači film Bitka na Neretvi veliko zanimanja. Vaščani iz Zunič, Adlešič, Preloke, Vinice in Dragatuša so organizirali posebne avtobuse, ki jih bodo vozili na predstave v Črnomelj.	K.	W.
Kletvice in psovke v uradu
Nad uslužbenci davčne uprave se stranke dostikrat znašajo - Najbolj hudi so obrtniki
Aprila se^-je tovarna kondenzatorjev povečala za 1500 kv. m. Zgradili so nov trakt za proizvodnjo ter prostore za laboratorij, razvojni in konstrukcijski oddelek.
(Foto: R. Bačer)
ISKRA: lani 198 novih delovnih mest
S tem, da so pred kratkim zgradili novi trakt tovarne za proizvodnjo, laboratorije, konstrukcijo in razvojni oddelek, so ustanovili možnosti za velik napredek v proizvodnji - Letos za 40 odst. večji izvoz
V letu 1969, ko je bila proizvodnja tovarne iskra v Semiču vredna 46 milijonov dinarjev, izvozili pa so za več kot 600.000 dolarjev blaga, so na novo zaposlili 198 ljudi. Proizvodnja je lani narasla za 30 odstotkov, vendar se pri tem ne bodo ustavili.
Letošnji načrti zahtevajo še 80 novih zaposlitev, če hočejo doseči nadaljnji skok v proizvodnji za 25 odstotkov in povečati izvoz za 40 odstotkov. V semiškem koncu ni več deklet in žena, starih od 18 do 30 let, kakršne potrebujejo za stroji, zato išče-
Če je prireditev, ni obiska
Velikokrat se v Črnomlju sliši trditev, da ni dovolj kvalitetnih kulturnih predstav in da zato v majhnem mestu ni lahko obstati. Kje So bili tisti v soboto, ko je znano prosvetno društvo »France Prešeren« iz Ljubljane uprizorilo opereto »Pri belem konjičku«? Popoldanska predstava za šole je sploh odpadla zaradi premajhne udeležbe, pa tudi zvečer ni bila dvorana zasedena. To ni prvi primer slabe udeležbe na gostovanju Ljubljančanov.
K.
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ TEKMOVANJE EKIP PRVE POMOČI — Občinski odbor Rdečega križa bo skupaj z odsekom za narodno obrambo 10. maja organiziral občinsko tekmovanje ekip prve pomoči. Ce bo lepo vreme, bo Sest prijavljenih ekip nastopilo na igrišču v Loki, ^ioer pa bo prireditev v telovadnici nove šole. Vabijo tudi občane.
■ KOMISIJE DELAJO — Za letošnje jurjevanje so priprave že v polnem teku. Več komisij, ki ima vsaka svoje delovno področje, Je že sredi uresničevanja načrtov. Vse lepo teče, edino organizacija preskrbe še ni zaživela. Gostinstvo ne kaže posebnega zanimanja.
■ HORTIKULTURNO DRUŠTVO
v Črnomlju že dela. Komaj Je bilo društvo ustanovljeno, že Je predsednik društva Lojze Hutar obiskal nekatere kraje in sveto val vaščanom, kako naj s cvetjem olepšajo vas. V Dragatušu bodo skušali njegove nasvete s pridom uporabiti že do krajevnega praznika, ki ga bodo praznovali 3. maja..
■ CESTO POPRAVLJAJO —
Od Črnomlja do Kanižarice je asfaltna cesta že močno uničena zaradi težkih vozil, ki prevažajo največ premog. Globoke jasne na
cestišču so bile večkrat predmet kritike na sestankih, prejšnji teden pa so dobršen del. ceste že popravili.
■ 2E VEC KOT 1000 TELEVIZORJEV — Leta 1963 je bilo v vsej črnomaljski občini komaj 58 televizijskih sprejemnikov, leta 1965 385, lani pa je bilo v občini že 1006 televizorjev. Zdaj pride en TV sprejemnik povprečno na
8	prebivalcev.
■ ZA OBLETNICO UST ANO. V1TVE OF v Črnomlju ni bilo posebne proslave, ker so predvajali lilm Bitka na Neretvi, pač pa so s programi ta praznik počastili v več osnovnih šolah.
■ MED PRVOMAJSKIMI PRAZ. NIKI organizira Počitniška zveza dvodnevni Izlet na Plitvice' in v Crikvenico. Za islet je precej zanimanja zlasti med črnomaljsko mladino.
■ MLADINSKI AKTIV IN TABORNIŠKE ORGANIZACIJE bodo za 1. maj zakurili številne kresove po vsej občini, v več krajih pa pripravljajo še program ob tabornem ognju. Posebnih prvomajskih. proslav v Črnomlju ne bo, pač pa bo osrednja slovesnost združena s krajevnim praznikom Dragatuša.
jo nove delavke v Črnomlju. Iskra je pripravljena delovno silo od drugod voziti z avtobusom.
Zdaj dela tovarna v dveh ali treh izmenah, vse pa kaže, da bodo morali uvesti še četrto delovno izmeno, da bi bili kos pogodbenim naročilom za kondenzatorje.
S tem, da so pred kratkim odprli 900 m2 novih proizvodnih prostorov in 600 m1 površin za laboratorije, razvoj in konstrukcijski oddelek, so ustvarili možnosti za nadaljnjo rast. Novi del tovarne je veljal 2,500.000 din, za stroje pa so dali 1,600.000 din. Vse to so nabavili izključno z lastnimi sffedstvi. Z modernizacijo proizvodnje bodo letos nadaljevali, saj je določenih 2 milijona din za nove stroje v starem in novem delu proizvodnje.
Iskra ima zdaj že 620 zaposlenih. Cez zaslužek ni več toliko pritožb kot pred leti. Lani je znašal povprečni o-sebni dohodek v kolektivu 973 din, večje spremembe pri osebnih dohodkih pa se obetajo v drugi polovici letošnjega leta. Lotili so se reorganizacije celotnega poslovanja in novega vrednotenja delovnih mest, pri čemer jim vse študije dela Zavod za organizacijo dela v Ljubljani. Prepričani so, da bodo z reorganizacijo dela še veliko izboljšali in prihranili.
Obenem z reorganizacijo poslovanja pripravljajo tudi novi pravilnik o nagrajevanju, ki bo bolj upošteval strokovnost in vloženo delo posameznika, čeprav ima Iskra svojega pravnika (kar je redkost pri podjetjih v Beli krajini), več ekonomistov in inženirjev ter več deset teh-
Poslanec med mladino
Člani mladinskega aktiva na Vinici so na sestanek povabili republiškega poslanca Toneta Troho, da jim je pripovedoval spomine na partizanska leta. Da so z velikim zanimanjem poslušali govornika, se je videlo po tišini, ki je vladala v dvorani. Viniški mladinci si podobnih srečanj z borci še želijo. Najraje bi poslušali katerega izmed borcev, ki se je boril v Beli krajini.
F. P.
nikov, pa je strokovnjakov še premalo. Ker po dolgoletni praksi dobivajo samo ka-der, ki ga sami štipendirajo, je priliv strokovnjakov prepočasen.
Med obrtniki Črnomelj ske občine je nekaj zglednih plačnikov obveznosti do družbe, veliko pa tudi zaostankarjev. Ob začetku letošnjega leta so imeli za okoli 20.000 din dolgov.
Med gostinci, avtoprevozniki in pleskarji jih je nekaj, ki se izgovarjajo, da pozimi ni bilo dela ne denarja, nekateri pravijo,- da so veliko investirali v lokale, in predlagajo celo odpis davkov za eno leto, na splošno pa je pri vseh obrtnikih opaziti velik odpor do vodenja poslovnih knjig.
Na davčni upravi imajo s strankami veliko opravka, opažajo pa, da se naj slabše vedejo obrtniki. Ce pride kmet, in čeprav je jezen, ne bo nikoli tako grdo kričal na uslužbence, kot to delajo nekateri obrtniki.
Pred kratkim so imeli stranko, ki jim je izrekla vse, le človeku primerne besede ne, celo s fašisti in banditi jih je ozmerjala. Tak človek ne kaže le svoje kulturne rev-ščine, temveč tudi moti druge uslužbence pri delu.
Praksa kaže, da obrtniki dokaj dobro poznajo svoje pravice, dolžnosti pa ne. Odpor proti poslovnim knjigam so na davčni upravi doslej še prenašali, da bi se stranke
„Takrat so me vsi poznali"
Ludvik Deržaj iz Dragatuša je imel kot aktivist ime: Številka šest. Velikokrat je nosil glavo naprodaj in vsi so hodili k njemu
Deržajev Ludvik je bil že leta 1935 na čelu Draga-tuščanov, ki so ob volitvah priredili javne demonstracije. Takrat je bil prvič zaprt. Potem je prišla vojna. Kot naprednjak je dobil zvezo s partizani že leta 1941. Bil je v internaciji na Rabu, doživel pa je tudi bombardiranje vasi. Povedal je:
— Spomladi 1944 je bil v naši vasi glavni partizanski štab. Nekega dne je nemško letalo nizko krožilo nad vasjo ponoči se je štab umaknil, naslednji dan, 5. maja, pa je bilo prvo bombardiranje.
Bili smo na njivi. Odejo smo dali na tla, da bi se na njej otroka igrala. Na srečo sta postala žejna jn sta šla v vas po vodo. Medtem so priletela letala. Videl sem, kako so spuščala bombe. Ena je padla prav na mojo odejo. Ko se je pokanje poleglo, smo tekli v vas. Otroci so ostali živi, naše stanovanje pa je bilo brez strehe. Omare so bile presekane, posoda in pohištvo v drobnih kosih. Dve moji kravi sta bi-
li	na mestu mrtvi, vol pa je bil ranjen. Dragatuš je bil še dvakrat bombardiran, a smo se veščani že po prvem napadu umaknili.
— Vaš sosed mi je povedal, da ste bili aktivist. Kakšno delo so vam zaupali?
— Bil sem zaupnik OZNE. Poznali so me pod imenom »Številka šest«. Pomagal sem povsod, kjer je bilo treba. Ludvik gor, Ludvik dol! Vsi so se obračali name. Eden od višjih
štabovcev mi je celo rekel: »Veliko nam pomagaš. Kmalu bo konec vojne, in če boš kaj potreboval, se obrni name!«
Po vojni so rekli, naj dam zapisat, s kom sem delal jn kaj, a se mi to ni zdelo potrebno, ker so me vsi poznali. Za OZNO sem delal vse do leta 1946. Toda čez leta, ko sem postal bolehen, sem le moral skupaj spravljati papirje. Spomnil sem se tovariša iz
štaba. Sel sem k njemu v Ljubljano, a zaman. Rekel je, da se me žal prav nič ne spominja. Takrat bi se najraje zjokal.
— Kaj počnete danes?
— Nič. Delati že deset let ne morem. Bolan sem na srcu in živcih. Ni da bi govoril, koliko sem že izdal za zdravila. Moj postopek za priznanje dvojne delavne dobe od 1941 pa še teče.	R.	B.
Bojazen pred uniformiranostjo je postala odveč. 180 vzorcev blaga za ženske letne obleke safno za 180 oblek. Od vsakega torej samo po ena obleka v poslovalnici
\3eleieksiil« ČRNOMELJ
poslovanju privadile, vendar mora biti tudi popuščanja enkrat konec, saj si knjig niso izmislili uslužbenci davčne uprave. Sklenili so, da bodo začeli z mandatnimi kaznimi, pa tudi zmerjanja ne mislijo več mimo prenašati.
Izjava, ki razveseljuje
Da bi potolažili nestrpnost Semičanov glede težko pričakov*e gradnje asfaltne ceste do Gradca, smo prosili za izjavo inž. Lada Kotnika, direktorja Cestnega podjetja v Novem mestu.
— Lahko poveste, kdaj boste začeli graditi cesto?
— Dejansko se je gradnja že začela. Pripravljamo kamnolom v Grmu, po prvomajskih praznikih pa se bodo začela dela tudi
SSSičS
■
na trasi cest*. Gradnje se nismo mogli lotiti prej, ker je še do nedavnega ležal sneg. Raen tega smo imeli razgovore s predstavniki Zavoda za spomeniško varstvo iz Ljubljane, ker bi z nepravilnim izkoriščanjem kamnoloma pod Kučarjem lahko poškodovali dragocene arheološke znamenitosti. Izplačalo &e je malce počakata in začeti dela prav v tem kamnolomu, saj bi pripravljanje kamna kjerkoli drugje zelo podražilo gradnjo.
— Ali jc načrt za grad-njo medtem kaj spremenjen? Ljudi zanima zlasti širina ceste.
— Načrt je ostal neiz-premenjen. Cesta bo široka 5 metrov, kakor je bi-
lo	določeno.
— V kolikem času bo cesta nared za otvoritev?
— Računamo, da bodo vsa dela v treh mesecih končana.
* R. B.
Posvetovanje s študenti
V	soboto je bilo v Črnomlju posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki delovnih in družbeno-političnih organizacij, občinskih skupščin in študentje iz obeh belokranjskih občin. Obravnavali so predvsem kadrovsko strukturo, vzgojo kadrov in štipendiranje ter vrsto težav, s katerimi se srečujejo v Beli krajini pri prizadevanjih za višjo izobrazbeno raven zaposlenih.
Fnfefh
novice ati :
čmarnaJjsfvi komam
Drašiči: zanimivo predavanje
V drašiškem gasilskem domu so imeli pred kratkim občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa, na katerem so izvolili nov 9-članski odbor. Predsedniško mesto so zaupali Antonu Kastelcu. Po občnem zboru je bilo predavanje o raku z naslovom »Da ne bo prepozno«. Zanimivo predavanje, ki so ga spremljali diapozitivi, je pripravil dr. Eugen Bienenfeld, poslušalo pa ga je okoli 30 ljudi.
IM.
NA LETNI SKUPŠČINI ZDRUŽENJA ZVEZE BORCEV
Kot nekoč so tudi danes v prvih vrstah
Če so bili enaki med vojno, naj bi bili tudi danes deležni enake hvaležnosti družbe - Kritika zaradi velikih razlik v priznavalninah med bogatimi in revnimi občinami - Izvoljeno je bilo novo vodstvo
Na sobotni letni skupščini Združenja Zveze borcev občine Metlika so poleg domačih delegatov in gostov sodelovali tudi predstavniki občinskih borčevskih organizacij iz Črnomlja, Novega mesta m Ozlja, republiški odbor pa je zastopal dr. Obračune.
V metliški občini je 1.726 kih. Zaposlenih je 165 nekda-članov borčevskih organizacij, njih borcev, povprečna sta-od tega 755 žena in 971 moš* rostna doba znaša 55 let. Do-
itf ' mH
»v
Delavnica poklicne šole v »Beti« je opremljena s 25 stroji. V letošnjem prvem letniku je 32 mladih ljudi, med katerimi sta prvič tudi dva fanta. Na fotografiji: pod vodstvom strokovne učiteljice se gojenke pripravljajo na poklic.
(Foto: R. Bačer)
slej je umrlo že 51 članov ZZB, v občini pa je od vsega prebivalstva 27 odstotkov udeležencev NOB. Ce na podlagi teh številk ugotovimo še, da so bivši borci še danes nosilci družbeno političnega življenja na vasi in da so ob tem za svoje zasluge zelo skromno nagrajeni, jih laliko razumemo, kadar z zagrenjenostjo razpravljajo na sestankih.
Tudi na sobotni skupščini so znova poudarjali, da bi bil najpravičnejši enoten slovenski sklad za razdeljevanje priznavalnin, da ne bi bilo več tako velikih razlik med borcem metliške občine in borcem v razvitejših predelih.
Kljub temu, da si v Metliki po svojih močeh prizadevajo urediti življenjske razmere borcev, še daleč niso vsi zadovoljivo preskrbljeni. Zaposlitev še išče 16 borcev, 150 jih ima vložene prošnje za dodelitev priznavalnine, 12 borcev prosi za družbeno stanovanje, 146 nerešenih prošenj pa je za dodelitev posojil za stanovanjsko gradnjo.
Lani je dobivalo občinsko priznavalnino 320 članov ZZB, izplačali pa so tudi 125 enkratnih priznavalnin, vendar je ta pomoč bolj podpora kot priznanje. Kar 118 dobitnikov priznavalnin je prejemalo na mesec le 50 din, 101 član je dobival 60 din, ostali so dobili nekaj več, toda samo trije
v vsej občini več kot 200 din na mesec.
Na vseh borčevskih sestankih je največ kritike zaradi majhne priznavalnine, oglašajo pa se tudi posamezniki, češ da pomoč ni pravično razdeljena. Toda kakor je navedel v svojem poročilu predsednik Dako Damjanovič, so pošiljali spiske prejemnikov priznavalnin in imena novih prosilcev v presojo na teren, a niso niti v enem primeru predlagali ukinitev te družbene pomoči, temveč priporočajo le nove prošnje za ugodno rešitev.
Razprava na skupščini je zajela vse pomanjkljivosti, ki so se doslej pokazale v delu borčevskih organizacij, ugotovili pa so, da je glavni vzrok nezadovoljstva posameznikov dejstvo, da revna metliška občina ne more poskrbeti za dostojne življenjske razmere tolikšnega števila borcev.
Na skupščini je bilo izvoljeno novo vodstvo občinske organizacije. Za predsednika so ponovno izbrali Daka Damjanoviča, podpredsednik je postal Manek Fux, sekretar je ostal Tone Vergot, blagajnik pa je Franc Kobe.
Še večja skrb za spomenike
Na območju metliške občine je 10 spomenikov in 27 spominskih obeležij ter spominskih plošč, ki jih vzdržuje občinski odbor Združenja zveze borcev s pomočjo občinske skupščine, krajevnih borčevskih organizacij, gasilskih društev in osnovnih šol. Pred kratkim je komisija za spomeniško dejavnost v posebni prilogi popisala vse spomenike in obeležja iz NOB, kar bo lahko služilo tudi krajevnim organizacijam in turističnim delavcem pri pojasnjevanju ob številnih obiskih šolske mladine in izletnikov. Komisija za spomeniško dejavnost je priporočila večjo skrb za vzdrževanje spomenikov in spominskih plošč, v načrtu pa ima tudi dokončno ureditev grobišča padlih na Suhorju in postavitev grobnice narodnih herojev v Metliki.
Predavanje o raku
Krajevna organizacija Rdečega križa na Suhorju, ki jo uspešno vodi Marija Radko-vič, je organizirala v nedeljo /»poldne predavanje dr. Bie-đenfelda iz metliškega zdrav stvenega doma. Predaval ie o raku na dojki. Poslušalke so bile s predavanjem zelo zadovoljne, škoda le, da ni bilo večje udeležbe.	V.	S.
Zaostriti osebno odgovornost
Na seji občinskega komiteja Zveze komunistov v Metliki so razpravljali o delu osnovnih organizacij in komisij v zvezi z uresničevanjem zastavljenih delovnih načrtov po smernicah resolucij I. konference ZKS, obenem pa so obravnavali osebno odgovornost. Opažajo namreč, da imajo nekateri člani ZK, pa tudi funkcionarji kaj neresen odnos do opravljanja dolžnosti. Komite je sklenil zaostriti osebno odgovornost in bo tudi ukrepal proti članom, ki v praksi ne uresničujejo za stavljenih nalog.
Suhor: lep program za dan OF
Kakor vsako leto so tudi le tos pionirji s Suhorja z nav dušenjem pričakali sprejeir kurirčkove torbice. Predstav niki pionirske organizacije sc se v petek udeležili mitinga na Vahti, v soboto pa so pionirji v počastitev dneva OF in 1. maja v prosvetnem domu pripravili lepo proslavo. Na prireditvi so prebrali pozdravno pismo, ki so ga poslali tovarišu Titu. V. S.
Socialistična zveza za turizem
V izvršnem odboru občinske konference SZDL v Metliki so obravnavali priprave ( na občinsko konferenco So-. cialistične zveze, ki bo pred-( vidoma 5. maja in bo posve-, čena turizmu. Na seji so imenovali še žirijo za podelitev občinskih priznanj OF, razpravljali pa so tudi o pravilniku za podelitev priznanj.
Končno oporni zid
2e dve leti je bila v načrtu gradnja precej dolgega opornega zidu pred metliško osnovno šolo, pred kratkim pa so se komunalci le lotili dela. Zaradi skalnatega terena marajo precej uporabljati kem presor, vendar bodo dela kmalu končana. Okolica sole bo s tem veliko pridobila.
Proračun v razpravi
Včeraj je bila v Metliki sklicana seja občinske skupščine,
• na kateri je dnevni red dolo-i čal razpravo in sprejem letoš-j njega občinskega proračuna.
• Razen te, glavne točke so j imeli na programu še 4 odlo-I ke, razpravo o najetju poso-J jila za dokončanje vodovoda
• Gradac, informacijo o zdru-J žitvi mesnega podjetja, inve-/ sticijski načrt podjetja KO-
• MET in razpravo o ustanovitvi republiškega sklada za napredek živinoreje.
Kako so pred 29 leti mladinke v Dobravicah pomagale partizanom in kako so Italijane spravili v hosto, pripoveduje Milka Nemanič
Slišala sem, da je bila Žugljeva Milka iz Dobravic ena izmed mladink, ki so med vojno veliko pomagale partizanski vojski. Povedali so mi, da jo bom našla v Metliki v stanovanjskem bloku novega naselja in da se zdaj piše Nemanič.
Ko sem pozvonila, sta bila oba z možem doma. Pogovor o letih aktivističnega delovanja je hitro stekel, saj sta oba Nema-ničeva Dobravičana in do podrobnosti poznata zgodbo o tem, kako je prišlo do prvih stikov med Italijani in partizani.
Začelo se je z gobovo rižoto
— Prve partizane sem videla 1942, — je začela tovarišica Milka. — Bilo je neko nedeljo v maju, ko sva s prijateljico Anico Matkovič zavili v hosto. S seboj sva imeli gobovo rižoto za partizane. Tako se je začelo moje sodelovanje. Kasneje smo Imeli še veliko zbiralnih akcij za brigade in bolnišnice. Pri nas je bila vsa vas organizirana.
Italijanom se Je čudno zdelo, da smo jih zmeraj prosili za cigarete, ko so vedeli, da dekleta ne kadimo. Dva sta nas zmeraj spraševala za stik s partizani, a jima dolgo nismo zaupali. Izkazalo Pa se je, da sta pošteno mislila. Dajala sta nam cigarete in važna obvestila o premiku njihovih enot. Potem smo se zmenili za prvi sestanek s partizani. V vas sta prišla dva Italijana in trije naši: Pavle Lužar, Olga Ju-rajevčič jn Jože Rus. Ker še nismo bili prepričani, da ne pripravljajo pasti,
so partizani obkolili vso vas, toda ni bilo potrebno. Italijana sta kar objemala partizane, dala pa sta jim tudi municijo. Nadaljevalo se je tako, da sta bila vsako noč s partizani, podnevi pa sta bila v italijanski postojanki. Ko so dobili nalog za premestitev v Metliko, se jih je nekaj odločilo za beg v hosto.
Da ne bi imele njihove družine v Italiji težave, so naredili tako, kot da bi Jih partizani na silo odvedli. Cela Tomšičeva brigada jih je prišla iskat. Italijani so prinesli v partizane lahki minomet, več pištol, pušfke in strelivo. S tem orožjem je isrti Italijan leta 1943 napadal Metliko. Kasneje Je postal inštruktor v oficirski šoli.
— Ali ti ljudje še kdaj pridejo v Belo krajino? Ste po vojni že kaj slišali zanje?
— Prav lani smo izvedeli, da eden od »naših« Italijanov zelo slabo živi. Sklenili smo, da mu bomo poslali pomoč, a nam še ndso sporočili naslova.
R. B.
Kakšna bosta tržnica in novi kulturni dom?
Ureditveni načrti za oba objekta so gotovi, o njih pa bo razpravljal širok krog občanov
Predvideno je, da bi zrasli od Muhove hiše na Cesti bratstva in enotnosti proti Hrnjakovi hiši trije trgovski lokali paviljonske gradnje. Med Hrnjakovo in Opalkovo hišo pa bo po sedanjem predlogu stala nova tržnica, ki bo dolga okoli 60 in široka 18 metrov. V trgovine in tržnico bo vhod z glavne ulice, ob Bojici pa bo speljana dovozna pot v skladišča. Tržnica bo imela v spodnjih prostorih velika skladišča, zgoraj pa bo objekt odprt, vendar pokrit s streho. V načrtih so pazili tudi na to, da tržnica ne bo kazila pogleda na stari del mesta.
Na drugi strani ceste, med
Cmičevo in Doltarjevo stavbo, so predvideni parkirni prostori za osebne avtomobile. Idejni osnutek za gradnjo poslovno-kultume stavbe zajema zemljišče ob glavnem križišču cest v bližini vinske kleti proti kolodvoru. V tej stavbi je predviden hotel z dvorano in kinodvorano ter več trgovskih lokalov. Pred stavbo bo lep prostor za spomenik herojem. Ta načrt ima dve možni izvedbi.
O obeh gradnjah bo najprej razpravljal svet za urbanizem in komunalne zadeve pri občinski skupščini, k razpravi pa bodo vabljeni tudi predstavniki gospodarskih in družbeno-političnih organizacij. <
Godbeno slavje pred vrati
Že 9 slovenskih godb prijavljenih za sodelovanje na junijskem slavju v Metliki
SPREHOD PO METLIKI
Komaj poldrugi mesec loči Metličane od proslave 120-let-nice njihove godbe, ki bo v dneh od 12. do 14. junija.
Za proslavo so bili že pred meseci imenovani pripravljalni odbor in sedem pododborov, in sicer pododbori za propagando, za organizacijo prireditev in glavne proslave, za gospodarstvo, za tombolo, za promet in redarstvo, za informacije ter za prvo pomoč.
Člani glavnega odbora in nekaterih pododborov že dobro delajo, tako pododbor za propagando, ki je te dni dal v tisk knjižico o zgodovini mestne godbe, hkrati pa pričel zbirati arhivski in fotografski material, godbene inštrumente, uniforme in drugo, kar bo na posebni razstavi vN Belokranjskem muzeju ponazorilo 120-letno razvojno pot domače godbe.
Delaven je tudi pododbor
za tombolo; razposlal je številnim podjetjem tiskane prošnje ' za sodelovanje pri tomboli in dobil že lepo število vrednih dobitkov. Živahno dela pododbor za prireditve in proslavo; doslej se mu je za prijateljsko srečanje godb, ki bo v nedeljo 14. junija, prijavilo devet pihalnih godb, in sicer iz Novega mesta, Brežic, Kočevja, Vevč, Mengša, Domžal, Trbovelj, Celja in Maribora. Pododbor pričakuje še novih prijav.
Nekoliko se je zataknilo pri obnovi stare šole kjer ima godba svoje prostore, toda upajmo, da bo tudi tu delo pravočasno steklo.
Ob lanskoletnem velikem gasilskem slavju so Metličani pokazali, kaj zmorejo s solidno organizacijo. Upajmo, da jih organizacijska spretnost tudi pri letošnjem godbenem slavju ne bo pustila na cedilu.
■ OBČINSKA GASILSKA ZVEZA v Metliki je 19. aprila imela občni zbor, ki so se ga udeležili delegati 17 gasilskih društev in enega industrijskega gasilskega društva, v katerih Je včlanjenih 705 članov. Na občnem zboru je bil navzoč tudi zastopnik Gasilske zveze SRS prof. Branko Božič, ki je metliškim gasilcem izročil umetniško diplomo — delo akad. slikarja Eda Deržaja — v znak priznanja za uspešno organizacijo ob lanski stoletnici meUi-fikega gasilskega društva.
■ CEZ 40 METLIŠKIH GASILCEV je odšlo v nedeljo, 26. aprila, v Ljubljano, kjer je gasilsko društvo Ljubljana—mesto slavilo stoletnico svojega obstoja. Tako so Metličani v lepem številu vrnili obisk ljubljanskim gasilcem, ki so se lani v avgustu udeležili gasilskega slavja ▼ Metliki.
■ AVTOPREVOZNO PODJETJE KOMPAS je pred kratkim organiziralo obisk nekdanjega koncentracijskega taborišča Buchenwald v Vzhodni Nemčiji. Med mnogimi udeleženci tega izleta je bilo tudi
osem Metličanov, med njimi dva preživela jetnika tega taborišča: Zvonko Hanzelj in Janko Turšič. Pot je izletnike vodila preko Avstrije, obeh Nemčij in Ceškoslo-
■ PREČNA POT V METLIKI
— nekdanja štakorjeva gasa, kot so jo zasmehi j ivo imenovali stari Metličani — dobiva, odkar so jo predlanskim asfaltirali, vse pri-kupnejšo podobo. Hišni lastniki ob njej so drug za drugim uredili cvetlične vrtove. Ko bo dograjen prizidek ob Pibernikov! hiši in še kaka malenkost, bo ta ulica do kraja urejena. Zanimivo Je, da Prečno pot lastniki hiš sami pometajo in je res lepo vzdrževana.
■ BLAGOVNICA TRGOVSKEGA PODJETJA MERCATOR v Metliki ima od 15. aprila nov delovni čas. Dopoldne je odprta od 7. do 12. ure, popoldanski termin pa Je kolektiv premaknil za eno uro naprej, to je od 17. do 19. ure. Videli so namreč, da je največ kupcev prav okoli šestih zvečer in tako bo tem novi čas prav gotovo po volji.
meHiskteltfednik
DRZNA AKCIJA 2UŽEMBERČAN0V 1942
OB GRADNJI CESTE ŠMARJE-ZAJČJA GORA
Dva meseca - prostovoljno
Posamezna hiša je prispevala tudi po 400 ur prostovoljnega dela - Pogovor z A. Oblakom
OGNJENI KRST RIHARDA ROMIHA
V	NOVOMEŠKI ČETI
Kako je narodni heroj Jože Slak-Silvo s pomočjo žužemberčanov razbil poskusno mobilizacijo BE-GA v Suhi krajini - Od drzne peterice danes živijo samo Franc Lavrič, Emil Geržinčič in Janez Rakef - Italijani niso nikoli zvedeli, kdo je obesil zastavo
Vojna: prvi maj s puško v roki!
Najlepše darilo za prvi maj: s podvojeno močjo po sovražniku - »Ko smo ga razgnali, je prišel na vrsto miting: harmonika, veselje!«
Začela jih je peščica, ko pa so drugi videli, da gre zares, so pritegnili. 2e po 400 prostovoljnih delovnih ur so Posamezna gospodinjstva žrtvovala za gradnjo c»ste Šmarje—Zajčja gora, P^ebej pa še denar, s katerim so dopolnili po-rfioč pjevne skupnosti. 400 ur je dvomesečno de-
lo	pos^eznika, če bi delal već kot 7 ur na dan ..
»Vprašajte raje mnogo bolj ^užne, Franca Kranjca. Predsednika gradbenega odbora, ali odbornika Padeta Kranjca, ki sta ze*° veliko naredila, da se Je delo sploh zače-
lo,« se je branil Anton O-blak, kletni blagajnik krajevne organizacije SZDL Ledina, kamor spada tudi Zajčja Sora, ko smo ga vprašali- kako dela njihova organizacija.
»Vaščane Zajčje gore je res treba pohvaliti. Delo z buldožerjem je že povsem davljeno, zdaj je treba za^to le še dokončati. ne bi bila Ledina tako razrešena, bi jim v še večj®n številu pomaga-
li	tudi Prebivalci naše vasi. Zdaj Pa. je tako, da se za gradnjo ceste ne zanimajo vsi, fcgj. jmajo bolj-
ši dostop v vas z druge strani.
Kaj sicer delamo v krajevni organizaciji? Predvsem se zavzemamo za večjo pomoč kmetijstvu. Gnali smo se zaradi dav-
Misli o domovini
Pet nas je bilo. Pet majhnih, nebogljenih otrok, ko nas je oče moral zapustiti in oditi v vojno za mačeho Avstrijo. Zapustil nas je materi brez premoženja, brez vsega, kar potrebuje otrok za svojo rast. Pustil nam je samo neizmerno materino ljubezen.
Minila je vojna, zrasli smo in si poiskali kruh. Povsod nas je spremljala materina ljubezen. Tudi nova domovina Jugoslavija nam je bila bolj mačeha kot mati. Težko je živeti brez domovine. Nastopila je nova kruta doba, ko je naša domovina krvavela pod osvajalskim škornjem. Klicala nas je na pomoč in odzvali smo se ji. Dali smo ji krvavi davek.
Kakor tisočem slovenskih mater je krvavelo tudi srce naše matere. Ostala nam je porušena in požgana domovina, toda svobodna. Na ruševinah smo zgradili nove domove. Strta so ostala samo srca mater, kd so izgubile svoje najdražje.
Rane še vedno niso zaceljene, toda človeštvo že pripravlja nove morije. Spet padajo nedolžne žrtve v Vietnamu in od bede umirajo črnci v Afriki, svetu pa grozi atomsko uničenje. Ali je to kultura dvajsetega stoletja? Ali je kulturno, če človek vihti bič nad človekom samo zato, ker ima v rokah več tehničnih pripomočkov za ubijanje?
Ko bi mogli postaviti na oblast matere, ki so rodile sinove, ne bi bilo več nevarnosti vojne, ker matere svojih otrok ne bi nikoli pošiljale v smrt.
Nobel je izumil strahotno sredstvo za uničevanje. Vsako leto znanstveniki za svoje izume dobivajo nagrade za mir. Ali pa te nagrade lahko odkupijo stotisoče človeških življenj in celo narodov, ki jih je uničil dinamit? Zakaj ne dobi Nobelove nagrade nobena mati, ki uči svoje otroke ljubiti rodno zemljo in spoštovati sočloveka?
Ne želimo vojne! Smrtno jo sovražimo. Ljubimo domovino in njeno svobodo! V saka, še tako nebogljena živalca brani svoj rod, svoje gnezdo, in do tega ima vso pravico. Nihče nima pravice zasužnjiti človeka in mu vsiljevati tujo voljo- To bi moral spoštovati vsak nared in potem ne bi bilo več gorja, ki ga mora sedaj prenašati človeštvo.
(Honorar 10« din)	VELIKONJA
Zavrnjena snubca
% Nekega poznega jesenskega popoldne sta v vaška gostilnici kot navadno sedela prijatelja File in Pavle. Ob dobri kapljici sjta se kmalu spustila v živahen pogovor.
»Veš, Pavle,« je rekel File, »tako ne morem več
zdržati.«	.	.
Bil je v nemirnih moških letih in veliko je razmišljal o poroki. Prav tega dne se je odločil, da se bo oženil. Po krajšem premisleku je to povedal prijatelju in ga poprosil, naj gre v mraku z njim v bližnjo vas, kjer živi Marjančka.
Marjančka sicer ni bilo več mlado, toda še kar čedno dekle, živela je sama na majhni kmetiji. Starši so ji po mrli, brate pa je zgubila v vojni. Delala je od zore do mraka in se ni zanimala za nikogar. Da bi se poročila, ji še na misel ni prišlo. Ljubila je svoji dve kravici, ki sta ji dajali toliko mleka, da ga je celo prodajala. Za njene pridne in skrbne roke je vedel tudi vinski bratec File.
Ko je na zemljo padla noč, so se ljudje po vasi umaknili v svoje domove. Tuda Marjančka je že nakrmila svoji kravi in odšla v kuhinjo, kjer jo je čakalo še veliko dela-
Nenadoma so zunaj zalajali psi in kmalu nato je nekdo potrkal na vrata Marjančkinega doma. Vstopil je Pavle, za njim pa se je primajal še File. Marjančka je začudeno gledala ta nepričakovani obisk in se še bolj čudila, ko sta ji povedala, s kakšnim namenom sta prišla »Kaj? Jaz da bi se možila?« se je čudila. »Pa prav tebe naj bi vzela, File, da bi kmalu zapil moji kravici, prihranke in dom! Glej ga,	glej, kaj se ti ne spomni!<\
Ko sta snubca videla,	da s sladkimi besedami	ne	bosta
nič opravila, sta postala ostrejša.
»Kaj se boš branila!« je dejal jezni File. »Lepše bi bilo življenje v dvoje. Kaj pa misliš, taksnega fanta, kot sem jaz, ne najdeš kjersibodi. še kesala se boš!« Udaril je po mizi in. zatrjeval, da	se bo že še kesala.
Ko ga je Marjančka	gledala tako od blizu,	se	ga	je
kar malo bala. Na glavi je nosil star, oguljen klobuk, pomaknjen nazaj na tilnik, izpod njega pa je štrlelo nekaj las. Bil je precej krivih nog in krepko se mu je poznalo,
da je že pri petdesetih.	.	.
še enkrat jo je vprašal, ali ga mara, ni ko ni dobil odgovora, kakršnega je želel, se je pomaknil k vratom m
ji zažugal:	^ x , ,
»Prav, pa greva. Toda povem ti, da se boš kesa'n!«
To je Marjančko razjezilo:
»Kesala! Zaradi tebe že ne!« I
»Prav zaradi mene boš jokala, pa bo prepozno, se preden bo jutri, se boš jokala in kesala!«
In zavrnjena snubca sta odšla brez pozdrava. Marjančka pa tisto noč dolgo ni mogla zaspati. Jezila se je v mislih na predrznega Fileta in njegovega spremljevalca-
Slednjič je le zaspala-	.	.
Drugo jutro je, kot po navadi, ze zgodaj zjutraj hitela v hlev, da bi pomolzla kravi. Toda ko je odprla vrata, je obstala kot okamenela: v hlevu ni bilo nobene^ krave. Prestrašena je jokala in klicala sosede na pomoč. Ljudje so se zbrali in ugibali, kdo neki je ukradel kravi iz hleva sredi vasi. Ko se je dobro zdanilo, so zagledali kravi na planoti, ki je bila pokrita z mrzlo jesensko slano. Vaški fantje so preplašeni živali s težavo ujeli in ju pripeljali nesrečni Marjančki nazaj, šele sedaj se je Marjančka spomnila, kaj ji je zagrozil pijani File.
Ko so se otroci tistega dne vračali iz šole, so za grma-čem ob poti videli Fileta, poleg njega pa je prav tako na tleh ležal njegov vegasti klobuk, po katerem se je plazil slinasti polž.
(Honorar 100 din)
Prvi maj v partizanih — to je že zgodovina. Pred 25, še več, pred 28 leti so ga slavili naši borci v gozdu. Nekaj prvomajskih proslav je s puško v roki preživel tudi spomeničar Rihard ROMIH iz Novega mesta, aktivist od 1941 in partizan od februarja 1942. Na Topli rebri se je pozimi 1942 priključil novomeški četi. Najprej je bil vojak, nato je postal vodnik. Po neuspelem napadu na Žužemberk se je četa premaknila na Blatni klanec; tam so bili do začetka poletja.
Zgodilo se je na binkoštno nedeljo 24. maja 1942. Na električnem daljnovodu nad Krko, streljaj od Žužemberka, se je v lepem majskem jutru izzivajoče zableščala slovenska zastava, ki se je predrzno vozila po žici in spravljala v bes maloštevilno italijansko karabinjersko in financarsko posadko v Žužemberku. Italijani se niso mogli načuditi:	zastava je
pri belem dnevu plapolala nad Krko. Vso binkoštno nedeljo so jo ljudje in okupatorji gledali, na zemljo pa so jo spravili komaj v ponedeljek; sestrelil jo je poseben oddelek Italijanov, ki je prispel na pomoč iz Trebnjega. Na žalost jfe zastava padla na breg Krke, tako da so jo dobili Italijani v roke; škripec na katerem se je vozila po žici, pa je še dolgo vrsto let po vojni bil pri Mlakarjevih v Žužemberku.
Čeprav je od tega nevsakdanjega dogodka preteklo že precej let, smo pred dnevi obiskali enega od sodelavcev v tej akciji, Franca Lavriča iz Žužemberka, ki je dogodke iz leta 1942 opisal takole:
»Na Frati je bil s Svojimi fanti narodni heroj Jože Slak-Silvo. Ker je zvedel, da se v Žužemberku oživlja belogardistična dejavnost, podpirala jo je duhovščina, je poklical »na pomoč« italijansko posadko iz Trebnjega.
Duhovnik Jenko je namreč za binkoštno nedeljo sklical na Kruševem vrhu pri Cvib-lju poskusno mobilizacijo žu-žemberških fantov. Ker Slak
Na modni reviji, ki jo je za svoje poslovne prijatelje pripravila v Čateških Toplicah tovarna otroške konfekcije JUTRANJKA iz Sevnice, sta goste zabavala tudi znana pevca Zdenka Vučkovič in Vjekoslav Jutt.
(Foto: M. Vesel)
Tam so se priključili Zahodnodolenjskemu odredu, pretolkli so roško ofenzivo, v tem času pa so ustanovili manevrski bataljon pri Glavnem štabu. Pozneje je bdi Rihard Romih še v Tomšičevi brigadi, ko pa si je v jeseni 1943 zastrupil nogo, je šel v Kočevje, kjer ga je operiral dr. červinka. Potem se je vključil v ekipo, ki je gradila bolnišnice pod Snežnikom. Od tam je bil premeščen v bolnišnico v Rog in prevzel postojanko »Vinica«.
V	začetku 1945 je bil končno premeščen še v
7.	korpus; v njem je dočakal osvoboditev. Korpus je bil takrat v Ljubljani.
—	Katerega prvega maja se iz partizanskih let najbolj spominjate?
»Vse praznike dela smo proslavili približno enako: s podvojeno močjo smo udarili po sovražniku. Če smo jih razbili ali pa če smo uničili kako njihovo postojanko, je bilo to naj lepše darilo za prvi maj. Po končani akciji pa smo seveda pripravili miting, s katerim smo podžgali borbeno moralo prebivalcev: govor, recitacije, harmonika, skeči in ples, to je bila vsebina mitdn-
kov, zaradi uvrstitve v bolj obremenjeno drugo skupino. Kot se sliši, so naši želji ustregli, saj ne gre, da bi naše hribovske vasi plačevale toliko kot tam, kjer imajo boljšo zemljo in kjer lahko obdelujejo s traktorjem. Ze vseskozi se zavzemamo za kmetijska, veterinarska in zdravstvena predavanja ter druge akcije, ki pomagajo kmečkemu prebivalstvu,« je povedal tov. Oblak.	M.	L.
takrat vrstili kot na platnu. Vam je kateri ostal še posebno v spominu?
»Naš ognjeni krst je bil zanimiv. V patroli smo se spustili do ceste Lašče — Kočevje, nekje pri Smuki. Pri samotni hiši so nam povedali, da se Italijani vsak dan vozijo tam mimo. Komaj so izrekli besede, že so pribmeli kamioni. Vrgli smo se v zaklone, Tominc z mitraljezom celo na suh gnoj: usekali smo po njih, a je mitraljez odpovedal, zato smo jo umih nog pobrali v hosto. Italijani so bili tako presenečeni, da sploh niso streljali, Ahac-Pirje-vec pa je veselo rekel naši novomeški četi: Fantje, to je bil ognjeni krst!«
žužemberčan Franc Lavrič stoji pri električnem drogu, na katerega je splezal njegov brat Ciril in Italijanom krepko zagodel s slovensko zastavo.
(Foto: S. Dokl)
V NOVEM MESTU PO VEČ LETIH SPET IZR^U NAJSTROŽJO KAZEN
Edvard Sajovec obsojen na smrt
Predsednik senata okrožnega sodišča v obrazložitvi sodte: »Ob znatni stopnji obtoženčeve odgovornosti je taka razsodba sofcšča pravična.
Obtoženčevo ravnanje ni bilo v skladu s splošno velja*iimi normami, zato se je sodišče odločilo, da ga je treba iz družbe <*ločiti.«
Novomeško okrožno sodišče je 23. aprila obsodilo na smrt 22-letnega Edvarda Sajevca, priučenega soboslikar j a brez zaposlitve s Senovega, ker je lani 24. decembra na Senovem z revolverjem »Gaser« ubil svojo leto dni mlajšo ženo Marjeto in dveletno hčerko Matej ko, svaka, 14-letnega Jožeta Gorenca, pa ranil v roko. Krvava tragedija se je zgodila okoli ene ponoči v hiši št. 137, v stanovanju Sajevčevega tasta, upokojenega rudarja Antona Gorenca. Sajevec je kazen sprejel brez besed in dokaj mirno, kot bi se vračal domov, ne pa nazaj v pripor.
da je imelo sodišče opraviti s človekom, katerega lastne norme ravnanja so tako nasprotne splošno veljavnim normam, da to zahteva njegovo izločitev iz družbe, ki ji je pripadal in ki mu je po svojih močeh skušala' pomagati, da bi šel po poti poltenega člana.«
I. Z.
gbv.«
— Zgodorina prekriva spomine. Dogodki so se
Hrastu ni ravnega junaka?
Za kmeta ne velja
Ko so na zadnji seji občinske skupščine razpravljali o združevanju podjetij in ugotavljali, da se kolektivi premalo ukvarjalo z mislijo na boljše sodelovanjet je odbornik z Otoka dejal: .
»Kako je to čudno! Podjetja silimo v integracijo, d jim ne dišit mi kmetje pa bi se radi združili s komerkoli, pa nas nihče ne mara.«
pa je v njegovem vrhu plapolala zastava; kaže, da so pod njim imeli razne shode.
Čeprav ima hrast po ustnem izročilu spoštljivo starost, ga še ni napadla gniloba. Gospodar Ivan meni, da bo toliko časa pri hiši, dokler ne bo sam stoje umrl.
Želimo, da bi nam naši bralci sporočili, če vedo morda še kje za takšnega korenjaka.
S. DOKL
Posebno pozornost vseh obiskovalcev na Hribu pri Šmihelu zbuja več kot 40 let star hrast, ki meri po obsegu nič manj kot 6,50 m, visok pa je tudi več kot 30 metrov. Gospodar Ivan Mrvar ve povedati o hrastu marsikaj; spominja se, da je 1911 vanj treščila strela. Bilo je to tistega leta, ko so izvajali pripravljalna dela za železnico proti Karlovcu.
Pod tem košatim junakom so bile veselice, v starih časih
KAJ SO PRED 70 LETI PISALE
Dolenjske Novice.
■ (IMENOVANJE) — Vodstvo novo-meškega okrajnega glavarstva prevzel je deželni vladi prideljeni okrajni glavar ve-lebl. gosp. dr. H. pl. Cron. Veleblag. gospoda okrajni glavar Oton vitez Veste-neck in okrajni komisar Ludvik pl. Schi-vitzhoffen sta umirovljena. — Vladna kon-rdpisita bi, gosp. dr. A. Pilshofer v Novem mestu in dor. E. pl. Stadler v Ljubljani sta imenovana okraj, komisarjema; prvi za Črnomelj, drugi za Novomesto.
■ (PRI BOŽJEM GROBU) — bo prihodnjo nedeljo, to je na praznik Varstva sv. Jožefa ob 10. uri sv. maša s pridigo. — Sv. maše ob pondeljkdh in petkih so zaradi nekih vzrokov še odložen^.
■ (NOVA VOJAŠKA BOLNIŠNICA) — v Vodmatu pri Ljubljani je popolno dogotovljena, ter je bila pretečeni teden slovesno blagoslovljena. Iz starega poslopja na Dunajski cesti so že vse v novo poslopje preselili.
■ (200 GADOV) — je že polovil neki Janez Ambrož v Javorju nad Litijo. Nedavno je v enem dnevu našel in uničil dve gadji gnezdi.
■ (DRUGI GLASBENI VEČER) — v Novem mestu dne 22. preteklega meseca je vreden drug prejšnjim jednakim večerom. Vse točke so se izvajale dobro, nekatere prav dobro. Tudi dela Beethove-novega tria v C moli in A. Dvoraka »Malenkosti« so vspeli povolno, čeprav so ljubljanski in domači umetniki imeli skupno le dve skušnji, oairoma samo eno.
HZ DOLENJSKIH NOVIC, 15. aprila 1900)
Cesarjeva skromnost
■ (70-LETNICA NAŠEGA CESARJA)
— Presvitli cesar je izra7il željo, naj bi se povodom njegovega rojstnega dne, t. j. 18. avgusta, ne prirejale nikake slovesnosti.
■ (OLIKANI EVROPEJCI V AFRIKI)
— V belgijski zbornici je nedavno razkrival poslanec Lorand grozovite stvari, ki se dogajajo v državi Kongo med črnimi domačini. Z zrmorci se postopa veliko grše, nego v starih časih s sužnji. Z?, neznatne malenkosti se isti grozno trpinčijo in morijo. Nek belgijski Častnik je ukazal svojim vojakom, da so odsekali 130 zamorcem roke.
■ (VOJNA V \FRIKI) — Ves svet se zanima; tudi naši bralci povprašujejo, ka ko z vojno stoji. Z malimi vojnami imajo Buri več uspeha, kakor z velikimi vojnama na odprtem polju po evropejskem vzorcu. V enem tednu so Buri z vojno na njim lastni način več škodovali sovražniku, kakor Angleži Burom po veliki vojni s silnim naporom, ko so jim vojskovodjo Kronje ujeli. (C. K. deželna vlada)
— je glasom razglasa c. k. ministerstva za uk in bogočastje določila, da je, »višje trgovinske šole« »trgovinskim akademijam« popolnoma istovrednim Smatrati ne samo glede organizacije, ampak tudi učnega načrta in učnega smotra, kakor tudi specielno glele pravice njihovih absolventom do enoletnega prostovoljstva.
Okoli 25 ton pomaranč, namenjenih v Beograd, je 22. aprila obležalo ob cesti na karteljevskem klancu, ko se je prevrnil tovornjak, s katerim je Milorad Ocokljič iz Obrenovca peljal tovor iz Ljubljane. Pokvarjeno vozilo so kmalu po nesreči prepeljali na varno, pomaranče pa so ostale do popoldneva, ko so jih naložili na drug tovornjak in jih odpeljali. Gmotno škodo na vozilu in tovoru so ocenili na okoli 30.000 din. (Foto: Ivan Zoran)
tega zbora ni mogel preprečiti, je naročil nekaterim zavednim Zužemberčanom, naj obesijo zastavo čez Krko. Vedel je, da bodo Italijani takoj ukrepali. Imel je prav. Italijani so res pridrveli v Suho krajino in nehote razgnali zbor, kajti tedaj še ni bilo kasnejših vezi med BEGA in Italijani.
Za akcijo je Slak določil pet žužemberčanov. Sodelovala sva z bratom Cirilom, potem Janez Rakef, Emil Geržinčič in Milan Mrvar. Zastavo sta sešili Pavla in Olga Može, ki sta pribežali iz Maribora. Sam sem naredil poseben škripec, Emil pa je na zastavo napisal z nekakšno barvo »Smrt fašizmu — svobodo narodu!« Ker je brat CiriJ delal pri telefoniji, je dobil nalogo, da zastavo obesi na daljnovod. Ciril je imel tudi priprave za plezanje po drogovih (mačke).
Sobotna noč, ko smo izvedli akcijo, je bila mesečna. Bilo je okoli desete ure. ko smo se razmestili na bregovih reke in čuvali, da ne pride do presenečenja. Ciril je svojo nalogo spretno opravil: kmalu se je zastava zapeljala na sredino reke in se vozila sem ter tja.
Drugi dan se je v Žužemberku zbralo veliko ljudi in občudovalo drzno akcijo neznancev. Italijani pa so preklinjajoče gledali v nebo in se niso mogli domisliti, kako bi zastavo spravili z daljnovoda. Končno so se spomnili našega Cirila; izključil je tok, nato so zastavo sestrelili. Prvi poskus jim ni uspel, vendar so po dolgotrajnem streljanju končno le spravili zastavo na tla.«
Zanimalo nas je, koga so Italijani obdolžili za to drzno akcijo. Franc Lavrič je povedal, da jim je pri tem dejanju pomagalo naključje. Ravno tisto noč se je čez Krko preko mosta pri Žužemberku podala večja skupina fantov iz Zagradca, ki so šli s kolesi v partizane. Italijani so jih videli, vendar niso storili ničesar. Nočni gostje so tako prevzeli nase drzno akcijo, ki se je vsi starejši 2u-žemberčani še dobro spominjajo.
Italijani niso nikoli zvedeli za pravi namen te akcije 2u-žemberčanov.
SLAVKO DOKL
Na obravnavi se je izkazalo, da so bili odnosi med mladim možem in ženo že dalj časa skaljena, očitala sta si	nezvestobo, ona	pa
je tudi zahtevala ločitev. Njun	zakon, sklenjen	ob
ne preveč navdušenem odobravanju njenih staršev, zlasti matere, se je začel krhati kmalu potem, ko sta se poročila in odšla na delo v Nemčijo. Že v tujini sta živela ločeno, tako življenje pa sta	nadaljevala tudi	po
vrnitvi	v domovino: on	je
stanoval pri materi, ona s hčerko pri starših.
Sajevec je dal ženi že zelo zgodaj vedeti, da na ločitev ne bo pristal, češ da zaradi otroka ne bo dovolil razbita družine. Začel je govoriti, da bo zadevo uredil z revolverjem, če žene ne bo drugače prepričal, da bi se pobotala. Odkar se je tudi ona vrnila iz tujine (dva meseca za njim), jo je obiskoval pri Gorenčevih in ji svoj namen tudi razkril. Toda zaradi grobosti in groženj je bil tako pri ženi kot pri njenih starših čedalje manj zaželen, žena Marjeta je medtem povsem resno mislila na ločitev ko bi bil zakon razvezan, bi se spet vrnila na delo v Nemčijo. Ko je že začela uresničevati svoj sklep, ji je to mož na strašen način preprečil.
Na obravnavi so priče — mati, oče in brat pokojne Marjete — povedale, da je j prišel tisto noč Sajevec k
I njim, ko so že vsi spali. Udarjal je po vratih in zahteval, naj mu odpro, da bo šel k ženi. Ker mu niso ustregli, je zagrozil, da se bo vrnil z revolverjem. Na to ni balo treba dolgo Čakati. Spet je zahteval, naj mu odpro. Tedaj pa je že dvakrat ustrelil v vrata. Streli so Gorenčeve prestrašili. Marjeta in brat Jože sta se skrila v otroško sobo, mati pa je še bolj stisnila k sebi malo Matejko. V hiši je nastal pravi preplah. Sajevec se je že znašel pred vrati' otroške sobe. Zahteval je, naj jih odpro, ker hoče k ženi. Za vrati je stal Marjetin brat Jože in Sajevcu odvrnil, da njegove žene ni doma, ker je šla v Maribor. Temu Sajevec ni verjel. Spet je počilo, krogla pa je zadela Jožeta v desno ramo. Nato so se vrata odprla. Sajevec je vstopil z revolverjem v desnici. Z levico je dvigr.il divan in odkril ženo, ki se je skrila pod njim. Ko je žena zagledala proti njej obrnjeno - revolversko cev, je zaklicala: »Edo, ne nori!« Tedaj pa je že počilo, dvakrat zapovrstjo. Krogli sta zadeli Marjeto v glavo. Obležala je v mlaki krvi. Sajevec se je sunkovito obrnil in sprožil še v Marjetko, ko je pravkar s postelje klicala staro mamo. Krogla je otroka zadela v glavo in čez štiri ure je umrl...
Med zaslišanjem je Saje-
Novost, ki jo je na nedavni modni reviji pokazala sevniška JUTRANJKA ko dekliški inaksi plašči, ki so vzbudili veliko pozornost obiskovalcev.
Foto: M. Vesel
vec izjavi da je sklenil ženo pokoo&U z dvema streloma, ne Slede na to, ali se bo mučtf* ali ne. Hčerko pa je sfcIetlU ustreliti tako, da bi Čii^Prej umrla. Njo zato, d3 ^ bi kasneje govorila, da j* je ubil mater. Pred sodniki pa je izjave popravil ** trdil, da tega on že ni T0/&* izjaviti.
Zagovor*1^ odvetnik Janez Lavrič, Je v zaključni besedi hotel ^Peljati pozornost sodišča v^Poštevanje okoliščin, ki so vplivale na Sajevčevo ^ljenje in' njegov razvoj sPv?- Prosil je tudi, naj bi ^^Če ne izreklo najstrožj«
Sodišč® se je kljub temu odlot:’0 izreči Sajevcu za hudo dejanje smrtno kazen. predalnik senata sodnik Jane2LJrnat ie p° raz_
glasitvi S o povedal: »Sodišče j® P ^'o do prepričanja, da )e ^janje, ki ga je zagrešil 0 r^enec, eno najtežjih	dejanj po našem	zakoniku in
po splož^en' ljudskem čutu. Zato se P °dločilo, da izreče smrt*10 kazen. Vplivali pa so S® ruRi razlogi. Dejanje j® * golici Senovega vzbudilo ‘ val ogorčenja in zf^^ftja. Ob podani znatni s^^ji obtoženčeve odgovori*^ menim, da je sodišče P Vi*n° izbralo tako razsod **o mnenju sodišča tud* ^oliščine, kot so delno Prl ^hje, siceršnja nekaznov*^ st v mladosti, v nobenert1 jP lr^eru ne morejo odtehta teže zločina. Celotna °lJ*£f,r^eva osebnost, njegovi ^ * konflikti s sredino, v K je živel od otroštva d Je — prek življenja v '^ajališčih Veržej in Gornji °fi:atec, delomrz-ništvo, ‘kti med delom v Nemčiji’ ^kontrolirani in
nebrzdani _ *stopi proti liu-
dem v Ql> vse to kaže,
Pregnala jih je slovenska zastava
SEJA SVETA ZA GOSPODARSTVO
Ob zaključku letošnje kurirčkove pošte v novomeški občini so se pionirji zbrali na Vahti na Gorjancih. Po hudih bojih s sovražniki so bili izmučeni — in partizanski golaž jim je zares teknil. (Foto: J. SplichaU
KURIRČKOVA POŠTA NA GORJANCIH
Znameniti napadi na Vahti
Stopičani so predali pošto pionirjem Suhorja
Nebo je preparala raketa, trenutek pozneje so bombaši planili v juriš, puške so pokale: sovražnikova trdnjava ni mogla dolgo zdržati silovitih partizanskih napadov, minsko polje so kurirji spretno obšli, akcija je bila uspešno končana. Mimo vseh zaprek so pionirji iz novomeške občine kurirčkovo pošto spretno prinesli na Gorjance in jo na Vahti predali pionirjem iz Bele krajine. Stopičani so jo predali pionirjem s Suhorja. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki družbeno političnih organizacij in JLA, med katerimi sta bila tudi Franci Kuhar in Avgust Avbar iz Novega mesta in Ivan žele iz Metlike.
Lani smo uspešno gospodarili
Gospodarske organizacije so dobro izrabile lansko konjunkturo, likvidnost ni imela hujših posledic, izvoz pa se je zelo povečal
Novomeške arkade
Prodajalna klobukov se bo preselila v sedanjo Astro, ta pa v zdajšnjo komisijsko trgovino, ki gre v likvidacijo, ko bo urejen prehod za pešce na Cesti komandanta Staneta. Približno 20 metrov dolg prehod bo uredil PIONIR, dela bodo veljala 500.000 dinarjev, naredili pa bodo kar najhitreje. Trgovina Astra bo manjša, zunanje stene prehoda bodo v obliki arkad, prebod pa bo širok dva metra. Tačas bo promet enosmeren: iz mesta bo šel proti Cesti komandanta Staneta, v mesto pa po Prešernovem trgu in mimo slaščičarne na Glavni trg.
Elektriko še dve naselji
Krajevna skupnost Mirna peč je v začetku letošnjega leta sprejela program dela za letos. Najprej bodo obnovili pokopališki zid, poskrbe-
li	bodo za ureditev cest, pomagali pa bodo tudi pri elektrifikaciji naselij čemše in Grč vrh. V Globočdol bodo letos gradili vodovod. Ker nimajo veliko denarja, bodo delali tudi prostovoljno pri vseh izkopih jarkov. Mirnopečani se zdaj največ hudujejo nad cestami, ki jih je zima močno poškodovala. Urejujeta jih dva cestarja.
GORJANCI za gradnjo
Lani je Avto promet Gorjanci dal 270.000 dinarjev posojil svojim delavcem, ki gradijo stanovanja. Denar je dobilo 20 zaposlenih. Računajo, da bo podjetje letos dalo 300.000 dinarjev v ta namen: delavci gradijo zlasti v Straži in njeni okolici. Zanimivo je, da imata v podjetju že dobri dve tretjini delavcev rešene stanovanjske probleme, številka je še toliko pomembnejša, ker je poprečna starost zaposlenih v tem podjetju, ki se ukvarja s tovornim in avtobusnim prometom, 33 let.
Po več letih spet konferenca žensk
22.	aprila bo v Novem mestu prva seja občinske konference za družbeno aktivnost žensk. To l^o prvič po večletnem premoru. Zene bodo sprejele načrt dela v družbenem udejstvovanju za daljšo dobo. Načrt predvideva pomoč v gospodinjstvu pri starejših, osamljenih ljudeh, zboljšanje varstva predšolskih otrok, preverjanje vloge žensk v organih družbenega samoupravljanja in drugo.
SUHOKRAJINSKI DROBIŽ
■ 2U2EMBERSKA ZADRUGA JE LETOS dosegla rekorden odkup krompirja za domače tržišče in za izvoz. V Italijo so ga doslej odpremdli okrog 150 ton. S povečanim odkupom krompirja so si zagotovili večji odkup umetnih gnojil. Mešanih gnojil jim je celo zmanjkalo, čeprav so Jih imeli na zalogi več kot prejšnja leta.
■ SEJMIŠČNI PROSTOR V ŽUŽEMBERKU je že več kot leto divi razdeljen na gradbene parcele, del pa je namenjen za cesto in šolski ureditveni pas Nov sej- * miščni pro6tor so določili že pred razdelitvijo zemljišča, vendar ga še niso začeti urejevati.
■ VELIK HLEV NA DVORU
ob Krki so začeli urejevati v dvonadstropne prostore za pitanje piščancev. Razen v hlevu bodo uredili prostore tudi v pre’Snji poslovni stavbi zadruge. Zadruga je dobila tudi izkušenega kooperanta za pitanje.
■ BRIZGALNA GASILCEV NA DVORU Je stara že 38 let. Je še uporabna, vendar zelo izrabljena in prizadevni gasilci že zbirajo denar za novo Imajo še nekaj prihrankov iz prejšnjih let in denar od prireditev, upajo pa tudi na pomoč občinske gasilske zveze, delovnih organizacij in krajevne skupnosti.	M	S.
Več kot 250 pionirjev se je zbralo na Gorjancih pretekli petek, 24. aprila, ko Je kurirčkova pošta zapuščala novomeško občino. Iz Vavte vasi, Stopič, Novega mesta, Suhorja in Metlike so se pripeljali z avtobusi, kombiji in kolesi na partizanski miting. Pionirji so prebrali pismo maršalu Titu, v katerem mu sporočajo, da bi se sicer vsi radi rokovali z njim: ker pa to ni mogoče, mu želijo vse najboljše kar v tradicionalni kurirčkovi pošti.
Hkrat so mu obljubili, da bodo še bolj izpopolnjevali naloge, ki jim jih je naložil:
učili se bodo kar najprizadev-neje. Potem ko je pošta šla v belokranjske roke, so pionirji pripravili prisrčen kulturni program z recitacijami, petjem in harmoniko, za razvedrilo pa je poskrbel še Rihard Romih, ki jim je pripovedoval o kurirskih nalogah med narodnoosvobodilnim bojem. Ob zaključku slovesnosti na Vahti so zbranim pionirjem in gostom postregli s partizanskim golažem, ki je v novomeški občini že postal skoraj tako tradicionalen kot pošta sama.
J. SPLICHAL
Svet za gospodarstvo ObS je v četrtek, 23. aprila, razpravljal o lanskem poslovanju gospodarstva. Z uspehi smo lahko zadovoljni. Težave z likvidnostjo so sicer bile, vendar so v občini vplivale na gospodarstvo manj kot drugod. Gospodarstvo je izrabilo konjunkturo in si je povečalo osnovo za nadaljnji razvoj.
Akumulacija, ki jo je doseglo gospodarstvo, je sicer lepa, vendar pa manjša, kot bi lahko bila, in sicer iz dveh vzrokov: osebni dohodki so se povečali za 32 odst., amortizacija pa za 30,2 odst. Gospodarske organizacije so povečale sklade za 13 odstotkov.
število zaposlenih se je povečalo lani za 19 odst. ali za 1300 ljudi. Celotni dohodek je bil v gospodarstvu v primerjavi z onim 1. 1968 za 42 odstotkov večji, dohodek pa za 26,2 odst. večji. Vrednost osnovnih sredstev so povečale gospodarske organizacije za 24,2 odstotka.
Pravkar naštete številke dokazujejo, da je gospodarstvo doživelo lanj res izreden razmah. Ta je razveseljiv toliko bolj tudi zato, ker lani ni manjkalo težav, vse Pa kaže, da smo jih večinoma prebrodili.
Na seji so posebno pohvalili dosežke v izvozu: izvoz se je lani v celoti podvojil, izvoz na tržišča s trdno valuto pa je bil za 98 odst. večji. Ugotovili so, da se podjetja vedno bolj usmerjajo v izvoz zato, ker morajo z njim ustvarjati devize za nakup surovin in ker se nekateri iz-' ————■ Dvojni predsednik
Na skupščini zveze zdru. ženj borcev so že izvolili nov odbor, niso pa še razrešili starega. Skoraj bi delovno predsedstvo na to pozabilo, pa so se v zadnjem hipu spomnili, da bi bili dve »vladi« preveč za borčevsko organizacijo novomeške občine. Se sreča, da so staremu odboru dali razrešnico: kako pa naj bi Janez Potočar vodil oba odbora? Ker je bil še enkrat izvoljen za predsednika, bi se skoraj obrnilo tako, da bi bil dvojni predsednik v isti organizaciji.
delki na domačem tržišču že slabo prodajajo. Seveda pa je izvoz deloma vplival na zmanjšanje akumulacije, ker s prodajo na tujih trgih podjetja ne dosegajo takšnih zaslužkov kot doma. Izvoz je torej tretji vzrok, ki je vplival na zmanjšanje akumulacije.
Svet za gospodarstvo ObS Novo mesto je na zadnji seji razpravljal tudi o predlogu Ljubljanskih mlekarn, ki predlagajo podražitev mleka v polietilenskih vrečkah za 0,15 dinarjev. Podražitev naj Di razdelili: 0,07 din za povečanje odkupne cene, 0,03 din za hladilne naprave na odkupnih mestih, 0,04 din za stroške embaliranja in 0,01 dinarja za trgovino.
Na seji so ugotovili, da je odkup mleka pri nas vedno večji in da na drugih območjih upada. Niso se strinjali s tem, da bi mlekarne izgubo, ki jo imajo pri mleku, » celoti prevaliie na potrošnika, ker imajo gotovo dobiček pri
Člani sveta so na seji opozorili na vedno večji razkorak med osnovno proizvodnjo in storitvenimi dejavnostmi. Slednje vedno bolj zaostajajo (gostinstvo in obrt), zato bo morala obeska skupščina o njih prej ali slej posebej govoriti.
M. J.
drugih mlečnih izdelkih. Menili so, da je treba proizvajalce mleka spodbuditi z višjo odkupno ceno in pretežni de) podražitve nameniti temu.
Odobrili so predlagano podražitev, razdelili pa so jo tako: 0,10 din bo dobil proizvajalec z večjo odkupno ceno mleka, 0,02 din so namenili za hladilne naprave, 0,02 za embaliranje in 0,01 din za trgovino- člani sveta so menili, da morajo tudi mlekarne prispevati nekaj svojega denarja za hladilne naprave in embaliranje, ne pa oboje v celoti prevreči na ceno mleka, namenjenega osnovni prehrani.
M. J.
FINANČNI NAČRT LETOS LE MALO VEČJI
„Ko bomo imeli več denarja
bomo lahko organizirali boljšo izvenbolnično službo, dotlej pa se bomo morali zadovoljiti s tem, kar imamo,« pravi direktor zdravstvenega doma
primarij dr. Adolf Špiler
Finančni načrt zdravstvenega doma v Novem mestu z zdravstvenimi enotami v Trebnjem Črnomlju, Metliki in Krškem znaša za letos 15 milijonov dinarjev, kar je nekaj več kot lani, kljub temu pa premalo za kakršnokoli razširitev zdravstvenih služb.
Zobozdravstveni službi so namenila 3,700.000 din, drugo pa bodo porabili za splošno zdravstvo. Glavni plačnik zdravstvenih storitev je Komunalni zavod za socialno zavarovanje. Vseh pet občin je letos prispevalo okrog 600 tisoč din, kar je nekaj več kot lani, je pa še vedno le polovica sredstev, ki bi bila potrebna za dobro vzdrževanje preventivne službe. Zato zdravstveni dom ne more organizirati boljše patronažne
m babiške preventivne službe, ker ima premalo denarja za zdravstvene delavce.
Zelo slabo urejeno je tudi zobozdravstvo, šolsko zdravstvo in medicina dela. Te službe bi bilo nujno potrebno razviti, vendar pa letos to še ne bo mogoče — spet zaradi denarja. Nujno bi potrebovali 5 zobnih ordinacij in prostore za medicino dela. Razvoj gospodarstva in novih delovnih mest je bil ve liko večii kot razvoj zdravstvene službe in nerazvita medicina dela lahko kmalu pripelje do resnih težav z delovnimi mesti in prostori.
Z denarjem, ki ga bodo imeli na razpolago letos, bodo lahko dali le več poudarka šolskemu zdravstvu in pa uskladili osebne dohodke ta-
Pomoč ostarelim in bolnim
Novomeška občinska skupščina je dala letos več denarja za reševanje socialne problematike
V novomeški občini je približno 6600 ljudi starejših od 60 let. Center za socialno delo je pred dobrim letom izdelal natančen seznam ostarelih in bolnih, ki so potrebni širše družbene pomoči. Začasno so rešili ta problem tako, da so podelili 160 socialnih podpor, 60 ostarelih ljudi pa so poslali v domove, za 16 starčkov pa so oskrbeli rejo pri tujih družinah.
Ostareli in onemogli postajajo iz leta v leto večji problem- Zanje smo doslej premalo naredili. Člani sveta za zdravstvo, socialno varstvo in delo so na zadnji seji spregovorili tudi o tem in sklenili, da je treba nemudoma poskrbeti za socialno službo, ki bi v okviru krajevnih skupnosti prevzela skrb za te ljudi. Priučene medicinske sestre naj bi prevzele oskrbo in nego bolnikov na domu.
Socialni delavci so se navdušili tudi nad predlogom, nai bi praznovali dan ostarelih Ta dan naj bi obiskali na domovih tudi take bolnike, ki so privezani na posteljo jih ondarili in jim pomagali Dan ostarelih naj bi v naslednjih
letih prerasel v teden ostarelih.
Na seji so ugotovili, da nimajo izdelanega enotnega programa za delo s starimi in onemoglimi, zato bodo v kratkem sklicali sejo, ki se je bodo udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, ki imajo v svojih programih poudarjeno skrb za človeka. Vsi skupaj naj b; izdelali enoten program in s*> že letos pošteno lotili dela-
Tudi ostarelim in bolnim ljudem na kmetiji bodo posvetili več skrbi. V zadnjem letu so socialni delavci sklenili že tri pogodbe o izročitvi premoženja, ostarelim kmetom pa so podelili socialna podpore.
ko, da bodo dosegli republiško povprečje iz leta 1968. Razen tega je nujno strokovno izpopolnjevanje kadrov, za kar letos predvidevajo okrog 70.000 din.
Tudi J etos bo zdravstveni dom moral zelo varčevati pri izdatkih za material in drugo, če bodo hoteli doseči, da izvenbolnična zdravstvena služba ne bo nazadovala, temveč bodo lahko vsaj obdržali stanje, kakršno je bilo lani.
A. V.
■	NOVO MESTO — V dolenj-ski kegljaški ligi so v drugem kolu bili doseženi naslednji rezultati: Rudar (Kaniž.) : Partizan (2bk) 387:365, Stari devet : Luknja 320: 331, Vseh devet : Krško 319:330, Železničar : KRKA 381:333. (B. D.)
Šola, ki bi bila spomenik
Predlog 400 borcev iz organizacije v Toplicah
Na redni skupščini Zveze Združenj borcev v Novem mestu je vstal tudi predsednik borčevske organizacije iz Dolenjskih Toplic Tone Staniša in povedal:	»V	imenu 400
borcev iz naše organizacije govorim. Sodim, da tudi naša Topliška dolina potrebuje spomenik partizanskemu boju. Naj kar takoj povem, da se ne zavzemamo za ne vem kako mogočne spomenike, ker za to nimamo dovolj denarja. Naš spomenik naj bo šola, taka, da bomo ponosni nanjo, in taka, da bodo naši otroci in otrok otroci radi hodili vanjo, kor bo svetla, prostorna.«
Predsednik krajevne organizacije Zveze borcev iz
Dolenjskih Toplic je zadel žebljico:	kaj	bi	gradili
drage spomenike, ki bi bili pravzaprav sami sebi namen! Tudi nova šola bo spomenik, na katerega bodo borci ponosni in ga bodo veseli vsi prebivalci. Zato bi akcijo borcev veljalo podpreti.
Občani so se sicer že odločili za samoprispevek in ga bodo plačevali štiri leta. Sola bo lahko sprejela 400 do 500 otrok, veljala pa bo 8 io 10 mili-jonov dinarjev. In če bo šola spomenik partizanstvu Tapliške doline, bi bilo nedvomno prav, da bi' njeno gradnjo podprla tudi širša družbena skup nost.
OB VIŠJI PRODAJNI CENI MLEKA
Komu denar od podražitve?
PRED PRAZNIKOM DELA
Kaj nam pomeni 1. maj?
\
Le še nekaj dni in začel se bo maj, ld mladim pomeni mesec ljubezni, starejšim pa budi spomine na lepe in težke čase. Vsi se že veselimo prazničnih dni ob 1. maju. Kaj nam pomeni praznik dela danes, ko ga doživljamo in praznujemo, kako je bilo nekoč na ta dan? Preberite o tem nekaj besed našili občanov. Morda vas bodo spomnile na 1. maj, ki vam je še posebno ostal v spominu, in na vse tiste, ki so žrtvovali življenje za lepši, svobodnejši praznik dela.
MIHAELA ŠAVR1C — zaposlena pri Zavodu sa socialno zavarovanje v Novem mestu. »Odkar pomnim, smo pred 1. majem skrivaj lepili lepake in pisali napise po zidov lil.
Praznovali smo ga skrivaj. ‘Potem je prišel moj najlepši 1. maj, ko sem bila v taborišču v Rawens-briicku in sem zvedela, da se bomo vrnili v osvobojeno domovino.
— Zdaj je precej drugače. Danes je to zame dan počitka in čas za izlete. Danes lahko brez skrbi mislim samo na lepšo plat življenja.«
EMILIJA. GRILC — dijakinja srednje gostinske šole iz Sevnice: »Prvi maj je zame začetek poletja in vsega lepega. Takrat se doifta zbere vsa družina. Največkrat gremo vsi skupaj k stari mami, ki je bila med vojno izseljena v Nemčijo in nam pripoveduje o tistih težkih časih in o takratnih prvih majih. Jaz jih nisem doživela, vendar po njenem pripovedovanju sodim, da so bili precej drugačni od današnjih. — Letošnja praznik je zame še posebno važen, ker se bom v teh dneh pripravljala na zaključni izpit v šoli.«
JOŽICA šURLA -- delavka v No-VOTEKSU, iz Stranske vasi: »Imam občutek, da je prvega maja vse živo in da ljudje bolj kakor kdaj drugič odhajajo v naravo. Teh prazničnih dni se veselim še posebno zato, ker mi takrat ni treba misliti na uro in na službo. Takrat si odpočijem in se sprostim ah pa obiščem grob brata, ki je padel med vojno v Višnji gori. »Nekoč so se ljudje morali bolj boriti za denar in Za obstanek. Morda je bil zato tudi prvi maj včasih bolj težko pri čakovan kakor danes.«
PEPCA KEJŽAR — upokojenka iz Novega mesta: »Najbolj mi je ostal v spominu prvi maj leta 1944, ko sem zvedela,, da je pri Sv. Urhu padel moj mož. Vsak naslednji prvi maj je bil povezan s temi spomini.
—Sedaj živimo drugače: živimo v miru in uživamo vse to, za kar so mnogi žrtvovali življenje. Na to naj ne {X) zabij o tudi mladi, ki poznajo le sončne in svobodne praznike de la.«
IVAN NOVINA — miličnik iz Novega mesta: »Prvi maj je sicer praznik dela, toda za nas je navadno delaven dan. Taikrat imamo še po-* sebno dosti dela, vendar se nekateri ljudje tega ne zavedajo. Kadar sem prost, preživim praznike z družino. Cutirn, da ljudje ta dan praznujejo vsako leto bolj razpoloženi.
Jaz hkrati praznujem tudi rojstni dan, zato je razumljivo, da se tega dne še posebno veselim. — Mislim, da to nd samo prazni^ delavcev, temveč Je praznik vseh ljudi.«
MARTIN KIRVR — kmet iz Stare vasi pri Novem mestu: »Za nas kmet§ je to začetek poletja. Na ta dan sicer ne odhajamo delat na polje, vendar pa je dosti dela okrog hiše in v hlevu. Kmetje si želimo lepega vremena zaradi dela na polju, ker začnemo saditi krompir, sejati oves in ječmen. Tudi pri nas je na ta dan praznično vzdušje in vsi vemo, da je praznik dela, ker tudi pripravimo boljše kosalo, zakoljemo kokoš — to pa je za nas praznik. Moji otroci delajo v tovar, nah in drugače praznujejo prvi maj.«
MILAN SIMONIČ — dijak poklicnega centra za kovinsko stroko iz Poljan pri Dolenjskih Toplicah:
»Veliko sem slišal o praznovanju pr-vega maja delavcev nekoč in o tem, kako so se za ta praznik borili. Danes g& praznujemo v miru. To je zame izraz solidarnosti do delavcev, to pa bo kmalu tudi moj praznik.
— Navadno v teh^ dneh odhajam domov, kjer se zbere vsa družina
A. V.
Stanovanja in priznavalnine
Z družbeno pomočjo bo potrebno pomagati ostarelim kmetom - borcem
Prav gotovo sta bila v ospredju razprave na redni skupščini zveze druženj borcev novomeške občine dva problema: kako reševati stanovanjske težave borcev in kako poskrbeti za priznavalnine, ki so zdaj prenizke.
V občini je nekaj več kot 4300 borcev; med njimi je po podatkih borčevske evidence 58 takih, ki bi potrebovali družbeno stanovanje. Letos bodo rešili težave 21 borcev, 37 družin bo moralo počakati na drugo priložnost. Kajpak pa to niso edine stanovanjske težave. V zadnjih dveh letih so 524 prosilcem odobrili za obnovo in gradnjo novih stanovanj 5,598.000 dinarjev. Od lanskih 963 prosilcev so rešili 302 prošnje, 661 jih je ostalo odprtih. Če upoštevamo, da so v osmih letih dodelili 76 borčevskih stanovanj, potem je razumljivo, kako pereča in dolgotrajna je naloga, ki je zdaj sredi reševanja.
Prav gotovo je izredno pomembna naloga tudi ureditev priznavalnin. Zdaj dobijo borci 100 do 170 din mesečne priznavalnine. Znesek, je tako majhen, da nekateri borci upravičeno negodujejo, češ da je to miloščina, še huje pa je s tistimi borci, ki so ostali na kmetijah. Zdaj so ostareli in dostikrat ne zmorejo niti plačila davkov, čeprav imajo olajšave. Zemlja ostaja neobdelana, družbene pomoči pa ne dobe.
Nekateri so bili na skupščini mnenja, naj bi kmetom dali priznavalnine, zato pa
naj bi se kmetje obvezali, da bodo po smrti prepustili zemljo občinskim skupščinam. Bržkone pa tak način ni najboljši. Predvsem to ne bi več bila družbena pomoč, ker bi v zameno družba kmetu vzela zemljo. Povrh vsega ^pa: kdor vsaj malo pozna kmečko navezanost na zemljo, bo vedel, da velika večina kmetov na tak način ne bi pristala. Pravilno je zato mnenje: med vojno so kmetje veliko žrtvovali, danes se jim pač moramo oddolžiti, kot smo se oddolžili drugim.
J. SPLICHAL
Na seji o gospodarstvu
Na 11. seji novomeške občinske skupščine, ki bo v torek, 5. maja, bo na dnevnem redu 12 točk. Prav gotovo bo najpomembnejša . obravnava analize zaključnih računov delovnih organizacij iz gospodarstva in ocena razvoja gospodarstva v novomeški občini za letos. Odborniki bodo razpravljali tudi o najvišjih prodajnih cenah na drobno za razna živila in o naj višjih maržah za nekatere proizvode. Izdali bodo še odločbo o ustanovitvi ekonomsko-ad-ministrativnega šolskega centra, dosedanja ekonomska šola pa bo postala organizacijska enota centra.
25 let slovenske vlade
Občinske konference SZDL naše pokrajine vabijo prebivalce, naj se med prvomaj-skami prazniki namenijo na izlet v Ajdovščino, kjer bo v nedeljo, 3 maja, velika slavnost ob 25-letnici ustanovitve prve slovenske ,vlade. Ob devetih dopoldne bo slavnostna seja izvršnega sveta skupščine SRS in občinske skupščine Ajdovščina, na kateri bo govoril Stane Kavčič, ob 11. uri bo na Policah nad Ajdovščino na množičnem zborovanju govoril dr. Marjan Brecelj, nastopili pa bodo združeni pevski zbori Primorske. Po zborovanju bo popolne letalski miting in revija pihalnih orkestrov.
SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL
Podeželje preveč zaostaja?
V razpravi o programu SZDL so bila v ospredju komunalna vprašanja vasi - Razburjenje in ogorčenje ob napakah pri popisu aktivistov
Poslovnik, pravila in pravilnik so sprejeli na seji 23. aprila skoraj brez *az-prave in brez sprememb Predsednik Franc Beg je v uvodni razlagi programa poudaril, da predlagani program vsebuje osrednje lalo-ge, ki so zelo zgoščeno nakazane. Krajevne organizacije in drugi organi SZDL bodo morali te naloge v okviru svojih možnosti razširiti in dopolniti glede na potrebe. Zadržal se je ob najpomembnejših točkah programa, ki so: nadaljevanje razprave o zdravstvu in zdravstvenem zavarovanju, o sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja, o kulturnih skupnostih in financiranju kulturne dejavnosti, o položaju za-
Program bo treba uresničiti
Sindikati o osnutku političnih ciljev in nalog
Na četrti seji občinskega sindikalnega sveta v Novem mestu so za delegata na konferenci slovenskih sindikatov izvolili Janka Goleša, predtem pa so govorili o političnih ciljih in nalogah slovenskih sindikatov.
Ugotovili so, da bo treba program tudi uresničevati, če ga bodo slovenski sindikati sprejeli, da pa bo treba določiti akcijski program in v
Dokončanje vodnih del v šmarjeških Toplicah
Splošna vodna skupnost Dolenjske ima letos v načrtu dela v vrednosti okrog 540.000 din. Največ sredstev bo prispeval republiški vodni sklad. Drugi dohodki bodo: 1 odst. od katastrskega dohodka ter prispevki krajevnih skupnosti in gospodarskih organizacij. Na območju novomeške občine bodo letos končali že lani začeta dela v Šmarjeških Toplicah ter opravljali vzdrževalna dela v Dolenjskih Toplicah in pod Gorjanci.
Zaradi meja največ sporov
Poravnalni svet v Mirni peči je obravnaval letos šest sporov. Največ hude krvi je nastalo zaradi zemljiških meja med sosedi, nekateri pa so se pritožili tudi zaradi obrekovanja, žaljenja časti in terjatev. Nekaj so jih pomirili, drugi pa bodo iskali pravico na sodišču.
njem povedati, kdo bo moral naloge izvajati in do kdaj morajo biti posamezni cilji uresničeni. Kasti so razpravljali o najnižjih osebnih dohodkih, o nadomestilih za dopuste, o cenah in o izobraževanju.
Vsi so se strinjali* da bo potrebno zagotoviti v vseh delovnih organizacijah take osebne dohodke, ki bodo zadoščali za minimalne življenjske stroške, kar doslej v naši občini še ni povsod urejeno. Gre za kmetijstvo, gozdarstvo in tudi nekatera industrijska podjetja. Ni pa nujno, da je minimum 700 dinarjev; ob takem naraščanju stroškov bo ta vsota kmalu premajhna. Zato so se tudi zavzeli za stabilnejše cene. Nadalje so opozorili na prenatrpane šolske programe. Obenem so predlagali, da bi morali s štipendiranjem popraviti neugodno razdelitev študentov, saj je iz obrobnih slovenskih pokrajin v Ljubljani vse manj mladine. Ko so govorili o nadomestilih za dopuste, so rekli, naj bi ta ne bila manjša od 300 dinarjev, priporočili pa so, naj bi upoštevali še družinske člane.
sebnega kmetijstva in samoupravnih odnosih na vasi, o gospodarstvu, zasebnem delu, izobraževanju, kadrovskih pripravah na volitve, ciganskem vprašanju itd. O vseh teh vprašanjih bodo razpravljala in odločala skupščinska tele sa in samoupravne skupnosti, SZDL pa mora dati o njih politično oceno ter razprave in odločanje usmerjati.
Na konferenci se je prigU silo k besedi veliko članov Načeli so vprašanje otroškega varstva, varstva starih ljudi in še zlasti k9munalna vprašanja na podeželju. Člani konference iz Stopič. Straže, Orehovice, Hinj, Dol. Toplic, Poljan, Otočca, Prečne in Žužemberka so ugotavljali, da so podeželski prebivalci s samoprispevkom, s prostovoljnimi deli in podobnim veliko prispevali k naprodku vasi, da pa kljub temu vas vedno bolj zaostaja za mestom. Želeli so pri svojem delu več pomoči. Omenjali so slabe ceste, veliko potrebo po gradnji vodovodov, prevoze šolskih otrok in podobne težave, ki tarejo vas.
Več članov konference je menilo, da je v popisu akti-
vistov OF narejeno veliko na paK in da tega naziva ne morejo nositi ljudje, ki so uveli pod zaščito okupa\>rjev ah pa celo sodelovali z njim. in sc se ob popisu vrinili med aktiviste. Na konferenci so ugotovili, da imajo organizacije SZDL dovolj možnosti takšne primere raziskati.
.A, J.
P0R0DNi$NiCE$Si
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Ana Turk iz Ostroga — Milana, Kristina Švajger iz Metlike — Majo, Ana Močnik iz Šentjerneja — Amadejo, Ida Borse iz 2abje vasi — Aleksandro, Marija Kambič iz Loke — Bernardo, Danica Barkovič iz Loke — Jožico, Milena Kastelic iz Praproč — Igorja, Francka Petrič iz Trnovca — Darjo, Marija Bobnar iz čmuč
— Andreja, Frančiška Hauptman iz Metlike — Iztoka, Ljudmila 2u-pevc iz Mrčnega sela — Aleša, Valerija Kos iz Martinje vasi — Igorja, Bariča Bartolac iz Metlike
— Liljano, Jožefa Kirn iz Dobra-vice — Mileno, Draga Mušič iz Vranovičev — Boruta, Olga Colarič iz Kalc—Nakla — Olgo, Helena Turkovič iz Črnomlja — Igorja, Marija Spec iz Zavrha — deklico, Marija Lamovšek iz Mirne vasi — dečka, Cvetka Jakša iz Brstovca
— dečka, Ana Kuhar lz Dolnjega Polja — deklico in Ema Krnc iz Dolnjih Kamene — Igorja. — čestitamo:
Novomeška kronika
Društvo upokojencev Novo mesto
DRUŠTVO UPOKOJENCEV priredi za člane izlet 20. maja namesto izleta, ki je bil predviden v aprilu. Prijavite se v pisarni DU do 15. maja. Tam dobite tudi vse druge informacije. Program izleta bo tak, kot smo ga predvidevali v aprilu, vplačani zneski pa veljajo za zdaj najavljena Izlet.
■ VrEHODI ZA PEŠCE so spet vidni na novomeških ulicah. Delavci komunalnega podjetja so prejšnji teden obnovili zebre. Sedaj se nihče več ne bo mogel pritoževati, da ob najbolj prometnih urah ne more čez cesto — če bodo tudi vozniki to upoštevali.
■ TENIŠKA IGRIŠČA na Loki so letos začeli urejati precej pozno. Sezona se je z lepim vremenom že pričela, igrišča pa so začeli komaj pripravljati.
■ NA GLAVNEM TRGU preurejajo nekdanjo komisijsko trgovino. Sedanje Astrine .prostore pa bodo deloma preuredili v podhod za pešce, s čimer bodo razbremenili zelo ozko grlo na Cesti komandanta Staneta.
■ GOSTIŠČE NA LOKI se že pripravlja na poletno sezono. Po suli so pesek in uredili bližnjo okolico. Verjetno bi bilo treba že sedaj misliti tudi na kopališčni prostor. 2al je vsako leto bolj
70 rv i
■ LUKNJE NA ASFALTU na
Cesti herojev in na Bršlinski cesti so v zadnjih desetih dneh delavci Komunalnega podjetja pokrpali. Negodovanja je zdaj konec, saj se avtomobilske gume ne ugrezajo več v jame na obeh mestnih dohodih, po katerih se odvija največji del prometa Komunalno podjetje moramo pohvaliti, ker je letos popravilo asfalt veliko prej kot sicer.
■ ZADNJA MOD\ je prodrla tudi v naše trgovine s čevlji. Res, da letošnji modeli spominjajo na coklje, vendar so Novomeščanke že kar segle po njih. Končno nam čevljev po zadnji modi ne bo treba iskati v —' Italiji.
■ CENE NA TRGU so bile prejšnji teden take: solata 6 do 9 din, pomaranče i din, limone 5, zelje 4 din, jabolka I do 3,5 din, cvetača 6 do 3 din, banane 3 do 6 din, čebula 3,6 do 4,5 din, česen 10 do 12 din, ohrovt 3,4 do 5, špinača 3 in 5 din, krompir 0,60 do 1,50 din, grozdje 4,5 in 5 din, korenček 3,5 do 6 din, fižol 5 din, peteršilj 3,5 do 5 din, Jajčka 0,50 dinarjev.
■ RODILA JE Olga Golob ■ Mestnih njiv — Primoža.
— Ena gospa je rekla, da bo potrebno v bodoče temeljiteje gledati tudi v televizijski spored, kadar bodo sestavljali dnevne rede: na občinsko sindikalno sejo so hodili s precejšnjo zamudo, ker so rfo televiziji gledali, kako Zvezda zabija gole Italijanom, potem pa se jim je mudilo domov, ker je bilo že pozno.
SPREHOD SKOZI SLABO STOLETJE FRANCA GORJUPA IZ .LAZOV OB KOLPI
Z zidarskim orodjem po vsej Avstro-Ogrski — Žandar, avstro*ogrski vojak in rdeče-armejec — Kmet, zidar, veterinar, pisar in župan — Med zadnjo vojno so zaradi izdajstva ubili sina - Dokumenti za pokojnino zgoreli, njegovo delo pa ie ostalo — Z
dobrimi pripravami se da priti na Mars
grad in Stari trg. Za njimi je prišla črna papeževa vojska.«
— Kakšna papeževa vojska?
»Italijanska! Saj jih je papež blagoslovil, da bodo srečni, pa so jih dobili po nosu.
Italijani in Nemci so bili kakor eni. In so potem zaradi izdajstva prišli po teh skalah nad vasjo in iz vseh strani proti nam Nemci in beli.«
Spet so vzeli glavno besedo mati:	‘
»Vzeli so sosedove tri fante, Kapša iz Hrelina, brata našega učitelja Rauha in našega. Vseh šest so potolkli: sosedove tri skupaj, našega in onadva pa spet skupaj- Sem šla gor, kjer so ležali. Naš je še dihal. Sem ga vprašala:
— Me poznaš, sinko?
Besed ni več zmogel, a mi
je odgovoril:
— Mhm ...
— Te jako boli?
— N,), na ...
Potem je pa kmalu izdihnil.
Smo jih zvečer naložili vse tri v trugo, v kateri vozimo repo in krompir s polja. Pa so vojaki začeli rakete metati in smo morali vse tri tam pustiti in itd domov.«
★	Ena repa je bila premalo
— Kdo pa je bil najhujši?
»Neki belogardist Cvetko.«
— Je bil domačin?
»Ne, Štajerec. So jih potem ujeli in obsodili v Črnomlju. Smo bili dva dni tam na razpravi. Nekatere so obsodili na smrt, druge na zapor in so zdaj že doma. Vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo izdajstva.«
— Zakaj so vašega in druge ubili?
Se isto leto sem bil že v Odesi pod komando Lenina, v zelenem kadru, rdeči gardi oziroma Rdeči armadi. Od tam smo šli v Nikopolje, potem Jekaterinoslav, Kijev, Podlansko, Podolsko, Hastor. Naš komandant pri Kijevu je bil general Tomšek (Timo-šenko?).«
— Kaj ste pa delali?
»Neprestano smo bili na
pohoddh, položajih, v borbi, zapirali smo ceste, poti, stražili, se borili «
— Proti komu ste se borili?
»Proti cesarski Rusiji, grofom in takim, če smo jih dobili, smo jih poslali v preiskavo.
•	Leta 20 so nas poslali domov. Prišel sem spet v Laze. Nisem hoted ostati tu. Rad bi šel domov, v^čepovan, a so Italijani med vojno vse požgali. Naša hiša je bila med vojno trikrat poškodovana. So iz Kanala na čepovan metali granate, so naredile tako velike jame, da bi vanje lahko konja zakopali.
Našo hišo so domači popravljali, potem pa so jo Italijani požgali. Domov nisem
Divja je dolina Kolpe od Dola proti Lazom in naprej proti njenemu toku. Skozi strme hribe se prebija Kolpa. Kmetje le težko najdejo ploden košček zemlje, ki pa je pogosto z vozom nedostopen, zato morajo pridelke v glavnem znositi domov. Pokrajina je lepa, privlačna za turiste, vendar se sem običajno ne vračajo, ker je ta del Kolpske doline zaradi slabih cest le težko dostopen (Foto: Primc).
— Se zanimate za polete na Luno?
»O, to pa tc! Koliko let je že on govoril, da bodo šli ljvdje na Lvno, kot 'la je vedel!«
— Oče p8 sc preudarne^ na-daljevali:
»Mislim, da dobre priprave vse naredijo. Študirani ljudje pripomorejo, da gre napredek naprej... in potem morajo spet študirani ljudja več vedeti in gre spet naprej .,.
Na Mars pa je dolga pot, in bo šlo, če jih bodo motorji vlekli.«
»Kot bi šel ti v Čmome .l, če bi te motor vlekel,« ni mogla zadržati zbadljivo, šaljivega jezika ženska, oče pa se niso dali motiti:
»Velik denar so stran vrgli, ko jim zadnji polet na Luno ni uspel Tudi v Vietnamu mečejo denar za orožje, po svetu pa strada veliko ljudi.
Ampak svet je kultiviran vsako leto bolj. Tako mora biti, saj se gre le tako lahko naprej.«
JOŽE PRIMC
90-letnega Franca Gorjupa sem dobil doma v Lazah pri Predgradu, ko je bral časopis, njegova 11 let mlajša žena Marija pa je gospodinjila.
Rajstni dan je praznoval 2. aprila, a ga takrat zaradi slabega vremena in snega nisem mogel obiskati, saj pozimi sem še poštar ne prihaja.
»Partizani so imeli kredit pri nas. Stari jim je še čevlje krpal. Kadar so prišli, smo jim vse dali. Se spominjam, ko sem drobni krompir za svinje kuhala, pa so prišli lačni in ga jedli. Sem jim pokazala tudi njivo in jim dovolila, da popukajo vso repo. So z dekami prišli in jo naložili, čeprav je je bilo veliko, je bila ena premalo.«
— Kako premalo?
»Kurirji so povedali, da so
repo delili. Vsakemu eno. Pa je bila ravno ena premalo, da bi imel vsak svojo «
— Se spominjate katerih partizanov, ki so zahajali k vam?
»Neki Osbalt ali Ožbolt iz Dolge vasi pa Pirnatovi Janez, Tone, Franc in Lojz so bili najpogosteje pri nas.«
Franc in Marija Gorjup iz Lazov ob Kolpi sta v zakonu že skoraj 53 let. Rodila sta se še v prejšnjem stoletju, ko je po naši domovini šele začel voziti vlak, "danes pa se zanimata za polete na Luno. Foto: Primc
★	Rane se počasi celijo
— Spominjate se ranjke Avstrije pa stare Jugoslavije: kako ste živeli taKrat in kako danes, oče?
»Stara Avstrija je dala zaslužek. Vedno je bilo delo, plača pa res bolj skromna. Ko sem 19 let star delal na Dunaju, sem zaslužil forint in 10 krajcarjev. Pol plače je šlo za menažo in nočnino, pol je pa ostalo. Če nisi pil in zapravljal, je kar šlo.«
— In v stari Jugoslaviji?
»župan je bil 7 let,« se niso
mogli strpeti mati, oče pa so nadaljevali:
»Bil sem vešč pisanja, pa so ljudje pri volitvah deja i naj bom jaz župan, ker znam pisati. Otepal sem se, pa s>> me vsaeno izvolili.«
Zupanovati so oče začeli leta 1924, in sicer za vasi Dol, Bilpa, Laze in Hrelin- Zupan ni dobival plače, pač pa le dnevnice in »kilometrino«, če je po službenih opravkih pe šačil v 26 km oddaljeni črno melj. Plača je pripadala le občinskemu pisarju. Franc Gorjup je bil in župan in pisar hkrati, razen tega pa še predsednik šolskega odbora.
—	In kako je danes?
»Je nekaj bolje,« so začeli mati. »Morali bi- dobit' kakšno podporo Saj ie 7?prosil pa še ni rešeno.«
Oče so dodali: >>V3i doku-
menti o službi do prve vojne so zgoreli skupaj s hišo v če-povanu. Predori pa še stojijo, k’ sva jih gradila z jče*om. in ljudje se z vlaki vozijo skoznje.«
—	Kako ocenjujete svoje dosedanje življenje?
»Nič lepega ni bilo,« so spet začeli mati, »vendar so se r'a-ne malo zacelile in ni več tako hudo
Nisva se kregala. Ni bil pijanec in zapravljivec, ampak skrben gospodar. Skromno sva živela. Se danes sem zadovoljna. Ne tečejo mu več vedno prav roke, pa »»a obujem, in če treba, tudi oblečem.
Odkar sva v tej hiši, je od šlo iz n e (umrlo) 9 ljudi: štirje starci in 5 otrok.«
★	Bodo zdržali motorji do Marsa?
Ko sem povedal, da sem od časopisa in da se bomo kaj pomenili, so oče odšli najprej po tobak za čikanje, mati v klet po žganje, jaz pa sem medtem pripravil beležko in svinčnik.
★ Zidal je železniške predore
»Ne, ne, nisem doma iz Lazov«, so začeli odgovarjati oče- »Rojen sem v Čepovanu pri Gorici. Doma je bila revščina. Vojake sem služil od 1900 do 1904. Bil sem v Judenburgu. Zadnje leto sem dobil dve zvezdici. Bil sem korporal.
Od 1904 do 1910 sva z očetom delala tunele, železniške predore, po vsej Avstro-ogr-ski. Oče me je naučil zidarstva. Leta 1910 sem delal še v rudniku v Alzaciji in Lo-taringiji. Potem sem bil doma. S prihranki smo popravljali hišo, kmetoval sem in pomagal drugim pri zidarskih delih.
★ Šest let pod orožjem
Od leta 1914 do 1920 sem bil skoz pod orožjem. Do leta 1917 sem bdi pomožni orožnik na različnih žendarmerijskih postajah, nazadnje v Predgradu, kjer sem spoznal svojo ženo Marijo. Jeseni 1917 sva se poročala, takoj nato pa sem moral k vojakom in na fronto.
šel še zato, ker nisem hotel biti pod italijansko zasedbo. Z Italijani se nikoli nisem mogel. Kamor sem šel, so bili vedno za menoj, še na stranišču nisem imel miru «
★ Gorje zaradi izdajalcev
— In kaj. ste delali med obema vojnama?
Zdaj pa mati Marija niso več strpeli. Morali so seči v besedo:
»Delal je na posestvu, pomagal ljudem pri zidarskih delih in celo kravam je pomagal pri telitvi. Ponj so prihajali tudi s hrvaške strani. Vsem je pomagal in vsi so ga imeli radi. Najbolj pa nas je vznemirjala vojna, ko so prišli Italijani in Nemci.«
— Zdaj so spet prišli do besede oče:
»Leta 1940 se je začelo nekaj pominati, da bo spet zeleni kader. Takoj sem vedel, da bo prišla naprej spet rdeča garda. In leta 1941 se je res začelo.
Leto in dan je bilo 12 italijanskih vojakov tudi v Smal-čevi hiši ob Kolpi, potem je prišla velika komanda v Pred-
■ h i	PKi. f¥tWK\iTm\ra Ai n
j DEL
DREVESA
KRMA
HROMET
preb,
Torina
GARDNER
ZAIMEK
LJUBU
LOKAL
AKTINIJ
RANO-
CELNIK
KAKO SE NAPOVEDUJE VREME IN KAKŠNO BO LETOŠNJE POLETJE
BOJTE SE TOČE!
Vremenoslovec dr. Vital Manohin iz Ljubljane, ki vsak teden napoveduje vfreme v Dolenjskem listu in murskosoboškem Vestniku, se je ljubeznivo od-zval naši prošnji in je napisal več o tem, kako se napoveduje in kakšno naj bi bilo vreme letos poleti.
Meteorologija ali vre- , menoslovje preučuje fizikalne procese v ozračju, ki se na zunaj izražajo kot vremenski pojavi. Ker vsak fizikalni proces potrebuje čas za svoj nastanek, za svoj razvoj in za dozoritev, da lahko sproži te ali one vremenske pojave, se vreme ne more spremeniti nenadno. »Nenadna« sprememba vremena se nam le zdi, zato ker prej nismo zasledovali njene dolgotrajne predpriprave ali pa slabo poznamo zakone, po katerih se vremensko stanje spremeni.
Vendar je treba poudariti, da je vremensko napovedovanje nnatno starejše od znanosti o vremenu, ker so ljudje že zdavnaj poskušali le po zunanjem videzu neba ali oblakov, in to seveda brez vsakega pojma o fizikalnem mehanizmu teh pojavov, sklepati o prihodnjem vremenu. Tudd v sedanjem času meteorološka znanost še m pojasnila vseh fizikalnih zakonov vremena, zato še ne daje možnosti za izdelavo prave znanstvene napovedi. Zato tudi sedanje na-ročne, to je za današnja dan ali kvečjemu jutrišnji dan, bodisi napovedi za daljši rok, nikakor ni-so nezmotljive, ker so le
delno znanstvene. Manjkajoči znanstveni del pri napovedih vseh vrst pa bolj ali manj nadomešča tako imenovana »znanstvena izkušnja«, ki se imenuje v znanosti »empirizem«. Empirizem je važen zlasti pri dolgoročnih napovedih, ker znanost še ni zmožna izvesti tolikšno množico najtežjih matematičnih računov, ki so potrebni za znanstveno utemeljitev dolgoročnih napovedi. V nasprotju s tem pa je empirična možnost dolgoročnih napovedi zelo velika, ker fco mnogokje na razpolago že večstoletni podatki o vremenu, ki omogočajo preučitev v empiričnih. zakonitosti. Empirične zakonito-
sti niso same po sebi iz dolgoletnih opazovanj, marveč jih je treba odkriti. Tudi 10-dnevne napovedi, ki jih objavlja naš list, kažejo, kako nastaja splošno bodoče vreme iz preteklega.
Vreme se da za več mesecev vnaprej le zelo približno nakazati, večinoma brez določitve kakršnihkoli podrobnosti.
Tako kaže letos, da ustalitve lepega vremena ne bo niti spomladi niti poleti, pač pa bodo pogoste periode lepega vremena s trajnostjo. 4 dni in redkokdaj s trajnostjo 6 do 7 dni Tudi dnevi s trajnim dežjem bodo zelo redki. Najčešće bodo deloma jasni dnevi s krajevnimi plohami. Žal je letos pričakovati preveč toče! Od poletnih mese-cev kaže, da bo avgust najlepši, četudi bo krajevnih neviht tudi v avgustu dovolj.
DEL
OBRAZA
OBIČAJ
LEGA
OMAMA
JBOZICA
SR KLUB
DROZG
ODPADEK!
IT.LUKA
DUŠIK
GERM.
OREL
FAD/VINA
NANADIJ
ČETRT
POPIS
BOJNIH
POHODOM
PROMET!
OBJLKI.
SESTAVIL
J.UDIR
NAGRADNA KRIŽANKA
Za oddih v prvomajskih dneh vam danes ponujamo skandinavsko križanko; mnogi trde, da jih je celo laže reševati kot klasične križanke. Med reševalce bomo razdelili 30 nagrad:
1. nagrada — 200 din
2. nagrada — 150 din
3. nagrada — 100 din
4. nagrada —	80	din
in 26 lepih knjižnih daril
Reševalce prosimo* da upoštevajo že znana navodila: izrezana križanka bo hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju! Rešitve nam pošljite najkasneje do četrtka, 14. maja, na naslov:	DOLENJSKI	LIST,	Novo	mesto,
p. p. 33 — V levi spodnji kot kuverte pripišite: KRIŽANKA. — Ne pozabite, prosimo:,vaš naslov mora biti obvezno napisan na belem robu križanke!
Lep pozdrav vsem reševalcem križank!
Vp«
DOLENJSKI LIST
Hi
GRAPA
FALOT
GRADB.
MATER.
NAGON
TRENING
PTICA
SLOG'
BANJA
LUKA
NEPECEN
KRUH
PIJACA
MAROKO
LAT.
VEZNIK
AFR. DRŽAVA
ZG0D.GR
MESTO
ZELENICA '
ŽIVAL
\ZmR0-
&LMCA
LANTAN
VOZILO
RADIJ
OKON-
ČINA
BOGINJA
JEZE
NIKELJ
UMAZA-
NIJA
ŽIVAL Z
DRAGX
KRZNOM
PREBIV.
BANATA
GRŠKI
JUNAK
NADAV
MREŽA
ČOLN
VIŠINA
TOČKE
RISAL
J.U.
PRITOK
MORAVEj
VR.K0ZE
VREDN.
PAPIR
GLASBI10
KOME
STANOV.
VRSTA
BARIJ
PRITRD.
iZOBRAZ.
GL.MJ0R1
DANIJEL
POZIV
0RGVIDA
OVOJ
ASSOC.
PRESS.
VODIČ
LUTK
SLOV.
FILM
SKLOP
ISTROJEV
IZRAEL,
LUKA
!SEI
OBČINSKI SINDIKALNI SVET SEVNICA
Občinska skupščina Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinska konferenca ZMS
Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj, praznik dela!
m
IBBBBB!
IBBI
GOSTINSKO PODJETJE SEVNICA
čestita svojim gostom in poslovnim prijateljem za 1. maj in se priporoča za obisk v obratih:
KOLODVORSKA RESTAVRACIJA, SNACK—BAR, GOSTILNA NA KRI2IŠČU, PRI LOVCU in DRUŽBENA PREHRANA.
= KONFEKCIJA
JUTRANJKA
SEVNICA
*
m
METALNA
WSSS3BBBBBBBS£3BBBBaBBSBBB
= H
= H
GRADBENO OPEKARSKO I PODJETJE
I mm na
[ DOLENJSKEM
BRatSflBBBBBBBSSBBBBBBBBBBfiBBflBBBBBflBSr:
s svojimi obrati čestitamo delovnim ljudem za praznik dela!
Priporočamo se za naročila!
11 KRMELJ
»s
Izdelujemo kovinske konstrukcije.
Za praznik dela iskreno čestitamo!
KOVINSKO PODJETJE SEVNICA
Izdelujemo razno kovinsko opremo! Čestitamo za 1. maj, praznik dela!
STILLES
SEVNICA
tovarna stilnega pohištva in notranje opreme
■
K
B
B
b
Priporočamo naše kvalitetne izdelke in čestitamo || |j za 1. maj!	H	|§
I KOPITARNA [ SEVNICA
|	• KOPITA
|	• PETE
|	• NAPENJAČI ZA ČEVLJE
n
g Za 1. maj, praznik delovnih ljudi, čestitamo!
TREBNJE
OBČINSKI SINDIKALNI SVET
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Za 1. maj, praznik vseh delovnih ljudi pozdravljamo naše občane in vse državljane SFRJ in jim želimo še veliko delovnih zmag!
KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE
g H čestitamo za 1. maj. praznik dela!
Vsem poslovnim prijateljem, sodelavcem in kooperantom čestitamo za 1. maj, praznik dela.
Priporočamo se za obisk vseh naših prodajaln in poslovnih lokalov!
IB9I
KOMUNALNO	[
OBRTNO PODJETJE	jj
SEVNICA
Priporočamo naše usluge in hkrati čestitamo za 1. maj, 'praznik dela!
Z* HLADNO 08U&OVA-N£ JEKi.tNg PftOFOSTIP-S«E	HALE
KEMOOPREMA TREBNJE član konzorcija
IZDELUJE NA KLJUČ TIPSKE INDUSTRIJSKE HALE, VSE VRSTE CISTERN IN TEHNOLOŠKO OPREMO.
NIZKE CENE, KRATEK DOBAVNI ROK.
PRIPOROČAMO SE ZA NAROČILA IN ČESTITAMO ZA 1. MAJ!
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE TREBNJE
Priporočamo naše usluge in čestitamo za l.maj, §§ praznik dela!
STANOVANJSKO PODJETJE TREBNJE
=	=	Vsem	stanovalcem	čestitamo	zii	l.maj,	praznik	dela!	s
lesni kombinat NOVOLES Novo mesto - Straža
S SVOJIMI TOVARNAMI
TOVARNA STILNEGA POHIŠTVA TOVARNA PLOSKOVNEGA POHIŠTVA TOVARNA DROBNEGA POHIŠTVA TOVARNA VEZANIH PLOŠČ ŽAGA V SOTESKI IN STRAŽI
KI VSEM PRIPOROČAJO SVOJE KVALITETNO POHIŠTVO POLIZDELKE IN SUROVINE
KNJIGOTISK
TISKARNA - KNJIGOVEZNICA - KARTONAŽA
NOVO MESTO, Glavni trg 14
vse vrste grafičnih uslug opravljamo hitro, kvalitetno in poceni
ZA 1. MAJ ISKRENO ČESTITAMO!
i$ca
SEVNICA
obvešča cenjene kupce, da je pripravila za sezono 1970 bogato izbiro ženskih kopalnih oblek iz najkvalitetnejših elastičnih tkanin, v vzorcih in modelih, ki so ekskluzivni v Evropi. Enodelne:
PORTOFINO, PALERMO, JESOLO, GRECCO, SAN REMO, MARINO, KATICA, JANJA, DARINKA, CARMEN, KSENIJA, ALENKA, MIRJANA, SLAVICA, NEVENKA, ZLATA, TEREZA, BERTA, VILMA, STELA, MILOJKA, GORDANA Dvodelne:
NAPOLI, BARI, ACA, META, BEBA, LOLA, ADA, RADA, LEA, TEA, MIŠA, CICA, HEDA, RIA
Kopalne obleke »LISCA-BOUTIOUE 1970« so opremljene s kuponi za nagradno žrebanje
„Z LISCO NA KANARSKE OTOKE"
PRAVILA ŽREBANJA:
V	žrebanje je vključen vsak kupec kopalne obleke »LISCA-BOUTIOUE 1970, ki izpolni nagradni kupon in ga pošlje na naslov: Konfekcija »LISCA«, Sevnica.
Javno žrebanje prispelih kuponov bo konec avgusta ali v začetku septembra in bo prenašano po televiziji.
Izžrebanim nagrajenim kupcem nudi »LISCA« brezplačno potovanje iz Sevnice na Kanarske otoke in nazaj s sedemdnevnim brezplačnim bivanjem v mestu PUERTO DE LA CRUZ (Tenerife) v hotelu CARIVER.
Nagrajeni kupci bodo potovali z avtobusom iz Sevnice v Ljubljano, od Ljubljane do Miinchna z vlakom v couchett-vagonu in z avionom od Miinchna na Kanarske otoke.
Potovanje bo trajalo od 7. do 16. novembra 1970. Organizira g'a »KOMPAS«, Celje, ki bo udeležencem dal vsa potrebna navodila.
Nagrajeni kupec lahko svojo pravico odstopi drugemu* ne more pa terjati od »LISCE« plačila namesto potovanja.
Kopalne obleke »LISCA-BOUTIOUE 1970« bodo v prodaji v vseh modnih trgovinah od aprila dalje. Pri nakupu prekontrolirajte ali je h kopalni obleki pripet nagradni kupon.
Želimo, da bi vam bila sreča pri žrebanju naklonjena in prijetno 7-dnevno bivanje in kopanje v aranžmaju »Poletje v zimi« na Kanarskih otokih.
ZA 1. MAJ POŠILJAMO POZDRAVE VSEM DELOVNIM LJUDEM!
a
I
'i
TEKSTILNA TOVARNA
NOVO MESTO
je edina jugoslovanska specializirana tovarna za proizvodnjo visokokvalitetnih česanih tkanin.
ZA 1. MAJ. PRAZNIK DELOVNIH LJUDI, ČESTITAMO!
ŽIVILSKI KOMBINAT
ŽITO
LJUBLJANA
DE PEKARNA IN SKLADIŠČE NOVO MESTO
Kupujte naše mlcvske, pekarske in konditorske izdelke.
Za 1. maj, praznik delovnih ljudi, čestitamo!
GOSTINSKO PODJETJE	1
HOTEL METROPOL	*
NOVO MESTO
vabi v svoje lokale: KAVAKNO, RESTAVRACIJO, KLETNO RESTAVRACIJO in DELIKATESO
Za 1. maj čestitamo cenjenim gostom in vsem delovnim ljudem!
- okna vseh vrst
- vrata - sobna, vhodna, balkonska in garažna
- polkna
Za 1. maj, praznik delovnih ljudi, čestitamo!
Vsem čestitamo za 1. maj praznik dela!
GRADBENO IN OBRTNO PODJETJE NOVO MESTO
i	•	*
Gradimo manjše industrijske objekte, skladišča, lokale, stanovanjske hiše in drugo.
S svojimi obrati čestitamo investitorjem in poslovnim sodelavcem za 1. maj, praznik dela!
MIZARSKO PODJETJE
PODGORJE
ŠENTJERNEJ
ELEKTRO LJUBLJANA
ENOTA
NOVO MESTO
Vsem potrošnikom električne energije čestitamo za praznik dela!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦<
ZAVAROVALNICA
SAVA
m
m
ISKRA
TOVARNA USMERNIŠKIH NAPRAV
NOVO MESTO
V ZDRUŽENEM PODJETJU ISKRA KRANJ
čestita za 1. maj!
♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦
4,	Priporočamo naše izdelke in čestitamo za pfaznik *
♦	dela!	♦
♦	♦
♦	♦
PODJETJE
REMONT MIRNA PEČ
Priporočamo naše usluge in čestitamo za 1. maj, praznik dela!
POSLOVNA ENOTA NOVO MESTO
• zavarovanje premoženja
• življenjsko zavarovanje
• nezgodno zavarovanje
Za 1. maj čestitamo vsem našim zavarovancem in delovnim ljudem!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
INDUSTRIJA OBUTVE NOVO MESTO
Priporočamo našo kvalitetno obutev in čestitamo za 1. maj!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Ribogojstvo „KRKA“ DVOR pri ŽUŽEMBERKU
Vsem prebivalcem Dolenjske, Bele krajine, Spodnjega Posavja in Kočevske čestitamo za 1. maj, praznik dela!
INDUSTRIJA IN RUDNIKI NEKOVIN
KREMEN NOVO MESTO
čestita za 1. maj, praznik dekt!
r
S
PODJETJE DOMINVEST NOVO MESTO i
Občanom in vsem delov nim ljudem čestitamo za 'j praznik dela!	'
KMETIJSKA ZADRUGA
KRKA“
NOVO MESTO
77
vabi v svoje dobro založene prodajalne. Vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela!
KROJAČ NOVO MESTO
Obleke po meri in druge krojaške usluge. Za 1. maj, praznik delovnih ljudi, čestitamo!
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
<►
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
*
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
OPEKARNA ZALOG - NOVO MESTO
Priporočamo naše kvalitetne opekarske izdelke. Za I. maj, praznik delovnih ljudi, pošiljamo pozdrave!
ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE NOVO MESTO
Opravljumo vse vrste električnih instalacij. Za 1. maj iskreno čestitamo!
Tovarna elementov	\
obrat UPORI	i
ŠENTJERNEJ	\
Za 1. maj, praznik dela, čestitamo vsem delovnim 4 ljudem!	♦
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
GOSTILNA »DRSKA«
Fani Jakše
GOSTILNA ŠTRAVS
Podturn pri Dolenjskih Toplicah
čestita svojim gostom za 1. maj in se še nadalje priporoča za obisk!	.
Cenjenim gostom želimo prijetne prvomajske praznike in se priporočamo za obisk!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET BREŽICE
Občinska skupščina Občinska konferenca SZDL Občinska konferenca ZKS Občinski odbor ZZB NOV Občinski komite ZMS
Vsem delovnim ljudem naše pokrajine in prebivalcem naše domovine čestitamo zal. maj, praznik dela!
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
Proizvajamo gozdno lesne asortimente in jih nudimo potrošnikom.
Ob 20-letniei našega podjetja čestitamo za 1. maj, praznik dela, vsem delovnim ljudem!
tmi-m
X aVavSI*,
TRGOVSKO PODJETJE
LJUDSKA POTROŠNJA BREZICE
Obiščite naše prodajalne!
Za 1. maj čestitamo našim potrošnikom in delovnim ljudem!
KMETIJSKA ZADRUGA BIZELJSKO
Pijte pristna bizeljska vina, ki jih pridelujemo v našem obratu.
Za 1. maj iskreno čestitamo!
PETROL
Ljubljana PE BREZICE
Na naših servisih dobite vsa potrebna goriva in maziva za vaš avtomobil.
Za 1. maj čestitamo!
KMETIJSKO JN TRGOVSKO PODJETJE
BREŽICE
= Priporočamo naše kmetijske proizvode:
1	•	meso
1	•	perutnino
j	•	nageljne
I	•	jajca
1	•	sadje
^ Obiščite naše prodajalne!
1 ZA 1. MAJ ISKRENO ČESTITAMO!
Obiščite GRAD MOKRICE
HOTEL • RESTAVRACIJA # JEŽA KONJEV
jš Za 1. maj čestitamo!
STANOVANJSKO IN KOMUNALNO PODJETJE BREZICE
čestita stanovalcem in vsem delovnim ljudem za praznik dela!
RESTAVRACIJA »NA GRIČU«
motel Čatež
Obiščite naš lokal, kjer boste solidno postreženi.
Za 1. maj pozdravljamo vse delovne ljudi!
TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO
KRKA
BREŽICE
ZDRAVILIŠČE ČATEŠKE TOPLICE
Za prvomajske praznike obiščite naše gostinske lokale, kopališča in igrišče mini-golf.
Za 1. maj, praznik dela čestitamo!
=	=	Želimo	veselo	praznovanje	prvomajskih	praznikov.	=
=	=	Za	praznike	se	oskrbite	v	naših	prodajalnah!
itfnitt 190$
D E Č E VINO
SLOVENIJA VINO -VINO BREZICE
Priporočamo naša vina in čestitamo za 1. maj!
SPLOŠNO LIVARSTVO DOBOVA
Priporočamo naše izdelke iz sive litine, medenine, aluminija in druge.
Za 1. maj, praznik dela, čestitamo!
OBRTNO
KOVINSKO
PODJETJE
DOBOVA
Izdelujemo vse *r*:te jeklenih konstrukcij. Za 1. maj. prazni’c dela, čestitamo!
TRANSPORT
KRŠKO
Nudimo prevozne usluge. O
Za 1. maj, praznik dela, ^ čestitamo!	<>
O
GOSTINSKO PODJETJE
HOTEL SREMIČ KRŠKO
Za prvomajske praznike obiščite naše gostinske J obrate v Kostanjevici in Krškem, čestitamo našim S ■ gostom za 1. maj!
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO/
TERMOELEKTRARNA BRESTANICA
Pošiljamo prvomajske pozdrave vsem delovnim ^ ljudem!	O
0000000000000000000<00000000000000<0000< ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■v* ■ ■
TOBAČNA TOVARNA V LJUBLJANI
SKLADIŠČE NOVO MESTO
s svojimi prodajalnami na Dolenjskem in v Beli krajini čestita svojim potrošnikom za 1. maj, praznik dela!
inDUSTRijn moTORniH vozil
novo mESTO
S SVOJIMI OBRATI - TOVARNAMI
v BREŽICAH, ČRNOMLJU, na MIRNI, v SEMIČU in na SUHORJU
čestita vsem delovnim ljudem DOLENJSKE, BELE KRAJINE in POSAVJA za 1. maj, praznik dela!
m
-•v
00000000000000000<000000000<00000000000000000<000000000000000000000000000000000
OBČINSKI SINDIKALNI SVET KRŠKO
Občinska skupščina - Občinska konferenca SZDL - Občinska konferenca ZKS -Občinski odbor ZZB NOV - Občinski komite ZMS
i
Pozdravljamo vse delovne ljudi naše občine in širšega območja ter čestitamo za 1. maj. praznik dela!
KOMUNALNO PODJETJE NOVO MESTO
Delovnim ljudem čestitamo za l. maj!
I ■	000000000<000000000000000000000000<0000<
= o	4
■ Y
| s pa pit'ho n je lici ja
m V
/v	industrija za predelavo papirja, kartona in lepenke
O	z obratom VALVASORJEVA TISKARNA KRŠKO
X izdelujemo:
CIKLOSTIL PAPIR VSEH VRST # ŠPECERIJSKE VREČIČE S TISKOM IN BREZ # VSE VRSTE ŠKATEL IZ VALOVITE LEPENKE IN KARTONA S TISKOM IN BREZ m VSE TISKARSKE USLUGE
Priporočamo se za naročila in čestitamo za 1. maj!
SOP KRŠKO
V naših prodajalnah v Krškem, Kostan,levici, na Senovem, Brestanici, Raki in drugih krajih vam nudimo bogato izbiro vsega trgovskega blaga, ki ga potrebujete vsak dan.
V naših prodajalnah boste solidno postreženi in zadovoljni z nakupom.
Za 1. maj čestitamo vsem delovnim ljudem!
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO
s svojimi obrati kleparsko votlo vodnim, soboslikar-sko-pleskarskim in steklarskim
čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj, praznik delovnih ljudi!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
SENOVO
Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj, praznik 2 dela!
PRESKRBA* KRŠKO
00000000<0000000<0000000000000000000000< ISKRA
tovarna elementov za elektroniko LJUBLJANA, v Združenem podjetju ISKRA Kranj
OBRAT KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Čestitamo /a 1. irtUj, praznik delovnih ljudi!
>000000000000000000000000000000-0000000 >0000000000000000000000000000000000000
ELEKTRO LJUBLJANA ENOTA KOČEVJE
Vsem potrošnikom električne energije čestitamo za 1. maj, praznik dela!
>0000000000000000000000000000000000000 £000000000000000000000000000000000000
PODJETJE STORITVENIH OBRTI	O
KOVINAR KOČEVJE
priporoča svoje usluge in hkrati čestita za 1. maj!
>0000000000000000000000000000000000000
>0000000000000000000000000000000000000 £
,	o	o
OBRTNO PODJETJE
OPREMA
KOČEVJE
^	Po najmodernejšem postopku — s toplotno zvarje-
O	nimi šivi izdelujemo AVTOPONJAVE in vagonske
O	PONJAVE iz PVC platna. Opremljamo vse vrste	O
O	lokalov. Nudimo pleskarske in steklarske usluge.	<3,
O	O
O Za 1. maj čestitamo!	,	O
O	O
O	o
>0000000000000000000000000000000000000
>0000000000000000000000000000000000000 o	o
VODNA SKUPNOST ZA VODNO PRESKRBO
KOČEVJA in RIBNICE KOČEVJE
JE
Mercator
poslovna enota TRGOPROMET KOČEVJE
LJUBLJANA
Čestitamo za 1. maj in vabimo v naše prodajalne, ki so vedno dobro založene!
čestita za l.maj!
Priporočamo vam naše izdelke:
• šolsko pohištvo pohištvo za otroške vrtce iverne plošče
• žagan les
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za 1. maj, praznik dela!
>0000000000000000000000000000000000000 >0000000000000000000000000000000000000
ooooOooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo 00000000000000000000000000000000000000000000000000000000
OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOČEVJE
Občinska skupščina - Občinska konferenca SZDL -Občinska konferenca ZKS - Občinski odbor ZZB NOV -Občinska konferenca ZMS
Za 1. maj, praznik dela, čestitamo vsem delovnim ljudem in želimo še veliko delovnih zmag!
l.maj
ZDRUŽENO KMETIJSKO GOZDARSKO PODJETJE KOČEVJE
Kolektiv združenega podjetja z vsemi obrati čestita za 1. maj in želi še veliko delovnih zmag!
l.maj
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO >00000000000000000000000000000000000 >0000000000000000000000000000000000000 ->000000000000000000000000000000000000
KB
LJUBLJANA
KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE
«C.
podružnica KOČEVJE z ekspozituro v RIBNICI in ekspozitura ČRNOMELJ
Za 1. maj, praznik delovnih ljudi, iskreno čestitamo!
>0000000000000000000000000000000000000
>oooooooooooooooooooooooooooooooooooo<
GOSTINSKO PODJETJE
TRIKON
tovarna pletenin in konfekcije KOČEVJE
priporoča svoje izdelke in čestita za 1. maj, praznik dela!
>0000000000000000000000000000000000000 >0000000000000000000000000000000000000
TISKARNA
KOČEVSKI TISK KOČEVJE
Priporočamo naše tiskarske usluge in čestitamo za 1. maj, praznik dela!
ITfMM
KOČEVJE
s svojimi obrati v Kočevju, Ljubljani in na Reki čestita za 1. maj!
>0000000000000000000000000000000000000
>0000000000000000000000000000000000000
HOTEL PUGLED KOČEVJE
>0000000000000000000000000000000000000
>ooooooooooooooooooOoooooooooooooooooo
vabi goste v svoje lokale in jim želi veselo praznovanje prvomajskih praznikov!
TEKSTILNA TOVARNA KOČEVJE
Priporočamo naše kvalitetne izdelke in čestitamo za 1. maj, praznik delovnih ljudi!
ZICHICA
LJUBLJANA OBRAT RIBNICA
Izdelujemo kovinsko opremo.
Za l.maj, praznik dela, pošiljamo pozdrave vsem delovnim ljudem’
LESNA
INDUSTRIJA
KOČEVJE
OBČINSKI SINDIKALNI SVET RIBNICA
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Za praznik vseh delovnih ljudi iskreno čestitamo!
TOVARNA KONDENZATORJEV
ISKRA
SEMIČ
Čestitamo za l.maj!
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA
OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI SINDIKALNI SVET OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS OBČINSKI ODBOR RK
Občanom in vsem delovnim ljudem čestitamo za praznik dela!
imaj
:oMet
mš
KONFEKCIJA
KOMET
METLIKA
Priporočamo naše kvalitetne izdelke in čestitamo za 1. maj, praznik dela!
KMETI1SKA ZADRUGA RIBNICA
Vsem poslovnim prijateljem in kooperantom čestitamo za praznik dela!
RUDNIK RJAVEGA PREMOGA
KANIŽARICA
ČRNOMELJ
Priporočamo naš kvaliteten rjavi premog.
Za 1. maj, praznik delovnih ljudi, iskreno čestitamo!
KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA
V	naših vinotočih dobite pristno metliško črnino. Za praznik dela čestitamo!
TRANSPORTNO PODJETJE
METLIKATRANS
Prevažamo vse vrste razsutega tovora. Za 1. maj, praznik dela, čestitamo!
•CIO'
JITJf
Gradimo vse vrste visokih in nizkih gradenj. Za praznik dela čestitamo!
ZDRAVILIŠČE DOLENJSKE TOPLICE
Obiščite naše gostinske lokale in kopališča! Želimo veselo praznovanje 1. maja!
OBČINSKI SINDIKALNI SVET ČRNOMELJ
OBČINSKA SKUPŠČINA OBČINSKA KONFERENCA SZDL OBČINSKA KONFERENCA ZKS OBČINSKI ODBOR ZZB NOV OBČINSKA KONFERENCA ZMS
Vsem delovnim ljudem pošiljamo pozdrave za 1. maj in želimo še veliko delovnih zmag!
OMP
INŠTALATER NOVO MESTO
vodovodne instalacije — centralne kurjave kleparska dela — strelovodi
Čestitamo za 1. maj!
BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA
BETI
METLIKA
S SVOJIMI OBRATI
čestita vsem delovnim ljudem za 1. maj, praznilt dela!
AVTOPROMET IN TUZEMSKA ŠPEDICIJA
NOVO MESTO-STRAŽA
Nudimo kvalitetne in zanesljive prevoze.
Za praznik dela iskreno čestitamo!
NOVO MESTO
vsem
delovnim skupnostim poslovnim prijateljem in znancem čestitamo za praznik dela 1. maj in
želimo lepe prvomajske praznike
zastopstvo tujih firm alfa romeo, m. a. n. gibo, alpina, bertolini, same, autovox ...
cosmos
Ljubljana, Celovška 32
SGP
PIONIR
NOVO MESTO
S svojimi poslovnimi enotami gradimo vse vrste objektov visoke in nizke gradnje solidno in v dogovorjenih rokih.
Investitorji, poslužujte se naših uslug, ki jih priporočamo!
Za prvi maj, praznik dela, čestitamo našim poslovnim prijateljem in vsem delovnim ljudem!
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
Vsem delovnim ljudem čestitamo za 1. maj, praznik dela!
OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO
Obč. konferenca SZDL — Občinska konferenca ZKS — Občinski odbor ZZB NOV — Občinski sindikalni svet — Občinski komite ZMS
Vsem občanom, kolektivom in delovnim ljudem čestitamo za 1. maj, praznik dela!
KRKA
OB PRAZNIKU DELA ČESTITAMO!
TOVARNA ZDRAVIU * NOVO MESTO!
DINOS
NOVO MESTO
Odkupujemo vse vrste odpadnih surovin in prodajamo različne reprodukcijske materiale.
Za 1. maj čestitamo vsem občanom!
GRADIMO, MODERNIZIRAMO IN VZDRŽUJEMO CESTE. LASTNA ASFALTNA BAZA!
Za 1. maj čestitamo!
Priporočamo naše izdelke in čestitamo za 1. maj, praznik dela!
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO
OBRTNO POD3ET3E
NOVO MESTO
RAGOVSKA 7
HOTEL GRAD
OTOČEC
Za prvomajske praznike obiščite naše obrate: HOTEL, MOTEL, RESTAVRACIJO, BIFE—DELIKATESO in RIBJO RESTAVRACIJO!
Vsem našim gostom in delovnim ljudem želimo veselo praznovanje 1. maja!
!$#ašiksv
NOVO!
ODSLEJ SERVIS TUDI ZA
TOMOSOVE
MOPEDE
IN OSEBNA VOZILA - MODEL A:
SPAČEK, DIANA in AMI IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA
t©mos ejs erreoiiM
pri
NOVOTEHNI
NOVO MESTO, ŠMIHELSKA 12, TEL. 21-534
Ribogojstvo »KRKA«	|
DVOR pri Žužemberku	j
se je pripojilo k podjetju Ribarstvo export, Ljubljana j
9	•
Odslej posluje pod firmo:
RIBARSTVO EXPORT,
OBRAT »KRKA», DVOR
ALPINA
moč: 4,5 KM prostornina: 98 ccm širina grebena: 90 cm učinek 3000 mVuro
cena: 4.775.- din ali 140.000.- lit in 1008.--rezervni deli in servis zagotovljeni! dobava takoj!
cosmos
zastopstvo tujih firm:
alpina, bertolini, gibo, same, alfa romeo, m.a.n.,... Ljubljana, Celovška 32 Zagreb, Trg žrtava fašizma 1
Od 3 do 5 odstotkov popusta boste imeli v mesecu maju pri nakupu blaga v pYodajalni
NOVOTEHNA
poslovalnica 1, na Glavnem trgu v Novem mestu
• GOSPODINJSKI STROJI
(hladilniki, štedilniki, pralni stroji in drugo)
• INSTALACIJSKI MATERIAL
(vodnoinstalacijski in elektroinstalacijski material)
• STAVBNA KERAMIKA
(sanitarna keramika, obložne in podne ploščice in drugo)
• POSODA
(emajlirana, keramična, porcelan in druga)
• ORODJE
(drobno orodje za obrtnike in hišna popravila)
Cenjenim potrošnikom Bele krajine, Posavja in Dolenjske čestitamo za 1. maj, praznik delovnih ljudi!
3
na zalogi imamo ročne motorne kosilnice
din
PRI VARČEVANJU DEViZ
VEČJE
UGODNOSTI!
0 Vaši prihranka deviz doma niso na varnem. Na deviznem računu pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI pa se jim ne more kaj zgoditi. Še več! Dobili boste obresti!
0 Pred potovanjem ali pred odhodom na delo v inozemstvo ne pozabite odpreti devizni račun, na katerega boste vlagali svoje prihranke.
% Devizni račun lahko odprete tudi s pismom iz inozemstva.
0 Prihranke na deviznem računu lahko namensko varčujete za novo hišo, stanovanje in drugo.
O Za denar Tna deviznih računih in njegovo prosto uporabo jamči država.
0 Dvigi in pologi ter nakazila deviz so mogoči v vsakem času v neomejenem znesku.
9 S prihranki na vašem deviznem računu lahko razpolagajo tudi vaš* najožji sorodniki, če jih pooblastite.
UGODNE OBRESTI: brez odpovednega roka 5 % v devizah in 1 % v dinarjih;
z odpovednim rokom nad 12 mesecev 7 °/o v devizah;
z odpovednim rokom nad 24 mesecev 7 °/e v devizah in 0,5 % v dinarjih.
TAJNOST DEVIZNIH RAČUNOV JE ZAJAMČENA PO ZAKONU.
MAJSKI
POPUST!
%
DBH
NOVO MESTI!
DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO
s podružnico v Krškem in ekspoziturama v Metliki in Trebnjem
NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, VARČEVALCEM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ, PRAZNIK D1LOVNIH LJUDI!
cena s dinarh
OPOMBE PSIHOLOGINJE
Kdo naj spolno vzgaja?
Odgovor na to vprašanje sledi iz definicije spolne vzgoje. Spolna vzgoja je sprejemanje zakonitosti naravnega razvoja in resničnih dejstev kot osnove za človekov odnos do življenja in življenjskih funkcij. Spolna vzgoja je torej poučitev človeka (Otroka) o naravnih dejstvih, ki jih pojmujemo celostno, kot biološke, fiziološke, psihične in sociološke funkcije in pojave. — Nujna naslednja stopnja kompleksne spolne vzgoje je »racionalizacija« naravnih zakonitosti na sprecifično otrokovo razvojno stopnjo in prilagoditev vzgoje njegovim umskim, čustvenim in socialnim sposobnostim, potrebam, reakcijskem vzorcu... — Tretja in najzahtevnejša stopnja spolno vzgoje je »emocialni odnos in socialna zrelost« človeka in njegovih spolnih funkcij.
Regloskopa — naprave za kontrolo avtomobilskih žarometov, se ne da ogoljufati.
Natančno pove, ali nesejo vaše luči nizko ali visoko. (Foto: Ivan Zoran)
- ■'	•	^	y
AKCIJA PROMETNIH MILIČNIKOV V TREBNJEM
„Iz službe me bo vrgel..
Pregledali so 72 vozil in samo 25 je bilo brezhibnih - Napake so na kraju samem odpravljali mehaniki službe »Pomoč-informacije«
Rdeči austin je prehitel neregistriranega brata in zdirjal z vsemi konjskimi močmi proti Ljubljani, in že se je začelo.
Miličnik je dvignil tablico STOP in od starosti siv fičko se je znašel pred regloskopom.
»Kaj pa je zdaj to?« je zavrtal voznik z izbuljenimi očmi po ploščadi med motelom in bencinsko črpalko v Trebnjem.
— Prižgite luči: kratke, dolge! Pa zavore? Dokumenti?
, »Leva kratka vam sveti previsoko. če ne verjamete, poglejte sem noter. Tamle je mehanik, pa vanj bo napako takoj popravil,« je dajal vozniku napotke miličnik Niko, ki je to popoldne dobil nalogo kontrolirati žaromete z regloskopom.
čez nekaj minut je prva »žrtev« skupne akcije miličnikov novomeške prometne postaje in ekipe mehanikov iz službe »Pomoč — informacije« že lahko odpeljala proti dolenjski metropoli.
— Samo starejša vozila sem! Pošiljaj tovornjake! Tegale!
Tablica STOP je ukazala s ceste tovornjaku LJ 742-41. Voznik jih ni imel veliko čez dvajset. Iz Medvod je peljal barve v Beograd. Toda do našega glavnega mesta ta dan ni prispel, ker je temeljitemu pregledu vozila sledil ukaz: »Tablice dol!«
Malo je manjkalo, da se ni fant razjokal. »Meni je vseeno, ampak šef... Iz službe me bo vrgel, če ...«
»S temle potrdilom se boste lepo vrnili in v prvi delavnici odpravili okvare. Razumeli?«
V zapisnik so miličniki zapisal: luči — slabe, ročna zavora — sploh ne prime, krmilo — lahko ga sučeš levo in desno, a koles ne premakneš, olje — pušča, obteže-nost — prevelika ...
To pa je bilo pravzaprav edino vozilo, ki so mu sneli tablice in ga izločili iz prometa.
Nedolgo zatem je morala na ploščad beločrna jawa.
»Dokumente, prosim?« Motorist je pokazal prometno in osebno. Smola! Spet bo moral k sodniku za prekrške.
— Kaj pa tale dostavni? »Kako si sploh upate s takim vozilom na cesto?« »Ja, veste ...« Nič, veste, ampak kazen!	'
Osebni in tovornjaki so br-zeli — zdaj proto Ljubljani zdaj proti Zagrebu. Miličniki so ustavljali samo tiste, ki so prihajali od Ljubljane. Od 16. do 20. ure se jih je na ploščadi zvrstilo 72: 35 tovornjakov, 37 osebnih avtomobilov. Brezhibnih so našteli samo 25! 34 voznikov so opozorili na okvare, čeprav bi jih lahko mirne duše kaznovali, okvare pa so morali takoj odpraviti. Največ napak so miličniki odkrili na lučeh avtomobilov. Regloskop jim je odlično pomagal. Veliko voznikov je menilo, da so take kontrole potrebne, pa čeprav so imeli nekateri nemalo dela.
»Pihal« tokrat ni nobeden. So vozniki zaslutili, da jih čaka zaseda? Ko bi le in vozili trezni vselej, četudi bi vedeli, da jih ne čakajo alkotesti!
I. Z.
PREGOVORI
Lažnivcu ne verjamemo niti takrat, kadar govori resnico.
Brez krega ni družine, brez glasbe ni poroke.
Kdor se enkra[ zlaže, mu drugič ne verjamemo več.
Pava krasi perje, človeka pa znanje.
Pametnemu zadostuje tudi ena sama beseda.
Rečeno — pozabljeno, zapisano — ohranjeno.
ZAVIST je priznanje manjvrednosti.
TEŽJE JE RAZBITI predsodek kot atom.
SREČA JE ČUDEŽ-NA STVAR. Cim več je damo, tem več je imamo.
Vlado Der iz službe »Pomoč — informacije« je imel obilo dela s popravilom avtomobilskih žarometov, z nameščanjem žarnic in podobnim.
če spolni poučitvi, pa naj je še tako znanstveno dosledna, nismo dodali celostnega vidika, je prilagodili zakonitostim razvoja osebnosti in otroka usposobili, da bo čustveno zrelo sprejemal sebe in druge ljudi v vseh življenjskih funkcijah (tudi spolni), tedaj smo -naredili premalo in morda smo kakemu otroku tudi škodovali.
Ko smo prešli vprašanja, ali je spolna vzgoja potrebna, in spoznali nekaj tipičnih zmot in nekonstruktivnih nazorov o »spolni revoluciji«, razmislimo danes, kdo naj izvaja spolno vzgojo.
| Nosilci spolne vzgoje smo vsi ljudje, vsi »moški« in »ženske« s svojim življenjem, vedenjem, nazori, prizadevanjem, molkom, zapiranjem oči pred stvarnostjo, s svojimi predsodki, upi in razočaranji.
Vsak od nas je ali »moški« ali »ženska« in s svojo vlogo nehote vpliva na doraščajo-čega otroka, na soljudi in njihove spolne potrebe, nazore, odnose.
■ Tudi »molk« in »tabu« je spolna vzgoja, vendar neiskrena in zato najbrž škodljiva. Oče ali mati, ki si ne upata ali nočeta odgovoriti svojemu malčku, odkod je prišel, kje in kako se je rodil, koga so imeli radi prej, kot je on prišel... že »spolno vzgajata«, in to negativno »vzgajata«! Tudi na tem področju ima izmikanje in laž kratke noge kot povsod drugod, pri splošni vzgoji.
če je razumljv »tabu« in prikrivanje resnice življenja v srednjem veku, ko večina ljudi še ni vedela, kaj je ogljik in kisik ,kaj je atom, elektron in nevtron, kaj je planet, sončno leto, kaj je hormon ali faktor RH, je nerazumljiv v današnjem ča-
su, ko večina ljudi (vsaj pri nas in v civiliziranih deželah) doseže določeno stopnjo izobrazbe in dobi z njo pogled v »skrito« dogajanje v naravi.
Zagovorniki molka na tako razlago reagirajo: prav imate, toda jaz tega ne znam razložiti in sram me je.
| Da, to je tudi stržen spolne vzgoje, naša čustva, naš sram, naša bojazen, naša razumska kontrola nad čustvi, naša radost v ljubezni, naše veselje do življenja in zaupanje v njegove zakonitosti.
Določena sramežljivost in privatnost je zdrav sestavni del človekovega doživljanja, ne sme pa preseči tiste mere, ki bi nam onemogočila iskrenost, željo po znanju, dobrohoten odnos do sočloveka, ljubezensko navezanost nanj in sožitje spolov v novi celovitosti.
Dejstvo, da »vsi ljudje« vzgajamo mlajše in drug drugega v odnosu do spolnosti, nas rie more zadovoljiti. Moramo se dogovoriti za neki red v tej naključnosti.
Določen red v spolno vzgojo uvaja načelo, da je le-ta sestavni del splošne vzgoje in prevzema njene oblike in sredstva.
1. Starši so otrokovi naravni vzgojitelji, vzorniki in hranitelji, zato so starši otrokovi prvi »spolni vzgojitelji«. Materina in očetova ljubezen do otroka, njuna medsebojna naklonjenost, življenje v družini, delovne navade, misli in nazori, razne navade, dejanja in besede »očeta« ali »matere« vzgajajo v otroku bodočega »moškega« ali »žensko«.
2. Sola, kvalificirani pedagogi splošne smeri in posebnih predmetov so druga velika skupina izvajalcev spolne vzgoje. V primerjavi s starši imajo več možnosti za točnost in verodostojnost spol-
nega pouka, razširitve tega na vse predmete (biologija, jeziki, zgodovina, psihologija, sociologija ...) in več možnosti za kultiviranje odnosov med dečki in deklicami v razredu. Starši pa imajo še vedno prednost v utrjevanju čustvenih odnosov odraslega človeka do razvijajoče se spolnosti v otroku.
3. Najširši in tudi najbolj neenoten krog spolne vzgoje pa predstavljajo javnost, splošni odnosi med ljudmi v družbi, prevladujoči moralni nazori, ustaljene kulturne (ali nekulturne) navade. Vanje naj bi prišel dorasli otrok že dovolj notranje trden in formiran, da bi znal izbrati iz množice vplivov le koristne in da bi znal škodljive odkloniti. Osebnostno zrel mlad človek, ki je bil deležen pravilne spolne vzgoje doma in v šoli, si bo brez škode ogledal pogrošno »seksualno plažo«, ne bo pa postala njegova stalna potreba, vzorec ravnanja ali posnemanja.
TILKA KREN
Kako shajate brez hladilnika?
% Surovo maslo spravite v hermetično zaprto posodo, to pa postavite v večjo, napolnjeno s hladno vodo, ki ji dodajte malo soli. Vodo vsak ^ dan menjajte.
% Narezano šunko ohranite
nekaj dni, če jo zavijete v list zelene solate, nato še v aluminijasto folijo.
O Limona se ne posuši, če jo položite v hladno vodo.
Q Meso najdlje ohranite,
če ga malo popečete ali ga zavijete v krpo, namočeno v kisu. Pred uporabo ga dobro izperite.
O Konservo, ki je niste do-cela porabili, položite v stekleno posodo. Tudi tako se ne drži dolgo.
% Zelenjava hitro ovene.
če nočete, ‘da se to zgodi, jo potopite v hladno vodo, otresite z nje vodo in shranite v plastično vrečko
0 Piška se težko ohrani dolgo sveža. Treba jo je dobro očistiti, izvleči drobovino, oprati pod. tekočo vodo, osušiti s krpo in zaviti v aluminijasto folijo.
Perilo
Pozimi težko sušimo perilo Če ga sušimo zunai, se sušj dva ali celo tri dni. Torej izperite perilo po pranju v posoljeni vodi: hitreje se bo sušilo in ne bo zmrznilo na vrvi.
MOJA HČI
»Zanima me, če ima moja hči Suzana same najboljše ocene. Doma se mora vedno učiti,« je hitela pripovedovati njena mama, ko je prišla h govorilni uri.
Začudeno sem jo pogledala: »Ne, gospa. Prizadevna je, trudi se, naredi pač kolikor zmore. Saj ima lepe ocene, samo pri matematiki je trojka.«
»Trojka? Za vsako ceno jo mora popraviti!« je planilo iz nje.
»Veste gospa, včasih je Suzana tako čudna, žalostno sedi za klopjo in se za nikogar ne zmeni. Nekaj jo teži.«
»Moja hči čudna? Zakaj? Saj ji damo vse, kar hoče. Zelo skrbimo zanjo. Kmalu bo začela obiskovati glasbeno šolo. Plačevali bomo učitelja za nemščino. Skrbno ji izbiramo družbo, prijateljice ...«
»Bojim se gospa, da ne delate vse prav. Preveč ji nalagate, saj je še o-trok. Imeti mora vendar čas za brezskrbno igro s svojimi vrstniki, ki si jih sama izbere.«
Segla mi je v besčdo:
»Vse to, kar mi pripovedujete, se mi ne zdi pomembno. Nudimo ji vse, kar moremo. Sama vsega tega nisem imela, zato naj ima vsaj moja hči! V življenju nisem dosegla tistega, kar sem želela. Doseči pa mora Suzana. Mora!«
»Oprostite, toda ne dam vam prav. Suzana je resda še otrok, toda v marsičem lahko že sama odloča. Nikar je ne silite.«
»Moja hči je in ubogati mora. Jaz že vem, kaj hočem.«
Bilo je še nekaj ostrih besed. Spoznala sem, da ne bova našli skupne poti. Odšla je z jezo, sama pa sem stopila v razred z nekam čudno težko glavo.
Odprla sem okno. Zaslišala sem živahno čebljanje otrok na igrišču. Tudi Suzana je bila z njimi, toda stala je ob strani v lepi novi obleki, kot da lepota brezskrbnega otroškega življenja ni namenjena tudi njej.
ANICA ZIDAR
Ančka Gošnik-Godec: DEKLICI
Delo vliva olje v svetilko življenja, * mišljenje vžiga njen plamen
JOHN BELLERS
OKROGLE *0 PARTIZANIH
Ni pravi Srb
Koncu marca 1944 so bile v Drinjači čete III. bataljona 15. majeviške brigade. Na drugi strani Dri-' ne so bili Nedićevci, prek rečice Drinjače pa ustaši, ki so kdaj pa kdaj prišli do Zvornika. Neko jutro je bila domenjena skupna akcija nedičevcev in ustašev. Ni pa bilo jasno, ali se je Nedičev kanonir zmotil ali je nalašč tolkel ustaške postojanke. Prve granate so vsekakor eksplodirale med ustaši.
»Bogme, kaže, da je to neki Srb,« je zadovoljno rekel Djura, videč, kako granate tolčejo po ustaših. Toda čez dve minuti so se že obrnile na partizansko postojanko.
»U, ta pes jan! Zmotil sem se! To ni pravi Srb.« je rekel Djura in si poiskal zaklonišče.
Brez tretjega
V začetku leta 1943 se je pri Glamoču zrušila ameriška leteča trdnjava in vso posadko je rešil pokrajinski partizanski odred. Toda poveljnik letala, ko je slišal, da so ga rešili komunisti, je godrnjal in hotel, da ga izročijo »nacionalni vojski«.
Komandant odreda je bil kar na trnju, ko je pojasnjeval Američanu, da njegove »nacionalne vojske« ni in da so v Jugoslaviji partizani edina zavezniška, nacionalna in socialna vojska. Komandant je poklical ameriškega oficirja na komandno postojanko, mu dal daljnogled v roke in rekel:
»Tamle je tvoja nacionalna vojska. Zdaj, prijatelj, pa izberi: boš ostal pri nas ali greš k fašistom. Tretje izbire v Jugoslaviji ni.«
rA
m
Debelost in dihanje
Zdrav človek dlha povsem brez napora, praktično se niti ne zaveda, da diha. Na minuto vdihne in jzdihne zdrav človek okrog 18-krat, otroci večkrat.
Težko dihanje pa je lahko znak obolelosti pljuč ali srca. Pri obolelosti srca je sprva dihanje oteženo le pri naporu, kasneje pa bolnik težko diha že v mirovanju. V tej fazi opaža otekanje nog, tišči ga okrog pasu, ponoči mora pogosto na vodo, včasih dobi tudi v noči nenadne napade dušenja, lovi sapo in ima občutek, da ga bo zadušilo.
Pri obolelosti pljuč je -težko dihanje še bolj razumljivo. Pri pljučnih boleznih je zmanjšana možnost oksigena-cije krvi v pljučih (sprejemanje kisika in oddajanje CO ), zaradi česar ima bolnik občutek pomanjkanja zraka. Bolezni pljuč, ki povzročajo težko dihanje, so zelo različne, med njimi kronični pljučni katar, astma, zarastline pri prebolelem vnetju rebrne mrene, stanje po pljučnih operacijah itd.
Je pa še mnogo drugih vzrokov," da človek težko diha, in med temi je tudi debelost. Debel človek ima lahko zdravo srce in pljuča, a bo kljub tem težko dihal. Pri dihanju se prsni . koš ritmično širi in oži.
Pri vdihu se poveča prostornina prsnega koša, pri izdihu se zmanjša. Vzdih omogoči medrebrno mišičje, ki se skrči, pri tem pa se razširi prani koš ter trebušna prepona, ki omogoči, da se pljuča razširijo tudi navzdol proti trebušni votlini. Vdihu sledi izdih, ko mišične sile popustijo in zmanjšajo volumen prsnega koša.
Prj debelih ljudeh je dihanje oteženo, ker je debela stena prsnega koša premalo elastična, da bi se pri vdihu brez težav razširila. Tudi trebušna prepona je zaradi zamaščenosti trebušnih organov potisnjena visoko navzgor v prsni koš in se pri dihanju slabo odmika. Pri naporu, hitrejši hoji ali skakanju začutijo debeli ljudje težave z dihanjem. Tud; po nekoliko izdatnejšem obroku. se pojavi težje dihanje.
Debelost sama na sebi lahko zaradi .^a, ker ovira dihanje, močno zmanjša izmenjavo plinov v pljučih in s tem ogrc i debeluhovo zdravje. Posledic* pomanjkanja kisika v m :> '.'ranih go zaspanost, glavobol in zelo krči ali omedlev:cn.
Debeli ljudje, ki imajo težave z dihanjem, morajo nujno shujšati. Za tc- pa je treba dokaj volje in vztrajnosti.
Dr. MARIJA ŽNIDARŠIČ
Vedno več lih bo
43-lemi župnik cerkve »Marjja angelska« v kraju Mede pri Milanu. Martino Grirnoldi, je -p ed kratkim napovedal svojo poroko Katarino Zone, 33-letno sestro iz rodu salezijank. Dneva cerkvene poroke še nista določila, čepra/ je župnikov nadre;eni škof Luigi Barbero že poslal poročno dovoljenje ie Vatikana. Ne-
NAJDALJSI RALLY NA POTI SKOZI BEOGRAD. Londonski list »Daily Miror« je organiziral najdaljši avtomobilski rally v zgodovini tega športa »Svetovni šam-pionat London—Mexico 1970«. Na poti od Londona do Mexico Cityja bodo tekmovalci prevozili 23.000 km. Na rallyju sodeluje 96 ekip iz številnih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija z glavnim vozačem Ivico Vukojem in sovozniki. Na sliki: eden izmed udeležencev ob prihodu na drugo kontrolno postajo pri vhodu
v Beograd. (Foto: TANJUG)
Romanje - donosna oblika turizma Rešitev zadn'e križanke
Romanje je odličen turističen posel — sodeč po številkah, ki jih je objavilo francosko ministrstvo za turizem.
Po številu hotelskih nočitev je Lurd v Franciji na tretjem mestu, takoj za Parizom in Nico.
S tremi milijoni obiskovalcev na leto je ta romarski kraj v gornjih Pirenejih za Rimom eno izmed prvih evropskih turističnih romarskih središč.
lo v lurdskih hotelih 750 tisoč tujcev, ah trikrat več kot v vseh francoskih zimskošportnih središčih v zimski sezoni 1968—1969.
Med tujci, ki obiskujejo Lurd, so najštevilnejši Italijani, sledijo jim Belgijci, zahodni Nemci, Nizozemci, Španci, Irci in Angleži.
VODORAVNO: 1. sklep, 6. zmeda, 11. premor, 13. vitica, 15. loto, 16. ebonit, 18. LM, 20. Ike, 21 omenek, 22. Pia, 23. Ta, 24. klinar, 25. glas, 26. revizor, 28. zrast, 29 lava, 30. pliš, 31. slika, 33. Moravče, 36. peta, 37. tapeta, 38. d. c.. 40. osa, 41. orgija, 42. Una, 43. RK, 44. oranje, 45. emir, 46. adresa, 48. celina, 50. valat, 51. Dakar.
vesta Katarina, ki ddia v otroškem vrtcu občine, ki ima 7U00 prebivalcev, je noseča peti mesec, trenutno pa se nahaja v nc’-om domu v Novari, v katerem se bivše nune priprav! :yj na zakon.
Od 1. januarja do 1. novembra preteklega leta je bl-
Kranjec ima srečo
Bistra na Kolpi deli Slovenijo,in Hrvatsko in seveda tudi ribiška okoliša. Srečala sta se na ribolovu — vsak je lovil na svojem bregu — Stipe in Janez in vztrajno metala trnke.
Pa je zakričal Stipe čez vodo: »Janez, koliko si ulovio!?« . Janez se je zadxrl nazaj: »Eno, ki jo sedaj lovim, in eno, ki jo bom še ujel, pa bom imel dve!«
Stipe pa nazaj: »Vrag ti materi. Janez, šta imaš ti sreču!«
Zadnje čase je malo kratkoviden
6.»
»To je moje prekletstvo: vedno sama.« čez nekaj I trenutkov je povzela: »Ni vredno, da si delajo težko srce zaradi mene. Ne bojim se smrti. Pravzaprav mi je v teh razmerah edina rešitev, to sem že davno spoznala. V poslednjem času, seveda —« Zardela je, pobrala kožuh in ga potegnila nase.
Starec jo je razumel... V njej je rastlo novo živ j ljenje, otrok, ki je zahteval mater, zahteval življe- • nje ... Silno se mu je zasmilila.
»Priporočite se Bogu, Marija! On vas bo ščitil.«
Pogledala ga je z velikimi očmi in se nasmehnila kakor nebogljenemu otroku. Totem je odkimala in dejala preprosto:
»Iz Njega sem in Vanj se povrnem. Nam vsem je tako določeno.«
Umaknil je oči in se zagledal v slamna’o ležišče. Počasi je prikimal, čutil je, kako se mu je duša široko odprla. Zaslutil je vso veličino njenega duha. čemu je on potem tu?
Vstal je in položil tresočo se desnico na njene glavo ter ji pogledal še enkrat globoko v oči
»Blagor vam, Marija! Vaš Bog je velik. Zato je vaš duh zmagal nad telesom.«
Dvignil je desnico in blagoslovil obsojenko.
O svojem načrtu za njeno rešitev ni črhnil nobene besedice, čemu bi jo vznemirjal že naprej?
Odšel je.
čuden mir je bil v Marijini duši. Legla je na slamo in se zazrla v svetlo lino pod stropom čutila je, kako se je gvardijan pred vrati mrmraje dolgo razgovarjal z ječarjem. Zatisnila je oči in' takoj zaspala.
A izmučeno dušo so objele strašne sanje... Biriči — pater Jurij — krvnik — morišče — smrtni
kriki nedolžnih žrtev... Vsa trepetajoč^ se je zbudila.
Divji hrup pred stolpom.
»Joj, mrtev!« *
»Teci po padarja!«
»Kaj bi padar! Saj slišiš, da je mrtev u
Marija se je vzravnala na slamnatem ležišču, si poravnala lase z obraza in — se zavedla: spala je	i
le nekaj minut in vse so bile le strašne sanje V ječo je legel mrak. A kaj naj pomeni ta hrup pred ječo?
Poslušala je. Nekdo je kričal zunaj:
»Kaj pa je s stražnikoma?«
»Mrtva oba.«
»In pristav Kopriva?«
»Mrtvega nesejo tamle, glej!«
»Le kaj ga je prineslo sem prav ob tej uri?«
»Morda se je hotel posloviti od žene-čaiovnice.«
»In kdo ga je?«
»Eden izmed hudičev, ki so naskočili ječo.«
»Pa kam so izginili? Ali si jih videl?«
»Videl. Proti gozdu so pobegnili. Dva sta obležala, pa so jih odvlekli s seboj. Poznajo se krvavi sledovi.«
»Ali so bili pravi hudiči?«
»Kakšni pa?«
»Beži, beži! Razbojniki so. bili. Sajaste obraze so -imeli.«
Razgovor pod lino je prenehal. Le posamezni vzkliki so še prihajali k Mariji. Ljudje so zunaj še dolgo tekali sem in tja.
Marija je trepetala.
Razumela je ... Matija jo je hotel rešiti, a izpod-
letelo mu je. Slučajno je prišel Kopriva k ;eči------------
ali se je res hotel posloviti od nje? in ubili so
ga... Smrtni kriki, ki jih je čula v sanjah so bili — resnica.
* * *
Brez krika se	je zgrudila Katka na	kolena,	ko
so	vstopili možje, vsi sajastih obrazov, in	položili	na
klop Drejca — mrtvega. V otrpli grozi sc zrle njene črne oči na mrliča. Njen shujšani obrazek je bil voščeno bled.
Za Drejcem so	prinesli še enega: na nosilnici,	ki
jo	je bila Katka	skrbno pripravila za	Marijo,	so
položili na tia Drejčevega prijatelja — Janeza. Molče je stari Gašper odgrnil odejo z njegovih prsi. Kri je curljala iz široko zevajoče rtme.
Gašper je pripravil vse potrebno, potem je pomignil Grajžarju, ki se je bil sesedel m, klop pri peči in ves skrušen strmel na Drejca in Katko. Pod spretnimi Gašperjevimi rokami in z Grajžarjevo pomočjo je bila Janezova rana kmalu, obvezana
Nihče ni izpregovoril besede. Dva m.,ža, ki sta bila prinesla mrtvega Drejca, sta stopila v vežo in' si umivala saje z obrazov.
Gašper je pristopil h Katki, klečeči št vedno na tleh poleg klopi, in ji položil roko na gl* vo. Zastokala je in naslonila glavo ob Gašperjevo koleno. Prve solze so Ji prikapljale iz vročih oči.
Tedaj se je spomnila in vstala:
»In Marija?«
Odkimal je z glavo.
fSSSiSESI
22. Kot vidimo, Klara se je nasmučala, nemara za vse življenje! Ne tako Paradižnik!
Ko je Klara naslednje jutro še krepko vlekla dreto, je Paradižnik že ropotal z dilcami pred hotelom. Pritrdil si jih je trdno na trpežne »panjcerje«, se oprl na palici in se strumno zazrl v strmino pred seboj.
Paradižnik pa ni smučal že od osnovne šole
sem in je v hipu doumel, da strmina ni umerjena zanj, Z drugimi besedami: srce mu je padlo v smučarske hlače! Poleg tega se je zavedal, da je vožnja z vlečnico strošek.' In se je odločil takole: navzgor bo korakal peš, navzdol pa se bo vozil, zastonj seveda! Tako je tudi storil.
Predno se je sonce nagnilo v zaton, je imel
Paradižnik smučarije do grla in čez. Vrnil se je v svojo sobico. S Klaro sta povečerjala in se odločila z redko složnostjo: dovolj bo zimskega športa, jutri zopet „»zajahava« svojega konjička pa hajd! novim doživetjem nasproti!
»In da naiti ne bo nocoj zeblo,« je dodala Klara, »kaj ko bi podkurila v kaminu tokrat s tvojimi dilcami . . .?«
OLIVER TAYLOR
KAJ BODO PILI NAŠI POTOMCI V PRIHODNOSTI?
Verjetno na svetu ni boljše pijače, kot je sladka voda. Torej jo bodo pili tudi naši potomci. Da pa nam zaradi pomanjkanja pitne vode ne bo treba izkoriščati ledenih gora, moramo začeti takoj ukrepati. Poglejmo, zakaj.
čeprav se nam zdi čudno, so danes vodna zbirališča in izvori čiste pitne vode tudi mesta, v katera se izlivata kanalizacija in industrijski odpadki. V letu 2.000 bo potrebno 5.400 milijard kub. metrov vode, medtem ko bo hkrati količina odpadnih voda dosegla do 6.009 milijard kub. metrov. Da bi nevtralizirali to količino odpadkov, bo treba porabiti vse razpoložljive zaloge rečnih voda na zemlji.
Voda ni več obilen in ceneni dar narave. Postala je proizvod, surovina, ki jo je treba čuvati in izboljšati.
V	prvi vrsti smo dolžni povečati k-ličino čiste prirodne vode z že znanimi načini, kot so: zmanjšanje izgube vode ob izparevanju na površinah ogromnih vodnih zbirališč, črpanje vode kot premoga ali železa iz zemljine notranjosti in še bolj predelovati morsko vodo v sladko.
LJUDSKA MODROST
Kadar ni nič, ni prijatelja.
Kadar pamet pride, sreča odide.
Kadar se ena ovca striže, znajo i druge, kaj jih čaka.
Kadar so hlebci na nebu, dež cvete.
Kadar stari hrast pade, zruši dostikrat mlade.
Roger se je nervozno presedel. Zakaj mora Cynthia to neprenehno ponavljati?!
— Roger, me poslušaš?
Prikimal je.
— Si slišal, kaj sem ti rekla?
— Vsako besedo!
Lagal je. Zadnje čase je ugotavljal, kako neznosna je postala. Poskušal se je skriti za knjigo, ki jo je bral, pa mu ni dala miru. Kar naprej je govorila, govorila ... Soba je bila polna njenega monotonega glasu. Grozno ga je dolgočasila z neumnimi zgodbami, ki jih je slišala pri prijteljicah Susani in Jani. Pripovedovala je, kaj da sta povedali oni dve in kaj ona njima... In tako je šlo v nedogled •.
— Ločitev je neizogibna. In potrebna!
— Si rekla ločitev? jo je vprašal.
— Da, Roger.
— Toda ali ... zakaj?
— Saj dobro veš, že tisočkrat sem ti povedala. Zakon je razpadel. Ljubezen in prijateljstvo sta že davno umrla ... Ostala je le še navada.
— Vem, toda ločitev! se je zgrozil. Prijatelji se mu bodo smejali! To bi škodilo tudi njegovi karieri! Bil je znan kot po-, šten odvetnik, ki je vedno govoril resnico. In bil je vnet zagovornik svetega zakona. Govoril je, da je ločitev sprejemljiva le, če gre za nezrela človeka, ki nista sposobna razumeti bistva te najbolj svete človeške vezi. Poleg tega pa je bil še predsednik zakonske posvetovalnice.
— Ločitve ne sme biti! je skoraj kričal.
— Vedela sem, da bo tako- Cynthia je bila nenavadno mirna in ravnodušna. .
— Pa vendar, po tolikih letih? Ne, ne smem tega dovoliti...
Hodil je po sobi z rokami na hrbtu.
— Končano je. In ti ne moreš prav nič.
— Moram še premisliti, moram še premisliti ...
— Lahko premišljuješ, kolikor hočeš, toda vse bo zaman.
Stopil je k njej. Zaželel si je, da biyjo udaril. Pa se je obrnil in šel v svojo sobo-
Zaril si je glavo v roke. En sam izhod je — Cynthia mora umreti!
Med knjigami je imel skrito stekleničko atropina. Poiskal jo je in jo stisnil v žep. Vrnil se je v sprejemnico.
Cynthia je še vedino sedela tam, le glavo je sklonila naprej. Oči je imela zaprte. Verjetno jo je bolela glava. Vedno je tožila nad glavoboli. No, nekaj kapljic atropina jo bo rešilo glavobola.
Teh nekaj kapljic bo pomenilo marsikaj! Odkar je Roger spoznal Cynthio, je bil odvisen od nje. Z njenim denarjem je odprl odvetniško pisarno. Moral ji je biti hvaležen, pretirano ljubezniv z njo in moral se je zanimati za stvari, ki ga sploh niso zanimale. Rešil se je bo, ne bo ga več dolgočasila z vedno enakimi zgodbami, s svojo neumnostjo.
— Torej ločitev.
Cynthia ga je pogledala.
— Vsekakor.
— Prav. Bi popila kozarček pred večerjo. Morda sherry?
— Raje bi whisky.
Roger je pozelenel od jeze. Sherry bi bolj pokril okus kot whisky.
— Kaj res ne bi sherryja?
— Pa kaj ti je? Pravim ti, da bi whisky!
— Prav.
Natočil je dva kozarca. V enega je prilil nekaj kapljic atropina. ’Z nasmehom na obrazu ji ga je izročil. Bil je ves poten, ker ni takoj začela piti.
Dvignil je kozarec, da bi ji nazdravil. Cynthia je odpila požirek.
Bo to dovolj?
— Spijva do dna! se	je	nasmehnil.
Nalil bom še enkrat...
—	Jaz imam dovolj,	ga	je	zavrnila
Cvnthia.
Popila je že polovico.* Roger je vedel, da bo šlo.
Blisk je razsvetlil sobo. Okna so za-žvenketala. Cynthia se je prestrašeno zdrznila.
— Nevihta . •.
Roger je stopil k oknu in se zagledal v	dež.	Ni hotel gledati Cynthie.	Vedel je,
da bo	strup hitro deloval.	Pa	je	bil le ra-
doveden. Obrnil se je.
Cynthia je popila že skoraj ves whisky. Strmela je nekam predse in videti je
bila povsem normalna. Nobene spremembe ni opazil na njej.
Ves se je spotil- Srce mu je glasno bilo. Zdelo se mu je potrebno govoriti z njo. Morda bo tako prej opazil, kako deluje strup.
— Za to ločitev se mi zdi, da je nepotrebna ...
— Kaj res? Jaz pa ne mislim tako!
Kolikokrat je že spregovoril te besede
v zakonski posvetovalnici-
—V tem primeru je.
Zakaj je tako mirna?
— Cynthia, ločitev bi bila neumnost...
— Ni drugega izhoda •.
Njene oči so postale bolj temne. Kaj se ni spremenila tudi barva njenega obraza?
— Prepričan sem, da je...
— Potem povej to Valeriji.
— Valeriji?
— In Harryju!
— Toda .. ■ zakaj?
Vpc sip ip t.TP^Pl
— Kako zakaj? se je čudila Cyntliia.
— Kaj mi pripoveduješ o njuni ločitvi?
— Seveda!
— Ne...
Prvič v življenju je čutil, da se bo vsak trenutek onesvestil.
— To ti vendar pripovedujem že ves večer. Povedala sem ti, da sta se Valerija in Harry odločila za ločitev. Lepo sem te vprašala, ali me poslušaš. Ti pa me tako, kot vedno, nisi poslušal, kaj ti pripovedujem.
Tresel se je, kot da ima mrzlico. Težko je dihal.
— Roger, kaj pa ti je. Ti ni dobro?
— Ne . v. ne . •. zdaj je vse prepozno-
Obrnil se je stran. Cynthia pa je v
tem trenutku spoznala vso grozo. Zaprla je oči in glava ji je omahnila na mizo-
izzsfcftk v zameystvo:
f*
iWA
PODJETJE
ELEGANT
CELJE
priporoča svoje kvalitetne in modne konfekcijske izdelke, ki jih lahko kupite v vseh konfekcijskih trgovinah širom po Sloveniji.
Vsem cenjenim odjemalcem čestitamo ob prazniku dela — 1. maju!
•	•
©	<*
I KMETJE, SADJARJI, VRTNARJI,
; VINOGRADNIKI, HMELJARJI!	;
S KONČNO IMAMO NA VOLJO 8 UČINKOVITO SREDSTVO	;
1POLVTANOL
SERVISNI PREGLEDI
GARANCIJSKA POPRAVILA NA VOZILIH
FIAT-ZASTAVA
RENAULT
TAM
MAN
ZAMENJAVA MOTORJEV KLEPARSTVO AVTOLICARSTVO VSA DRUGA DELA
OBIŠČITE NAS SERVIS!
■ v” ;	■
■ 1:1: m.....
za ZATIRANJE VOLUHARJEV
in drugih škodljivih glodalcev,
ki živijo v zemlji (poljske miši, krti in drugo).
Polytanol dobite v pločevinastih dozah po
J 1 kilogram
‘NAROČILA SPREJEMA:
agrotehnika
$
LJUBLJANA, Titova 38, tej. 312-421 CELJE, Aškerčeva ul. 19, tel. 28-80 MARIBOR, Meljska c. 5, tel. 25-223 LJUTOMER, tel. 81-083
Za cenjena naročila se priporoča »AGROTEHNIKA« export-import Ljubljana
•••••••••••••••••••••••••••••••••••••<
v	v
•	•
•	TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV	•
BAGAT
PRIREJA V NOVEM MESTU
TEČAJ ZA ŠIVANJE IN KROJENJE
Informacije dobite v prodajalni BAGAT, Prešernov trg 15
>•<
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
razpisuje
po sklepu Delavskega sveta
••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••v
UGODEN NAKUP - UGODEN NAK UP - UGODEN NAKUP - UGODEN !
LICITACIJO
za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev dne 5. maja na sedežu Kmetijskega obrata Vrbina-Brežice ob 8. uri.
40 do 60 % POPUSTA
VAM DAJE
DOLENJKA
V SVOJIH PRODAJALNAH
■ TEKSTIL, Novo mesto, Glavni trg 28
■ BLAGOVNICA Črnomelj
■ ter vseh trgovinah s tekstilom in mešanim blagom pri nakupu
KAMGARNA in DIOLENA za moške in ženske obleke, kostime ter spomladanske plašče
GLOBOKO ZNIŽANE CENE! NE ZAMUDITE ENKRATNE PRILOŽNOSTI!
OBIŠČITE NAS IN PREPRIČAJTE SE!
NAŠIM POTROŠNIKOM ŽELIMO VESELO PRAZNOVANJE PRVOMAJSKIH PRAZNIKOV!
Tek.
št.
Naziv osnovnega sredstva
Štev.
OS
Izklicna
cena
1.	Dvojni leseni koruznjak I.	14ItO	4.800.00
2.	Dvojni leseni koruznjak II.	1431	4.800.00
3.	Decimalna tehtnica »Elegant«
— 500 kg	2036	1.100.00
4.	Silosni kombajn »Tarup«	1528	1.200.00
5.	Škropilnica, traktorska	1145	1.500,00
6.	Plug, vinogradniški	1509	700,00
7.	Razsipalnik hlev. gnoja	1511	3.000,00
8.	Kosilnica, bočna — Ferguson	5014	1.800,00
9.	Stiskalnica za seno »Fortschritt« 1516	3.500.00
10.	Elevator za debelo hrano	2017	3.500,00
11.	Valj, gladki — petdclni	2001	1.000,00
12.	Obrezovalna naprava	2469	1.800,00
13.	Prevozni transportni trak	2031	3.000,00
14.	Prikolica (traktorska) — enoosna 2030	4.000.00
15.	Prikolica (traktorska) — enoosna 1401	4.700,00
16. Prikolica (traktorska) — enoosna 1402	4.700,00
17.	Rotovator (bočni) »Neckar«	1547	3.500.00
18.	'ftjaktor IMT-533	1503	8.500.00
19. I mira v lični nakl. »Peschi«	1153	8.500.00
20.	Yeep Willis Overland	2433	3.500,00
21.	Kamion TAM 450(1	1186	10.000,00
Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo od 2. do 5. maja na mestu razpisane licitacije.
Pravico do licitacije imajo vse pravne in fizične osebe, ki bodo pred licitacijo položile 10 odstotno kavcijo na izklicno ceno v gotovini, s čekom ali garantnim pismom banke. Pravne osebe morajo predložiti tudi pooblastilo svojega podjetja ali ustanove.
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE
IZID ŽREBANJA
KOTEKS TOBUS, Ljubljana
OBVEŠČA VSE, KI SO OD 1. NOVEMBRA 1969 DO VKLJUČNO 20. APRILA 1970, ODDALI SVINJSKE KOŽE, DA SO BILA DNE 20. APRILA 1970 IZŽREBANA NASLEDNJA POTRDILA:
MOTORNA KOSILNICA	TELEVIZIJSKI SPREJEMNIK
115449	214131
POTOVANJA V INOZEMSTVO	BRZOPARILNIK
199388 145632 203434 211005 138063	017873 090419 118445 145261 168620
ŠIVALNI STROJ
030293 096547
TRANSISTORSKI SPREJEMNIK
000132	002183	006628	007435	014644	018910	019155	023559	029590	033430
036043	038234	042290	043516	050795	051387	053767	057527	059610	062177
063827	065711	079056	083449	083762	086635	087024	089269	099304	101422
101658	103677	109896	116060	122615	124760	130047	132615	134025	138162
141589	143877	144395	148945	152362	154154	157771	164332	165403	169168
174103	180842	184031	187781	189077	191581	197570	198461	200582	203020
207775 209330 212780 216529 216604
IZŽREBANCI LAHKO DOBE DOBITKE OD 10. MAJA 1970 DALJE NA NAJBLIŽJI ODKUPNI POSTAJI »KOTEKS TOBUSA«.
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA - 1. MAJ!
TELEVIZIJSKI
SPORED
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 3. MAJA
8.30 PRIMORSKA JE VSTALA — zbor »Srečko Kosovel« iz Ajdovščine (Ljubljana)
9.00 25 LET PRVE SLOVENSKE VLADE — prenos proslave iz Ajdovščine (Ljubljana)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA (Zagreb)
10.45 MOZAIK (Ljubljana)
10.55 NADALJEVANJE PRENOSA IZ AJDOVŠČINE (Ljubljana)
12.00 OTROŠKA MATINEJA: David Copperfield, risanke — (Ljubljana)
12.45 TV KAŽIPOT (do 13.05) — (Ljubljana)
15.00 PRVENSTVO JUGOSLAVIJE V BOKSU - posnetek (Beograd)
17.30 NISMO VSI ANGELČKI — ameriški film (Ljubljana)
19.15 ROJENI V MAJU - I. del reportaže (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 NOGOMET SARAJEVO : CRVENA ZVEZDA — prenos (Sarajevo)
21.15 3—2—1 (Ljubljana)
21.30 NADALJEVANJE NOGOMETNEGA PRENOSA (Sarajevo)
22.15 DESET ZAPOVEDI — humoristična oddaja (Beograd)
13.00 ŠPORTNI PREGLED JRT
23.15 PROPAGANDNA ODDAJA — (Ljubljana)
23.20 TV DNEVNIK (Beograd) Drugi spored:
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PONEDELJEK, 4. MAJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev —
(Zagreb)
15.55 ANGLEŠČINA - ponovitev (Zagreb)
16.10 FRANCOSCINA (Beograd)
16.45 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd)
17.50 Jan Malik: ŽOGICA MAROGICA - I del (JRT) (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 OD ZORE DO MRAKA — oddaja TV Beograd (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 »MUZIKORAMA« — zabavno —glasbena oddaja (Zagreb)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 Gregory: MESECEV VZHOD IN KOMEDIJA B SHAWA (Ljubljana)
ČLOVEK S KAMERO (Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON (Sarajevo)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 ŽOGICA MAROGICA (Ljubljana)
18.15 TV VRTEC (Zagreb)
18.30 ZNANOST (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 »MUZIKORAMA« (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zaureb)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV Druge oddaje: .
17.00 PROTI NEPISMENOSTI — (Beograd)
17.30 TV NOVICE (Beograd)
17.45, 19.00 in 19.50 PROPAGAND
NA ODDAJA (Beotrrad>
20.30 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb. Beograd)
20.35 TV DRAMA (Sarajevo)
21.35 NA PRVEM MESTU (Zagreb)
22.05 TV DNEVNIK (Beograd)
TOREK, 5. MAJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 RUŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE	IZOBRAZBE (Beograd)
14.45 TV V SOLI — ponovitev — (Zagreb)
15.40 RUŠČINA - ponovitev (Zagreb)
16.10 ANGLEŠČINA (do 16.40) — (Beograd)
, rijski film (Ljubljana)
17.45 M SušmelJ: JURE - SLON, I oddaja (Ljubljana)
18.00 RISANKA (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 TORKOV VEČER S SLOVENSKIMI PLESI — II. oddaja (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 OTROKOVT PRVI KORAKI V SOLO - SODOBNA VZGOJA (LJubUana)
19.25 INTFRIER - Iz sveta oblikovanja (Ljubljana)
19.40 KAKO BOMO UPORABLJALI NOV SLOVAR (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (L|ubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 VELIKA IMENA SODOBNEGA FILMA: Josenh Losey: NESREČA, ameriški film — (Ljubi lana)
400 LET SLOVENSKE GLASBE - III. oddaja (Ljubljana)
POROČILA (Ljubljana) pniRl spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 RISANKA (Zagreb)
18.00 MALI SVET (Zagreb)
18.30 TELESPORT (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 NARODNA GLASBA (Zagreb)
19.20 TV POSTA (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 6. MAJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOSNE IZO BRAZBE (Beograd)
17.15 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.30) (Beograd)
17.45 TRAPOLLO UH 33 — nadaljevanje (Ljubljana)
18.30 OBZORNIK (Ljubljana)
18.35 NA SEDMI STEZI — športna oddaja (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 NARODNA IN ZABAVNA GLASBA (Skopje)
19.20 REPORTAŽA (Buchenwald) (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET — 5. oddaja (Ljubljana)
22.00 NOGOMETNI FINALE ZA POKAL PRVAKOV — posnetek iz Milana (Ljubljana)
13.30 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
17.50 VELIKI IN MAJHNI (Zag reb)
18.30 TURIZEM (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 GLASBENA ODDAJA (Skopje)
19.20 SKRIVNOST MORJA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
ČETRTEK, 7. MAJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 FRANCOŠČINA (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
15.40 NEMŠČINA — ponovitev — (Zagreb)
15.55. ANGLEŠČINA — ponovitev (Zagreb)
16.10 OSNOVE	SPLOSNE	IZOBRAZBE	(do 16.40)	(Beo
grad)
17.15 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje,	Plešivec)	(Beo-
grad)
17.45 VESELI	TOBOGAN:	Nova
Gorica, I. del (Ljubljana)
18.15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 KO SEM BIL VOJAK - oddaja TV Beograd (Ljubljana)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 ENKRAT V TEDNU (Ljubljana)
19.20 SKRIVNOST MORJA — se-
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 25 LET V LJUDSKI DRŽAVI (Ljubljana)
21.20 VEČER Z MATEJEM BOROM (Ljubljana)
21.50 H James: PORTRET NEKE GOSPE — nadaljevanje (Ljubljana)
22.35 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.20 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
17.50 PRIMOŽEV DNEVNIK — oddaja TV Ljubljana (Sarajevo)
18.15 REZERVIRAN CAS (Beograd)
18.30 NARODNA GLASBA (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA -(Zagreb)
19.05 TEHNIČNI NASVETI (Zagreb)
19.20 SERIJSKA ODDAJA (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK, 8. MAJA
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.00 ANGLEŠČINA (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Beograd)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO BRAZBE (Beograd)
16.45 MAD2ARSKI TV PREGLED (Pohorje, Plešivec do 17.00) (Beograd)
17.50 OTROŠKI SPORED (Ljubljana)
18 15 OBZORNIK (Ljubljana)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 SVET NA ZASLONU: Sodelovanje na mejah (Ljubljana)
. 19.45 CIKCAK (Ljubljana)
'JO.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 SEDMINA — slovenski film (Ljubljana)
22.05 MALO JAZ, MALO TI — quiz TV Beograd (Ljubljana)
23.25 POROČILA (Ljubljana)
17.50 ODDAJA ZA OTROKE (Skopje)
18.30 MLADINSKI KLUB (Zagreb)
19.00 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
19.05 PANORAMA (Zagreb)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SOBOTA, 9. MAJA
10.00 VOJAŠKA PARADA OB DNEVU ZMAGE — prenos do pribl. li.OO (Beograd)
17.15 OBZORNIK (Ljubljana)
17.Lt) POEMA 50 — recital gledališča Nova Gorica (Ljubljana)
18.00 KONCERT PIHALNIH ORKESTROV JA — prenos (Beograd)
19.00 MOZAIK (Ljubljana)
19.05 DOKUMENTARNI FILM — (Ljubljana)
19.20 V SVOBODO — ciklus posvečen 25-letnici osvoboditve (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 TV MAGAZIN (Zagreb)
21.35 3—2—1 (Ljubljana)
21.40 REZERVIRANO ZA RISANKE (Ljubljana)
22.00 GEMINUS — serijski film (Ljubljana)
22.40 TV KA2IPOT (Ljubljana)
23.00 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
16.05 POROČILA (Zagreb)
16.10 KRONIKA (Zagreb)
16.25 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
16.30 NARODNA GLASBA (Beograd)
17.00 MLADINSKI SPORED (Beograd)
18.00 KONCERT (Beograd)
19.00 REZERVIRAN CAS
19.20 SPREHOD SKOZI CAS (Beograd)
19.50 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
-21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
■ PETEK, 1. MAJA: 8.05 Radijska igra za otroke — Aleksander Neverov: Taškent, kruha bogato mesto. 9.05 Veseli zvoki v prvomajskem jutru. 10.05 Naši najmlajši o pomladi, maju m veselju. 10 30 Zvone Kržišnik: »Osvobojeno delo«. 11.20 Z domačo pesmijo čez sončne poljane 12.10 Čestitke za praznik. 13.15 Obvestila in zabavna glasba 13.30 Praznujemo 1 maj. 14.05 »Naj bo vesel in srečen 1. maj«. 15.30 »Rdeči mak v ravnici«. 17.05 Naši vokalni ansambli pojo vesele pesmi. 17.30 Radijska igra — Rodoljub Colaković: Hiša žalosti. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Dorka Škoberneta. 20.00 »S poti po naši domovini«. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih
M SOBOTA, 2. MAJA:	8.05 Z
dobro voljo v sončen dan. 9.05 Kaj pripoveduje otrokom glasba o pomladi 9.35 Domače viže, domači godci 10.05 V ritmu z mladimi 10.30 Krešo Puharič: Gigant na Donavi. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.10 Čestitke za praznik 13.30 Ernest Petrin. Tudi naši na tujem praznujejo delavski praznik 14.05 »Potovanje brez kompasa« 16.00 »Cisto majhen slovar ljubezni«. 17.05 Ples ob petih. 18.00 Mladinske delovne akcije danes. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Rudija Bardorferja. 20.00 Radijska igra — Ciril Kosmač — teorut Trekman: Pomladni dan 22.15 Oddaja za naše izseljence
■ NEDELJA, 3. MAJA: 6.00-8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Josć Pivin: Su-
zanino čudovito potovanje. 9.05 — Koncert iz naših kraje-?. 10.05 Se pomnite, tovariši . . . Slavka Pe-tančič — Nadja: Tiho delo v okupiranem mestu. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.30 Nedeljska reportaža. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.05 Priljubljene melodije s pevci in pihalnim orkestrom p. v. Franca Puharja. 14.30 Humoreska tega tedna — Teffi: Dve humoreski 15.05 Ob prijetni lahki glasbi. 16.05—18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Za ples in razvedrilo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«
■ PONEDELJEK, 4. MAJA —
8.04 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v maju. 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam .. . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Operni koncert. 18.15 »Signali«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pihalnim ansamblom bratov Avsenik.
■ TOREK, 5. MAJA: 8.04 Operna matineja. 9.35 Z ansamblom Ladi Geisler. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Grum: S kak-šimi krmili je potrebno dopol-
njevati obroke	Krme za govedo
v poletju. 12.40 Od vasi do vasi.
13.30 Priporočajo vam ...	14.40 Mladinska oddaja: »Na poti s kitaro«. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s triom Avgusta Stanka. ‘JO .00 Prodajalna melodij.
■ SREDA, 6. MAJA: 8.04 Glasbena matineja 9.20 Iz glasbenih šol — Glasbena šola Vič-Rudnik.
10.15 Pri vas doma 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski	nasveti — inž.
Slavko Cepin:	Kakovost silaže
močno vpliva' na uspeh pitanja mlade živine. 12.40 Pesmi in plesi iz Jugoslavije 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo	16.00 Vsak dan
za vas. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.15 »Rad imam glasbo«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«.
22.15 S festivalov jazza.
■ ČETRTEK, 7. MAJA:	8.04 Glasbena matineja 9.35 Popevke Mojmira Sepeta, Jureta Robežnika in Borisa Kovačiča. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Jože Čuden: Amortizacija na dobro opremljeni kmetiji. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . 14.40 »Mehurčki« 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne. 18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci!
19.15 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
KATERE SO ODLIKE VAŠEGA HLADILNIKA
► velika prostornina
Rfr -K-1 ► kompresorsko hlajenje do -12°
^ magnetno zapiranje vrat
► plastificirane stene
► avtomatično uravnavanje temperature
VAŠE ZADOVOLJSTVO - HLADILNIK J nr Pn|P_
39
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
/
Petek, 1. maja — Praznik dela Sobota, 2. maja — Boris Nedelja, 3. maja — Saša Ponedeljek, 4. maja — Florijan Torek, 5. maja — Miran Sreda, 6. maja — Janez Četrtek, 7. maja — Stanislav
Kili
Brestanica; 2. in 3. 5. ameriški barvni film »Hladnokrvni kaznjenec«.
BREZICE:
1.	in	2.	5.	amer.	barv.	film
IZKRCANJE V ANZIU.
3.	in	4.	5.	amer.	barv.	film
INTERLUDIJ.
5.	in 6. 5. zahodnonemški film SEDMA 2RTEV.
ČRNOMELJ: od 1. do 3. 5. angl. barv. film KAJ JE NOVEGA, MUCKA?
5.	in	6.	5.	franc.	barv.	film
ČLOVEK ODVEČ.
Kočevje — »Jadran«: 1. 5. angleški barvni film »Jim Bond«. 2.
5.	nemški barvni film »Veseli rekrut«. 3.	5.	ameriški	barvni	film
»Pojem pesem Dotninique«. 4. 5. Spanško francoski barvni film »Agent X 13«. 5. in 6. 5. ameriški barvni film »Maroko 7«. 7.	5.
francoski barvni film »Starec in dete«.
Kostanjevica:	1. 5. jugoslovan-
ski film »Imam dve mami in dva očeta«. 3. 5. ameriški barvni film »Odpadnik prerije«.
Krško: 2. in 3. 5. ameriški barvni film »Tobruk«. 6. in 7. 5. ameriški film »Ali gori Pariz?«.
METLIKA:
od 1. do 3. 5. amer. barv. film DAN REVOLVERAŠA.
Od 1. do 3. 5. amer. barv. film PRIŠLI SO V KORDURO.
6.	in 7. 5. amer. barv. film SAMA V TEMI.
6.	in 7. 5. slov. film SAMORASTNIKI.
Mirna; 2. in 3. 5. ameriški barvni film »Razžarjeni revolverji«. Mokronog; 2. in 3. 5. francoski barvni film »Upornik Matija Sandorf«.
Novo mesto: 1. in 2. 5. franco-sko-italijanski barvni film »Ni rož za agenta OSS 117«. Od 3. do
5.	5. španško-italijanski barvni film »Za tisoč dolarjev dnevno«.
6. in 7. 5. franooski barvni film »Ho«! — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 1. do 6. 5. jugoslo-vansko-nemžki barvni film »Slovo velikega poglavarja«.
RIBNICA:
2.	in 3. 5. franc. barv. film OBRAČUN V BANGKOKU. Sodražica: 2. in 3. 5. francoski film — »Svetnik pripravlja zanko«. Šentjernej: 2. in 3. 5. francoski
SLUŽBO DOBI
TAKOJ sprejmem prodajalko v slaščičarno Stanovanje in hrana preskrbljena, plača po dogovoru. Ja&ar Bajramovič, slaščičarna, Komandanta Staneta 2, Novo mesto.
NUDIM honorarno zaposlitev ženski. Naslov v upravi lista (955 —70)
ŠTIRIČLANSKA družina v Ljubljani zaposli s 1. majen. samostojno gospodinjo ali gospodinjsko pomočnico. Osebni dohodki po dogovoru Ponudbe pošljite na naslov: Jogan, Ljubljana, Slomškovr 17 a.
V	STALNO zaposlitev sprejmem KV avtoličarja (lahko tudi priučen) in dva vajenca. Avgust Modic, avtokleparstvo — ličarstvo, Trdinova n. h., Novo mesto.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme družina iz Kranja k 2 in pol leti staremu otroku od 18 let starosti dalje, lahko je tudi mlajša upoko^eoka, z nekaj znanja v kuhi Nudim vso oskrbo in dober osebni dohodek. Pismene ponudbe je potrebno poslati na naslov Mila Jeršin, Maistrov trg 3 Kranj.
SAMOSTOJNO gospodinjsko pomočnico sprejme takoj štiričlanska družina Pogoji ugodni. Saša Vatovec, Koper, II prekomorske bri" de 7.
IŠČEMO kuharja in natakarice za stalno zapos.itev in za pomoč ob sobotah, nedeljah in praznikih. Hotel »La/’f’a«, Samobor, telefon 88-325.
8 KLEPARSKA POMOČNIKA in 2 vajenca sprejmem v delovno razmerje. Plača in prevozni stroški po dogovoru. Kleparst-
• vo Viktor Skl.bic. Wolfova 10 a,
' Ljubljana.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo. Naslov v upravi lista (952/70).
ODDAM samcu opremljeno sobo. Čolnar, Trdinova 14, Novo mesto.
1ŠCEM sobo z majhno kuhinjo in sanitarijami v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam vnaprej. Nudim nagrado Naslov v upravi lista (964/70)
LEPO, sončno sobo oddam samskemu dekletu Plačilo za eno leto vnaprej. Ogiaslte se v soboto popoldne ali v nedeljo dopoldne. Silva Zagorc, Naselje Majde Sile, n. h., Novo mesto.
ZAMENJAM dveinpolsobno stanovanje s centralnim ogrevanjem v Mariboru za enako (lahko brez centralne) v Novem mestu. Naslov v upravi lista (981/70).
ODDAM opremljeno ali neopremljeno enciobno stanovanje z uporabo kopalnice in drugih pritiklin. Našlo ’ v upravi lista. Zaželeni upokojenci. (982/70)
ODDAM opremljeno sobo eni ali dvema osebam Naslov v upravi tista (983/70)
MOTORNA VOZILA
PRODAM po ugodni ceni olim-pijo caravan s 000 km po generalni, v dobrem stanju Rudi Suša, Brežice, Milavčeva i.
PRODAM
PRODAM kombiniran otroški voziček, električni lonec za perilo in klavirsko harmoniko. Deano-vič. Partizanska 11, Novo mesto.
PRODAM seno Kuhinjsko kreden-oo in vzidljiv štedilnik. Zefran, Gotna vas 19, Novo mesto.
PRODAM večjo ko ičino jabolk. Gašperšič, Podgora. Straža.
UGODNO prodam skoraj novo otroško posteljic iz_ orehovega lesa s predalom in žimnico. Naslov v upravi lista.
PRODAM kosilnico Bautz v dobrem stanju Jože Pečarič, Metlika, Navratilov, pot 4.
UGODNO prodam klarinet. Naslov v upravi lista (976/70).
PRODAM stružnico z nortonom (stružna dolžina 1300 mm, stružna višina 240—480), cena 10.000 Ndin. Milan Prijatelj, Rakovnik 26, Šentrupert na Dolenjskem.
PRODAM obračalnik za seno znamke Fahr. Janez Kralj, Do-bruška vas 4, Škocjan.
PRODAM dober jabolčnik vprežne grablje, elektromotor Rade Končar, 10 KV, puhalnik za seno in smrekov les (grušt). Cena pip dogovoru 2efran, Gotna vas 25, Novo mesto.
UGODNO prodam prevozno mlatilnico v dobrem stanju in dvo-osno prikolico (3-tonsko). Ivan Zupančič, Krško 39.
barvni film »Neukročena Angelika«.
Trebnje; 2. in 3. 5. ameriški barvni avanturistični film »Mat Helm — tajni agent«.
gL
POSEST
PRDAM hišo in zemljo v bližini železniške postaje Uršna sela (približno 7 minut). Franc Podržaj, Celovška 145 a, Ljubljana, ali telefon 57-338, Ljubljana.
PRODAM stoječi skedenj. Naslov v upravi	lista (979/70).
PRODAM	njivo (lepa gradbena
parcela)	pri zdravstvenem do-
mu Žužemberk. Alojz Podboj, Dobrnič 10.
PRODAM	enonadstropno, takoj
vseljivo hišo v središču Šentjerneja ob glavni asfaltni cesti. Hiša ima vouovod, lepo dvorišče, vrt, garažo. Spodnji prostori hiše so primerni za lokal. Darinka Filipič. Šentjernej 5 na Dolenjskem.
RAZNO
MOŠKI plašč, temno rjav, z zadrgo za vstavljanje zimske podloge, pogrešam od 15. aprila. V notranjem žepu plašča je zame dragocen dokument, zato najditelja prosim, da mi plašč vrne. Moj naslov je na dokumentu. KOŠNJO sena in otave (1,5 ha) oddam v Novem mestu. Trdinova 7, Novo mesto.
BOLEZNI JETER ( latenico, vnetja) .zdravi rogaški DONAT vrelec. Posvetujte se z zdravnikom, DONAT pa dobi v N ,vem mestu pri STANDARDU (MERCATORJU), HMELJNIKU in pri DOLENJKI TUDI PRI NAKITU se spreminja moda — iz starega vam naredi nov prstan Otmnr Zidarič, zlatar v Ljubljani Gosposka 5 (poleg univerze) — Z izrezkom tega oglasa dobit«* 10 odst. popusta!
Ob boleči izgubi moža, očeta, brata, strica, bratranca
FRANCA PINTARJA
iz Novega mesta se iskreno zahvaljujemo zdravnikom in strežnemu osebju internega oddelka ter nečaku dr Vidu in dr. Cirili Maselj za trud in lajšanje bolečin, sosedom Brkiču in Oprešniku za nesebično pomoč ob vsakem času, Mimi Hlišč-Ro-stan za pomoč, gospodični Švajger za poslovilne besede. Hvala častiti duhovščini in vsem, ki so pokojnika spremili v tako velikem številu na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja. Vsem še enkrat srčna hvala Žalujoči: žena Pepca otroci Jožica, Franci in Vili ter drugo sorodstvo
Po težki in mučiv bolezni nas je za * vedno zapusti naš ljubljeni mož, oče, stari oče in stric
FRANC BARTOLJ
iz Irče vasi 5?
Toplo se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetie in izraze sožalja, sosedom, gospej 'ovkovi, Valeriji Fink in Ivanu Hrovatu za vso pomoč v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni zdravniškemu osebju kirur,ke bolnice Novo mesto za zdravljenje in nego v času bolezni. Zahvaljujemo se podjetju »Kremen« Novo mesto za podarjeni venic in denarno pomoč ter spremstvo, podjetju PIONIR Novo mesto za vence in spremstvo, podjetju Cosmos Ljubljana za venec in spremstvo, Jožetu Jermanu ter pod>etju Knji-gotisk Novo mertn za podarjene vence. Najlepša hvala tudi gospodu župniku iz Šmihel? za obrede in spremstvo. Vser . ki so ga spremili na zadnji poti in z nami sočustvovali, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Kati, hčer c Fani z možem in Stanka z družino, sin Franci z družino bratje in sestre z družinami in drugo sorodstvo
Ob nenadomestljivi iz.nibi naše mame
I ANTONIJE ROBEK
iz Kostanjka
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jim lajšali trpl!enje v njihovi dolgi bolezni. Posebej smo dolžni zahvalo sosedom za vsestransko pomoč, zdravnikom zdravstvenega doma Senovo za večletno zdravljenje in zdolskemu župniku za zadnjo olažbo. Hvala učiteljem in učencem osemletke Koprivnica, ki sc počastili spomin pokojnice, predstavnikoma krajevne organizacije Zveze borcev Zdole in občinske organizacije Zveze borcev Krško za prisrčne poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki so mamo pospremili na njihovi zadnji poti ter ji.darovali vence in cvetje.
ROBEKOV1
Ob boleči izgubi naše drage mame
FRANČIŠKE LIPOVEC
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in članom kolektiva LIK Kočevje, ki so sočustvovali z nami, ji poklonili cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Tomiču za skrbno in požrtvovalno zdravljenje v času njene težke bolezni Vsem še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: hčerke Kristina, Marija, Lipka, sinova Jože in Tone z družinami in drugi sorodniki
Ob boleči izgubi dragega očeta
JOŽETA RAPUŠA
pokopanega 5. aprila 1970 v Mirni peči, se iskreno zahvaljujem vsem za izraženo sožalje, zdravstvenemu osebju bolnišnice Novo mesto pa za trud, s katerim Je pokojniku lajšalo zadnje ure življenja.
Peter Rapuš s družino
Po težki in mučn bolezni nas je zapustil ljubljeni- mož, oče in stari oče
LUDVIK SMREKAR
iz Birčne vasi
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, vaščanom in prijateljem, ki so ga spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in mu podarili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo ZB Birčna vas in Novo mesto, SZDL Birčna vas, Lovskemu društvu Padež, tov. zdravil KRKA, NOVOTEKSU, god bi in pevcem. Zahvaljujemo se tudi govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: šena Frančiška in otroci
■	druži uaini
Aprilsko vreme v starih pregovorih
(10. aprila) Svet’ga Tiburcija polje zeleno, dobra bo let’na, zrnje jekleno. — (20. aprila) KoVkor dni so žabe pred svetim Jur jem regljale, tol'ko dni po svetim Jurji bodo molčale. — (30. aprila) Dež pred velikitravnom tisto noč: pride dobra leVna v pomoč. — Pre-zgodej toplota: potlejš-nja mrzlota! — Mali-travna če grmi, slane več se bati ni. —
LUNINE MENE 5. 5. 6 ob 15.51 13. 5. ) ob 11.26 21. 5. ® ob 04.38
Cenjenim bralcem domačega lista v domovini ter družinam: Zag-majstek iz Podgorja pri Pišecah, Dernikovič iz Brezovice in Demi-kovič Pavlin iz Bračne vasi in Bizeljskem, iskreno čestitam za praznik dela — 1 maj. Tončka Dernikovič z možem Francem in sinom Francijem iz Stuttgarta.
Marija Rebselj. Drama 9, Šentjernej, preklicujem neresnične besede o Benčinovih, ki sem jih izrekla Mencinovim iz Drame.
Stanko Povše, Uršna sela 53, in Franc Hrovat, Travni dol, Uršna sela, prepovedujeva pašo živine in košnjo po naj:nih travnikih v Travnem dolu. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala.
^OBVESTILA I
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO v
vseh izvedbah in velikostih izdeluje najkvalitetneje že preko 40 let V. Kapelj, bakrokotlarstvo, Ljubljana, Aljaževa c. 4 — šiška.
V	SOBOTO, 2. maja, zopet priljubljeni Henček in njegovi fantje s pevcema in humoristom Radom Kokljem v Beli cerkvi. Pričetek ob 18. uri. Jedača — pijača — srečolov — licitacija! Vstopnina 5 din. Vljudno vabljeni!
MUZEJI, GALERIJE, RAZSTAVE
DOLENJSKI MUZEJ V NOVEM MESTU s kulturnozgodovinskim, arheološkim oddelkom ter oddelkom NOB je odprt vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 13. ure, ob sredah pa tudi od 17. do 19 ure.
MUZEJSKA ZBIRKA V BRESTANICI je odprta ob sredah in sobotah od 15. do 17 ure in ob nedeljah od 10. do 17. ure.
BELOKRANJSKI MUZEJ v Metliki je odprt vsak dan od 8. do 14. ure, ob nedeljah pa od 9 do 12. ure.
SCOVENSKI GASILSKI MUZEJ v metliškem gradu je odprt ob istem času kot Belokranjski muzej.
POSAVSKI MUZEJ V BREŽICAH
je odprt vsak dan od 8. do 12. ure. v popoldanskem času pa ob torkih in petkih od 14. do 16. ure
KOČEVSKA KNJIŽNICA je od prta tako: oddelek za odrasle v ponedeljek in četrtek od 9. do 11. ure, v sredo in pete)’ • od 14 do 19. ure; mladinski oddelek v ponedeljek od 11 do 13. ure, v torek od 14. do 19. ure. v četrtek od
11.	do 14. ure in v soboto od 9 do 12. ure.
Sprememba naslova!
Naročniki o tpratnenijo svoj stan naslov n«) (poročijo oba naslova Doga)« «e da (poročijo samo noMga kei pe ima mo pri naj včasih več naroč alkov f enakim priimkom m imenom seveda n« moremo vedeti čigav naslov le treba spremeniti
+\ Hvala za vašo kri, 1 * ki rešuje življenja!
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Viktor Vovko, Janez Redek, Rudi Omahen in Janez Smole, člani Krke, tovarne zdravil, Novo mesto; Milan Gorenc, član VP 4168, Novo mesto; Janez Majcen, član IMV Novo mesto; Franc Avguštin, Martina Košiček, Joža Vidmar, člani VP 1394, Novo mesto; Janez Kovačič, Stanko Poslek, Franc Turk, Boža Blagojevič, Dimitrij Krstič, Anton Hudoklin, člani Pionirja, Novo mesto; Željko Gričar, Bogomir Pečjak, Stane Zadnik, Antonija Zgalin, Marica Šket, Stane Urek, Ivan Stegne, Vlado Čeligoj, Katarina Petrič, Drago Štrucelj, Milena Mušič. Jože Nemanič, Angela Kunaver, Anica Adam Vera Jesenšek, Joža Kolar, Marija Lovšin, Mira Hosner in Roman Ilafner, dijaki srednje kmetijske šole Grm; Janja Kobler, članica Novoteksa, Novo mesto; Ivan Pograjc, član splošne bolnice Novo mesto; Ignac Krhin, član Mesnega prehrambnega podjetja, Novo mesto; Jože šterk, delavec z Go-leka; Franc Jeglič, član Iskre, Novo mesto; Milan Markič, član Pionirja, Novo mesto; Jože Muhič, član IMV Novo mesto; Bojan Bele, član Vektorja, Novo mesto; Jože Klobučar, član Novotehne, Novo mesto.
ZAHVALA
Ob boleči iagubi našega nepozabnega sinka
PETRČKA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili v teh težkih dneh, vsem, ki so mu poklonili toliko cvetja, ga spremili na zadnji poti in tako počastili njegov spomin. Iskrena hvala zdravnikom kirurgom in pediatrom novomeške bolnice, ki so se trudili, da bi nam ohranili njegovo drobno življenje.
žalujoči:
očka inž. Adi Štor, mamica Meta, sestrica Adka, Štorovi, Gutmanovi in Kosminovi
Novo mesto, 26. aprila 1970.
DOLENJSKI LIST
1X
H
Mfa
DA,
zdravnika moramo poslušati!
Vsak četrtek boste redno prejemali zdaj tudi Vaš DOLENJSKI LIST, ki edini redno poroča o novicah in zanimivih dogodkih iz Vaših krajev. Priljubljen je pri svojih 30.000 naročnikih.
★ ker piše preprosto, razumljivo in kratko
★ ker daje vsem svojim bralcem možnost, da v njem sodelujejo
★ ker je največji in najcenejši pokrajinski tednik v Jugoslaviji! Naročite ga lahko tudi pri Vašem pismonoši!
DOLENJSKI LIST
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Ctošnik (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl, Miloč Jakopec, Marjan Legan, Marija Pad ovan, Jože Primc. Joče Splihal, Jožica Teppey, Ana Vitkovič in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon
IZHAJA VSAK CETRTRK — Posamezna številka 1 dinar — Letna naročnina 49 dinarjev, polletna naročnina 24,50 dinarjev, plačljiva vnaprej — Za Inozemstvo: 100 dinarjev or,. 8 ameriških dolarjev (ob. ustrezna druga valuta v tej vrod n os ti) — Tekoči račun pri podružnici SDK v Novem mestu: 521 8 9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg 3 — Poštni predal 33 — Telefon (068 ) 21-321 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Tiska OGP »Delo« v Liubllan*