43. štev. V Kranju, dne 24. oktobra 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane m Kranj « dostavljanjem nt dom 4 K, po poŠti za celo lato 4 K, n pol leta 8 K, ta droge države stane 5-60 K. Poeamenu Številka po 10 vin. — Na naroCbe brez istodobne vpoiiijatve naročnine se ne oiira. — Uredništvo in upravni! t vo j« na pristavi gosp. K. Floriana v • Zvezdi Izhaja vsako soboto === zvečer ===== Imerati se računajo za eeto strta 60 K, za pol strani 80 K, BS četrt strani SO K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjia oznanila se plačuje ta petit-vteto 10 vin., če te tiska enkrat, za večkrat znatna popust — Upravniitvu naj se blagovolijo pofüjati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novico. — Dopisi naj se izvolijo frankiraÜ. — Rokopisi so no vračajo. Naše najbližje zahteve. i. Hitro živi danafinji tveL Dogodki, ki pretresajo ftloveMvo, to pozabljeni v nekaterih mesecih ali v nekaterih letih. O rasko-japontki vojski se danes govori kakor o kaki rimski vojski v starem veku in grozoviti potres v San Frančišku ter vulkanski izbruhi na otoku lfartia:que se nam zde kakor zgodbe iz rimske dobe, ko je lava iz Vezuva uničila cvetoče mesto Pompeji. Mogoče je pa, da se tako zdi le nam, ki bivamo tisoča kilometrov oddaljeni od teh usodnih dejstev. V Rusiji sami, kjer se skoro na vsak korak vidi invalid iz krvave vojske na daljnem iztoku, kjer tisočerim materam pri spominu na njihovo najdražje na svetu krvavi ubogo srce, kjer na tisoče sirot zamaa proti kruha, ki ga jim je delil v vojni mesnici ubiti oče, tam ne more biti pozabljena kri, ki je tekla---zastonj. Odkar smo Slovenci stopili na površje kot narod, noben dogodek ni tako globoko vplival na nato narodno doto, na narodovo srce, kakor krvavi dogodki, ki so te vrfili prod dobrim mesecem v naši prestolnici, v beli Ljubljani. Kri, sveta človečka kri, ki je škropila ljubljanske ulice, oikropila tudi palačo ljubljanskega knezoškofa, ki je pa ni hotel viditi, ta sveta kri, prelita od nase mladine, je Zdramila vet slovenski narod po mestih in po deželi. Človek, zrasel in bivajoč med tem narodom, ki tako polagoma dobiva narodno samozavest, je nehote ostrmel, ko je zrl te nenadne pojave narodne utaljenotti pri vseh stanovih. Povsod enoduini klici, izvirajoči iz žalosti in srdu. Tako ne more iti daljel In stara ženica, kateri je težko telesno delo ukloailo hrbet, ki najde tvoje tolažbe le ie v molitvi, z isto notranjo PODLISTEK. Politični porod slovenskega naroda. (Ivan Stanonik.) Konec. •Novice" so po marčnem uporu poučevale narod o ustavi, volitvah, o kmetski odvezi, svobodi, narodnosti in ravnopravnosti. Poleg .Novic" so polagoma izili ie drugi listi. Na Štajerskem je izdal Valentin Konšek 15. junija prvo številko »Celjskih slovenskih novin". Zagovarjal je neodvisnost šole od duhovnikov, odpravo samostanov, sekularizacijo cerkvenega imetja in plačevanje duhovnikov iz državne blagajne. — 4. julija je izila prva Številka »Slovenije", kot glasila .Ljubljanskega slov. druitva". Njen program je bil: Ne-razdražljivost Avstrije, ravnopravnost vseh narodov in uvedenje slovenščine v Šole in urade, zedinjena Slovenija, zveza z Nemčijo samo na podlagi samostojnosti Avstrije. Urednik .Slovenije" je bil M. Cigale. — Leposlovno berilo je prinašal I. Navratilov »Vedet", in ko je ta prenehal, .Piavi Slovenec", čegar urednik je bil F. Malavašič. — V Juliju 1848 je začel izhajati .Slovenski cerkveni časopis", ki se je z novim letom i z premeni 1 v .Zgodnjo Danico". .Slavjanski zbor" v Trstu je izdajal .Jadranskega Slavjana". — V letu 1850 t« Uhajal slovensko pisan uradni Ust .Ljubljanski užaljenostjo posluša in dalje pripoveduje usodne dogodke, kakor čvrst mladenič, ki stiska pesti v žepu . . . •Tako ne more itj dalje,* to je danes najpopularnejši klic po vsem Slovenskem. Slovenski narod je dozorel v zadnjih desetletjih toliko in se razvil tako, da hoče živeti kot narod v Avstriji z vsemi pravicami, kijih imajo sosedni narodi. Od prvega do zadnjega je v narodu vse prepričano, da si niti en trenutek nai nemški ali laski sosed ne sme domišljati, da smo manjvredni ljudje, kakor se je dotlej sploSnc mislilo o nas in zato tudi temu primerno ravnalo z nami. «Slo-vencem enake pravice !> Ta klic se bo po krvavih dogodkih v Ljubljani vedno ailneje in bnrneje razlegal po slovenski domovini, po naših časnikih, na naiih shodih, v nadih deželnih zborih in v osrednjem parlamentu, ta klic bi moral najti odmeva povsod 1 Septemberski ljubljanski dogodki se ne p reži ve, oni ostanejo sveži kakor kri ziatorogova, ki kapljajoča na zemljo poganja vedno novo življenje. Pred vtem hočemo biti ravnopravai na narodnem m političnem pdju. JN»J narod, najti biva na Kranjskem, Koroškem, Primorskem ali Štajerskem, trne zahtevati povsod, da ga todi sodnik, ki govori njegov jezik, ki pozna njegovo dušo, ki toraj more čutiti ž njim, on trne zahtevati, da mn vlada glavar domačin, da o njegovih premoženjskih razmerah sodi njegov rojak i. t. d. Zato je pa nujno potrebno, da imamo v vednem razpregledu vsa količkaj važna mesta, ki se imajo oddati pri raznih uradih na Slovenskem. Za Nemce se poteguje pri nas vse: vlada, vojaštvo, plemstvo, zbornice, in vendar, kako skrbi .nemški ljudski svet* na Kranjskem ali Štajerskem, da niti za vratarja pri kakem mešanem uradu ne pride Slovenec. časnik". Razen tega so še nekateri nemški listi prinašali Slovencem prijazne dopise. Prišle so volitve za Prankobrod in za avstrijski državni zbor. Slovenci bi bili imeli 20 poslancev v Frankobrodu. Spoznali so, da jim prevelika zveza z Nemčijo zamore le škodovati, vendar pa niso bili edini. Dunajska .Slovenija" je bila proti volitvam v Frankobrod in Karol Dežman je izdal .poziv na narod slovenski", kjer priporoča, naj odkloni .volitev narodnih poverjenikov v Frankobrod, protestira zoper dotični poziv gosposke in zahteva uradno zabeletenje protesta". .Novice" nasprotno pa so bile za volitev v Frankobrod, samo tam naj slovenski poslanci krepko nastopajo. Volili so skoro povsod. V Kranju so protestirali proti volitvam. V Mirni sta izvoljenca odklonila prejeto čast. V Novem mestu je bil izvoljen neki Lašan z .veliko" večino sedem glasov, a mož je bil tako ponosen na svojo izvolitev, da je ostal tam še vedno, ko so že vsi kranjski poslanci zapustili Frankobrod. Ko so zahtevali volilci, naj odloži svoj mandat, jim je odgovoril, da se dober poslanec ne sme brigati za muhe svojih volilcev. Tudi v Ptuju so volilci protestirali. Drugod so mirno volili. Toda zaradi razmer v Frankobrodu so se poslanci vračali drug za drugim v domovino. Zato je vlada na novo razpisala volitve za one okraje, ki niso imeli več zastopnikov v Frankobrodu. V Trstu so volilci vseh narodnosti protestirali proti volitvami — Pogosto se čuje, zlasti pri naših gorenjskih kmetih, da je prav, če kmet tudi govori nemški. To vedno trdimo tudi mi; ali vprašamo vas tole: Ce boste govorili po uradih nemški, potem tploh ni misliti niti od daleč, da bodo vaši sinovi, če jih tudi daste študirati, kaj drugega kakor nitji urad* niki, ki se morajo klanjati tujcem, ki to prišli od vseh vetrov, samo t slovenske zemlje ne. Potem je najbolje, da kupite svojim otrokom, ki ne morejo ostati doma na kmetiji, kakor hitro nekoliko odrastejo, potni let, da jo uberejo čez veliko morje, ker tam kaj zasluži vsaj tisti, ki dela, dočim te pri nas dogaja, da smeš misliti na boljšo bodočnost le, če ti Nemec. Ali ni največja ironija usode, da pri železniškem ravnateljstvu v Trstu, v čigar področje tpada komaj par tisoč Nemcev, kakih stotitoč Italijanov in več nego pol milijona Slovencev, ni niti dveh odstotkov nradnikov-Slovencev, temveč skoro vte je nemško in le nekaj laško. Celo železniški vozovi V Triič imajo najprej nemški, potem italijanski in slednjič mali slovenski napis. Sovraštvo do Sle* vencev teza noter do zadnjega delaven na progi. Slovenca te vzame le, ee te ne dobi drugeg«. Primerov za to je na stotine povsod, to dobro veste vsi slovenski uslužbenci pri železnici. Ali ne vtkipi človeku kri, ko vidi, da te ga zatira samo za to, ker je rojen od slovenske matere, ker jo prve glasove cul v slovenskem jeziku 1 •Pri državni upravi ne more iti tako dalje!* To je prepričanje nas vseh. „Idor Jemlje ■ladinl Mtond Jeiik, |1 krade runa In življenje In oropa narod čuti in pravice.' Tako fe dejal veliki nemški pesnik Herder. tudi v Mirnem in v Ptuju so protestirali. V Ljubljani se je vršila volitev šele po dolgotrajnem prepiru. V Kamniku poslanci niso sprejeli izvolitve. V Kranju so protestirali in utemeljili svoj protest med drugim tudi takole: .Že zdaj lazijo nemški berači križem naše dežele; kaj bo šele potem, če se nemškemu rokovnjaštvo' odpro vrata v slovenske dežele?" (Apih). Tudi drugod volitve niso imele dosti vspeha. Zato je vlada ustavila volitev in izvoljenim ukazala ostati doma. S tem se je izpolnila ena točka slovenskega narodnega programa. Znak volilnega gibanja za avstrijski državni zbor je bil agrarski. Značilen je bil kandidaten govor nekega kandidata v celjskem okraju: »Je* den Bog, jeden car, jedna vera, nobena tlaka, nobena desetina, tudi ne od put, jajc in sira ne. Sicer naj pa ostane vse pri starem." (Apih.) Izmed kmetov so bili na Slovenskem voljeni, Sever iz Vižmarij, V. Štcrcin iz Žej pri Mekinjah, Zupan, Šturm, Smrekar in Oajer. Večinoma niti nemščine niso znali, glasovali so z Nemci, ker so bili jezni na slovenske .škrice", nato pa so odšli domov in tam uganjali razne neumnosti. V ta državni zbor je prišlo 16 zavednih Slovencev, toda tudi izmed teh Je imel vsak svoje nazore in načrte. Program, ki so ga morali zastopati, je bil: Zedinjena Slovenija, t. j. zedtajenje Slovencev v enakopravno celoto H) enakopravnost Pribijemo Se enkrat: Samo ljudstvo, ki je odločno zahtevalo izdatno pomoč, je doseglo od države vsaj nekaj. Ni lepo in tudi prav ni, da se poslanci hočejo odeti s pavovim perjem in si pripisovati zasluge, katerih nimajo. In če bi prav — kar pa odločno zanikamo — res imeli poslanci kako zaslugo pri tej akciji, "bi ne bilo lepo od njih, da se bahajo po nepotrebnem in pripisujejo samo sebi zasluge. Saj so s pomočjo ljudstva, s pomočjo kmetov to, kar so. Kmetje so jih poslali na Dunaj samo zato, da se potegujejo za kmečke koristi in jih ondi zastopajo. Nikakor ni misliti, da so jih poslali v cesarsko prestolnico samo zato, da vlečejo mastne, vsakodnevne dvaj-setkronske dijete. Ce to mislijo, so v grozni sraoti! To smo hoteli opomniti samo zato, ker časopisje neko gotove stranke in nekih gotovih ljudi hoče izrabljati celo akcijo v svoje posebne namene in v svojo reklamo — pred dopolnilnimi deželno-zborskimi volitvami. Ker je glede te pomožne krmske akcije Se mnogo tvarine neobdelane, hočemo poskrbeti, da se pokaže prava slika tudi skrite, zahrbtne akcije 1 Nekaj o Izseljevanju. Daije. Večinoma naših izseljencev gre v Ameriko samo na delo z namenom, da si prisluži in prihrani čimveč ter se čimprej vrne domov. Nekateri gredo tudi na Nemško, a dasi se delo plačuje tam nekaj bolje, kakor pri nas, splošne razmere radi večjih življenskih troškov niso dosti drugačne. Zato mika Slovence le bolj Amerika, ter moramo tudi mi govoriti zlasti o njej. V Ameriki se delo, kadar je, plačuje neprimerno bolje kakor pri nas. To občuti naše ljudstvo na dve strani: slabo in dobro. Kmetovalci nimajo delavcev ali le za drag denar. Že tako vse tišči v mesto v tvornice, nekaj jih je pri vojakih, tisti, ki bi sicer morda ostali doma, se napravijo rajši v Ameriko. Za nekaj let, kadar se kdo vrne, ga pa navadno ne drži več doma. Amerika ga je navzlic njegovi nasprotni volji odtujila domu in izpridila. To se gotovo občuti v javnem življenju. Kadar gre kak posestnik v Ameriko, ga prvič navadno prižene sila. Doma ima zadolženo kmetijo, letine so slabe, davki veliki, družina tudi, skrbi polno, kamor se gane. Pa — hajd — v Ameriko! Tam dela, hrani in pošilja denar domov, žena pa počasi odriva bremena raz domovje. Večkrat ostaja tam nekaj let in se otrese vsega, kar ga teži. Včasih se mu posreči to že kmalu, v dveh, treh letih. Vsaj nenavadnega to ni nič, saj dostikrat zasluži po tri dolarje in še več na dan. Da porabi v preživitek na dan en dolar, mu ostaneta v prihranek še dva, kar znaša na leto z okroglo tristo delavniki šeststo dolarjev. Recimo, da je poslal ta denar, čeprav v obrokih, domov, znaša vsota radi velike vrednostne razlike med obema veljavama že kar 3000 kron, kar že izda nekaj in se tudi gotovo občuti v javnem življenju. Te vrste pridobitve lahko zapišemo res k dobičku v ljudskem gospodarstvu, vendar ga moremo čistega smatrati samo tedaj, ako gospodar, vr-nivši se, tudi ostane doma, dela in gospodari kakor pred odhodom v Ameriko, samo toliko uspešneje, ker ga ne tlačijo več dolgovi in ne more* skrbi. A večjiego potreba žene ljudi pohlepnost v Ameriko. Čemu naj bi delal doma za dve kroni, pravi marsikdo, dočim ta in ta zasluži za enako delo po tri dolarje, oni celo štiri. Rajši grem tja, ni spak, da ne bi zaslužil ž njim vred! In gre. V Ameriki dobi res vsakdo dela, saj kadar je, ga je dobiti lahko; težko delo sicer, a dobro plačano. Ker hrana ni draga, pijača tudi ne, se privadi boljšemu življenju in razvadi. Ko se vrne, pogreša doma zlasti navajene dobre hrane. Saj v Ameriki, kjer kilogram mesa stane komaj 10 centov (50 h), se živi najpriprostejši Človek večinoma z mesno hrano, doma pa komaj ob nedeljah in praznikih vidi meso. Pijače doma tudi nima, a v Ameriki je pil pivo za vsako žejo. Zakaj bi ga ne pil po 4 cente (20 h) liter? Tako se mu zdi, da ne more živeti, in privoščiti si mora zato poboljškov. Prineseni denar kmalu scepa zanje, kar hitro ga ima komaj še za pot nazaj. Mika ga spet od doma, ne pomišlja se dolgo; napravi se in gre. Od njegovih prihrankov tako nihče nima posebnega dobička, še njemu ne zaležejo dosti. Njegov izgled vabi z doma še druge. Celo mladeničem, ki imajo pred seboj vojaško službo, bolj roji po glavi Amerika nego puška in tornistra. Ce t ne dobe oblastvenega dovoljenja, jo radi pobrišejo skrivaj tja. V Ameriki je tako vedno več naših delavskih sil, prislužek pa niti doma nima onega kka, kakor bi bilo želeti. Iz opisanih dveh slučajev lahko napravimo nekak zaključek. V prvemu podobnih slučajih je vsekakor zaznamenovati korist. Denar, poslan in prinesen iz Amerike, je zalegel nekaj, ker je imel nujna pota. V drugemu podobnih slučajih vidimo le škodo. Po nepotrebnem se je izdalo mnogo prinesenega denarja, za poboljške, se ga potroši tudi dosti, iz kratka: nanj se ne pazi, ker nima tako nujnih potov kakor pri kmetovalcu, ki mora skrbeti za dom. Takih slučajev je mnogo, mnogo več kakor prvih. Ako bi zato med obema vrstama primerjali gospodarski dobiček izgubi, našli bi, da je v splošnem izguba mnogo večja. Saj moramo ves tako zapravljeni denar prišteti izgubi v ljudskem gospodarstvu. Takisto zaslužek delavcem, katere je bilo treba najemati mesto odišlih domačih. Zato lahko rečemo, da je izseljevanje škodljivo v mnogem pogledu, škodljivo napredku narodovemu, škodljivo sploh. To je spoznala tudi država. Saj ve, da čim živahnejše je izseljevanje, tem slabše zanjo. Zato ga je svoječasno omejila s posebnim zakonom in ker le-ta ne zadostuje več potrebam, se snuje nov, ki utegne še letos priti na vrsto v državnem zboru. A celo v okviru zakona država daje dovoljenje le tam, kjer ga zabraniti ne more. Strogo nadzorstvo pa si pridržuje nad vsem izseljeni-štvom, da po nepoštenem potu in brez pravic ne pride lahko kdo čez mejo. Vendar se posreči komu, dasi bi bilo resno odsvetovati tako uhajanje. Zakaj uide gotovo, kdor brez potnega lista ali listin sploh skrivaj odide od doma, ne da bi bil zadostil ukazu zakona glede vojaških dolžnosti. Tako ravnanje kaže mlačno domovinsko ljubezen, a je celo nepošteno, nevredno, domovini zvesto udanega Slovenca. Razen tega je taka pot zvezana z mnogimi izrednimi troški, ker nepošteni agentje po svetu, o katerih bode še govora, izkoriščajo v škodo potniku njegov položaj, odirajoči ga še neprimerno Gospodarski del. □ □□□□ * sZ, Živinska krava po pet Stran. Kakor že znano, je osrednja državna vlada na Dunaju dovolila kranjskim kmetovalcem podporo pol milijona kron v ta namen, da se vsled spomladanske suše jako slaba in revna košnja sena nadomesti s cenenim uvozom iz onih krajev, kjer preostaja krme. Kajti da ne bode kranjski kmetovalci mogli obraniti število živine na oni navadni visokosti, kakor v poprečno navadnih (normalnih), letinah, je bilo takoj spomladi popolnoma jasno, ker se je pričela v veliki množini prodajati in izvažati živina in ker je vsled obilnih ponudb cena padla zelo nizko. Tudi se je začela živina klati in ponekod sosedom prodajati po vsaki ceni razsekano meso. V letošnjem letu se je število glav živine znatno skrčilo. Da pa se prepreči padec na stanju živine ter da se preživi čez zimo kolikor mogoče veliko glav, se je pričela pomožna akcija za nakup krme. Vsa dežela, vse kmečko prebivalstvo je bilo edino, da mora tukaj priskočiti država na pomoč, in sicer prav izdatno. Kajti raznašali so se glasovi — pisalo je časopisje — da se krma ne bo mogla kupiti izpod 12 kron in da ko nastopi prava zima, se še izdatno zviša na 15 kron in bogsigavedi koliko še za vsakih 100 kgl Naravno, da so taki glasovi zelo neugodno vplivali na naše kmetovalce, oziroma živinoreje. Reja se ne izplača naSemu kmetu, če bi moral kupovati krmo in bi plačeval tisto po 6 K za 100 kg, ne pa po 12 kron. Ta denar, izdan za krmo, se mu ne povrne (rentirs) ne pri molžnji, ne pri pitani govedi. Zato se nam zdi čudno in ne vemo, kaj je onim ljudem, ki hočejo še vedno vstrajati in prodajati krmo po 12 kron kmetovalcem samo zato, da bi ne odprodajah živine. Se bi rekli katero, ker pa dobro vemo, da so to samo ljudje, ki niso še nikdar redili živine, nikdar posedovali taiste in katerim bi razloček med volom in kravo delal velike težave, j'h pustimo v miru I Torej vsled govoric, da se krma silno podraži, je pričelo ljudstvo zahtevati, naj tukaj država priskoči na pomoč. Tudi ne odrekamo državnim poslancem, da se vsled javnega pritiska hudo vdar-jenega ljudstva niso zavzemali za pomoč. Toda njih vspeh je bil prav majhen. Na prvotno zahtevo poslancev je vrgla država najprej beračijo — 200.000, reci: dvestotisoč kron. To naj bi bila pomoč kmetom! Kranjski kmet je pričel misliti. «Pom3gaj si sam, bog ti pomore, ali «Kakor si poste!ješ, tako bodeš spal*. Potrudil se je in dosegel nekaj več, kakor pa poslanci, — 300 000 (tristotisoč) kron je bil nadalje! donesek. Županstva, občine, društva, zadruge, posojilnice, korporacije so začele obsipati mize poljedelskega ministrstva z vlogami, prošnjami, resolucijami, pismi, brzojavi i. t. d., da je krinko pomanjkanje veliko in da je izdatna pomoč res potrebna. Gospodje na Dunaju so se prestrašili tega in res nekoliko bolj upoštevali .ljudski glas», kakor za glas poslancev. Ni čuda, da imponira glas 242.875 oseb, ki se bavijo na Kranjskem s kmetijstvom. v šoli in v uradu. Glede vsake točke je imel vsak poslanec lastno mnenje. Dr. Kavčič je dejal 24. avgusta v zbornici: »Kronovine morajo razpasti in se združiti po narodnosti", ker lahko v deželi z dvema narodoma večja narodnost pritiska manjšino. V Kro-merižu je podal podrobnejši načrt. Slovenska kronovina naj obsega: Slovenski Štajer, Kranjsko in slovansko Primorje. — Poslanec Gorjup je v zbornici izrazil svoje mnenje, češ, da smatra združenje kronovin po narodnostih za nemogoče, zahteva pa osnovo po narodnih okrogih. — Najbolj dosledno je zahteval zedinjeno Slovenijo v tej dobi Peter Kozler, ki je hoiel tudi združitev beneških in ogrskih Slovencev. Tudi glede ravnopravnosti slovenščine v šoli in v uradu je bilo mnenje različno. Vlada je sicer ukazala, naj se poučuje izključno v materinščini v ljudskih šolah, obljubila je tudi prestave postav, toda ostalo je večinoma samo pri obljubah. Tudi v deželnih zborih so Slovenci nastopili s svojim programom. Na Koroškem so se v deželnem zboru ustavili zedinjeni Sloveniji in nasproti dr. Kavčiču zagovarjali koroško narodnost. Glede narodne enakopravnosti so koroški Slovenci dosegli nekaj drobtinic. Tudi v Štajerskem deželnem zboru so proglasili Štajersko za neraz-družljivo Vojvodino, pač pa so razdelili Štajersko v tri upravne okraje, izmed katerih je bil mariborski okrog slovenski. Priznali so narodno enakopravnost Leta 1848 so štajerski Slovenci napravili peticijo, naj se jih združi v posebno vladikovino. litega leta so Slovenci določili svojo narodno zastavo. Dočim so se narodi med seKoj prepirali, si je vlada zopet priborila sigurna tla. razpustila državni zbor in 4. marca 1849 oktro-irala ustavo. 31. decembra 1851 pa je ustavo naravnost odpravila. Zopet je zavladal v Avstriji absolutizem, ki se je naslanjal na uradnike, duhovnike in vojaštvo. Cenzuro je vlada zopet znatno poostrila in omejila časnikarstvo. Izmed slovenskih listov sta v tem času ostala samo »Novice" in »Zgodnja Danica". Na kmečko ljudstvo je ostalo leto 1848 brez vsakega vpliva. Pač pa je ugodno vplivalo na izobražence. Dr. Muršec poroča 31. dec. 1849 St. Vrazu, da se večinoma le mladina poteguje za narod. Kako je prebujanje narodnosti vplivalo na slov. mladino, vidimo tudi iz J. Trdinovih avtobiografskih pisem, kjer pripoveduje, da je on z nekaterimi tovariši ob neki priliki prisegel večno zvestobo svojemu narodu. Nastopila je doba Bahovega absolutizma in najhujšega pritiska na Slovence. Nekateri starejši delavci so se izneverili, a mlajši,.ki so videli vzplamtevanje narodne misli in nato krut pritisk na Slovence, se niso omajali. Vzgojili so se v kristalno - čiste značaje, ki so dorasli v dobi taborov inzanesli slovensko misel v zadnjo gorsko vas. Vzplamtevanje narodne ideje v narodnem oziru vedno dobro vpliva na mladino, akoravno se gode še večje krivice ... Vzgoje se tem boljši značaji ... In to je lahko tudi nam v tolažbo „v teh težkih dneh". Izza poletne sezone. Ivan S. Olševskl. Dalje. Sedaj pa vzroji g. Sabljač: «Ti prokleti dedec Ti, kakšaega psa pa imaš spuščenega? Popadel me je! In pa uta! Ali je to za ljudi? Miha Zganjegov pa je bil tudi v zadregi, ne-vedoč, ali bi se smejal ali jezil. «Uto nam bodete plačali, uto, kaj pa se zvi-rate po njcj!» se oglasi zanj njegova žena. Neprostovoljna pomada Sabljičeve brade in krasen njen duh pa jo skoro spravi v smeh. To še bolj zdraži g. Sabljača: .Kakšnega vraga pa imate na taki podrtiji? Še mlinskih kamnov bi bili gori nanosih, da bi ha ljudi padali! Vraga, Smir je, šmir, oh moja brada!» Prva se zave gdč. Francka. .Gostilničarka, hitro posodo kropa in par brisač!* In čistili in p«-ali smo g. Sabljača, kar se je dalo, zraven pa zbijali do v tipe na njegov račnn. «Tako Vas bomo očistili, stric, da teta ne bo prav nič zapazila o šmirovem krstu!. «Kako prijazno nam miglja sv. Anton!. .Ostal nam bo v vednem spominu ta dani. .Zapisan na bradi in obleki!. «Pa zakaj Vas je pes vgriznil, g. Sabljač?, vpraša g. učitelj, videč, da mu naši dovlipi nič kaj ne ugajajo. • Kaj jaz vem, kar ustrelil ga mu borni* «To je popolnoma lahko unUjivo,* se vmeša g. Diplomat, «g. Sabljač je stopil psu na nogo in ta ga je v zahvalo vgriznil 1» 1. priloga „Gortnjcu" Iftv. 43 z I* 1908. bolj kakor one s potno pravico. Vrh vsega prebije ubežnik še dosti razburjenja, strahu pred za-seženjem in drugih neprilik. Ob vrnitvi jih čaka kazen, ali pa imajo domov zaprto pot. Vseh izseljencev vprek pa Amerika ne sprejme. Zedinjene države so uredile priseljevanje s posebnim, dokaj strogim zakonom. Tega se letos drže z ozirom na vladajočo krizo in njene posledice kaj natančno, dad ob drugih časih do-tični komisarji, če treba, morda zatisnejo eno oko. Nihče pa ne pride v Zedinjene države, kogar ie zavrnil komisijski zdravnik. Ta zavrne vsakogar, tdor je nalezljivo bolan, bodisi na koži, očeh ali drugače. Zavrne neozdravno bolne, pohabljence, slaboumne ljudi, na duhu bolne ah če so tudi samo manj razvite pameti. Zavračajo dalje otroke izpod 16 let, ako niso z roditelji. Ostarelim dovoljuje vstop samo tedaj, ako imajo od tam živečih svojcev zadostno zagotovilo, da bodo skrbeli zanje, ali primerno dosti gotovine. Sploh ne dovolijo naselitve v Zedinjenih državah nikomur, o komur bi se bilo bati, da bi utegnil biti državi in njenim zavodom in napravam kakorkoli v breme, ali kdor je užival kdaj kake javne podpore iz sirotninskih zakladov. Dosledno vračajo ženske v blagoslovljenem stanju, ako ne potujejo z možem ali k možu, neomoženim v takem stanju je vstop sploh zabranjen. Dokaz mora v vsakem slučaju biti neovržen, prevara pri poslednjih je nemogoča. Vse ženske in njihovo kre-tanje imajo toliko neopaženih opazovavcev zdravnikov in zdravnic, v sumljivih slučajih je preiskava tako stroga in natančna, da bi bil zaman vsak poizkus. _ Dalje prih. Odernštfo s krnhoat. Noben narodni ekonom ne bode po vseh gosposkih deželah nahajajočim se borzam, ki so poklicane, da uravnavajo cene, toliko časa odrekal potrebe njih obstanka, dokler taiste izpolnjujejo svojo misijo v* mejah nepisanih moralnih postav. Na borzah, bodisi da so ta iste efektne ali blagovne, ima se srečavati ponudba s popraševanjem in ravno na tem kraju ima se cena bodisi navzgor ali navzdol uravnati po tem, kar ravno prevladuje: ali ponudba ali popraševanje. Žalibog mnogo borz ni ostalo zvestih temu svojemu delokrogu in ravno na onem kraju, kjer bi se imelo za splošnost razviti blagonosno delovanje, vidimo delovati bitja, ki ne poznajo nobene morale, ki streme ravno do nasprotnih ciljev, kar tu prav kratko imenujemo va rešiti enostavno • tem, da cesar ne bi sprejel d utiiije, bi morala biti že rešena. A Bck se je pac moral prepričati, da ne bi s t m nič profitiral. Saj njegova korist ni v tem, da sta dva češka mi-niktra v kabinetu, ampak v tem, da ima v parlamentu vi č no. za katero pa potrebuje Nemce kakor Cehe A s svojo molro takbko je moral prijadrati prav tja, kamor prihajajo vsi avstrijski ministrski pred .edinki: Do be-mga spora Cehov in Nemcev, ki se ne da potolažiti, ker smatra vsaka stran vsako koncesijo, storjeno, drugi strani, za žaljitev in oškodovanje. Ta zagata preži na vsako vlado in bo pretala, dokler se ne urede narodne razmere v državi na trajni podlagi; in če B.cku s« daj prede, zanje samo to, kar je sejal. Položaj j re- tak. da lahko vsako uro izbruhne splošna u..iii»tr.>ka kriza. Značilno je, da so krščanski so-cialci začeli napadati Becka. To se navadno zgodi tedaj, kadar krščanski možakarji zaslutijo, da se kdo maje. Avstrijska delegaelfa je sprejela po obširni debati proračun vojne mornarice. Med drugimi so govorili k predmetu poveljnik vojne mornarice Montecuccoli, Exner in Schubmeier. Odsek za zunanja dela je razpravljal o aneksiji Bosne. Delegacije hočejo zaključiti že koncem tega meseca. Se pred par dnevi je vlada trdila, da je zanje toliko dela, da bodo morale zborovati vsaj do 20. novembra. Kam je to delo tako naglo izginilo, ne ve živ krst; opravile so ga delegacije doslej bore malo. Dršavni ibor hoče vlada zdaj čim prej sklicati, ker upa, da se izjasni politični položaj, kadar se snide parlament Mešetarenje pri Čehih in Nemcih doslej ni imelo nobenega vidnega vspeha; Beck torej lahko m .sli, da je položaj nejasen. Nam se pravzaprav ne zdi tako. Jasno je, da je Bcckova vlada v tem trenotku brez zanesljive večine. Prav je pa vendar, da se državni zbor skliče čimprej, prvič že zato, ker je važnejši kakor delegacije, drugič pa tudi zato, ker se mora javnost položaja izkazati v parlamentu. Vlada, ki ne more vladati, je breme in čim prej se je država iznebi, tem bolje je. Posebne* važno je pa za delavce, da se snide državni zbor in da se pokaže, kaj je pravzaprav t starostnim zavarovanjem. Prepoved prevoaa in izvoza atreljiva In orožja. Uradna «Wiener Zeitung» priobčuje dne 22. oktobra naredbo finančnega ministrstva, t katero se prepoveduje prevoz in izvoz vsakojakega orožja in streljiva v Srbijo in Crnogoro. Prepoveduje se tudi izvoz golobov v Srbijo in Crnogoro, ki bi lahko služili v vojne svrhe. Ljubljanski dogodki v delegacijah. V delegacijah je govoril o ljubljanskih dogodkih posl. Klofač. Rekel je, da dogodki v Ljubljani dokazujejo, da je nujna potreba spomeniti §§ 70. in 72. službenega pravilnika, izlasti določbo o uporabi orožja ob nemirih. Govornik je izjavil, da je brez-dvomno dokazano, da se je streljalo v hrbet. Trditev, da je bil neki častnik zadet od kamena, je neresnična. Govornik je izjavil, da je prepričan, da je bilo knoprolilje Slovanov dogovorjeno. Zahteval je, da se takoj prične vojaško-sodna preiskava proti poročniku Mayerju in da se istega stavi v preventivni zapor. Nadalje je govornik zahteval, da se čete porazmeste primerno narodnosti večine prebivalstva. Govornik je v tvojih nadaljnih izvajanjih rekel, da bo slovansko prebivalstvo šele tedaj, nehalo videti v armadi svojega sovražnika, ko se ne bo v isti več dajalo prednosti nemškemu elementu. — Del. Korošec jr obžaloval, da so vodilni krogi naše vojne uprave s svojim slabotnim vedenjem mnogo pripomogli, da se je tudi v armadi izbrisal vsak sled državne enote. Nobenega naroda te tako ne razvaja kakor madjarskega. Madjarom te daja prednost na račun drugih narodnosti ogrske krone. Govornik je vprašal ministra, pri kolikih polkih, ki se novačijo na Ogrskem, je slovaški, nemški, oziroma slovenski in rumunski jezik polko v ni jezik, da se dozna, v koliko je vojna uprava že ugodila madjarski pohlepnosti. — Nato je del. Korošec obširno govoril o dogodkih v Ljubljani. Krvoprolitje v Ljubljani se ima pripisati le fri-volnosti mladega poročnika in Slovencem sovražnemu duhu, ki vlada v zadnjem času v pešpolku št. 27. Postopanje poročnika Ma-yerja in njegovega odelka se mora najodličneje obsojati. Poročnik Mayer je skušal naknadno vplivati na vojake, da krivo pričajo. Govornik mora v imenu slovenskega naroda zahtevati, da se peš-polk št. 27. premesti iz Ljubljane. Nadalje naj ob pouličnih izgredih ne poveljujejo mladi nezreli ljudje, marveč sta reji častniki. V vojnem odseka avstrijske delegacije je odgovarjal vojni minister Schönaich sledeče: «Na podlagi izpovedb vseh državnih, mestnih in civilnih oseb konšlatiram, da se je na oddelek poročnika Mayerja metalo kamenje, vojake se je za sramovalo in jim grozilo. Po opetovanem, brez-mpešaem pozivu, naj ne mečejo kamenja, je bil Mayer primoran, potisniti množico z bajoneti nazaj. Poprej se je dal predpisani signal «Sturm». Komando «Laden» je imelo vspeh, da so bili ljudje potisnjeni proti mestu. Ker pa so se nasilstva ponovila, izdal se je ukaz «Schiessen». Preden pa je sledilo nadaljno povelje, počil je ttrel, kateremu jih je sledilo več. Nato te je takoj dalo povelje «Feuer einstellen». Da bi bih vojaki leteli za bežečimi, ni resnica. Ta vest je nastala pač vsled tega, ker so orožniki hiteli za bežtčimi. Posamezno streljanje brez ukaza je bila gotovo napaka, toda stvar si je naravno razlagati s tem, da je vladal velikanski hrup, da skoraj ni bilo razumeti ukazov, nadalje pa tudi t tem, ker to bili vojaki vsled zasramo-vanj in groženj hudo razburjeni. Poveljnik po obstoječih predpisih ni bil le upravičen, temveč celo dolžan, rabiti orožje. Napaka je le bila, da se je storilo to po pozameznih vojakih brez povelja. Tako si je tudi razlagati, da se ni izstrelila salva, temveč deset posamnih strelov. To je tudi dokaz, da so se vojaki čutili v nevarnosti Letalo ni le kamenje, temveč tudi opeke in steklenice na vojake, med katerimi je več ranjenih. Imenik ranjencev je predložen*. Vojni minister je končno protestiral proti kritikam o vojaških asistencah. Med nemškimi avobodomisleci Is kričsn akinU godaici skušajo napraviti alianco, katere ' namen bi bil varovati posestno stanje nemških strank v kabinetu. Alijanca bi naj bila v prvi vrsti naperjena proti Cehom in Slovencem. V ogrski delegaciji je sekcijski načelnik grof Eszterhazy govoril o razmerah v Srbiji in je dejal: »Srbiji ne moremo priznati nobene pravice, da zavzema sploh kakršnokoli stališče glede na aneksijo Bosne in Hercegovine, zlasti pa ne na ta način, kakor se godi sedaj. Gledali smo na sedanje izgrede z mirno samozaveatjo, ampak opozorili smo srbsko vlado, naj bolj izdatno skrbi za red kakor doslej. V tem zmislu so tudi druge velesile vplivale na srbsko vlado Za ogrsko volilno reformo dobi grof An-drassy baje v par dneh predsankcijo. Tako poroča njegovi listi. Treba bo vendar še počakati, če se res zgodi tako. Aneksijo Boane In Hercegovine je označil Košut za nujno posledico velesrbske veleizdajniške agitacije. Sarajevski Srbi so mu zato poslali pismo, v katerem ga pozivajo, naj jim pove, kateri bosanski Srb se je pregrešil v veleizdajniškem smislu. Prav dobro mu kličejo v spomin tisti čat, ko je bil Košut še sam «veleizdajnik». Na Balkana. Govori se o turško - avstrijskem sporazumu, po katerem bi nehal bojkot avstrijskega blaga, Avstrija pa bi jamčila Turčiji, da Sandtaka ne pusti zasesti po Srbiji ali Crnigori. Bojkot še narašča. — Bojevitost v Srbiji ni ponehala, marveč še narašča. — Konference radi dogodkov na Balkanu najbrž ne bo, tudi Turčija se brani poslati odposlanca na konferenco. — Pri Dugera so Črnogorci prekoračili mejo ter napadli avstrijsko stražo. — Črnogorskega brigadirja Janka Vukotida so aretirali v Zagrebu; bil je na potu v Beligrad. — Srbska samostalna _ stranka v Bosni, ki sestoji iz kmetov, je sklenila poslati k cesarju deputacijo, da se zahvali za aneksijo. — Proti-avstrijske demonstracije v Belemgradu se ponavljajo. — Napetost med Bolgarijo in Turčijo narašča, ali med Turki prevladuje mnenje, da se ne kaže spuščati v vojno. Program evropske konference še ni defioi-tivno določen, ampak nezadovoljni so ž njim že vsi. Ii jušne Hercegovine prihajajo vesti o nekakšni ustaji. Baje so ustaši razstrelili neki most in poškodovali železnico. Seveda je sedaj sploh težko, kontrolirati vesti iz teh krajev. Francoski kongregacloniatl so v Budimpešti nakupili 750 000 kv. metrov stavbišč za 15 mili-onov. Med neklerikalnimi krogi je zaradi tega veliko razburjenje. Japonski maršal Nodzu, znan izza zadnje rusko-japonske vojne, je umrl. Godovi prihodnjega tedna: 25 Zlatija; 26 Evarist, Demetrij; 27. Satina, Lovorka; 28 Simon in Juda, Krešemir, Mila, Bi-slav; 29. Narcis, Gradimir, Vojslava; 30. Klavdij, Slavovit, Vladika, Gorazd; 31. Stojslava, Srečka. Sejmi na Gorenjskem prih. teden; 28. v Poljanah, v Radovljici (za živino) in na Skaručini. Novičar. Premeščen}e. Finančni komisar gosp. Karel Bihlmaier, dosedaj v Novem mestu, pride kot davčni referent v Kranj. Odlikovanje. Gospod Rihard Schrey, c in kr. poštar v Lescah, je imenovan višjim poštarjem. Čestitamo 1 Kandidiral bo v splošnem razredu kranjsko-škofjeloškega volilnega okraja profesor Evgen J are iz Ljubljane. — V idrijski okolici kandidira dekan M. Arko iz Idrije, v ilirsko-bistriškem okraju pa na du« i tel j Ravnikar iz Trnovoga. Schwarz — gre? Po poročilih nemških listov je stališče kranjskega deželnega predsednika Schwarza zelo omajano in bo Schwarz še letos za-pustil Ljubljano. Je itak že skrajni časi Gledališka aesona «Dramatičnega odseka* Narodne čitalnice v Kranju se prične letos, dne 31. oktobra in sicer se bo igrala priljubljena ljudska žaloigra v petih dejanjih «M 1 i nar in njegova hči. Uloge so v kar najboljših rokah. Igra se ponavlja kot ljudska predstava prihodnjo nedeljo, dne 8. novembra 1908 ob 5. uri po-poludne. — Po sklepu čitalniškega odbora so se letos sedeži v toliko prenaredili, da so numerirani in se dele v dve kategoriji. Prva od I.—V., in druga od VI. — X, vrste. Vsaka vrsta ima 10 sedežev. Dalje so se vpeljale tudi vstopnice in sicer so kolekovane z kolekom družbe tv. Cirila in Metoda. Na vstopnicah je natanko razvidna vrsta in številka sedež*. Sioji.*če se deli v dijaško vstopnice in navadno stojišče, na kar slav. občinstvo oijudno opozarjamo, Iste bodo vedno v trgovini K. Fioriana v predprodaji. fceika lovika sreča. Gospod Edvard Dolenc, trgovec v Kranju, je te dni na lovu ustrelil v svojem lovišču z dvema streloma 4 srne. Na prvi strel so padle tri* v" Kranja je umrl tukajšnji gozdar in posestnik g. Franc Steinbauer. Naj v miru počiva! Lekarno otvori na Jesenicah mag. farm. g. Ernest K o šel j iz Ljubljane. II. priloga „Goren]cu" it 43 Iz 1.1908. Ponosni Goronjoo in zavedna Gorenjka! Izprašaj svojo vest in prepričaj se, kje imaš naložen svoj denar! Kam zahajaš? Ali v slovensko ali nemčursko trgovino? Slovenec podpiraj Slovenca! Ljubljanski dogodki v delegaciji Poslanca Klofaö in dr. Korošec sta v vojnem odseku avstrijske delegacije obširno razpravljala o dogodkih 20. septembra. Bodi jima za to izrečena topla zahvala. Vojni minister Schönaich je te dni v seji ročen t ga odseka odgovarjal na pritožbe poslanca Klofača in Korošca. Ta odgovor je absolutno nezadovoljiv in upamo vsled tega, da bodo slovenski delegatje ministra Schöaaicha zavrnili kakor zasluži in iz ministrovega odgovora izvajali konsekvence. Slovenski poslanci naj radikalno nastopijo in vsi do zadnjega bomo na njihovi strani in pojdemo zanje v ogenj. Najprimernejši odgovor, in sicer odgovor, ki ga zahteva slovenska čast, bi bil, da slavonski delegatje kakor en mož glasujejo zoper proračun vojnega ministra. Niti vinarja za vojaške namene, to bodi parola slovenskim delegatom. 0 ljubljanskih dogodkih je govoril vojni minister. Kaj je dejal, poročamo na drugem mestu. Ljubljančani se bodo gotovo čudili, če bero ta oficialni odgovor, najbolj pa pač tisti, ki so bili dno 20. septembra proti večeru blizu Pogačarje-vega trga. Ker nas strašno rad obhaja grdi greh radovednosti, smo vpraševali vsakega, s katerim smo le mogli govoriti, kako da je bilo. Ii glej šmenta — dokler ni govoril vejni minister, nimio vedeli, da je dal lajlnant Mayer trobiti «Sturm I» Izmed vseh ljudi, s katerimi smo mi govorili, ni nobeden slišal tega signala, ni nobeden — videl hornista pri Mayerjevi patrulji. Kako slaba ušesa so imeli in kako slabe oči I Pa vendar ne more biti nič naravnejšega. Vsaka kompanija ima navadno hornista, zakaj no bi bil trobentač marširal ravno * tistimi sedmimi možmi, ki jih je vodil Mayer? Pa opeka je letela na vojake in kamenje in steklenice. Tako so raportirali vojnemu ministru. In tak krik je bil, da se komanda niso slišala in zato sc je streljalo brez komande. Kakšen čudež se je vendar moral goditi, da prav naše priče niso videle kamenja in opeke, ne ko je letalo, ne pozneje, ko bi bilo moralo ležati po tleh? Pa ne da bi ga bili vojaki lovih kar, ko je letalo, in spravljali v torniste kot corpora delicti? Čudna reč, tako čudna, da bo treba vendar še kaj govoriti o njej, čeprav misli vojni minister, da je končana in za-, pečatena. «Hd. Pr.» učiteljsko dtnitvo za kranjski šolski okraj zboruje dne 2. novembra t. I. ob 2. uri popoldne v prostorih dekliške šole v Kranju. Dnevni red: 1. Poročilo posameznih poročevalcev o izvenšol-skeni delovanju. 2. Samopomoč v bolezni, predava predsednik Fe. Luznar. 3. Predlogi in nasveti. K mnogobrojni udeležbi vabita odbor in socialni odsek. Goip. Makao Nič, odvetniški uradnik v Kranju, nam pošilja sledeče: «Slavno vojaško-veteransko društvo* 1 Pri zadnji odborovi seji, v kateri se me je potom g. stotnika povabilo, se je sklenilo, da se skliče na dan 25. t. m. izvanredni občni zbor, pri katerem naj bi se sklepalo, naj bi se U v društvo upeljalo slovensko poveljevanje. Kakor čujera, se je vršil 18. t. m. zopet nek zbor ah odborova seja, pri kateri se je baje enoglasno sklenilo, da se izvanredni občni zbor ne skliče in da se točka o slovenskem poveljevanju za sedaj opusti. Ker takega postopanja kot sin matere Slovenije nikakor ne morem odobravati, izjavljam, da z današnjra dnem izstopim iz društva, kar blagovoli slavno poveljstvo na znanje vzeti. — V Kranju, dne 19. vinotoka 1908. Brez komentaral Svoji k a volim! — Nemikl posredovalec. — Ogrska moka. Pišejo nam: Pred nekoliko dnevi sem imel priliko govoriti med potjo iz Ljubljane do Postojne z zastopnikom nekega ogrskega mlina — ime mi je izpadlo. Ta gospod mi je pravil tudi med drugim,' da večji del naših pekov Še nadalje kupuje moko z njegovim posredovanjem in da se noben teh ne upira, podpisati mu nemški sklepni list. Med drugimi sklepnimi listi mi je tudi poka* zal pismeno kupčijo za dva vagona moke, katere je kupil v Kranju pek g. Konrad Čadež, kar me je pa jako iznenadilo, ker vem, da sta v Kranju dva velika naša mlina; in prav gotovo ni potreba, da se z našim čisto slovenskim denarjem krmi naše najhujše nasprotnike, kakor Vele|3rman L. in njegov madžarski mlin. To dejstvo nam jasno priča, da vlada žalibog med našimi obrtniki prav malo občutka za boj na narodno-gospodarskem polju. NI dovolj, da se tak obrtnik podpiše na nemški sklepni list, podvrže se tudi za morebitne razprave forumu budimpeštanske borze, katero edin in uradni jezik je ogrski. No, mogoče, da kranjski pek, gospod K. čadež, dobro razume madžarsko. Zavedni gorenjski Slovenci, dober tek k pecivu od nemško-nacijonalnega. posredovalca in čisto madžarskega mlina! Clara pacta, boni anicil Pod Schwarzem. Deželni predsednik kranjski baron Schwarz je pokhcjl v deželo vse pclno nemških političnih uradnikov, ki ne umejo jezika naroda, med katerim žive in «delujejo». Med temi političnimi uradniki je tudi vladni koncipist dr. Strictius, ki je zdaj nameščen v Radovljici. Mož samo sliši slovenski govoriti, murne pa le tupatam kako besedo. Kako govori s slovenskimi strankami, si potem lahko mislimo. Prišla je pred par tedni na okrajno glavarstvo radovljiško trgovka z mešanim blagom na Koroški Beli, Marija Kaiser, in pri dr. Strictiusu napravila prošnjo za Mijalko svoje trgovine z mešanim blagom. Povedala je učenemu gospodu parkrat, kaj želi. Te dni je pa dobila od vladnega komisarja Kordina podpisan odlok, da se ji podeljuje fijakarska koncesija na Koroški Beli in da dobi njen fijakarski voz številko 1. Seveda je ženska debelo gledala to dovoljenje in si kar ni mogla razlagali čudne pomote, ko ji je dr. Strictus tistikrat vedno kimal, kot bi jo popolnoma razumel, dočim je besedo «filijalka» tolmačil za besedo «fijakarija». Ali bo trgovka za-čola zdaj s njakarijo, ne vemo; vemo pa, da bodo politični uradniki po Kranjskem toliko časa streljali take kozle, dokler ne bodo razumeli našega jezika. C. kr. vlada na Kranjskem — agentora sa «kranjsko hranilnico*. V nezaplenjenera listu či-čamo: Ker je slovensko ljudstvo na Kranjskem spoznalo, kakega gada si je vzgojilo v kranjski «sparkasi», je začelo trumoma dvigali velikanske svote iz tega zavoda. Gospodje pri vladi so se tega kar prestrašili in kranjska deželna vlada je naročila okrajnim glavarstvom, naj začnejo agitacijo za nemški denarni zavod. In res so razposlala okr. glavarstva pisma na vsa županstva, v katerih delajo agitacijo za kranjsko šparkaso. To je naravnost nečuven, vsej pravici v obraz bijoč manever. In vendar je na drugi strani ves ta napor vlade in njenih organov za ohranitev gnilega in trhlega nemštva po naših krajih kakor sramoten, tako še posebno smešen, blamaža najhujše vnte. Pa le naprej! Biamirala se je vlada s svojo soldatesko v Ljubljani, biamirala se je v Brežicah, blamira in smeši se naj še dalje samo sebe, da bo vsaj naše ljudstvo spoznalo končno to ostudno komedijo, ki se imenuje: nemška Avstrija s slovansko večino 1 — Glede kranjske šparkase pa smo prepričani, da niti županstva niti slovensko ljudstvo ne bodo šli c. kr. vladi kot agenturi za nemške pozicije na lim 1 Krajevni napisi In županstva. Slovenska županstva po Gorenjskem opozarjamo, da so vipavski župani soglasno sklenili resolucijo na deželno vlado, da razveljavi naredbo glede dvojezičnih krajevnih napisov, ker ne morejo jamčiti za red, ako se dvojezični napisi ponovijo. Po našem mnenju m nobenega zakonitega sredstva, s katerim bi mogle politične oblasti prisiliti občine, da napravijo dvojezične napise 1 Obolel je baje na lovu g. feldcajgmajster Al-bori, ki stanuje pri tukajšnjem trgovcu g. Edvardu Dolencu. Seat milijonov 400 tisoč kron so dosedaj dvignili Slovenci iz Kranjske hranilnice v Ljubljani. Tako se je poročalo te dni na občnem zboru tega zavoda. Kamniški okrajni glavar Kreta a z nekako nervozno odločnostjo zasleduje zaradi zadnjih dogodkov vsakogar, ki le količkaj čuti slovensko. Špijonažo ima zelo razvito. Od g. S. gori, pa doli do malega praktikanta K. se vsak peha zanj, prinašajoč mu «vestnih poročil*. Sad teh denuncijacij je okusil sodni avskultant L., katerega je deželno sodišče na glavarjevo ovadbo premestilo v Gornji grad. To je nezaslišano 1 Gospod glavar, svetujemo vam prav odkrito, uredite raje svoj s domače razmere, o katerih se že otroci pomenkujejo — mesto, da preganjate poštene ljudi Sicer pridemo z jasnejšimi delikatnimi stvarmi na dani Kako ao v Ljubljani ob času demonstracij postopali čuvaji javnega miru in redu, posebej c rožniki in vojaki, to se je jasno pokazalo pri sod-nijski razpravi dne 19. t. m. Obtožen je bil mestni inžener Matko Prelovšek zaradi javnega naiilstva, češ, da se je s silo ustavljal orožniku, ki ga je aretiral, da je orožnika psoval, suval in ranil Če bi se bila ovadba orožništva izkazala kot resnica, bi bil moral Prelovšek biti obsojen v težko ječo od 6 mesecev do enega leta. A pokazalo se je pri sodniji, da je bilo vse neresnično, da je bil Prelovšek od orožnikov brez povoda aretiran, da ni psoval. Zato je bil Prelovšek oproščen obtožbe hudodelstva in samo obsojen na 20 kron globe, ker je baje zaklical, ko so prišli orožniki brez povoda v Auerjevo gostilno besede: «orozniki vunl* — Ali naj ima ljudstvo po takih dogodkih še zaupanja v oboroženo moč?! Velika nevarnost od nemstva preti obmejnemu kraju Rateče na Gorenjskem. Sedaj sa misli osnovati v tem kraju pevsko društvo, ki bo gotovo zelo pospeševalo narodno zavest na meji. Ker pa osnovateljem društva primankuje sredstva za nabavo harmonija, se obračajo tem potom do vseh slovenskih rodoljubov, ki posedaja kak harmonij ali glasovir ter bi ga lahko pogrešali z vljudno prošnjo, naj blagovolijo to naznaniti akad, fer. društvu «Prosveta» v Ljubljani, Mestni dom. Na Dovjem je umrl g. Janez Janša, p. d. 2e-leznik. — V Moravčah je umrl posestnik in ključavničar Gašper Proianc J Guter Sat in höchster Not. Knot'g, schlotig, rud* und frech I«t der nationale Tschech'; Frecher noch um ein'ge Grad Ist der lausige Kroat; Doch am frechsten — notabene! — ht in Laibach der Slowene; Was der Erdball trägt an Knoten, Alle hat er überboten, So ein Rauhbein, solch gemeines, Gibt es ausser ihm wohl keines. — Weisst du, Deutscher, was ich meine? Hau dem Frechdachs doch mal eine. Torej — le kar na plan, Tevtonje, če imate korajžo! Občinske deske (table) je dalo županstvo na Breznici takoj napraviti po celi občini s samoslo-venskim napisom. Sedaj pričakujemo še usmiljenja na čakalnici v Žirovnici, da prej ko mogoče da napraviti nove. Pričakujemo! Koalerjevo pivo je tudi odpovedala gostilna v Smokuču pri Breznici, sedaj toči mengiško. Za izgled naj vzamejo to tudi druge gostilne po občini ki še vedno toče Koslerjevo, akoravno zahtevajo gostje Aurovega ali Budjeviškega. Gostje, ogibajte se gostiln kjer se toči «dragonec». Svoji k svojim! Občinski odbor v Lescah je pri seji dne 18. oktobra 1.1. soglasno sprejel županov predlog, da se izrazi ogorčenje nad surovim napadom na mirno udeležence Ciril-Metodove skupščine v Ptuju, da protestuje proti postopanju vojaške oblasti dne 20. septembra v Ljubljani, da irreka sožalje nad žrtvami in da želi edinosti slovenskih strank, kadar braniti je časti in pravde naroda svojega. V isti seji je občinski odbor na županov predlog sklenil, da se imajo v področju leske občine napraviti izključno slovenski napis*. Društvu za otroško varstvo in mladiaako skrb v sodnem okraju kamniškem sta pristopila še sledeča ustanovnika vsak z zneskom 100 K: Gospod dr. Josip vitez Schneid - Trouenfeld, c. kr. dvorni tajnik pri upravnem sodišču na Dunaju in graščak v Kamniku; gospica Balbina Smole, gra-ščakinja v Kamniku (Ljubljana). Dalje je društvu podaril gosp. Jože Kandušar, posestnik v Mengšu (po zastopniku dr. AI. Kraut u) od nasprotne stranke prejeti poravnalni znesek 50 K. Društveno vedstvo izreka vsem imenovanim dobrotnikom srčno zahvalo. Ogenj je v soboto zvečer okrog osmih vpe-peUl pristavo «Pred mostom* hotelirja Jakoba Pete» nela z Bleda, ki je sedaj že drugič v enem letu pogorel Na pristavi je imal mesar Zrimec, ki je letos tudi že v drugič pogorelec, 14 krav, katerih ni bilo mogoče rešiti iz ognja. Skoda je precejšnja, ker je bil Peter ne I Ie za majhno svoto zavarovan, Zrimec pa čisto nič. Sumi se, da je bilo zažgano. Pristavnikova rodbina, ki je že spala, si je jedva rešila golo življenje. Velik polar ▼ gozdu. V petek je bil velik ogenj v gozdu na Dovjem. Pogoreli so gozdi nad postajo Dovje (na severni strani), za Sedučnikom in v Brevantu peterim kmetom. Gasit so prišli kmetje in tovarniški delavci Ob štirih popoldne so omejili ogenj na Dovški strani, gori pa še na Belski strani (v Brevantu) pod Kepo. Po Gorenjskem je pričel cvesti pljuvanec (rododendron), Tupatam se pokaže vršičke cvetja, najbrž se je pa spomladi zakasnil ali pa ga je pre-motila jesen, ki je bila jako mila. Državna subvencija. Za popravo savskega mostu pri Tacnu, kar bi stalo okoli 164.000 K, je dovolilo ministrstvo za javna dela 30% dižavni donesek v najvišjem znesku 50.400 K pod pogojem, da se zasigura pokritje ostale potrebščine. Pomanjkanje vode na Jaaenlcah se vsled dolgotrajne suše že hudo čuti. Najbolj seveda je prizadeta tovarna. Napravila si je sicer parni stroj, da ji nadomestuje električno moč, ki se ob suši zmanjša, toda tudi ta še ne zadostuje popolnoma. Zato misli tovarna napraviti velikansk rezervoar na mestu stare kantine, da bo tudi ob času najhujše suše preskrbljena z vodo. Telovadno društvo .Sokol" v Radovljici ustanovi v nedeljo, dne 25. t. m. odsek »Sokola* na Bledu in v Kamnigorici. Na Bledu je že priglašenih čez 60 članov in v Kamnigorici okoli 40. Obema odsekoma je zagotovljen obstoj. Pripravlja se tudi odsek v Ljubnem pri Brezjah. «Na zdar 1» Zebe Jih I Koga? Ljubljanske nemčurje. Zato so končno vendarle dobili v kazini te dni nove šipe. Nastalo hladnejše vreme je kazinote le do tega prisililo, čeprav so se prej rotili, da tega dokaza slovenskega »barbarizma* ne spravijo s sveta nikdar. V DraSgoiah se je ustanovilo katoliško izobraževalno društvo, ki je bilo čisto nepotrebno. Tam obstoji namreč že osem let nestrankarsko bralno društvo, ki ves čas vspešno deluje in popolnoma zadostuje za obe, komaj četrt ure oddaljeni vasi. Za pravo izobrazbo je bilo torej dovolj preskrbljeno. Takoimenovana katoliška izobrazba pa ni prava izobrazba, ampak ima le namen, ljudi izvežbati v dobre strankarje, strastne klerikalce. Goreti je pričelo v soboto okrog 8. ure zvečer gospodarsko poslopje Otona Wölflinga z Bleda pri blejskem mostu, kjer je imel svojega pastirja. Pogorelo je vse do tal, zraven pa še 14 bus, nekaj kuretine Itd. Pastir si je komaj rešil golo živ-ienje. Kdo je zažgal do sedaj ni snano. Baje je bil bavarovanl? ftkatisl. Na tukajšnji postaji imajo ie vedno samooemftki pečat Vse druge postajo na Kranjskem nradujeio z dvojezičnimi. Kako dolgo bo ie to trajalo? Slovenski trgovci, ganite se! Kaj poreče ponosni Kranj na to? Samoalovesski napisi v Kranju. Gospod Ivan Globočmk, urar v Kranju, je dal napraviti ličen saraosloveuski napis, g. Ivan Vounik, puškar, isto-tako. Gospod Feliks Urbane je odstranil svojega «Felix*», a v Ljubljani ga ima Se vedno. Kadar izgine v Ljubljani, bomo tndi poročali. Level tkala Kranja imajo veliko sreče, v lovu tovarnarja g. Rakovca pri Kranju je te dni bilo ustreljenih 47 zajcev, 6 fazanov in ena srna. Okolu Kranja je sedaj izredno veliko divjačine. Pred par dnevi je bilo ustreljenih na lovu v Mav-čtč»h 38 zajcev. Izvrstnim lovcem it Kranja ub tolikem lovakero hiagru iskreno čestitamo! Praga in Ljubljana. Kakor je razvideti iz poročila v list b, s«- je metalo o priliki zadnjih de-m< rittracj v Pragi kamenje na vojaštvo. Da, na nek' ga polkovnik« je priletelo likalo, ki ga je zadel« i na vratu. Ca«tniki so na to pač z golimi nabijam i. skodli proti oknu, iz katerega je navidezno prileti lo likalo — toda streljalo vojaštvo ni Kamen fo je ubil 19. t m. ob pol 8. uri zjutraj je 20 lena R»tija Čop s sv. Križa nad Je-»enemi napravljaia bularice v gozdu. Kar prileti okr« g 100 kg t tak kam- n. jo zadene v hrbet in b >A je pri priči mrtva. Dvanajstletna sestra, ki je bila zravihi, ji o*tala nepoškodovana. Kamen je sprožil eden hlodov, ki so jih spuščali po drči. Veveric je letošnjo jesen po bukovih in smrekovih gozdih Gorenjske obilo Žival ima letos dosti hrane ('ir, or* hi, kostanj i. dr.), tako da je ne bo primanjkovalo za zimo. Krznarji bodo imeli na izber te male «kotiihovine». Rop in tatvina. 20 letni delavpc Jožef Šinkovec iz K um,e je v soboto oropal Franca Mlakarja za 10 K, nI voma Petroviču in Kutcu pa ukradel 7 K. Od i«li so ga deželnemu ^o tecn. Strelna nesreča v Skofji Loki. Minuli če-it k cil v Szofji Loki pri i> .»>unu kol^s v mi mi M*rj Katanove. p. d. s eiu mlinu, Vi nit n Oiredkaf tesarski i • t i ki je p.i 1 1 n- k to. Kolo mu je zmečkalo K •' B' |fl takoj mrtev. V t rov niči je um'I zadnji petek zjutraj po I ■ m o • h riju ooe-tiik in gostilničar Jožef V ni sUrosti 88 let Zapustil je eno hčer. Gospod Oton Homann, trgovec v Radovljici, n p u J» ef S iiolfj hode v dolino. Kar se je utrpala »k Im n pa na na pose<*tnikovo hčVr Dorotejo Čop t k- • puh nn, ia je bila ta na mestu mrtva. Kranjski socialisti sklicujejo na 1. nov. v Liui'1 nu d< ž Ino konf- renen stranke. Govorilo se • ■ ' st o oež> ln< zb. olikah na Kranjskem. Qurliki Slovenci! Tabor, ki se je vršil pred 40 leti na Veliki Otavi, je vreden, da ga proslavimo na kar mogoče lep način. Na tem taboru je govoril med drugimi tudi vzbuditelj goriških Slovencev, nepozabni naš dr. Karol Lavrič, katerega duh naj plava tudi nad taborom 25. t m. Slovenci! Pred 40 leti je 10.000 Slovencev na Veliki Otavi povzdignilo svoj glas za pravice našega jezika, za naše gospodarske in kulturne potrebe. Le malo naših potreb in zahtev se je uresničilo. Zato je prav, da se iznova zberemo na ravnoistem kraju ter se zopet oglasimo z mogočnimi glasovi, da zahtevamo svoje pravice, da se uresničijo vse naše, že tolikokrat ob vseh prilikah izrečene zahteve. Želimo radi tega, da bi bila udeležba od vseh strani mnogoštevilna, kar bo moralo le najbolje vplivati na vse one činitelje, ki imajo glavno besedo pri izpolnitvi naš h zahtev ter se vspodbudijo naši zastopniki le še k vstrajnejšemu delu v ta namen, da slovenski narod doseže končno to, kar mu pri-tiče in kar mu je že zdavno zajamčeno v temeljnih zakonih naše ustavne države. Pridite torej, goriški Slovenci: iz Gor, iz Brd, iz Goriške okolice, s Krasa, iz Vipavske doline, pridite od vseh strani naše dežele, da se pokrepimo v boju za naše politične pravice, za tako potrebni napredek naše dežele! Vspored tabora, ki se bo vrši v nedeljo. 25. oktobra ob 2. uri popoldne, bo obsegal: naše splošne narodne zahteve, naše narodne organizacije in gospodarske težnje. Goriški Slovenci! Vabimo Vas ponovno na ta tabor! Na svidenje torej v obilem številu 25. t m. na Veliki Otavi. — Slovenski klub. Dr. Al. Franko, Ignacij Kovač, Ivan Savni k, A. Gabrs&k, Anton Križnic, Alojzij Strekelj, Dr. Gustav Grtgorin, Fran Obljubek, Josip Štrekrlj. Za vodne zgradbe, kanale in regulacije rek. Ministrski svet je imel 16 t. m. sejo, v kateri je sklenil državnemu zboru predložili zakonski načrt, po katerem se dovoljuje vladi 500 milijonov kredita za vodne zgradbe, kanale in regulacije rek. Porabiti se ima ta denar v 15 letih. Grozen gozdni požar. — Vlak zgorel. — 200 mrtvih! V Dvtruitu so grozni gozdni požari. Iz Pre qua I sla so poslali v Met/, vlak za begunce, ki pa je skočil iz tira in zgorel z 200 begunci. Tri tisoč ljudi izgubilo življenje. - 3600 hiS poraženih V provi«ci)i ŠingCoa je v groznem vihar ,u bilo porušenih 3600 hiš. Tudi vladna poslopja je vrtinec razrušil. 2700 ljudi je mrtvih. V nekem drugem okraju je razruši vihar v Ir. h vaseh 300 hiš in je okoli 1000 oseb mrtvih. Velikanski Ikaadal se je razkril v Budapest-. Bivši državni tajri'k v ministrstvu, sedaj drugi predsednik upravnega sodišča, tajni svetnik pl. Latkoczy je posredoval za provizije gostilniške, in lekarniške koncesije. Zalotili so g?, ko je ravno sprejemal 600 000 K. Preiskava se je dosedaj vodila skrivnostno, ker pri aferi igra veliko vlogo tudi pi^mo nekega aktivnega ministra znani bu-dimpeštan&ki lepotci. — Latkoczy bo odpuščen brez pokojnine. Z»konolomstvo in ločitev zakona. Zanimiv slučaj jo rešilo te dni najvišje sodišče. Vsled po- t, manjkljivosti splošnega državljanskega zakonika j« dunajsko deželno sodišče nedavno nasproti d vero m zakonskima razsodilo, da nimata pravice tožiti na ločitev zakona, ker sta oba kriva zakonolomstva. Najvišje sodišče je pa vsled rekuro. razsodilo, da obojestransko zakonolorostvo upravičuje oba zakonska zahtevati ločitev zakona. . Zviianje tarifa na južni železnici je navzlic ugovorom železniško ministrstvo že odobrilo. Uvedo se z novim letom. Južna železnica bo imela od tega zvišanja okroglo 5 milijonov več dohodkov. NOVO dopisnico. V krati am pridejo v promet nove erarne dopisnice, ki bodo imele vtisnjeno umetno izdelano znamko v zeleni barvi. Naslova «dopisnica• ne bo več. Na sprednji strani bo polovica odmerjena za naslov, polovica pa že za pisavo. 14 gadov obenem usmrčenih. Slikar Bohenskv v Hebu na Češkem je našel ob nekem gozdu velikega 70 cm dolgega gada. Usmrtil ga je z udarcem po glavi. A takoj nato opazi, kako lezejo iz mrtve kače mladi, še ne popolnoma razviti gadi, ki so seveda takoj poginili. — Bilo jih je 13. Slovenske lolsko vprašanje t Trsta se bliža vendar rešitvi. Naučno lninislerstvo je imenovalo že pel učiteljev za tržaško slovensko šolo. Prano Omeraa v Kranju prodaja doma&o bukovo oj£lJ«3, -vlit« kotle Mairla Zon, petrolej Standar Wl. li»e, portlaud cement. 339 6 Ustreljeni divji zajci se dobijo vsak dan pri 355 4 JOSIP FUSO stavbeniku v Kranju. b Sdor i — si hoče sebe ali svoje otroke oprostiti g kašlj o. g hrlpavosti, katara, aastizenja ustnega katara, krčevitega in oslovskega kašlja, naj kupi zdravniško preizkušene in priporočene Kaiscrjdfe prsne Karamele s 8 smrekami. 375 24—1 5600 notarsko overoverjanih izpričeval. Zavoj po 20 in 40 vin. — Dosa za 80 vin. Dobiva se pri: v. Eofleobemerjo, letom t Trtic«. i Mestna hranilnica v Kranj i plošni rezervni zaklad 185.000 kron Posebni rezervni zaklad 3.300 kron. mm i 26—21 Koncem leta 1907: Stanje hranilnih vlog 4,497.000 kron, posojil na zemljišča 2,725.000 kron ter posojil občinam 183.000 kren. Ta najstarejši denarni zavod v Kranja oradaje na rotovšn vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne, ob smanjih ln tržnih dneh pa tndi od 2. do 4. are popoldne. »t!Wflrim»W»»l»»ltl»fl«l»«lim;iM{t>t!l»!t»l»»tl»IW»ltll!rr1 obrestuje hranilne vloge po 4*' brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle vložne obresti pripisuje h kapitalu vsakega pol leta — to je dne 30. junija in dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici. Za varnost hranilnih vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim promoženjem in z vso svojo davčno močjo. — Da so hranilne vloge res varne, priča zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tndi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev. ijnji^M1^**1'/1^*"1"^'11«"hA" ""nt* \i - d^rJ^"i*j'*"v~*~iHr~^*"*i * *» *~ if*ir~^*"*r*ir~* fi — 1 * Hranilnica posoja na zemljišča po 5% na leto in na amortizacijo v 36 letih, tako da na primer dolžnik v teku 36 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Darila. Upravniitvo našega lista je prejelo: Za ranjence v Ljubljani nabral v veseli družbi v kolodvorski restavraciji «pri zadnjem grosu* g. Juri Depoli 8 K. Srčna hvala! Za družbo it. Cirila in Metoda je darovala vesela druiba v go. Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 180—67 [v. Jax-a v Ljubljani Dunajska eeeU 17 priporoča svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zahtevanje zastonj. DDÜDDDDDÚÚ ■ ■ Električna gonilna sila. ■ ■ Tovarna «1)11)11 barv, laka ii firicža Brata Sbtrl črkoalikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja £J8Wj>BI, Miklošičeve ulice 0, nasproti kot. ,Unlou< Ustanovljeno 1842. 14 DDDDD Cepo stanovati)« aa Glavnem trgu ■ tremi sobami, kuhinjo, shrambo, kletjo, drvarnico se dobi takoj pri 358 s—3 Pavlu Bizjaku, Kranj, Hlev. 112. GOSttitta se da v najem. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo «Gorenjca». A 289/8 20 RAZGLAS. Na predlog c. kr. finančne prokurature v Ljubljani v imenu dijaške ustanove kot dedinje po ranjkem dr. Antonu Arku iz škofje Loke se odredi prostovoljna Javna dražba njegovega nepremičnega in premičnega zapuščinskega z premoženja z to je, zemljišča viol. štev. 187 kat. obč. Škofja Loka (niša št 119 v Škofji Loki), hišne Is kuhinjske oprave, obleke, perila Ltd. Prodaja se bo vršila na lien mesta dne 28. oktobra 1908 in se bo za premičnino pričela točno ob 9. uri dopoldne, za hišo pa ob 3. url popoldne. Če se premičnine ta dan ne bi popolnoma razprodale, se bo njih dražba nadaljevala še drag! dan ob 9. ari dopoldne. Hiša je cenjena na 15.000 kron in mora vsak draži tel j položiti pred dražbo 1500 kron vadlja. Premičnine se bodo izklicevale po ceni, ki je zaznamovana v inventarnem zapisniku, ter se bodo oddale eventualno tudi pod to ceno. Natančneji dražbeni pogoji leže v pogled v pisarni podpisanega soda. komisarja. ŠKOFJA LOKA, dne 17. oktobra 1908. Niko Lonček c. kr. notar kot sodniJskJ komisar. Jifeilijie ntaitOTe. Trgovska ln obrtniška zbornica za Eran|sko razpisuje za leto 1908 osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov (8 po 50 kron in 10 po 30 kron) onemogle obrtnike Vojvodine Kranjske, in pet cesarice Elizabete ustanov (po 40 kron) onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trfoTSU In •krtaiikl zbtralcf T L|nM|Mi do 18. novembra 1908. Priloži naj se jim od občinskega In župnijskega urada potrjene dokazilo, da je prosilec obrt samestofno izvrševal, da sedaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je nbog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega samostojnega obrtnika. V LJUBLJANI, dne 24. oktobra 1908. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 814 52—15 Ustanovljeno leta 1885. Rudolf Rus nrar t Kranju gmjr poleg lokamo. Ustanovljeno leta 1885. Tolika zaloga vsakovrstnih v, zlataine In srebratne ter optičnih predmetov. Popravila točne in cene. MaJniŠJe cene. snseasssHsnsaen PrilBaUO IZbOmO blago. —■■ " 1 3L Loterijska srečka dne 17. oktobra t. L Gradec 19 IS 28 87 60 LOKAL na Glavnem trgu se da v najem. Več se izvo v upravniitvu .Gorenjca*. 867 S II Nenjork Juž. Amerika Odhod Iz LJubljano vsak torek. POZOri! 827 62—12 MT Same 6 dni 'W ▼ožijo francoski brzoparniki La Provenoe, La Savoie, La Lorraine in La Touralne iz H a vre v Newyork. -Naj kraja a črta. n Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc potovalna pisarna Ed. Šmarda. Ljubljana Dunajska a 18, nasproti znane gostilne .pri Figovcu'. Vin$Hc sode iz brastofega Usa modne in v dobrem stanja od 300 do 400 litrov, od 400 do 600 litrov nadalje sode i vratetmi 228 1&12 od 700 do 1200 litrov, od 1200 do 6000 litrov oddn|a po Jako smerni ceni tvrdka M. Rosner & Go. = LJUBLJANA = poleg Koslerjeve plvotarne Iz proste roke se proda v Kranju PRJSTAVA s hlevi, podi, skladišči, stanovanji i. t d. Več se izve pri lastniku Havriln Maver ju, pivovarnarjn v Eranju. 372 3-1 i & Angleško O. Bernatovlč Moika konfekcija • Cez 2500 oblek od . . K 8 — > 16O0 površnikov in zim-k ti sukenj . . » 12. — » 2000 plaSckov . . » T— • 300 kožušnili sacco s krzna*' im ovratnik. » 16 — • 2000 suknenih hlač . > 390 skladišče oblek s Ljubljana, Mestni trg 5. m r.aprej Deaka fcaafekolja: Cez 1800 oblek ... K 8 90 > 600 plasekov s kapuco > 8-90 » 260 površnikov in zimskih sukenj . . . » 8*— naprej Damaka konffnkolja: Jesen, in zimske obleke od K 10'— nap. Jesen.-k« in zimske jopice » » 4"— » Jesenska in zimska krila > > 3*90 > Jesenski in zimski tan- glani.....» » G*— » Jes< na. in jimskipaletoti » * 8*— » Dežni plaščki s kapuco > > 7'— » Suknene in delainove bluze....... 3-90 > DckSitka konfekolja: Velka izbira oblekic, paletotov, dežnih plasekov in zimskih sukenj. 1 zalogi Iti 1000 ftlii^eafrf po j 580 ii la 5000 jjjjjjjjgjjj frP td X 1— Uftt Hartlno¥a oesta 20 TI fang HartlneFa cesta 20 Postajališče električne cestne % ~ ** ** 9 železnice pri Sentneterekf cerkvi LJUBLJANA ::: Zalagatelj društva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata m!o¿& pohištva vsake irnt$ v vseh oenah. Ogle dola, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za tile. Špeeljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo II leteia, otroške postelje Jn vozički po vsaki cen}. Uodrool Iz llina-tega omrežja, afrt-danske trave ali Ume, prve vrste redno r zalogi. Za spalno sobo ed 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, eele garniture. Špeeljalftete v no- vostim* balah. Ve- 11*1 prostori, pri- tlično In v t. nad- stropju. čudovito pooenf za S? hotele, vile In za letovišča 62 gld. 1 ej L Za sobo: postelja, nočna omarica, o* mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Naznanilo otvoritve. Slavnemu p. n. občinstvu najuljudneje naznanjam, da sem otvcril 19. septembra t. 1. t mešanim lipi 870 3-2 v nekdanji Majdicevi trgovini. Za najobilnejši obisk se udano priporoča Jranjo Omersa miaj«. SIRIGER šivalne stroje naj se kupuje le v naSih prodajalnah, ki se jih spozna po teh napisnih tablah. Naj se ne pusti premotiti po priporočilih, ki imajo namen, z navedbo imena SINGER prodajati že rabljene stroje ali * stroje drugih vrst; kajti nafti stroji no ne oddajo prekupcem, temveč se jih prodaja naravnost od nas cenjonemu občinstvu. SINGER Co. Akc. dražba za šivalne stroje Kranj it. 53. 33 Nova knbična knjiga! Za vsakovrstni okrogli les, rezan ali tesan, v stari in novi meri, razvidno je iz sledečega kazala, da je to dosedaj najboljša kubična knjiga. Kazalo l 1. Okrogli les, premer v colah, dolžina v čevljih; t. Okregli les, premer v centimetrih ali v colah, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih čevljih; 3. Okrogli les, premer in obseg v centimetrih, dolžina v metrih, vsebina v kubičnih metrib; 4. Rezan ia obtesan les za deske in Irame vse dolgosti, debelosti in sirokosti; 5. Preračunjenje col v eentrimetre; 6. Pre-računjenje centimetrov v cole; 7. Preračunjenje čevljev v metre; 8. Preračunjenje metrov v čevlje; 9. Preračunjenje kubičnih čevljev v kubične metre; 10. Preračunjenje kubičnih centimetrov v kubik čevlje; 11. Preračunjenje kubičnih metrov v kubične čevlje; 12. Tabela, po kateri se izračuna teža lesa; 13. Načrt, po katerem se lahke napravi merilo, da se lahko izračuna vsako kubično vsebina okroglih debel; 14. Kubična telesna mera. 233 52—39 Knjiga stane v močno celo platno vezana S K* po pošti tO vin. več. K tej kubični knjigi se priveze tudi lahko zraven Hitri raounar, ki je za trgovce z lesom zelo pripraven. Obe knjigi skupaj vezani staneta 6 K 20 vin* Knjižica se dobiva pri založniku Viljemu Požgaju v Kranju. Mavrici} Smole) orar na J6SB0IU priporoča svojo veliko zalego pravih švicarskih žepnih tir vsake vrste, dalje budilke, ure nihal«! P reta na in verlaloe, po najnižjih oenah. trn Popravila mm ae Izdelujejo v lastni, delavnici, ter sem zmožen po moji blizn SOlatni skušnji vsaka tudi najtežja popravila izvršiti natančno in po nizkih cenah. Popravljajo s« budilke po 80 vin. do I 40 K. 2epne ure od K 1'20 naprej. — Zaradi kakovosti priporočam posebno precizijsko uro II IHTACT". Kolesarske potrebščine HB. Ako talita imeti uro ras debro popravljeno jo na feitjaj takim.kj urtrija niti isocesi niso. 17-14 + Brata HLAVKA izdelovatelja kirurg, instrumentov atelje ia ortop. aparate le bandaže Cjnbl]ana9 Prešernove nI. S priporočata svojo veliko zalogo obvezil za zdravstvo in bolniško postrežbo, bižejev, irigatorjev, aparat jv za mrzle in iaha-lacija s paro, sterilizirane obveze in bandaže, kakor tudi nogavic za krčne tile, kilne pasove, vsakovrstne brizgalke in aparate za samoklistiranje, najboljša kvaliteta gumijevih stvari in gumijevih psstebnih podložk. — Vse ban* daže se izdelujejo pod strogim nadzorstvom po od-243 52—32 redbah p. n. gg. zdravnikov. Zunnnjn naročila a« lavranjejo tečno, hitro In diekretno. Oalvanični pcniklovani zavod z obratom na motor. Popravila ee Izvršujejo točno jn otno. j)n=JJ=Ji=Jr=Jr. Sladoled ajajBeeVaja*na asoaja^apn 299 26-231 najfinejši, več [vrst, kakor tudi ledena kava. Čokolada L t. d. se dobi vsaki dan sveže pri E. Brandtiij Kranj. Zunanja naročila točno In ce-* neje kot povsod drugod! * iudovik Borovnik ■BJ pnikar v Borovljah (Ferlaoh na Koroškem) te priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pn & za lovce in strelce po najnovejših si temin pod popo nim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vapre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vae puške so na c. kr. preizkuševalnici in od mene preizkušene. 181 52—54 X1 v»afc*.«"<> v«it-a« oenild Kanton]. J OS. W£1BL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikov-e ulloe akt. STivdsbo- DHieiio li kontrolni jsko kliofitnitirstro. Žične* omreije na stroj, ograje na mlrodvora, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krize, štedilnike L t. d Špecijaliteta: 152—49 valjični zastori (Rollbalken). ZUtc sfetinif: Bcrlii, pariz, V* Itd. Najboljše kosmetlčno ZObOčistilno sredstvo Jzdelovatelj 0. Scydl Ljubljana, SpitoL-SMfar. ui. 7 K* «r G. Tönnies 422-38 tovarna za stroje, železo in kovmolivsrna v Iajttblj&nt priporoča kot posebnost iage in vse stroje ts obdelovanje lesa. Francis-turbine osobito za zagrne naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-generatorski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. Kavarna »Ilirija11 v Ljubljani oddaljena 3 «lnite od Jasnega kolodvora je vsak dan (UU celo noč odprta. Priporoča se najuljudneje p. n. tujcem za mnogobrojen poset StgT0 ffU^t Svoji k svojim! 256 52—38 Starosnana narodna tvrdka: Anton Iv. Pečenko GORICA :: ulica Jos. Verdi 26 postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priananlh vinogradov po ©eni 30—50 vin. liter; potem s plzenjskim pivom «prazdroj» iz sloveče češke « Meščanske pivovarne*, in tabornim proti vinskim pi^om iz pivovarne kneza &chwarzenberg» v Proti vinu na Češkem, in sicer v sodčkih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovoem X. vrste, lastnega pridelka v steklenicah. Vino dostavlja na dom in razpošilja po Železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit naprej franko goriška postaja. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. Večkrat premiranol Glinaste peči Štedilnike, banjo s« kopeli, kakor tadl kipe, vaze ln droge glinasto lsdelke v vseh barvah, trpežne ln ceno priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna pači in glinastih izdelkov v LJubljani. 1 62—27 Predno iščete ali realeo POSOJILO zahtevajte brezplačni prospekt Heller L. Egyed, Budimpešta IX., Lónyal-ntca 7. sso 52--3j zzz^^z Telefon interurban 46—31. rzn= Za šolsko selijo priporočam vsakovrstne šolske potrebščine n. pr. zvezke, knjige, torbice, nosila za knjige, pisalno ln risalno orodje, papir in sploh vse v to stroko spadajoče predmete v največji Izberi ln najnižji ceni. ■a drobno in debelo I l sla drobno in dobalol Anton Adamič, Kranj trgovina s papirjem, galanterijskim in modnim blagom Kranj, Glavni trg. 62-30 8162 Bluse vrtna ia spadaj« Krili Predpasnike ■oderce Šerpe Pasove Ovratnike WsÉ Jabots SraSee Perilo Otročje eblekce Krstne oprave Ja £ -2; «s m ïï f f £ « S 9 _ "2 m S J f • É 10 S 3 * I »g Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijftlkft. is Ljubljane 195 52—49 A. VIV0D-M0ZETIC v KRANJU na glavnem tram v hiii a*. Pavsiarja Priporoča sa pomlad ln poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške ln dunajske modele. Žalne klobuke. # Klobuke sprejemam v popravilo. ====== Zunanja naročila točno. ====== wo 5 i J ! ! Ä 5 M f * I I ji I J f i Glace ln svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gumbe Denarnice Prsnike naramnico Glavnike Garniture Milo Parfum Zebozdravnlskl atetye dr. ÖWird GiofcoöJiK ▼ «M«vagu 844 52-8 Je ed 18. septembra 1908 sla?, občinstvu na razpolago vsaki dan in tudi v nedeljo. Steckenpferd ItlijiM milo najboljie milo sa koio. Slovenci, kupujte vii-ffalioe v korist dražbi sv. Cirila in Metoda! System t like M. Podkrajšek frizer za dame in gospode lajnbljana, Sv. Petra cesta 35. Filijalka 147 S2-60 nasproti hotela „Union" priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdravniško priporočeni gorko m mrzlo zračni sušilni aparat. Suši hrez nadležne vročine. Ne provzro- čuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk striženih in zme-Sanih las. Udtlck: zs dlSC 5 Itpt- ratoin fbeaon. Kupujejo se zmešani ln odstrlšeni lasje po najvišjih cenah._ ZobOtcuKni atriji Oton 5cydl v Roossovi hiši nad prodajalno v Kranju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenino, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE ln OBTURATORJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. m-71 Sprejemne ure vsako nedeljo ln pondeljek od 8. ure dopoldne do 5. ure popoldne. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovsns zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 57<% ali z 17« amortizacijo, na menice pa po 6Vi. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: ( .,680. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. lsvsemil nedelje pop. Poštno -hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah St. 75.299. ISO—60 Udaji bamojn] f Gereon». Odfovstmí nrsdsák tifosUv Mikul, Ustnias la tissk It. Pr. UmpreU v Kitajo.