Državna realna gimnazija v Kranju IZVESTJE 1931 Izdalo in založilo gimnazijsko ravnateljstvo v Kranju. JU.' v si ' '• j .•••• »as»» w.. ..S.' ~ "» *. v? , : 'rt ! . Dr. Jos. Žontar: Kranjska gimnazija v dobi Napo- leonove Ilirije..........................1 POROČILO DIREKTORJft: I. Profesorski zbor.....................19 II. Letopis zavoda.......................21 III. Seznam učbenikov.....................24 IV. a) Slovenske naloge..................26 b) Srb.-hrv.-slovenske naloge . 29 V. Poročilo o delovanju šolskih orga- nizacij ........................31 V/l. Knjižnice in zbirke..................34 VII. Delovanje šolske poliklinike . . 38 VIII. Seznam učencev......................39 IX. Privatni izpiti................... .47 X. Statistika...........................48 XI. Razglas..............................52 Natisnila Tiskarna „Sava“ v Kranju Za tiskarno Janko Strnad Realna gimnazija v Kranju praznuje lelos 4. 120 letnico francoske gimnazije v Kranju 2. 70 letnico ustanovitve nižje gimnazije v Kranju 3. 30 letnico prve mature. Kranjska gimnazija v dobi Napoleonove Ilirije V spomin na maršala Marmonta, ustanovitelja francoske državne gimnazije v Kranju pred sto in dvajsetimi leti. Temelj študije tvorijo sledeče arhivalije: a) korespondenca abbčja Rafaela Zellija, glavnega nadzornika javnega šolstva Ilirskih dežel, bivšega pavlanca iz Vi-terba, v drž. biblioteki v Ljubljani. (DBL.) b) Koblarjeva ostalina, kot naklonilo pokojnikove sestre ge. Elizabete Lovšin v drž. bibl. v Ljubljani. c) spisi župnega arhiva v Kranju od 1780—1816 in istotam knjižnica Avguština Sluge, bivšega cistercijana v Kostanjevici, župnika v Kranju od 1. 1800—1842. (2AK.) Tiskano literaturo omenjam v opombah. Dr. Jos. Zontar. Kmalu po ustanovitvi »Ilirskih pokrajin« (14. oktobra 1809) je postala na pobudo generalnega guvernerja maršala Marmonta aktualna tudi preosnova šolstva. Med dvajset petimi mesti, v katerih so nameravali Francozi ustanoviti gimnazije, je prišel v poštev tudi Kran j. Da bomo razumeli pomen te namere in razvoj poznejših dogodkov, moramo na kratko orisati vodilne osebnosti kranjske družbe. Pretežno večino prebivalcev Kranja so tvorili preprosti mali obrtniki in kmetovalci. Tudi o mnogih kranjskih trgovcih in industrijalcih ne vemo dosti drugega, nego da so se udejstvovali na gospodarskem polju.1 Izrazite osebnosti pa srečamo med člani rodbine Pagliaruzzi, ki se je priselila iz Kobarida. Velik ugled je užival šestdesetštiriletni dr. med. Natalis Pagliaruzzi'-’, ki je slovel kot praktični zdravnik. Poživel je v kranjski okolici žimarsko in sitarsko domačo obrt'1 in ustanovil lastno podjetje, ki je dajalo zaslužka nad sto rodbinam. Sita je izvažal v Italijo in orijent, kar mu je donašalo lepe dobičke. L. 1793.4 je prevzel kranjsko graščino »Kieselstein«. Ko je tik pred francosko dobo 28. marca 1809 postal vitez, si je nadel plemiški naslov po tej graščini. Njegov starejši brat Žiga* se je preselil v Ljubljano, njegov mlajši dvajsetletni Mihael pa je pomagal očetu v Kranju. Natalis in Žiga sta bila prosvetljenca tiste vrste, ki je prestopila krog oficialne državne religije. Oba sta postala navdušena prijatelja Francozov. Žiga je pristopil k ljubljanski framazonski loži »Prijateljev kralja rimskega in Napoleona«. Njegov oče Natalis pa je skušal kot kranjski mer v upravi uveljaviti vsa nova, zlasti cerkveno-politična načela. Ob avstrijski reokupaciji so dolžili Pagliaruzzije, da so bili pripravljeni dati vse za Francijo in bili še 1. 1813. vohuni laškega podkralja Evgena, ki so ga ob umiku Francozov celo sprejeli v kranjski graščini." Središče drugega kroga je tvoril župnik Avguštin Sluga7. Ta nekdanji menih je bil tako odločen nasprotnik janzenistov, da je sestavil janzenist Anton Traven latinsko disertacijo proti njemu.8 Stalno se je zanimal za vsa bogoslovna in modroslovna vprašanja in zbiral tovrstno novo literaturo, zasledoval pa je tudi janzenistične spise svoje dobe.0 Tako je rastla njegova knjižnica, katere osnovni del je prinesel iz kostanjevi-škega samostana. Značilna poteza njegovega značaja je bilo strogo ravnanje s kaplani. Bil pa je zelo priljubljen pridigar. Široki ljudski sloji so ga čislali, ker je imel v svoji župniji več cerkvenih pobožnosti in bratovščin.7 Nas zanima zlasti Slugovo delovanje, ko je postal okrožni šolski nadzornik. L. 1802.1H je izposloval pri studijskem konsesu v Ljubljani, da se je ustanovila v Kranju provizorna trorazredna glavna šola, ki jo je obiskovala mladina iz mesta in vasi Rupe, Premskovega, Klanca, Huj in čirčič. L. 1805. mu je poslal škofijski konzistorij novomašnika Andreja A 1 b r e c h t a,11 da pomaga nadzirati učence in učitelje. Od 28. sept. 18C61'-’ dalje pa je bil Albrecht vodja glavne šole; plačo 150 gld. letno, prosto stanovanje in hrano mu je dajal Sluga sam. Seveda se je moral Albrecht ravnati po njegovih navodilih in pri tem se je najbrž naučil one strogosti, da je iskal med narodom Dalmatinove Biblije in jih sežigal. Učitelj prvega razreda Andrej Peterman iz Dovjega je dobival 150 gld. in učitelj tretjega razreda, Simon Šugelj iz Kranja, 200 gld. letne plače iz sklada za normalne šole pri škofijskem konzistoriju. Jožefu Mikšu iz Novega Mestka13 (Češko), ki je bil učitelj drugega razreda in organist, je zagotovilo mesto 300 gld. letnih dohodkov, ki so se .stekali iz prispevkov kranjskih meščanov (200 gld.), šolnine (50 gld.) in cerkovnikove bire, t. j. desetega snopa podložnikov, ki so imeli njive v kranjskem polju (40 gld.).1,1 Ta bira je spadala od 1. 1787.15 v šolski sklad. Cerkovniško službo je opravljal za Mikša njegov hlapec; bire pa učitelj sploh ni maral pobirati.'“ Ako bi postala kranjska glavna šola stalna, bi njegovo vzdrževanje prevzela oblast. sluga je sicer zaprosil za stalnost, a njegove prošnje vlada ni uslišala. V šolskem letu 1809. se je vršil pouk na kranjski glavni šoli v nemškem jeziku razen v prvem razredu, kjer so uporabljali slovenske šolske knjige.17 Učitelj Mikš ni znal slovenskega jezika.18 Zato je bila mladina, prihajajoča iz take šole, vobče nemško orijentirana in je pozabljala narodni jezik. L. 1809. je bil dekan Sluga sredi dela za novo šolsko poslopje. Otroci so hodili tedaj v bivši kapucinski samostan v Kokriškem predmestju, ki je bil last kranjskih deželnih stanov.10 Že dekan Jožef Gollmayer je uredil v tem samostanu za silo tri učne sobice. Ko pa so se uverili meščani, da samostan ni prikladen za šolo, so poskusili znova popraviti staro šolsko poslopje, mestno hišico, ki je stala ob pokopališčnem zidu za sedanjim mestnim vodnjakom poleg župne cerkve. Bilo je zaman. Rabili so jo itak dovolj časa, namreč z malim presledkom v reformacijski dobi tristo osemdeset in pet let."20 L. 1808. so jo mestni delavci podrli in prostor izravnali. Sluga je opozoril na hišico bratovščine sv. Rešnjega Telesa, v kateri je bival njen zadnji beneficijat Feliks Celikar. Proti preureditvi tega poslopja za šolo je ugovarjal samo Natalis Pagliaruzzi,3" ki je imel onstran ozke ulice vprav nasproti omenjene hišice vrt s kranjskim gradom. V tem sporu je zmagal župnik. Okrožni urad je izdal dovoljenje in uradni inženir Matej Poli iz Ljubljane je odobril načrte. Ko se je beneficijat Celikar proti odškodnini izselil, so z delom pričeli. Vodja stavbnega odbora je bil dekan Sluga sam.-1 Naslednje leto pa so vojni dogodki pokopali vse dekanove upe. Ko so meseca junija Francozi zasedli tudi Kranj, sta dekana Slugo premagala radovednost in skrb. Poslal je za avstrijskimi četami ogleduha, ki so ga pri Žalcu umikajoče se čete pridržale. Njihov poveljnik je v posebnem pismu poučil kranjskega župnika,-2 naj se ne vmešava v politiko. Njegova dolžnost bi bila tolažiti »drage Kranjčane« in jih bodriti, da ostanejo kljub neprilikam »zvesti avstrijski vladarski hiši«. Toda Francozi so v Kranju ostali. Župnik Sluga je občutil težko breme rekvizicij, kontri-bucij in vojaških nastanitev.23 Francozi so zasegli tudi javne fonde, zato so pošla vsa sredstva za vzdrževanje učiteljev in za dograditev šolskega poslopja. Učitelju Mikšu je presedalo »beračenje« za nagrado, zato je decembra 1809 podal ostavko2'1 in se odslej preživljal s poučevanjem glasbe. Že prejšnje leto se je bavil z mislijo ustanoviti v Kranju glasbeno šolo.25 Ker od aprila 1810 učiteljem niso več nakazali prejemkov iz konzistorijalnega fonda, sta učitelja Peterman in Šugelj živela le od šolnine, stolnine in mestne podpore. Meščani so bili pripravljeni doplačati tudi ukinjene prejemke in so določili v ta namen desetine v Brezju, ki se pa zaradi neke pravde dolgo časa niso dale likvidirati.2'1 Na koncu 1. 1809. so morali ustaviti tudi delo pri šolski stavbi. Sluga je 4. januarja 181027 potožil škofijskemu konzistoriju o propadanju glavne šole in pristavil, da tudi on ne more več vzdrževati vodje Albrechta, ako mu ne pomagajo. Naslednji dan28 pa je poslal enako prošnjo v francoščini generalnemu intendantu grofu Dauchyju. Obe prošnji je rešil baron Codelli in predlagal, naj se kranjska šola prepusti svoji usodi, ker se pripravlja nova ureditev vsega šolstva. Na koncu zimskega tečaja je prenehal tretji razred kranjske šole in vodja Albrecht je nastopil 24. aprila 1810-" službo vikarja na Gornji Krki v dekaniji Šmarije. Francoska šolska reforma se je tedaj že pričela. Aprila 1810 je prišel iz Zadra Rafael Zelli,30 novo imenovani glavni nadzornik javnega šolstva v ilirskih provincah. Da bi zvedel, kakšne so bile šole pod Avstrijo, sta mu Valentin Vodnik in Jožef Balant (Walland) dne 18. aprila sestavila o njih poročilo.12 Predloge, ki jih je stavil Zelli dne 30. maja, je 4. julija odobril Marmont in jih objavil z naredbo 10. oktobra 1810.31 Z njo je bila ustanovljena tudi v Kranju francoska državna gimnazija. Razmerje med šolo in cerkvijo se je s tem bistveno izpremenilo.32 Dekanu Slugi so vzeli oblast šolskega nadzornika, kranjskemu meru Natalisu Pagliaruzziju pa naročili, da preskrbi gimnaziji prostore in predlaga pri- merne učne moči. Obnovili so tudi osnovno šolo kot dvorazredno trivialko, ki je prišla popolnoma v oskrbo kranjske mestne občine. Za ljudsko šolo so zadoščali mali prostori kapucinskega samostana, za gimnazijo pa bi prišla v poštev nedovršena šolska stavba; toda Paglia-ruzzi se vso dobo županovanja ni odločil, da bi nadaljeval z delom pri stavbi in bi nastanil nasproti svojemu vrtu šolo. Nalašč je predlagal Zel-liju, naj vlada naprosi dekana Slugo, da odstopi v obsežnem župnišču tri sobe. Dekan je uvidel veliko korist, ki bi jo imel Kranj od gimnazije, na kateri bi študirala nadarjena gorenjska mladina, in je res prepustil za gimnazijo tri sobice v pritličju, katere so doslej uporabljali posli.33 Pri tem ni mislil na neprilike, ki bodo zaradi tega nastale za prebivalce župnišča, kajti hišni in šolski prostori so bili med seboj v zvezi. Pa to ni bilo prvič, da se je začasno nahajal kak razred v pritličju župnišča.3,1 Verjel je Sluga zlasti besedam generalnega intendanta, češ da bodo v kratkem nadaljevali s stavbo novega šolskega poslopja. Ni prav nič slutil za Paglia-ruzzijev namen njemu polagoma odvzeti pravico do proste uporabe župnišča.35 • Ker se je v smislu čl. 10. pravilnika z dne 10. avgusta 18103fl o pouku in disciplini na ilirskih gimnazijah šolsko leto moralo pričeti že 4. novembra, je mer moral pohiteti s pripravami. V sobicah je bilo treba izmenjati pod, postaviti peč, vrata, šolske klopi in izvršiti ključavničarska dela.37 Kredit v iznosu 250 frankov so odobrili šele na koncu oktobra in v začetku novembra je mer dela oddal obrtnikom. Otvoritev gimnazije se je zavlekla do srede novembra. Obrtniki pa so čakali še tri mesece na izplačilo predloženih računov. Šele na ponovni pritisk mera je intendanca likvidirala troškovnik, račun kovača Tolmeinerja pa znižala za — 1 frank 57 centimov, ker goldinarji niso bili pravilno preračunjeni v franke. Na gimnaziji so potrebovali profesorje za sledeče učne predmete: francoščino, latinščino, italijanščino, sistem mer in uteži ter aritmetiko. Med prvimi prosilci se je pojavil Andrej Albrecht, ki je zvedel od znancev v Kranju, da se pripravlja nova šola. Pisal je 21. septembra3” na napačni naslov »generalnega intendanta šol«; prošnja je prišla v roke nadzorniku Zelliju, ki se je informiral pri Pagliaruzziju. Prosilec navaja, da je kos vsem predmetom, ki se poučujejo, da je bil pri kranjski mladini zelo priljubljen in da je zapustil Kranj samo zaradi nevzdržnih gmotnih razmer. Pagliaruzzi je bil proti njegovi nastavitvi, ker je bil Albrecht desna roka, dekana Sluge, ter je predlagal Zelliju mladega kaplana Jožefa Da-g a r i n a.39 Zato je bila Albrechtova prošnja zavrnjena. Zelli je zabeležil na merovem pismu: »Dagarin est propose directeur et professeur du gym-nase de Krainbourg.«'10 Od bivših učiteljev glavne šole so sprejeli samo Jožefa Mikša. Iz bližnje Stare Loke se je prijavil 69 letni Bernard Bellouard iz Ca-vaillona (departement Vaucluse, arrondissement Avignon), upokojeni vojaški kaplan Bonssijevega lovskega polka,41 27. oktobra12 je sporočil Zelli, da so predlagani profesorji imenovani, obenem je predložil za Dagarina šolski pravilnik z dne 10. avgusta s-pozivom, naj ga temeljito prouči in se točno po njem ravna. Iz njega je Da-garin mogel spoznati pravice in dolžnosti ravnatelja francoßke gimnazije v Kranju. Nadziral je ne samo svoj zavod, ampak tudi vse primarne šole okrožja: v Kranju, Škofji Loki, Poljanah, Mengšu, Kamniku, Tržiču, Radovljici, Begunjah, Kropi in Kranjski gori.43 Aprila in septembra vsakega šolskega leta so mu morali poročati učitelji o stanju omenjenih šol. Enkrat na leto je šole pregledal ravnatelj kranjske gimnazije, dal učiteljem navodila in poročal na višje mesto. V njegovi navzočnosti so se vršili sprejemni izpiti učencev za vstop v gimnazijo. Pokazati so morali, da znajo v deželnem jeziku (la langue du pays) čitati in pisati, da poznajo osnovne pojme računstva in katekizma. Ravnatelj je bil odgovoren za red in disciplino na zavodu. Bil je predstojnik učiteljskega zbora. Skliceval je konference profesorjev, podpisoval je vse spise, ki so zadevali pouk in disciplino vseh šol v okraju ter uporabljal pečat, ki je predstavljal cesarskega orla z napisom: gym-nase de Krainbourg. Ravnatelj je vodil seznam profesorjev, dijakov in učiteljev šolskega okrožja. Dvakrat na mesec je moral posetiti oba gimnazijska razreda in prisostvovati izpraševanju dijakov. Voditi je moral tudi katalog o napredku učencev. Upravljal je nadalje blagajno zavoda, pobiral šolske takse, plačeval pisarniške potrebščine ter polagal na koncu šolskega leta račun rektorju ljubljanske Centralne šole. Pazil je, da se vrši pouk po navodilih, ki jih je dajal glavni šolski nadzornik, in da so uporabljali samo dovoljene učbenike. Brez ravnateljevega dovoljenja se profesor ni smel oddaljiti s službenega mesta. Ravnatelj je moral skrbeti za nadomeščanje profesorja, ako je bil ta odsoten preko enega tedna. Aprila in septembra so mu morali profesorji posameznih predmetov poročati o pouku in disciplini svojih učencev. Ravnatelj je nato zbral poročila, jih izpopolnil s svojimi opazkami in strnil v pregledno sliko o stanju šolskih zavodov svojega okrožja. Izvestje je predal rektorju ljubljanske Centralne šole, ki je imel dolžnost s svojim kanclerjem enkrat na leto pregledati kranjsko gimnazijo. Rektor Centralne šole je zbiral poročila vseh podrejenih ravnateljev province, jih opremil s potrebnimi opombami ter poslal glavnemu šol. nadzorniku Zelliju, ki je predložil letno poročilo o celokupnem ilirskem šolstvu preko generalnega intendanta generalnemu guvernerju.38 Ko so 9. novembra dospeli dekreti, je sklical Pagliaruzzi prvo plenarno konferenco,41 na kateri je izročil profesorjem prepise dekretov in dal prečitati šolski pravilnik. Razdelili so tudi predmete: Dagarin je prevzel pouk latinščine, zgodovine in zemljepisja, Bellouard francoščino in sistem mer, Mikš italijanščino in aritmetiko. Ravnatelj je prosil za namestnika pri pouku latinščine, ker bo kot okrožni nadzornik moral biti pogosto odso- ten. Zelli je dovolil, da mu pomaga kranjski kaplan Jurij Z u p a n45 iz Zasipa, ki ni zahteval za to nikakega honorarja.'1" V nedeljo 11. novembra so oznanili po cerkvah dekanije, da se vrši vpis dijakov od 12. do vključno 14. t. m. Prijavilo se je 47 učencev: za prvi razred 38, za drugi 9. V teku prvega tečaja sta vstopila še dva v prvi razred. 15. novembra je bila slovesna otvoritvena služba božja v župni cerkvi. Dijaki so odšli nato v prostore bivšega kapucinskega samostana, dokler niso bila dovršena popravila v župnišču. Na koncu novembra je bil pouk popolnoma reden: vsak dan dopoldne in popoldne, razen ob četrtkih, ako ni bilo v dotičnem tednu kakega praznika. Med šolskim letom so bili prosti dnevi: nedelje in prazniki (tudi 15. avgust, Napoleonov rojstni dan), omenjeni četrtki, osem dni predpusta in teden pred veliko nočjo. Glavne jesenske počitnice so se pričele šele 1. septembra po razdelitvi šolskih nagrad in so trajale do vštetega 3.novembra. Ravnatelj Dagarin je imel v začetku obilo posla: sestavo urnika, poročanje o otvoritvi zavoda, o stanju učiteljskega zbora17 in učencev, predložitev raznih računov'18 itd. Pripetilo se je, da so mu vrnili spis s pripombo, da naj ga napravi po priloženem vzorcu in predloži naslovu še enkrat. Dagarin se je hitro uživel v ravnateljske posle; v drugem tečaju so njegova poročila že pregledna in vzorna. Njegova korespondenca dokazuje, da je iskreno spoštoval glavnega šolskega nadzornika11’. Marmontova šolska naredba naziva učni jezik za gimnazije le »deželni jezik«; ni izključeno, da so mislili Francozi pri tem na uvedbo ilirščinef,°, ker so hoteli oblikovati iz »ilirskih ljudstev« en državni narod51. Zois in Vodnik sta pridobila Marmonta in Zellija za slovenski učni načrt. S tem so postavili srednje šolstvo na domačo, slovensko podlago. Francozi so torej prvi uvideli, da bodi slovenščina učni jezik za vse gimnazijske predmete52. Eden izmed pomislekov proti slovenščini je bil očitek, da ni slovenskih učnih knjig. Toda Vodnik se je po naročilu francoske vlade lotil z nenavadno energijo spisovanja učbenikov, menda že aprila 1810. Do septembra i. 1. je dovršil v rokopisu ilirski katekizem in L’ Homondovo »Francosko pismenost«. Pripravljal je nadalje računico ter slovensko in laško slovnico. S tem bi bile spisane, izvzemši učbenika za latinščino in sistem mer, vse šolske knjige, ki bi bile potrebne za dvorazredne gimnazije s slovenskim učnim jezikom53. Ker pa so knjige obležale v rokopisu, nadzornik ni mogel kranjskemu ravnatelju poslati obljubljenih slovenskih knjig, šele v drugem tečaju šol. 1. 1810./11. je dospel na zavod Vodnikov »Keršanski nauk za ilirske dežele«,51 L’ Homondova francoska slovnica, ki je bila pregledana dne 18. oktobra 1810, je bila natisnjena šele za šolsko leto 1811./12. Nadaljna ovira je bilo premalo število učiteljev, ki bi znali poučevati v slovenščini. O Mikšu poroča Balant,18 da tujega jezika ne more v domačem tolmačiti. Francoz Bellouard se je trudil po svojih močeh razlagati v »kranjščini«55. Bolj čudno je, da se Dagarin in Zupan nista držala pravilnika ampak predavala v nemščini. Pravtako je ravnatelj v svojih poročilih zabeležil rojstne kraje profeßorjev in učiteljev nemški in ne kakor njegov prijatelj Matevž Ravnikar, kancler Centralne šole, ki je začel v univerzitetni matriki uvajati za rojstne kraje slovensko obliko.30 Tudi glede učnih predmetov se načrt v prvem šol. letu ni dal popolnoma izvesti. Pravilnik od 10. avgusta 1810 je predpisoval, da se dele učenci prvega razreda na dva oddelka. Tisti, ki so dopoldne študirali francoščino, so posečali popoldne italijanščino in narobe. Ker pa kranjski dijaki tudi v drugem razredu še niso bili vešči francoščine, je dovolil glavni nadzornik na ravnateljevo prošnjo, da poslušajo vsi dijaki francoščino in da ge v ta namen razdele v tri oddelke. Bellouard je imel torej mnogo posla ter je razporedil dijake po napredku in nadarjenosti1’7. Zaradi teh oddelkov je najbrž menil dekan Sluga, da ima kranjska gimnazija tri razrede58. Ker do pričetka šole ni izšla L’ Homondova »Francoska pismenost«, so nameravali v Kranju poučevati po metodi Meidinger, ki jo je priporočil Zelli že prejšnje šolsko leto za ljubljanske šole.59 Knjigotržec Jurij Licht je dobavil Dagarinu z Dunaja 15 izvodov Meidingerjeve »Practische französische Gramatik«.” Profesor Bellouard pa je preslabo razumel nemščino in ni mogel uporabljati knjige, ki je bolj prikladna za samouka. Zato si je sam sestavljal rokopis. Izpisoval je iz francoske slovnice Riche-leta in slovarja Francoske Akademije.'10 Narekoval je dijakom pravila sklanjatve in spregatve. Vaje so se pričele s prevajanjem in učenjem slovniških pravil na pamet. Ko so nekoliko napredovali, je poskusil s sestavki, ki so jih morali učenci pravilno pisati. Eno uro na teden jih je učil stari profe,sor molitvice iz francoskega katekizma'“. V italijanščini se je vršil pouk po metodi Meidinger. Mikš je predelal glavna slovniška pravila; prevajali so iz italijanščine v nemščino in narobe. Mnogo primerov je dal za učenje na pamet. Pri latinščini je razložil Dagarin besedne vrste, sklanjatev in spregatev. Katerega latinskega pisca so prevedli 24 strani, ni mogoče dognati. V aritmetiki je predelal profesor štiri osnovne računske načine, ulomke, sklepne in obrestne račune, tečaj in menjavo denarja. Dela o merah in utežih ni bilo mogoče dobiti v knjigotržtvu"'*. Spomladi 1811 ga je hotel natisniti Francoz Jelle, toda ljubljanski tiskarji niso imeli potrebnih črk.03 Zato je ta predmet v šol. 1. 1810./11. na kranjskem zavodu odpadel. Iz zemljepisja je predaval Dagarin osnovne pojme fizične in politične geografije. Pri zgodovini pa je pričel z Grki in Rimljani, opisal dobo preseljevanja narodov, s posebno ljubeznijo je razlagal francosko zgodovino od Keltov preko dobe kraljev do revolucije in »samooblastnika« Napoleona, cesarja Francozov. Vsak teden enkrat so se udeležili kranjski dijaki kratkega vojaškega pouka, ki ga je vodil za to določeni častnik, najbrž v bivšem kapucinskem samostanu, kjer je bilo vojaško skladišče. Požrtvovalnost kranjskih profesorjev je bila izredna, ako upoštevamo, da so vestno vršili svojo dolžnost kljub temu, da zaradi gospodarske krize v ilirskih provincah pol leta niso prejeli nikake plače. Po nastavitvenem dekretu sta imela Dagarin in Mikš po 900 frankov letne plače, Bellouard pa 1000 frankov. Izplačilo honorarjev pa je redno zaostajalo za več mesecev; za december 1810, januar, februar 1811 n. pr. so bili izplačani maja 1811, za marec avgusta, za april in maj oktobra, za junij novembra, za julij šele februarja 1812, za avgust, september in oktober 1811 meseca aprila 1812.'14 V teku drugega tečaja je zadela Kranj grozna nesreča. Dne 18. maja 1811 je izbruhnil v mestu p o ž a r, skupaj 19 ted. ur, razrednik lila, varuh sloven. dij. knjižnice, nadzornik Prosvetne dijaške družine. 15 Plut Štefan, profesor, je poučeval mat. Ilb,, lila1, prirodop. IIa3, IIb3, VIL, higijeno III«,, VII,, skupaj 18 ted. ur, razrednik Ilb, varuh prirodopisne zbirke. 16 Planina Franc, profesor, je poučeval zemljep. Ic2, IIIa2, IIIb2, IVb2, V2, VL, prirodop. Ic3, V,, higij. Hib,, skupaj 18 ted. ur, razrednik Ic, nadzornik skavtov. 17 Planina Marija, učiteljica veščin, je poučevala do 15. januarja 1931. ris. Ia2, Ibj, Ic2, IIa2, IIb2, Illa^, IIIb2, lVaa, IVb2, V2, VI, skupaj 21 ted. ur; od 16. jan. 1931 pa žen. roč. dela v Ica, Ilb2, IIIb2, skupaj 6 tedenskih ur. 18 Pungartnik Jože, učitelj risanja, je poučeval od 16. januarja 1931 dalje ris. la,, lb2, lc.2, IIa2, IIb2, Illa^, IIIb2, IVa., IVb2, V2, VI,, skupaj 21 teden, ur, varuh risarske zbirke. 19 Žagar Otokar, učitelj telovadbe, je poučeval telovadbo dečkov Ia2, Ib2, \\a,, Ilb, IIIb2, lihi,, IVa2. V2, VI^ deklic Ic2, IIb2, Illb2, lVb2, V—VI„ skupaj 24 teden, ur, varuh telovadnega orodja. ŽO MerČun Alojzij, profesor, je poučeval zemljep. Ia2, Ib.,, IIa>, IIb2, prirod. Ia3, Ib„ VL„ higij. VI, skupaj 18 ted. lir, razrednik la, varuh botaničnega vrta, nadzornik podružn. Fer. save/.a. 21 Švikaršič Zdravko, suplent glasbe, je poučeval petje la.,, Ib», Ic», IIa2, llbj, zborovo pelje n in orkester skupaj 20 tedenskih ur, varuh zbirke /a petje, regens chori. 22 Ziegler Milan, suplent, je poučeval matem. Ib,, Ila,, IVb3, V3, skupaj 14 tedenskih ur. 23 Ahlin Franc, suplent, je poučeval mat. Ia„ IVa;!, VII.,, fiz. VII3, skupaj 14 tedenskih ur, razrednik IVa. 24 Stirn Ana, suplent, je poučevala slov. IIb5, franc. IIb3, IIIba, IVb3, skupaj 14 tedenskih ur. 25 Bernik Vincenc, suplent, je poučeval mat. Ic,, fiz. lila», kem. IVa.,, IVb.„ higij. IVa,, IVb,, skupaj 14 tedenskih ur, varuh zbirke za kemijo. 26 Kuljiš Diva, suplent, je poučevala franc. Ib.„ Ic;!, IIa.„ IIIa3, IVa:1, skupaj 15 tedenskih ur. 27 Kuret Nikolaj, suplent, je poučeval franc. Ia3, V3, VI,, VII3, VIII3, skupaj 15 tedenskih ur, varuh franc. dij. knjižnice, nadzornik planink. 28 Žužek Josip, honorarni učitelj, je poučeval od 20. novembra 1930 ver. Ic2, IIIa2, IVa2, od 4. marca 1931 dalje še ver. Ia2l Ila», skupaj 10 ted. ur. Služitelja: Leber Albin, stalni šolski sluga, Semen Jožef, šolski sluga-dnevničar. II. Letopis zavoda 1) Popravni izpiti koncem lanskega š. leta v jesenskem terminu: a) Redni učenci. Ia. Izpit so položili: Falle Mirko, Fischer Anton, Kern Ivan, Nedog Josip, Pogačnik Ludvig, Strgar Franc, Štiglic Franc, Zirkelbach Milogoj. Ib. Izpit so položili: Bajželj Vincenc, Benedik Marija, Javor Vladimir Jelenc Valentin, Kne Peter, Pernuš Štefanija. Nista položila izpita: Mandeljc Hedvika, Mertelj Marija.^ II a. Izpit so položili: Erlah Andrej, Osterman Viktor, Plestenjak Andrej. Ni položil izpita: Peršič Friderik. II b. Izpit so položili: Česen Marko, Matajc Danica, Rebolj Lidija, Rušič Justina, Sitar Ivan. Nista položila izpita: Avsenik Fianc, Malec Anton. III a. Izpit so položili: Bakovnik Ivan, Nedog Stanislav, Rozman Viktor Slavec Ivan, Vrhovec Ivan. Se ni prijavil k izpitu: Gorjanc Ivan. III b. Izpit je položila: Golob Uršula. IV a. Izpit sla položila: Jeric Ivan, Zarnik Vladiboj. Nista položiia izpila: Demšar Karol, Kulovic Albert. IV b. Izpit so položili : Grašič Gabrijela, Perfela Zofija, Stanič Slana. Se niso prijavili: Ažman Dušomila, Koki Ljudmila, Kump Hilda. V. Izpit so položili: Anderwald Beno, Lavička Zdenek, Marenčič Ivan, Štempihar Franc, Ni položil izpila: Bobnar Ivan, Ješe Pavel, Murenčič Hajko, Mertelj Emil. Negro Karl. Se ni prijavil: Berčič Stanislav. VI. Izpit so položili: Eržen Josip, Macher Rado. Izpita niso položili: Novak Franc, Praprotnik Jožef, Rooss Marjan. Se ni prijavila: Mihelič Mara. VII. Izpil so položili: Malovrh Franc, Robljek Vilma, Turk Vanda. VIII. Izpit so položili: Stopar Bogomir, Veber Rudolf, Velušček Ciril, Zibert Alojzij. Ni položil izpila: Benedik Stanislav. b) Privatni učenci: Izpit so položili: 1. r. Tomše Ljudmila. III. r. Zweibrod Matija. V. r. Bervar Franc. Ni položil izpita: VIII. r. Rus Bogomir. Dopolnilni izpiti v smislu odloka S. n. br. 22948 od 25. VII. 30. Izpit so položili za III. razred, Ferčej Josip, Wimmer Rafaela, IV. razred, Primožič Gerharl, Primožič Ivan, Stuller Klavdij in Zabukovec Bogomila. 2) Nižji tečajni izpit so položili: n) Iz vseh predmetov: Jerič Ivan, Zarnik Vladiboj, Perfeta Zofija in Stanič Slanislava. b) Popravni izpit: Kompare Viktor, Soklič Demeter in Šarc Franc. 3) Višji tečajni izpit so položili: n) Iz vseh predmetov: Stopar Bogomir, Veber Rudolf, Velušček Ciril in Ziherl Alojzij. b) Popravni izpil: Grčmnn Stanislav, Strehovec Bogomir in Zupan Stanislav. 4) Drugi važnejši dogodki: Od 11.—13. septembra se je vršilo vpisovanje za šolsko leto 1930/31. Dne 15. septembra je bita otvoritvena služba božja. Dne 26. septembra popoldne je bita šolska spoved, dne 27. sept. dop. pa šolsko obhajilo. Dne 9. novembra se je zavod korporativno udeležil slovesnega sprejema predsednika vlade g. generala Petra Živkoviča. Dne 11. novembra o priliki odkritja spomenika zahvalnosti Franciji v Beogradu je priredil zavod ob 8. uri šolsko proslavo v telovadnici. Su-plent Kuret Nikolaj je ime! učinkujoč govor o zvezah in stikih med Francijo in Jugoslavijo, na lo pa prof. Kotar Ivan o pacifizmu in pomenu Društva narodov. Ob 11. uri je vse dijaštvo v svojih razredih vstalo in prebilo v molku 2 minuti, spominjajoč se žrtev svetovne vojne. Dan 1. december, praznik narodnega Ujedinjenja, je praznoval zavod v svoji kapeli s službo božjo in zahvalno pesmijo, nato pa s šolsko proslavo v telovadnici. Govoril je suplent Kuret Nikolaj o slovanski orijenlaciji. Dijaški orkester je nastopil s tremi točkami, mešani zbor z dvema točkama in državno himno. Dne 2. decembra se je zaključilo 1. trimesečje. Dne 11. decembra je zavod pi'azfioval rojstni dan Nj. VeliČ. kralja s službo božjo v gimn. kapeli, kjer se je po opravljenih molitvah pela zahvalna pesem in drživna himna. Od 23. decembra 1930 do 15. januarja 1931 so trajale božične počitnice. Na praznik sv. Save, dne 27. januarja se je vršila šolska proslava z govorom prof. Kunliča Pavla o kulturno politični važnosti sv. Stive za Srbijo in Jugoslavijo. Mladinski pevski zbor je zapel himno sv. Save. Mešani dij. zbor je nastopil z dvema pevskima točkama, dijaški orkester z dvema točkama in sedmošolec Spicar Bojan je recitiral Poslanico sv. Save iz Jerusalima Spiridionu. Dne 4. februarja se je vršila Slrossmayerjeva proslava v gimn. telovadnici. Govoril je suplenl Bernik Vincenc o Strossmayerju kot poborniku za združenje južnih Slovanov. Mladinski pevski zbor je zapel 2 pesmi. Dijaški orkester je igral Šidakovo kitico „srpskih pjesma". Dijaški mešani zbor je nastopil z dvema pesmima in drž. himno, dijaka Valenčič Ivan in Bakovnik Ivan pa z deklamacijami. Dne 9. februarja so se vršila predavanja o pomenu Rdečega križa. Dne 22. februarja je imel član in režiser Narodnega gledališča v Ljubljani g. Skrbinšek Milan predavanje o umetnosti deklamovanja. 2. marca je bil sklep 2. trimesečja. Dne 21. marca je bila šolska spoved, dne 22. pa šolsko obhajilo. Od 2.—15. aprila so trajale velikonočne počilnice. 30. april je bil spominski dan Zrinskega in Frankopana. Dne 2. maja je priredil dijaški orkester koncert po sporedu, ki ga je odobrilo prosvetno min. Dne 28. maja je bil dan majskih izletov. Pri najugodnejšem vremenu so priredili vsi razredi pod vodstvom svojih razrednikov celodnevne poučne izlete v razne kraje ožje domovine. Dne 30. maja se je končal pouk za VIII. razr. Dne 5. in 6. junija so opravili učenci šolsko spoved in prejeli sv. obhajilo. Dne 5. junija se je končni pouk za IV. razred, a dne 10. tudi za ostale razrede. Od 8.—13. junija so se vršili višji tečajni izpili. Od 15.—19. junija so se vršili nižji tečajni izpiti. Od 15.—20. junija so se vršili privatni izpiti. Šolsko leto se je zaključilo na slovesen način na Vidov dan z običajno šolsko proslavo. Po proslavi so prejeli učenci letna izpričevala. Nato se je otvorila razstava dijaških izdelkov, ki je bila za občinstvo odprta dne 28. in 29. junija. Letošnje leto je pomembno v zgodovini kranjske gimnazije. Poteklo je 121 let, odkar so ustanovili Francozje gimnazijo v Kranju, 70 let, odkar je bila ustanovljena nižja gimnazija v Kranju, in 30 let, odkar se je višila na zavodu prva matura. Učni načrt. V tekočem šolskem lelu se je poučevalo v vseh razredih po učnem načrtu, kakor je bil predpisan za realne gimnazije z odloki ministrstva prosvete S. n. br. 28311 od 12. IX. 1930., S. n. br. 28312 od 12. IX. 1930., S. n. br. 29571 od 18. IX. 1930. in S. n. br. 31781 od 2. X. 1930. Predmel Število jeden, ur v razredu i In Im Im j v I in 1 vil I vil E T3 d) u O, • i—i S XJ 3 ca Z Verouk............................................. Slovenščina, v višjih razred, s srbohrv. književnostjo Srbohrvaščina ..................................... Francoščina........................................ Nemščina........................................... Latinščina............. Zgodovina.............. Zemljepis.............. Prirodopis............. Kemija................. Fizika................. Matematika .... Filozof, propedevtika Higijena............... S KJ >V) a» > Risanje . . Petje . . . Telovadba 2 i 2 3 3 Skupaj . Žensko ročnr» delo za učenke 31 30 30 31 31 III. Seznam učnih in pomožnih knjig v šolskem letu 1930/31. Verouk. I. r. Katoliški katekizem; Stroj, Liturgika. II. r. kakor v I. razredu. III. r. Stroj, Liturgika. Levičnik, Zgodovina razodetja božjega v stari zavezi. IV. r. Levičnik, Zgodbe sv. pisma nove zaveze. V. r. Svetina, Katoliški verouk za viš. r. I. knj. VI. r. Pečjak, Katoliški verouk za viš. r. II. knj. VII. r. Pečjak, Katoliški verouk za viš. r. III. knj. VIII. r. Medved, Zgodovina Katoliške cerkve. I. - VIII. r. I. - VIII. r. I. r. II. r. III. r. IV. r. V. r. VI. r. VII. r. VIII. r. VI. - VIII. r. I. - IV. r. I. r. II. • IV. r. I. - II. r. III. r. IV. r. V. r. VI. r. VII - VIII. r. III. - IV r. V. r. VI. r. VII. r. VIII. r. V ■ VIII. r. V. - VIII. r. V. r. VI. r. VII - VIII. r. I. - VIII. r. I. r. II. in III. r. IV. r. V. in VI. r. VIII. r. Slovenščina. Breznik, Slovenska slovnica, 3. izdaja. Breznik, Slovenski pravopis (pom. knjiga). Woster, Slovenska čitanka I. n » », ü. Ul. IV. Grafenauer, Slovenska čitanka za V. raz. „ za VI. ra^. za VII. raz. za VIII. raz. Grafenauer, Kratka zgod. slov. slovstva (pom. knj) Srbohrvaščina. Marelic, Hrvatska ili srpska gramatika M. Rupel, Srbskohrvatska vadnica I. S. Raič, Srhskohrvntska čitanka. Francoščina. Slurm, Francoska vadnica I. del, 2. izd. II. del. II. in III. del. III. in IV. del. „ , „ IV. del. Dr. J. Adamovič, Francoska čitanka za višje razrede. Sturm : La grammaire frangaise. Nemščina. Bezjak, Nemška vadnica I. del. „ „I. in II. del. n n jr II* del. Pinter Robert, Njemačka čitanka za VII. r. n n n n Z3 VIII. T. Dr. F. Bradač, Nemško slovenski slovar (pomožna knjiga) Latinščina. Pipenbacher, Latinska slovnica 3. izdaja. Pipenbacher, Latinska vadnica I. del. „ II. del. Cobič, Latinska čitanka za višje razrede. Bradač, Latinsko-slovenski slovar (pomožna knjiga). Zemljepis. Šenoa, Atlas. Pajk-Kržišnik, Zemljepis I. del. 3. izd. „ „ .» n. del. Kržišnik, Zemljepis III. del. Melik, Zemljepis Srbov, Hrvatov in Slovencev Dra. M. Geistbecka, Astronomijska i fizička geografija za višje razrede sred. šol, Jugoslavija (pom. knj.) Zgodovina. I. r. Bučar, Zgodovina starega veka. II. r. Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvalov in Slov. za nižje razrede sr. šol. I. IV. r. Melik-Orožen, Zgodovina Srbov, Hrvalov in Slov. za nižje razrede sr. šol. II. V. r. M. Pirc, Zgod. starega veka za viš. razrede sr. šol. VI. r. Bučar, Zgod. srednjega veka za viš. ra/.rede sr. šol. VII. r. Komalar-Capuder, Zgod. novega veka za viš. r. sr. šol. VIII r. Melik, Zgod. Srbov, Hrvatov in Slovencev. III. IV in VIII. r. Zavrl, Kratka zgod. razvoja Kralj. S. H. S. II. • Vil. r. St. Stanojevič, Historični atlas. Fizika in kemija. III. r. Kunc, Fizika za niž. razrede sred. šol. IV. r. Prezelj, Kemija in mineralogija za IV. razred. VII • V II. r. Reisner, Fizika za viš. razrede sred. šol. Matematika. I. - III. r. Kunc, Aritmetika. I. - III. r. Mazi, Geometrija, 3. izdaja. IV. in V. r. Matek, Aritmetika in Algebra za IV. in V. r. IV. in V. Malek-Mazi, Geometrija za IV. in V. raz. VI - VIII. r. Malek-Zupančič, Aritmetika za VI.-VIII. r. Matek-Zupančič, Geometrija. Sodnik, Logaritmi. Prirodopis. I. in II. r. Verbič-Vales, Prirodopis živalslva. Kapus, Prirodopis rastlinstva. V. r. Bevk, Botanika za viš. razrede sred. šol. VI. r. Poljanec, Prirodopis živalslva za viš. raz. srednjih šol. Vil. r. Dolžan, Mineralogija in geologija. Higijena: dr. A. Homan, Somalologija in higijena. Filozofska propedevtika. VII. r. dr. Veber, Očrt psihologije. VIII. r. dr. Ozwald, Logika. Petje. 1. ln II. r. Bajuk, Pevska šola. IV. a) Slovenske naloge. /. o razred. 1 Mariin Krpan. (Po narekovanju). 2 Hlapček. (Po narekovanju). 3 Sirola-Kraljica (Obnova). 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 1 2 3 4 Nas vrl Mo) letošnji božični večer. Moje smuči. Kralj Matjaž. (Po Župančičevi pesmi). Kako se počulim lelos v šoli. (Pismo). Za sinom. (Obnova po pesmi), Mali. Ob čebelnjaku. Ivančič Adolf I. b. razred. Sekira in drevje. (Diktat.) Orel in srna. (Diklat.) Cigan. (Po Sardenkovi pesmi.) Naša šolska soba. (Opis.) O Indiji Koromandiji. (Po lastni zamisli.) Oslova senca. (Po Stritarjevi pesmi.) Palčki izvolijo siroto za kraljico. (Po C. Golarjevi pesmi pripoveduje palček.) Lisica (Opis po naravi.) Sam (Po berilu iz čitanke.) Prvo leto v gimnaziji. (Pismo.) Materina požrtvovalna ljubezen (Ob materinskem dnevu.) Korbar Fran. I. c. razred. Učeni sin. (Diklat). Orjaki na Ajdni. (Po pesmi). Mrtva kopriva. (Diktat). O kralju Matjažu. (Po čitanki). Kako sem prebila božične počitnice? a) V »enajsti šoli“. b) Sv. Peter kot Bog. (Po izbiri). a) Deklica in razbojniki. b) Kako je kmet gosi delil. c) Kako je Kolarjev Peter kradel krompir. (Po izbiri). Zaklad. (Po pesmi). a) Laokoont. b) Šarec kraljeviča Marka. c) Smrt kraljeviča Marka. (Po izbiri). a) Legenda o Blejskem jezeru. b) Kranjske muhe so pa hude. (Po izbiri). Mati. (Ob materinskem dnevu). Kmet Mirko. II. a. razred. Ded pripoveduje o čudežu v Rovih (Po Levstiku). Vsi sveti na našem pokopališču. Tržni dan v Kranju. Sv. Miklavž. 5 Leonida umre za domovino. 6 Kaznovana trdosrčnost. (Po Gregorčiču). 7 Naša domovina. 8 Kaj mi je pripovedovala lastovka. 9 Kako je bilo na zadnjem šolskem izletu. 10 Materinska ljubezen. 11 „Cvetoči maj prinesel je na zemljo raj“ (Zupančič). Ivančič Adolf. II. b. razred. 1 Spomini na počitnice. 2 Na tisto tiho domovanje, kjer mnogi spe nevzdramno spanje, kjer kmalu, kmalu dom bo moj in — tvoj... (Gregorčič.) 3 Miklavžev semenj. 4 Dražba. (Po Gregorčiču.) 5 Sveta noč, božična noč, prelestna si nam vse noči... 6 Rabeljsko jezero. (Po Gregorčiču.) 7 Babica pripoveduje... 8 Aj, prišla je znova v deželo pomlad. (Gregorčič.) 9 Voščilo očetu za god. (V obliki pisma.) 10 Rada. (Po Pagl. — Krilanovi pesmi.) 11 Mati (Ob materinskem dnevu.) S I i r n Anica III. a. razred. 1 a) Mejnik (Po Aškercu). b) Mater je zatajil (Po Cankarju). 2 Naše domače pokopališče (Opis). 3 Ob sklepu 1. tromesečja. 4 Boj v Ajdovskem gradcu. 5 Tri tedne božičnih počitnic. 6 a) Godčeva balada (Aškerc). b) Mutec Osoiski (Aškerc). 7 a) Janičar (Aškerc). b) Na pustni torek (Običaji). 8 a) Vitovčeva smrt (A. Medved). b) Čaša nesmrtnosti (Aškerc). 9 Kmetovo pomladansko delo. 10 O materi (Po naredbi prosv. mfn.). 11 Naši letošnji izleti. Kolar Ivan. III. b. razred. 1 Ne jemlji, kar ni Ivojega! (Po Aškerčevi pesmi „Mejnik“). 2 Poplava. (Opis). 3 Kako si sladka, svoboda! (Po Aškerčevi pesmi „Najlepšl .dan“). 4 Slovanska apostola. (Po ]os. Grudnu). 5 Na vaškem klancu pozimi. (Slika). 6 Vodnikova mladost. 7 Boj alkoholu. 8 Pomlad prihaja. (Pismo). 9 Čaša nesmrtnosti. (Po Aškerčevi pesmi). 10 Naša prva letošnja ekskurzija. 11 Materina požrtvovalna ljubezen. (Ob materinskem dnevu). Korbar Fran. IV. a. razred. 1 Morje, sinje morje! Ribič srečen ni, kadar te ne vidi... (A. Aškerc). 2 Najlepši dan mojih počitnic. 3 Kaj more rodoljub storiti za mir. 4 Običaji naše družine na sv. večer. 5 Moj najljubši šport. 6 Ni vse zlato, kar se sveti. (Pregovor). 7 Kot orel čuva dom in rod, tako svoj dom in rod nezgod braniti čemo mi. (S. Gregorčič). 8 Velika noč v naravi. 9 kprehod v kranjsko okolico. (Pismo). 10 Slovo od nižje gimnazije. (Spomini). 11 O materi. (Ob materinskem dnevu). Korbar Fran. IV. b. razred. 1 Moje počitnice. 2 Korist pešpotovanja. 3 Kako in čemu gojimo cvetlice. 4 Kako se veselimo božičnih počitnic. 5 Kaj je bilo vzrok kmečkih uporov na Slovenskem. 6 Pričetek narodne zavesti pri Slovencih in Hrvatih. 7 Pomen svetlobe. 8 Uspehi revolucije I. 1848. za kmetiški stan. 9 Kako praznujejo v mojem rojstnem kraju veliko noč. 10 Naša ekskurzija v Tržič. 11 Binkošti. Malnar Josip. b) Srbskohrvatsko-slovenske naloge. V. razred. 1 Ko odpada listje. (Jesenska slika). 2 Kaj more pravi rodoljub storiti za mir. 3 V čem se razlikuje pripovedka od pravljice? 4 Domača naloga po svobodni izbiri. 5 Kako si predstavljamo postanek narodne epike. (V cirilici). cm to to 6 Upanje hodi pred nami od rojstvo, da gremo s svefa. 7 a) Vstajenje. b) Večer. (V cirilici). 8 Letošnje govorne vaje. (Pismo prijatelju). Ivančič Adolf. VI. razred. 1 Karakterizacija oseb v Shakespearejevi tragediji: o) Cezar. b) Brut. Kaj naj stori rodoljub zn mir. (Po naredbi prosv. min.). Kulturni pomen slovenske reformacije. Sonetje nesreče. (Prešeren). Capek: R. U. R. (Po dijaški vprizoritvi drame). 6 a) Peajina rHMHa3Hja hh B3roja. b) 3boh. 7 a) Oljki (Gregorčič). b) Govorne vaje (Razprava). 8 a) JypHHH, J\oMeH. b) BpxoBCLj — riperc^, n. M. Hiabap. 9 O materi. (Po naredbi prosv. min ). 10 a) Zupančičeva „Veronika Deseniška“. b) Vrhnika. Kolar Ivan. VII. razred. 1 „Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš.“ (Zupančič). 2 Kaj more rodoljub storiti za mir. 3 Crtomirova izpreobrnitev. 4 Vzgojni pomen naših narodnih praznikov. 5 ByKOB noMCH 3a cpncTBO. 6 Okus časa in njegove zmote. (Ob problemu Prešeren — Koseski) 7 Moja BTHCH 3 OÖHCKa B TOBapHH. 8 Počitnice. (Pismo mlajšemu prijatelju). Ivančič Adolf. VIII. razred. 1 a) Simon Gregorčič. b) Stritarjev „Zvon“ in .Ljubljanski Zvon". c) Zorin (Stritar). 2 O vojni in miru (Po naredbi prosv. min.). 3 Jurčič, Sosedov sin: a) značaji kmetov; b) ženski značaji. 4 a) Ob sklepu starega leta (Maturantovo razmišljanje). b) Prosta naloga (Večina je izbrala literarno snov). 5 a) Umetnost in lepota. b) Iz svetovne književnosti (Svobodna izbira). 6 a) CnoMMH (Pa3npaBa). b) flHjaK hh jaBHOCT. (Dve uri). 7 Pesniki stvaritelji narodove kulture. 8 a) MoxopjeBa Apywßa. b) OioBeHCKa MaTHua. c) BofliiHKOBa apywßa. 9 O materi (Po naredbi prosv. ministra) 10 o) Kritika v naši književnosti. b) „Narod vas bo preskušal!" „Zvite strune brez glasu! Prazni, počeni vrči,! Vino zavrelica!“ (Zupančič). c) Inslruktor (črtica). Kolar Ivan. V. Poročilo o delovanju šolskih organizacij. Prosvetna družina. Nadzornik prof. Kolar Ivan. Med organizacijami na gimnaziji je razvila najvidnejše delovanje .Prosvetna družina“, ki se je ustanovila ob pričetku šolskega leta na pobudo osmošolcev, da razgiba naše dijaštvo v višjih razredih. Prvi predsednik je bil T. Šifrer. S pomočjo g. prof. N. Kureta je organizacija pripravila za oder moderno dramo češkega pisatelja K. Capka „R. U. R.“ (Rossums Universal Robots). Kljub veliki modernosti in kozmopolitizmu je drama ugajala. Družina je gostovala z njo tudi v Škofji Loki. Denarni uspeh je bil zadovoljiv. Čisti dobiček se je porabil za dijaške knjižnice. Družina je imela 5 sestankov, na katerih so se skušali člani seznaniti z osnovami dramatike in glasbe ter dobiti nekoliko pogleda v rusko literaturo in v novejšo slovensko. (Poroča Šifrer iz VIII. r.) Podmladek Rdečega križa. Nadzornik: prof. France Korbar. Podmladek je imel v lem letu 240 članov, k' so imeli 11 razrednih odborov. Ti so izmed sebe izvolili zavodski odbor. Posebno so se zanimali za Podmladek učenci in učenke nižje gimnazije, ki so pod vodstvom svojih odborov prirejali sestanke. Na teh so drug drugega vzpodbujali k treznosti, budili ljubezen do domovine in bližnjega, deklamirali pesmi. Dopisovali so si tudi s člani drugih zavodov. Požrtvovalno so plačevali mesečne, oziroma letne prispevke. Višješolce (ke) je stalo mnogo truda, da so vprizorili Capkovo dramo R. U. R. Igrali so jo na 2 odrih v Kranju z velikim moralnim uspehom in gostovali v Škofji Loki. Ferijalni savez. Nadzornik prof. Merčun Alojzij. XIV. Podružnica F. S. na tukajšnji gimn. šteje letošnje šolsko leto 90 članov, torej 22 članov več kakor lani. Vpisanih je 64 učencev, 14 učenk z gimnazije in 12 učencev drž. tekstilne šole. Tudi v letošnjih počitnicah bo na gimnaziji zavetišče z 10 posteljami, dalje ima odbor na razpolago hrano pri 64 družinah in 25 prenočišč, 5 članov pa je plačalo ekvivalent. Clanj so večinoma učenci višjih razredov. Dne 7. XII. 30. je bil občni zbor, na katerem je bil izvoljen stari odbor z majhnimi izpremembami. Odborovih sej je bilo 6. Tajnik je prejel 13 in oddal 4 dopise. V blagajni je 33.50 Din imovine, Od občnega zbora dalje je bilo 3258’— Din aktiva in 3224‘50 Din pasiva. Inventar podružnice je vreden ca 2400 Din. Triglavski steg skavtov. Nad/ornik in starešina profesor France Planina. V tem letu se je ločilo delovanje izvidnikov in planink. Planinke so 22. novembra ustanovile svoj lastni steg. Triglavski steg izvidnikov se je pa na izredni skupščini 14. februarja upravno popolnoma preosnoval. Prejšnje čete so se združile v eno četo. Od vodov so se ohranili trije: Panter, Tiger in Viharnik. Ker sta brata osmošolca — Samotni jelen in Veliki hrast — odložila funkcije, se je tudi stegov svet predrugačil. Sestavljajo ga: starešina prof. Planina, stegovodja Hudovernik Ciril VI., namestnik njegov Anderwald Beno VI., tajnik Malovrh Vinko V., blagajnik Osterman Jože V., trgovec in gospodar Slapar Bogomir V., knjžničar in arhivar Košar Ludovik IVa. Na koncu šol. leta ima steg 34 članov. Skupščini sta bili dve: redna in izredna. Stegov svet je imel 8 sej. Stegovih sestankov je bilo 6, izleta 2: 2. maja iz Škofje Loke čez Osovnik, Kozjek na Grmado in Sv. Katarino ter v Medvode, 14. maja pa v Turkovo jamo nad Podnartom in mimo slapa Nemiljiščice skozi Besnico domov. Meseca junija se je vršila taborna zabava s slovesno obljubo. Vodi so imeli skupno 17 sestankov in 14 izletov. 22. novembra je predaval župni starešina g. ravnatelj Kunaver v dvorani Ljudskega doma o življenju skavtov (s skioptičnimi slikami). Steg je nameraval prirediti akademijo, seznaniti na ta način meščanstvo s skavtizmom in pridobiti nekoliko podpore za počitniško taborjenje. Ker je pa v mestu že itak dovolj prireditev in bi bil obisk — kot kaže skušnja — prav malenkosten, smo začeli z nabiralno akcijo in zbrali 985’50 Din, za kar se cenjenim meščanom prisrčno zahvaljujemo. Celoletni dohodki znašajo 161T50 Din, izdatki 357'— Din. Dopisov smo prejeli 30, odposlali 12. Stegovo imetje (totem. ogl. desko, knjižnico in arhiv) smo prenesli v prirodopisni kabinet, 4 šotore in 3 kotle pa hranijo člani. Trgovina izkazuje 127 Din gotovine in 195 Din neizterjanih dolgov. Knjižnica je poslovala vsak torek ob glavni pavzi. V njej je 224 nevezanih leposlovnih knjig ter skavtskih revij in brošur. V počitnicah nameravajo manjši skavti taboriti v Martuljku, starejši pa v Primorju. Škrjančkov steg planink. Nadzornik: supl. Niko Kuret. 22. novembra 1930 seje na ustanovni skupščini „Kolo kralja Matjažu“ ločilo od „Triglavskega stega izvidnikov in planink“ kot samostojen „Škrjančkov steg“. Število članic je znašalo od znčetka 24, koncem leta pa 28. Steg je bil razdeljen v troje vodov: Srna, Encijan in Lastovka. Steg je priredil te- kom leta 7 sestankov in 3 daljše izlete (Martuljek, Babin vrt, Velesovo). Na sestankih so članice same predavale o organizaciji in pomenu skav-tizma, deklamirale, pele in se zabavale. Zelo pester program je bil pripravljen za „jurjevanje“, ki pa je radi nepričakovanih ovir moral izostati. Stegov svet je imel 6 sej, na katerih je razpravljal o potrebah stega in reševal dopise (ki jih je bilo skupaj 28). V blagajni je 497 Din gotovine. Organizirala se je tudi nabiralna akcija, ki je imela prav lep uspeh. Vrednost stegovega inventarja znaša ca 120 Din. Sokol Kraljevine Jugoslavije. Do letošnjega leta je obstojal na zavodu Dijaški oddelek Sokolskega društva v Kranju. Z dopisom št. 212 od 12. IX. 1930 je uprava sokolskega društva v Kranju ukinila Dijaški oddelek in odredila, da ima dijaštvo telovadbo v sokolski telovadnici skupno z drugimi Sokoli. Sokolske telovadbe se je udeleževalo v tekočem šolskem letu vsega 82 učencev (učenk), in sicer: pri moškem članstvu 11, pri moškem naraščaju 55, pri moški deci 4, pri ženskem naraščaju 5, pri ženski deci 7. Dijaška kuhinja. Nadzornik in blagajnik prof. dr. Simon Dolar. V 37. letu svojega obstoja je dajala Dijaška kuhinja hrano 21 gimnazijcem ter 7 dijakom tekstilne šole v Kranju, in sicer kosilo, večerjo ter hleb kruha za malco. Poleg tega so dobivali podpiranci o ponedeljkih, sredah, petkih in sobotah priboljšek (klobase in sir). Dohodki 38830 Din izdatki: 38500 Din, preostanek: 330 Din. „Petrov sklad“ se je pomnožil za 40.730 80 Din. Letošnja kronika Dijaške kuhinje beleži tri občutne zgube v krogu prijateljev in dobrotnikov. Dne 10. januarja je umrla ga. Marija Jakofčičeva. Bila je skoraj celih 31 let naša, skrbna in požrtvovalna zvesta kuharica. Dne 19. januarja nas je zapustil za vedno gospod dr. Edvard Savnik, višji okrajni zdravnik v pokoju ter častni meščan kranjskega mesta. 31 let je bil predsednik Dijaške kuhinje, zadnjih 6 let pa njen častni predsednik. Dijaška kuhinja je bila njegov otrok, njegovo negovano in nad vse ljubljeno dete. Še svojo smrt je posvetil veliki ljubezni do dijakov, ko si je okrasil svoj lastni parte s plemenito željo: „Venci se hvaležno odklanjajo v prid D. k.“ Njegov ideal je bil „Dijaški dom“, ki naj bi nudil revnim, a pridnim dijakom streho in hrano. V la namen je ustanovil: „Sklad Kralja Petra Velikega, Osvoboditelja“. Svoj ideal nam je zapustil kot dragocen testament. Dne 4. maja nam je neusmiljeno iztrgala Morana dolgoletnega gospodarja „D. k.“ gospoda mag. pharm. Franca Savnika. Njegovo nesebično in požrtvovalno delo ostane zapisano z neizbrisnimi črkami v zgodovini „D. k.“ Bodi vsem trem lahka zemljica domača ter ohranjen trajen spomini 1) Učiteljska knjižnica. Stanje na koncu šolskega leta 1929/30: 3974 zvezkov, Prirastek v šolskem letu 1930/31: R. Badjura, Sto izletov. R. Vrečer, Savinjska dolina. Pirc, Poštni krajevni leksikon za Dravsko banovino in Belokrajino. Etnolog. leto IV., 1. L’Europe Nouvelle 12e Annee. Knaflič, Traktat o tisku 1. del; Lj. Zvon. 50. letnik. Dom in svet 43. letnik. Popotnik 51. letnik. Rosenberg, Lehrbuch der Physik für die unteren Klassen der Mittelschulen. „ ,, n 4 n n n oberen ,, n n Dr. Skerlič, Istorija nove srpske književnosti. P. Popovič, Jugoslo-venska književnost. A. Gavrilovič, Istorija srpske i hrvatske književnosti. Publikacije Vodnikove družbe. (4 knjige). Čas. XXIV. letnik. Jadranska Straža. VIII. letnik. Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda za I. 1931. Dr. Iv. Prijatelj-P. Popovič, Slovenačka književnost. B. Popovič, Jovan Skerlič kao književni kritičar. J. Skerlič, Srpska književnost u XVIII. veku. St. M. Kuljanin, Staroslovenska gramatika. Matko, Socialno-higijenska borba proti jetiki. Godišnjak sveučilišta kraljevine Jugoslavije u Zagrebu za šk. god. 1924/25—1928/29. Bradač, Postanek in razvoj drame, I. Tragedija. Acta botanika, Vol. V. God. 1930. Jadranska Straža 9. letnik. Ljubljanski Zvon 51. letnik. Sokolski glasnik (1931). Sokol. (1931). Srpski književni glasnik (1931). Fakin, Šolski botanični vrt. (2 izvoda). Dr. L. Čermelj, Ljudska astronomija. Veber, Sv. Avguštin. Publikacije Slovenske Matice za leto 1931. (4 knjige). Poročilo Delavske zbornice za Slovenijo za leti 1929 in 1930. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, letnik XI. Razprave Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani L, II., III., IV., V.,—VI., VII.—IX. v knjiga. Časopis za slovenski jezik, književnost in zgodovino. IV. in V. letnik. Stanje na koncu šolskega leta 1930/31: 4028 zvezkov. M. Kmet, knjižničar. 2) Dijaška knjižnica. a) slovenske knjige: Lansko leto je bilo 2.184 zvezkov, prirastka letos 93 zvezkov, vsega skupaj letos 2.277 zvezkov. Prirastek: Ewald—Holeček, Tiho jezero in druge povesti; — Iz tajnosti prirode; Milčinski F., Tolovaj Mataj; Kozarac J— Starogorski, Mrtvi kapitali; Badjura R., Sto izletov; Dom in svet 1. 1930 in 1931; Lj. Zvon 1. 1930 in 1931; Mentor 1. 1929/30 in 1930/31; Knaflič VI., Traktat o tisku; „Odmevi“ 1. 1930 (1—4); publikacije D. sv. Mohorja (6 zv.); Vodnikova družba (4 zv.); Pregelj Iv., Izbranih spisov 1.—5. zv.; Doyle C.—Levstik VI., Napoleon Bonaparte; Bonseis W.—Levstik VI., Prigode čebelice Maje; Debevec J., Vzori in boji; Koledar D. sv. Cirila in Metoda za 1. 1931; de Foe-Levstik V., Robinson Crusoe; Shakespeare W.—Župančič O., Kar hočete — komedija; Župančič O., Naša beseda; de Amicis—Miklavčič J., Srce; Albreht I.: Ranjena gruda, Paberki iz Roža, Andrej Ternouc, Slutnje, Začarana bukev; Gaboriau E., Akt štev. 113; Arcibašev, Sanin; de Gon-court E. in J., Renee Mauperin; Veber Fr. dr., Estetika; Kolar J„ Preporo-dovci; Jeki J., Zvezdice; Bradač Fr., Postanek in razvoj drame 1. del; Wagner R., Gremo v Korotan, Poglejmo v Beneško Slovenijo; Fyleman R.—Koritnik G., Mavrična Mačka in druge pravljice; Hugo lV., Leto strahote 1793; Mauroic F., Gobavca je poljubila; Svensson J., Prigode malega Nonnija; Timmermans F., Župnik iz cvetočega vinograda; Kunčič Mirko, Za zidano voljo; Konstantin Weyer, Usodna preteklost; „Sokolič“ I. 1931; Tagore R.—Levstik V., Dom in svei; Voltaire—Župančič, Kandid ali optimizem; May—Debeljak, Old Surehand (2 dela); Ostenso M.—Koritnik, Klic divjih gosi; de la Fontaine —Hribar J., Basni (2. del); Fedin K., Mesta in leta; Bolhar L, Materi; Krek J. Ev., Izbranih spisov 1.—3. zv.; Dostojevski— Levstik V., Zapiski iz mrtvega doma; Vrchlicky J.—Bradač F., Oporoka lu-kovškega graščaka; Rus ]. dr., Slovenska zemlja; Scoville S.—Holeček P., V samotah pragozda; Maselj—Podlimbarski, Gospodin Franjo (2 izv.); Belo-rnodra knjižnica, publikacije 1. 1930 (4 zv.); Wallace L.— Koritnik, Ben Hur. Darovali so: profesorji dr. S. Dolar, Fr. Watzl, Št. Plut in I. Kolar ä 1 knjigo, š. upraviteljica v. p. J. Miklavčič (1), Šifrer A. iz VIII. r. (1). b) srbsko-hruatske knjige. Lansko leto je bilo 371 zvezkov, letos 446 zvezkov, prirastka 75 zvezkov, in sicer: Glasnik Podmlatka crvenog krsta 1. 1929; P. P. Njegoš: Gorski vije-nac; Matciuulj Simo: Iz raznijeh krajeva, Sa Jadrana, Car Duklijan, Tri pripovjetke; Ilič Vojislav: Zbrano delo (2 zv.), Pesme II. zv.; Lazarevič Laza K.: Izabrane pripovijetke; Markovič F.: Kohan i Vlasta, Dom i svi-jet; Popovič Jov. S.: Tvrdica ili Kir Janja; Sremac St.: Kir-Geras, Jeksik-adžija, Božična pečenica, Skice, Ivkova slava, Popv Čira i pop Spira, Vu-kadinac; Šanlič Al.: Pesme; Bogdanovič D. dr.: Život i priključenija D. Obradoviča, Pregled književnosti hrvatske i srpske (v 3 zv.); Popovič Pavle: Pregled srpske književnosti, Skerlič Jovan kao književni kritičar; Prijatelj Iv. dr.: Slovenačka književnost; Rakič M. M.: Pesme, Nove pesme; Dimitrijevič J. J.: Nove; Veselinovič J. M.: Hajduk Stanko; Dačič Ž. O.: Kako moji žive; Dučič Jov.: Sabrana dela 1.—5. sv.; Držič M.: Novela od Stanca; Gavrilovič I.: Sedamdeset anegdota iz života srpskih književnika; Ivanič I.: Na Kosovu; Gundulič I. F.: Dubravka, Osman, Suze sina razmetnoga; o. Kačič—Miošič A.: Razgovor ugodni naroda slovinskoga; Kovačič A.: Baruničina ljubav, Fiskal, Ljubljanska katastrofa, Smrt babe Čengickinje; Kostič S.: Pera Segedinac; Rajčevič M.: Na dalekom istoku; Sirossmayerova čitanka; Breznik P.: U senci oblakodera; Spomenica 50-godišnjice nevesinjskog ustanka 1875—1925; Ilič Voj. I. ml.: Cvetovi slave i bola, Celokupna lirika; Pandurovič S.: Razgovori o književnosti; Rankovič L. J.: Vojvoda R. Putnik; Spomenica S. Stefanoviča; Marinovič M.: Privredni značaj lova u Jugoslaviji; Petrovič Kosta, Francuski držav-nici; Božovič Gr.: Urezane istine; Spomenica P. Kočiča; Petrovič M. S.: Beograd pre 100 godina; Čovič VI.: Naše pobede. Od tega so podarili: ing. Robert Brixi 8 knjig, kr. b. uprava dravske banovine 1 knjigo, mestna občina beograjska v spomin na I. vsesokolski zlet 1. 1930 11 knjig. Pri urejanju so pomagali knjižničarju petošolci: Debevec, Erzar, Grč-man, Skrt in Slapar. Izposodila je knjižnica 3830 knjig. Ivan Kolar, knjižničar. 3* 35 Nem. dij. knjižnica izkazuje za šol. leto 1930/31 1708 knjig. Med temi je 11 nerabnih in 49 izločenih. Knjižnico je obiskovalo v šol. letu 56 dijakov iz višjih razredov. Prebrali so 284 knjig. Največkrat (trikrat) prebrana knjiga je: K. May, Sklavenkarawane; veliko so brali tudi Jules Verne, Cler. Schmida in Lud. Ganghoferja. Zanimanje za nemški jezik je v zadnjih letih zelo ponehalo, saj je obiskovalo knjižnico samo 58°/0 vseh višjegimnazijcev. Malnar ]osip, knjižničar. č) francoske knjige. Francoska dijaška knjižnica je šele v povojih. Začetkom leta je štela 29 knjig. Za vsoto, ki jo je naklonila dijaška Prosvetna družina od čistega dobička pri predstavah Capkove igre „R. U. R.", smo nakupili 10 knjig. Torej znaša sedanje stanje skupno 39 zvezkov. Pri nakupu novih knjig se bo treba ozirati na dejstvo, da je dijaštvu brezplačno na razpolago bogata knjižnica Krožka prijateljev Francije v Kranju, kjer so zastopana vsa važnejša klasična in sodobna dela. Dijaška knjižnica bo morala nuditi lahko in zanimivo čtivo predvsem dijakom nižje gimnazije, ki so letos pričeli s poukom francoščine v prvem razredu. Po tem načelu se je tudi ravnal nakup novih knjig v letošnjem letu. Seveda bi bilo v ta namen treba zadostnih gmotnih sredstev. Obiskovalo je dijaško knjižnico 28 višjegimnazijcev. Od 27 prebranih knjig so prebrali nekatere po dvakrat in trikrat. Naj večje zanimanje je dosegel roman Rene-ja Bazin-a, „De toute son äme“. Posle knjižničarja je opravljal osmošolec Bernik Karel. Kuret Nikolaj, knjižničar. 3) Podporna zaloga. Podporna zaloga je imela v začetku šol. leta 1930/31 za razne stroke sledeče število knjig: 1. Verouk . . 129 8. Zemljepis . . 68 2. Slovenščina . . . . . 81 9. Prirodopis . . . . , . 134 3. Srbohrvaščina . . . . 62 10. Fizika in kemija . . . . 31 4. Francoščina . . . . . 52 11. Matematika . . . . . 163 5. Nemščina .... . . 88 12. Propedevtika . . . , . . 18 6. Latinščina .... . . 263 13. Pomožne knjige . . , . 47 7. Zgodovina .... . . 69 Skupaj 1205 knjig. Kupila je 60 knjig za vsoto Din 2152 80 in ima torej koncem tega šol. leta 1265 knjig. Pripomniti je treba, da so bile izločene vse grške knjige, ker se je z letošnjim letom uvedel v vseh razredih program za realne gimnazije. Izposojenih je bilo 413 knjig 206 učencem (učenkam). Korbar Francfc, varuh 4) Fizikalni in ikemijski kabinet. Fizikalni kabinet ima 142 aparatov in učnih pripomočkov za mehaniko, od teh pa je 56 nerabnih, za kaloriko 35, med njimi 12 nerabnih, za akustiko 22, od tega 6 nerabnih, za optiko 41, med temi 18 nerabnih, za elektriko 139, med temi 68 nerabnih, za astronomijo 6, za kemijo ima kabinet 167 številk, od teh je 76 izrabljenih. Matematična zbirka vsebuje 7 šteV., biblioteka 22 štev. Od nerabnih aparatov za mehaniko je bil nadomeščen 1 volumater, popravljeni so bili 4 galvanski členi in Hoffmanov aparat za elektrolizo. dr. Dular Simon, varuh. 5) Kemijski kabinet. Kemijski kabinet ima raznih aparatov in pripomočkov 51. različnih kemikalij 136, reagenčnih steklenic, štupovnikov in druge posode 319. V tekočem šolskem letu je inventar aparatov narastel za 9 štev., inventar za potrošnji materijal pa za 35 štev. Bernik Vinko, varuh. 6) Prirodopiska zbirka. Prirodopisna zbirka je bila popolnoma preurejena. Stari aparati in modeli so bili popravljeni, nerabni pa izločeni. Pri urejevanju zbirke so sodelovali vsi trije učitelji prirodopisja. Stanje zbirke: Slik 128, nagačenih živali 190, preparatov v tekočini 130, pravih modelov (okostja, lupin školjk i. t. d.) 111, šematiziranih modelov 165, suhih modelov (rudnine, hribine, okamenine) 422, aparatov 3, mikroskop, preparatov 20. Daroval je g. podpolkovnik Br. Pogačnik, adjutant Njeg. Veličanstva Kralja, nagačen primerek ledenega slapnika; g. Javornik, žand. narednik, vejico s kokoni svilnega prelca. Kupljen je bil primerek drozga. Strokovni učitelji prirodopisja so sami izgotovili več pri pouku potrebnih slik. Piut Štefan, varuh. 7) Botanični vrt. Ima ponovno povečan alpinetum. V celoti raste na vrlu 255 različnih rastlinskih vrst. Od teh je 26 dreves, 29 grmov, 93 alpskih in 107 ostalih zelišč. Večinoma so to retkosti iz domače ali tuje flore. Vrt lepo napreduje ob sodelovanju profesorjev botanikov in tudi dijakov. Merčun Alojzij, varuh. 8) Zemljepisna zbirka. V začetku šol. leta 1930/31. Zidnih slik................................217 Za stereoskop..............................148 Modeli...................................... 4 Aparat...................................... 1 Zemljevidi..................................84 Fotografije................................228 Prirastek v šol. letu 1930/31: Zvezdna karta severne hemisfere z ob-zorno karto za =50° N. Fr. Stopar, varuh. 03 Jsü CO -o ***** aj >0« «o ,Z = O) o u CU 03 *o IPM) Os 3 «♦-< 0) a> E 0) JK jO ’S >to npaj a S3IJBD I)S0U]UBJd -au aßnjp juzaioq 3U3AIZ ozjp equ[S nf)S0!]0 BU ||SOUJIABjd3U BS[Oß aojuqau Ul 33|U |3JZ afUBOdAOd oOau bu -S3)3| BqB[S + OJP ■){B3J BAOU -!|n5jJ3qni afusjoqo 0UDIlf|d BJOAOß afu|oui )sn ui bs ■ou ;uz3]oq Bqnjs 3 [U jOUI ;uz3[oq 3US3DO piA U3|JABjd3U qB|S ifupajs J3qop > Xt 0) »“SS c-13 ü .s o» c — 0) w g p u. J* N O-03 Oe: 6s in CM •jH 6o >o oo oo in 00 o CTn IO f" 00 Tt« r* TT rH CM N- Co to 'P in — sO CM CM I 1 1 I O to in 6s CM CM O to to IO 6s CM Ö 00 o vO Co Os in ih to 00 VO © th CM SO in 6v juzajoq auzo^f qdjs eu 35{8dDii 00 Tf cm io 6s ri to >0 r- »O 00 T-l * ä *• Os IO Os oo s ä * to 00 »o TT Os 00 tH (>| SO •** Os SO 00 tp to h-t>* sO T-t »O Co h- so N N tfl «O l> rf 00 Os CM 6s > ► > a> a> o o o o M c c C c G 0) 0) CJ o ►u *u >ü >u p ' P 3 p p CM Ol Os rr ■^r TJ» to CM . A •» ■ at •« • •» co ja o CO T-< '«r > u S 5 5 >o >u tO C\1 13 ' ' W -a -5 e > CD (0 — •* » t-i ►— *> w C to 3 >o ■" oC -st* 2, n a E ° ~ S2^ C *“• o q> > -*> ® e « ■=> § 'ö s >u CÖ r-J _Cj a 3 * SN C C0 rä s > CO CO > % ° §; ° O •£ CD C/3 > N > o 'TS ^ - V u- 772 N _üd |0 to o ^ c > c7 3 ° ■? > o w - = B -AS > C ^ P >8 > S p 2 JS2 T3 O N C/) to >ü cd O c >ü ja Qh n tH c C 3 o a > O o C0 jo ^5 o >co tH tH tS "S 3 JO o "Č0 13 o a V o ja 3 "3 >o O >o o .s 3 C0 co N IZ7* TD V O) TH 0) t-. .s a • »4 > c o >ü j* CO cn zz co !Z7* U TH V (X o C/5 C C0 J° Z 3 a •»n C ^ rf so 00 00 CM ci) to -rH to CM so >0 CM to CM HD N ^ *7? w J 'D o C X5 jo o -Q £ i £ C0 Q) >£ c _a> o Xä c ■ O JS»^ -O J t| e ’c t£ o 2. o -Q B O w£ g, '3>'s h ^ ~ u (/) ® - C 3 CW'o -2 J3 >U c/) o ^ O O O n Os > o (J) XI o B _2 3 X) £ CO _o la CU "n o E a. 3 JA C/3 Vlil. 1. Seznam učencev po stanju koncem šol. leta. Imena odličnjakov so tiskana „debelo", imena učencev s prav dobrim uspehom z razprtimi črkami. Poleg imena je naveden učenčev rojstni kraj. I. a razred. Izdelali so: Ciglič Henrik, Trst (Italija) Colarič Otmar, Malo Mraševo Čemažar Janez, Dorfarje Debevec Mihael, Železniki Faletič Janez, Zgornja Senica Gogala jaroslav, Kranj Hafner Pavel, Žabnica Klobovs Anton, Breznica Korbar Janez, Dobrava Kovač S t a n t s lva v, Lož Maček Jožef, Žiri Mauser Ivan, Zagorice Mokorel Gabrijel, Žuženberk Namar Emil, Vlrmaše Ogrizek Ivan, Kranj Ovsenk Silvester, Žiri Pitterle Herbert, Ribče Potočnik Janez, Stare Loka Prešern Aleksander, Čirčiče Sire Ljubo, Kranj Stroj Nikolaj, Zapuže Srnid Adolf, Selca Tomc Vladimir, Moravče Vaupot Ignac, Dunaj, (Avstrija) Ziherl Bojan, Škofja Loka ZirkelbachViljem, Trebija Zvanič Krunoslav, Feričanci (Sav. ban.) Popravni izpit imajo: Grošelj Jakob, Ljubljana, iz francoščine Ilnikar Janez, Trzin, iz matematike Kuralt Jožef, Žabnica, iz francoščine Lotrič Janez, Podnart, iz francoščine Pucelj Ivan, Kranj, iz zemljepisa in mat. Sadar Marjan, Kropa, iz francoščine in mat Stopar Franc, Kranj, iz matematike Šifrer Anton, Žabnica, iz francoščine in mat Tramte Ludovik, Žabnica, iz matematike Volčič Franc, Kranj, iz francoščine in mat. Ponavljajo razred: Ambrožič Radoslav, Ljubno Cvenkel Janez, Ljubno Grobovšek Franc, Dobro polje Horvat Vincenc, Naklo I. b razred. Izdelali so: Bidovec Ivan, Kranj Cof Bogomir, Kranj Frass Marijan, Gorenja vas Hafnar Vincenc, Stražišče Jenko Jožef, Suha Jugovič Janez, Forme Kovač Bogomil, Bistrica pri Tržiču Kovačič Franc, Sv. Duh Koželj Janez, Zadraga pri Tržiču Krt Janez, Struževo Lampič Milan, Sava Legat Pavel. Mojstrana Lombar Janez, Boh. Bela Malec Oskar, Plavž Novak Karol, Premskovo Paulus Leopold, Stara Loka Pavšič Miran, Radeče Perko Ladislav, Škofja Loka Pernuš Franc, Kranj Pižent Franc, Kamna gorica S k r t Anton, Radovljica Smolej Bogomir, Jesenice Serek Eligij, Ig Teran Vladimir, Zg. Duplje Urbanec Janez, Rupa Vidic Vladimir, Adergas Zupančič Leon, Kranj Dolžan Miroslav, Naklo Popravni izpit imajo: Fischer Bogomir, Podpeca, iz slovenščine in francoščine Gros Miroslav, Gorenja Sava, iz matematike Jan Vladimir, Košentavra (Avstrija), iz matematike Kavčič Anton, Draga pri Trslu (Italija), iz zemljepisa Mesarič Anton, Maribor, iz slovenščine in prirodopisa Oman Mihael, Stražišče, iz francoščine in matematike Pogačnik Janez, Kranj, iz zemljepisa Pogačnik Vincencij, Kranj, iz zemljepisa Šušteršič Ladislav, Predlrg, iz zemljepisa in matematike Ponavljajo razred: Debeljak Peter, Srednja vas Konc Vincenci), Cirčiče Ločniškar Hinko, Ljubljana Vreček Rajko, Kranj I. c razred. Izdelali so: Arne j c Ana, Jesenice Artelj Franica, Gorica Bajd Danica, Kranj Bajt Ana, Kranj Bulovec Slava, Kranj Česen Marija, Stražišče Engelman Slava, Kranj Golob Frančiška, Okroglo Horak Lizelota, Lodz (Poljska) Ivančič Ana, Kamnik Jeseničnik Ivana, Zihpolje (Avstr.) Košir Marija, Bistrica Kraupp Vera, Maribor Kristan Danijela, Žiri Kuralt Karolina, Šenčur Lampret Magdalena, Stopiče Mandeljc Hedvika, Hrastje (Ital.) Markič Leopoldina Kranj Mertelj Mariju, Globoko Mertelj Vida, Globoko Modic Emilij*, Zg. Mozelj Nučič Savica, Kranj Podkrižnik Gabrijela, Tezno Rakovec Ana, Struževo Ribnikar Cecilija, Kranj Rot Veronika, Borovnica Rozman Angela, Stražišče Seliškar Milena, Sevnica Semen Stanislava, Vrbnje Singer Gei truda, Vukovar S k r b e k Ana, Františkov (ČSR) Stele Cecilija, Podboršt Šorli Orislava, Rupa Švikaršič Marija, Jezersko Triplat Jera, Moste Umnik Elizabeta, Suha Verhunec Jožefa, Ovsiše Vreček ivlarija, Zg bela Zaplotnik Antonija, Kokra Zupan Pavla, Predlrg Popravni izpit imajo: Bitenc Mariina, Zg. Bilnje, iz malemalike Černivec Marija, Premskovo, iz piirodopisa in malemalike Langus Cita, Ljubno, iz zemljepisa in matematike Pahor Verena, Kamnik iz zemljepisa in prirodopisa Rakovec Angela, Poljšica, iz matematike Slapar Irma, Stražišče, iz. zemljepisa in malemalike Varl Marija, Škofja Loka, iz. matematike Ponavljajo razred: Grašič Veronika, Kranj Reš Nežika, Mošnje II a razred. Izdelali so: Bajt Josip, Kranj Brgant Valentin, Zminec pri Sk. Loki Brodar Ivan, Hrastje Drol Ignacij, Zg. Sorica Ekar Milan, Kandija Ferdin Ivan, Dorfarje Hafner Ivan, Binkelj Ivnik Mariin, Sevnica Jan Josip, Dolen|a vas (Avstrija) j e š e Josip, Radovljica Kern Franc, Praprotna Polica Kolman Emanuel Radovljica Kramaršič Marko, St. dvor pri Sk. Loki Krč Viktor, Jezersko Mausser Karol, Zagorice Murnik Franc, Ribnica Osterman Ignacij, Kranj Pečnik Maks, Srednje Gameljne Peršič Friderik, Kranjska gora Pintar Ferdinand, Zg. Bilnje Pogačnik Vid, Brezje Puhar Ivo, Krani Rozman Ciril, Brezje Šinkovec Pavel, Graz. (Avslrija) Slercin Ivan, Kaplja vas S u c E m 11, Kazlje (Italija) Torkar Alojzij, Podbrdo (Italija) Tribušon Anton, Sistiana (Italija) Urnnčlč Friderik, Železna Kaplja (Avslrija) Virnik Anton, Kranj Popravni izpit imajo: Falle Mirko, Kranj, iz zgodovine Fischer Anion, Pliberk (Avstrija), iz zemljepisa Hafner Franc, Globoko pri Radovljici, iz zemljepisa Juvan Valentin, Olševk, iz francoščine in zgodovine Kajdiž Bogomir, Žirovnica, iz francoščine in prirodopisa Kropar Stanislav, Kamnik, iz zemljepisa La/nik Ivan, Vel. Lipoglav, iz zgodovine Leban Stanislav, Črnivec, iz francoščine in zemljepisa Nučič Oton, Kranj, iz zemljepisa Pristov Viktor, Hraše, iz matematike Štiglic Franc, Kranj, iz francoščine Ponavljajo razred: Hlebce Franc, Šmartno Pogačnik Ludovik, Budimpešta (Medjarska) Kern Ivan, CerKlje Zirkelbach Milogoj, Trebija II. b razred. Izdelali so: Ausenek Franc, Dobropolje Ausser Cvelko, Novo meslo Ažman Marjana, Kranj Benedik Franc, Dolenja vas Berjak Justina, Kranj Dolenc Marijun, Kranj Dolinar Josip, Križe Eržen Valentina, Kranj Fister Vida, Ovsiše Fock Miloš, Kianj Oolmajer Elizabeta, Predlrg Hlebce Ana, Gorenja Sava Javor Ivan, Brezje Kmet Miroslav, Celje Križnar Alojzija, Šenčur Lovšin Anton, Goriča vas Mandelje Franc, Majdan ksiezpoUki (^oljska) Miklauc Gerlrudis, Ljubljava Pelko Ivana, Gorenje Pesjak Zorana, Kropa Peterlin Mira, Ljubljana Petrič Bogomila, Kočevje Rosenstein Karl, Šmartno Savnik Slavko, Kranj Schneider Vlastimil, Upice (Češkoslovaška) Sporn Albin, Slruževo Šiška Gabrijela, Udmat Weisseisen Marija, Kranj Žužek Hedvik p, Strmec Popravni izpit imajo: Bajželj Vincenc, Ljubljana, iz matematike Benedik Marija, Stražišče, iz zemljepisa Brglez Ana, Ložnica, iz zemljepisa Eržen Marija, Huje, iz matematike Grohan Dragica, Breginj (Italija), iz zemljepisa Istenič Franc, Gmiinü (Avstrija), iz zemljepisa in zgodovine Istenič Marija, Gmünd (Avstrija), iz zemljepisa in matematike Japelj Štefanija, Vič, iz francoščine in zgodovine Konic Marija, Kokje (Avstrija), iz francoščine in matematike Lukane Aleksander, Podklanc, iz zgodovine Malec Anton, Kranj, iz matematike Pemuš Siefonija, Kokrica, iz zgodovine Požgaj Ivan, Kranj, iz zemljepisa Prešern Frančiška, Kranj, iz zemljepisa Sporn Marija, Slruževo, I/. zemljepisa in matematike Ponavljajo razred: Jelenc Valentin, Prezrenje Zgubi pravo na šolanje: Mesarič Alojz, Maribor III. a razred. Izdelali so: Benedik Pavel, Kranj Brenk Vincenc, Virmaše Ferčej Jože, Blejska Dobrava Frangež Peter, Bohova pri Mariboru Kosec Franc, Železniki Kraigher Metod, Dol. Logatec Kuralt Jožef, Žabnica Lavrenčič Feliks, Lesce Malovrh Mihael, Predoslje Murnik Ciril, Ribnica Nadižar Anton, Čirče Orel Anton, Radovljica Palčič Stanislav, Dule, Vel. Poljane Pogačar Nikolaj, Predlrg pri Radovljici Praintz Franc, Zg. Dobje (Avstr.) Šavs Jožef, Tržič Sink Matija, Breznica pri. Šk. Loki Smilek Janez, Kropa Tušek Mirko, Radeče pri Krškem Vest Viktor, vas Smarjetna gora Popravni izpit imajo: Ausser Franc, Novo mesto, iz slovenščine in fizike Bračič Mirko, Trst (Italija), iz nemščine in matematike Jugovič Ivan, Sv. Duh pri Šk. Loki, iz zgodovine in matematike Osterman Viktor, Kranj, iz nemščine in zgodovine Plestenjak Andrej, Forme, iz nemščine in matematike Pogačnik Jožef, Sr. Dobrava, iz nemščine tn francoščine Žagar Anton, Sr. Dobrava, iz nemščine in francoščine Ponavljajo razred: Bole Rudolf, Brezje Erlah Andrei, Rateče Hlebce Anton, Šmartno pri Kranju Bajželj Pavel, Ljubljana Emmer Frančišek, Kranj Figar Leopolda, Gaberje pri Celju Jerše Marija, Naklo pri Kranju Jezeršek Helena, Kranj Kalan Marija, Struževo pri Kranju Kovačič Olga, Kranj Lukane Ato j zi j.Podklancpri Dravogradu Mavčič Viadisava, Bohinjska Bela Oven Neža, Predoslje Pernuš Ljudmila, Kranj Rozman Milan, Prapolno pri Tolminu (It.) Stegnar Albin, Podbrezje Tepina Mariin, Stražišče III. b razred. Izdelali so: Pokorn Jožef, Binkelj Potrato Karol, Podgorje (Italija) Pretnar Franja, Lesce Sitar Ivan, Misače Sporn Ljudmila, Struževo pri Kranju Srakar Drago, Kranj Suchy Danica, Kranj Smitek Vinko, Kranj Šorli Ivanka, Rupa Umnik Marija, Šenčur Zupan Albin, Jesenice Popravni izpit imajo: Ambrožič Ivan, Zasip, iz zgodovine Kocjančič Ana, Brezje, Iz nemščine in zemljepisa Krč Frančiška, Predoslje, iz slovenščine in zgodovine Malnar Marija, Kranj, iz zgodovine^ Malaje Danica, Stražišče, iz slovenščine in zemljepisa Rabič Marija, Šenčur, iz nemščine in zgodovine Rebolj Lidija, Kranj, iz slovenščine in zemljepisa Sporn Bogumll, Struževo, Iz matematike Ster Ivan, Predoslje iz francoščine in zemljepisa Štiglic Vladimir, Kranj, iz nemščine Wendling Ljudmila, Kranj, iz zgodovine Wimmer Rafaela, Ljubljana, iz fizike Ponavlja razred: Češenj Marko, Ljubljana IV. a razred: Izdelali so: Ažman Anion, Kropa Baloh Rudolf, Mosle Bertoncelj Anton, Jesenice Bračič Danilo, Trst (Italija) Demšar Drago, Železniki Gorjup Miroslav, Rojano (Italija) Hafner Alojzij, Žabnica Hlebce Josip, Smarlin Jirsa Franc, Vamberk (Č. S. R) Kompare Stanislav, Kreplje (Italija) Košar Ludvik, Vrhnika Kulovic Albert, Radovljica Mohor Mihael, Kranj Mršol Mirko, Kovor Novak Bogomir, Metlika Primožič Alfred, Zgornja Kokra Primožič Ivan, Pristava Sluller Klavdij, Bistrica v Rožu (Avstrija) Sivic Ludvik, Brezje Vidic Anton, Ljubno Vrhovec Ivan, Ljubljana Popravni izpit imajo : Bakovnik Ivan, Mosle, iz slovenščine Fojkar Maks, Škofja Loka, iz nemščine Keržič Franc, Podgorica, iz kemije in malemalike Korenčan Franc, Naklo, iz kemije in matematike Sligllc Viljem, Radovljica, iz slovenščine in matematike Zupan Cuslav, Ajdovščina (Italija), iz nemščine Blažič Drago, Ovsiše Rozman Viktor, Slražišče Ponavljajo razred: Zweibrod Malija, Sv. Lucija (Italija) IV. b razred. Izdelali so: Bajd Vida, Kranj Fister Sabina, Ovsiše Habe Alojzija, Gorenji Logatec Krč Ana, Kranj K um p Hilda, Trnje, Italija Marenčič Marija, Kranj Mohor Marija, Kranj Oslaszewski Marija, Gradec, Avsiriia Pavlič Silvestra, Radovljica Pogačnik Pavla, Ovsiše Polak Daša, Ljubljana Soklič Ana, Kranj Sirupi Marija, Clrčiče Treljc Antonija, Ilovka Urevc Leopoldina, Radovljica Zorč Herla, Griče pri Beljaku Avstrija Žnidarčič Asta, Novo mesto Popravni izpit imajo: Ausser Marija, Novo mesto, iz kemije Brilly Ana, Kranj, iz kemije in malemalike Dolenc Ljudmila, Kranj, iz slovenščine in kemije Gogala Kancijanila, Kranj, iz kemije in matematike Uršič Ljudmila, Radovljica, iz kemije In matematike Ponavlja razred: Golob Uršula, Polica V. razred. Izdelali so: Ausser Ivan, Novo meslo Debevec Franc, Železniki Dolar Simona, Kranl Erzar Stanislav, Pšen. Polica Fock Ignac, Kranj Grčman Ivan Kranl Gregorc Jurij, Novo meslo Heim Hubert, Skedenj (Italija) Ješe Pavel, Radovljica Likozar Franc, Podbrdo (Italija) Linhart Katarina, Ljubljana Malovrh Vincenc, Brdo pri Predosljah Marenčič Rajko, Kranj Modic Ludovik, Sp. Poljčane Negro Karel, Ljubno Perfela Zofija, Lozice (Italija) Pipp Kristina, Lesce Razinger Jaromir, Radovljica Sabothy Lea, Kranj Sire Ana, Kranj Skrt Srečko, Predtrg pri Radovljici Slapar Bogomir, Olševek Sepec Edvard, Bischofshofen (Avstrija) Smid Rudolf, Komenda Šorli Marijan, Rupa Tavčar Franc, Prevoje TomanLeopoldina, Predlrg pri Radovljici Ulčar Jožef, Rečica Trento Anton, Korenika (Italija) Vafacha Jožefa, Kranj Popravni izpit imajo: Globočnik Franc, Globoko, Iz srbohrvatskoslovenskega in francoskega jezika Janc Viktorija Blanka, Ljubljana, iz latinskega jezika in matematike Križnar Nikolaj, Šenčur, iz zemljepisa in zgodovine Naglič Stanislav, Radovljica, iz srbohrvatskoslovenskega jezika in zgodovine Osterman Josip, Kranj, iz zgodovine Torkar Vladimir, Kot pri Semiču, iz srbohrvatskoslovenskega jezika Weisseisen Janez, Kranj, iz srbohrvalskoslovenskega jezika in zgodovine Zarnik Vladiboj, Trnovo (Italija), iz latinskega jezika in prirodopisa Ponavlja razred: Šmitek Anton, Kropa VI. razred. Izdelali so: Anderwald Benjamin, Kranj Benedik Franc, Kranj Bizjak Anton, Premskovo Bricelj Katarina, Šenčur Frankič Oskar, Gorica (Italija) Hudovernik Ciril, Černivec Kristan Silva, Žiri Lavička Zdenak, Tržič Lombar Alojzija, Boh. Bela Majdič Josip, Kranj Malovrh Amalija, Predoslje Merenčič Ivan, Kranj Naglič Josip, Sp. Brnik Novak Franc, Pivka Praprotnik Josip, Ljubno Rooss Marjan, Tržič Sajovic Josip, Gorenje Slapar Frančiška, Olševek Valenčič Ivan, Kranj Valenčič Vlasta, Kranj Wohlgemuth MavricIj, Ljubljana Zupan Ludvik, Visoče 2. e m v a Mihael, Mevkuš Popravni izpit imajo: Kalan Franc, Škofja Loka, iz srbskohrvalskosloven^kega jezika Mohor Bogomir, Kranj, iz latinščine Štempihar Franc, Prap. Polica, iz matematike Žagar Ivan, Sred. Dobrava, iz latinščine in matematike Bašca Amalija, Preddvor Bratina Ljuba n, Bovec Brilly Marjan. Kranj Eržen Antonija, Podbrdo Jeglič Josip, Selca nad Škofjo Loko Kavčič Dragotin, Guardiela pri Kosar Marjan, Vrhnika Matnjc Leo, Ljubljana VII. razred. Izdelali so: Mavčič Adolf, Bohinjska Bela Novak Josip, Sava Nunar Franc, Mlaka Špicar Bojan, Jesenice Tajnik Bojan, Kranj Trslu Zupanc Rajko, Kranj Žgur Bogomir, Komen Žun Alojzij, Trboje Popravni izpit imajo: Eržen Jožef, Huje, iz zgodovine in matematike Javornik Bogomir, Sv. Valburga, iz matematike Macher Rado, Kranj, iz matematike VIII. razred. Izdelali so: Omnn Rudolf, Zabnica Pesjak Josip, Lese, srez Prevalje Bernik Karel, Spod, Šiška Horek Henrik, Lodž; rep. Poljska . ------ --- ------- K m e I Boris, Kranj Slapar Jakobina, St. Gotard, srez Kamnik Kmet Branimir, Sl. Paul rep. Avslrija Šifrer Anton, Žabnica Mahorič Zmagoslav, Poljčane Torkar Ivan, Lesce Markgraf Jurij, Pabjanice, rep.Poljska Virn k Maks, Jezersko Popravni izpit imajo: Benedičič Mihael, Cegelnica, iz matematike Bitenc Stanislav, Gorenja Sava, iz fizike Nadižar Malija, Cirčlče, iz srbskohrvatsko^lovenskega jezika Robljek Vilma, Podkraj nad Vipavo, Italija, iz nemščine in matematike Ponavlja razred: Malovrh Franc, Brdo pri Predosljah 2. Nižji tečajni izpit. V smislu člena 57. zakona o srednjih šolah so bili izpita oproščeni: iz IV. a razreda Baloh Rudolf Bračič Danilo Kompare Stanislav Kulovic Albert Mohor Mihael Fister Sabina Habe Alojzija Krč Ana Kump Hilda Mohor Marija Oslaszevski Marija Pavlič Silvestra Mršol Mirko Primožič Alfred Šivic Ludvik Vidic Anion iz IV. b razreda Pogačnik Pavla Polak Daša Soklič Ana Strupi Marija Urevc Leopoldina Zorč Herta Žnidarčič Asla Pismeni izpit se je vršil dne 15. junija. Naslov naloge iz srbskohrvatsko-slovenskega jezika je bil: Brez potu ni medu. Ustni izpiti so bili od 16. do 19. junija. Uspeh je bil: Bergeli Miroslav Bertoncelj Anton Hafnar Alojzij Košar Ludvik v IV. a razredu: a) izpit so položili: Novak Bogomir Šimenc Mihael Vrhovec Ivan b) zavrnjeni za tri mesece: Ažman Anion iz matematike Demšar Drago i/ matemctike Gorjup Miroslav ir. zemljepisa in zgodovine, Hlebce Josip iz francoskega jezika in iz matematika Jirsa Franc iz francoskega jezika in iz zemljepisa — zgodovire Primožič Ivan iz francoskega jezika in iz matematike Sluller Klavdij iz zemljepisa — zgodovine. Bajd Vida Marenčič Marija v IV. b razredu: Izpit so položili: Treljc Antonija 3. Višji tečajni izpit. Višji tečajni izpit se je vršil od 8. do 13. junija po učnem načrtu za realne gimnazije. En pripravnik je polagal izpit drugič, po načrtu za humanistične gimnazije. Izpitni odbor: Daničič Momčilo, profesor na službovanju v ministrstvu prosvete, ministrski odposlanec. Košnik Ivan, direktor gimnazije. * Kuret Nikolaj, suplent, je izpraševal francoski jezik. dr. Dolar Simon, profesor, je izpraševal matematiko. Kolar Ivan, profesor, je izpraševal srbskohrvatskoslovenski jezik s književnostjo. Korbar Franc, profesor, je izpraševal latinski jezik. Stopar Franc, profesor, je izpraševal nemški jezik, zemljepis in zgodovino. Predsednik: Podpredsednik: Poslovodja: Člani: Pismene naloge: 1. srbskohrvatskoslovenski jezik: Kulturni razvoj našega naroda. 2. živi jezik a) nemški jezik: Prevod iz August Sauer, Grillparzers Dramen, I. zvezek. Uvod str. 17—18 [Seine Lebensweise. .. von dem Grabe Beethovens]. b) francoski jezik: Prevod iz George Sand, Les laboureurs iz zbirke Des Granges-Charrier str. 38 [Je mar-chais.., mort de faim]. 3. latinski jezik: Sallustius, Bellum Catilinae c. 18, 19. 4. matematika: 1) Določi aritmetično in geometrično pošto- pico štirih členov pod pogoji: Vsota prvih členov obeh postopic je 11, vsota drugih členov obeh postopic je 21, vsota tretjih dveh členov je 22 in četrtih dveh 29, 2) V pokončni kvadratični piramidi s površjem P = 336 m3 je stranski rob b z osnovnim robom a v razmerju 5:6. Določi prostornino. 3) Določi enačbi tartgent na y2 = 8x v doti-kališčih Dt (2, 4) in D2 (8t—8) ter ploščino trikotnika, ki ga tvorita obe tangenti s tetivo Dj D2. Pripravniki: 1) Bernik Karel, rojen 14. maja 1912., sin Franceta, nadzornika proge v Kranju. Oproščen ustnega izpita. 2) Horak Henrik, rojen 4. junija 1911., sin Gustava, tovarnarja v Kranju. Oproščen ustnega izpita. 3) Kmet Boris, rojen 15. oktobra 1912., sin Mirka, profesorja v Kranju. 4) Kmet Branimir, rojen 6. novembra 1913., sin Mirka, profesorja v Kranju. 5) Mahorič Zmagoslav, rojen 9. junija 1911., sin Josipa, hotelirja v Poljčanah. 6) Markgraf Jurij, rojen 4. decembra 1911., sin Pavla, trgovca v Kranju. 7) Oman Rudolf, rojen 6. aprila 1911, sin Janeza, kmeta v Zabnici Oproščen ustnega izpita. 8) Pesjak Josip, rojen 14. maja 1911., sin Stanislava, ključavničarja v Kranju. 9) Slapar Jakobina, rojena 25. maja 1912., hči Jakoba, šolskega upravitelja v Kranju. 10) Šifrer Anton, rojen 8. junija 1911., sin Ivana, posestnika v Zabnici. Oproščen ustnega izpita. 11) Torkar Ivan, rojen 1. novembra 1912., sin pokojnega Ivana, želez- niškega kretnika. 12) Virnik Maks, rojen 6. oktobra 1912., sin Josipa, posestnika na Jezerskem. 13) Narad Stanislav, rojen 13. septembra 1910., sin Franceta, železniškega uslužbenca na Jesenicah. 14) Rejec Maks, privatist, rojen 11. oktobra 1907., sin pokojnega Ivana, posestnika v Tolminu. Izpitni odbor je priznal vsem navedenim pripravnikom zrelost. IX. Privatni izpiti. I. razred: izdelala sla Schwab Friderik, Schwab Gerda III. razred: izdelal Valentin Konrad IV. razred: Wurzbach Maks, popr. izpit in matematike in kemije V. razred: Bobnar Janez, popr. izpit iz nemščine in matematike VI. razred: ni izdelal: Bervar Franc, Statistika o — tj« ro CO — ro r— j— i-~ (N ro N © oo ro ro cm co — o tN m co 01 m tj- ro ro CM .N CM CM CD CD CD N CD CM CM C'J 05 »N ro LO 05 05 CC 10 CM CM | Tf CD GO ^ CM CM rO N- CM XJ m oo oo io >N Ol CM CD CD t* CM CM CM 05 05 00 >N OD r- G) CO CM ro O ro cn cx >C/5 o>a3 n ^ S o. kj m »O “ <2 o. > « C «j ■= ®Tj'>r'Somg.o “ -S -a § o S-aS >S-c/3O'i.<0aOJS CM ^HOjrOrtLOCDN-OOOig III. Učenci po poklicu staršev: lj I I I | | *-< (N (N rf | ro j I ! I I I - I L CN N I ~ I «O CN | (O 5 c T3 Cd C o 53 >*) — c Ä > 0) CTJ KJ j» D O ■o j- u- 3 .5 *■* v fr» C cd u O. 3 O E <0 e/) TT cd c C CQ *0 cd :S x « .5 3 ~ JO S *c u > flB 1 ^ ~ >8 Ü — — *03 'g = | -S 'o g ^ silili?s HOOaSwQO > d) >v> h (0 M S >o MO •F* ’s > o a •FH U e O XJ 3 (M tJ1 rf f ^ CN ro in cn rf ro - 05 CM N. i—« I I I I I go in - r- i i i - i i - 00 IO ro — , Tf CM I I I I I I I I O CD ro - ro rf CD | K (N O 05 O CN m -«r in CD 05 ro O O CN ro I I N Tf CM T- I I (N t- r- 1 = S 00 I I I O - V lO ^ TH CM • N •š • 3 _ N j*; • o 5> W » 5 •=* > c c o O cd -a *£2 > : s o 2 - s 15 ;£ 52 £5 • č M w cd 3 r 3 ^ > N • iS W > n to 5 u o ■a •* S® E "c -" 3 D J3 Cd > , O C «i •- «o *z: jj-fl 2 cd ^ • c ? ..s $ CM N- CD — cd c 00 0) O Statistika OJ >N GO 00 o ro OJ Ol >N m :n — ro ro OJ OJ Ol OJ OJ ro io CO rt* OJ OJ CD CD CD CD >N OJ OJ ro ro OJ co 05 OJ O O OJ OJ lO 1—> T— OJ m CD ro ro ^OfONrHTf 00 oi ro ro ro CN ro OJ CD LO ro ro m OJ OJ OJ OJ rp ro 05 ro OJ 05 05 o I K CD ro ro ro co rt* m co -r OJ K) ro 00 CD rf tt 05 OJ OJ >o o cd o co ro ^ LO lO rt* 00 CO CO O rO rt* OJ T-* T-. Tp 05 rt* >N >o rt* 00 00 00 rt* lO 00 CD rt* rt* i— OJ D. Q. ~o 05 -a a. ki "5 3 o. n v- p "O u O o o w O Dl. O c/)CL Preglednica redovanja koncem š. 1. 1930/51 Na zavodu je bilo 308 učencev in 109 učenk, skupaj 445. Preglednica kaže redovanje učencev zase, učenk zese, temu sledi skupno redovanje. UČENCI UČENKE SKUPAJ število redo- vonih % konccm leta šfevllo redo- vnnih % koncem leta Število redo- vanlh % koncem lela ä. 1. 1929/30 VEDENJE odlično 161 52-3 j 86 62-8 247 55-5 60-2 prav dobro 142 46'1 50 36-5 192 43-2 336 dobro 4 1-3 • « 4 0-9 39 neprimerno 1 03 1 0'7 2 0-4 23 Skupaj . . . 308 100 137 100 445 100 100 Koncem šolskega leta je bilo danih ocen: a) v naučnih predmetih 3852 Od teh je pozitivnih 3589=93-l°/0 [ odlično 656 = 18'3n/0 ... prav dobro 1238=34-5% nj,mi: I dobro 1695=47'270 negativnih pa 263 med | slabo 263 njimi \ nezadostno b) v veščinah vsega 1121 in sicer odlično 165=147°/0 prav dobro 455=40-6°/u dobro 501=447°/0 Posamezni predmeti se vrste po °/0 negativnih ocen. 1 higijena 0 % 8 nemški jezik 5-8% 2 verouk 0-2 „ 9 slovenski „ 7- „ 3 srbohrvatski jezik 1*5 , 10 francoski „ 7-6 „ 4 filozof, prop. 2-8 „ 11 zgodovina 10-2 „ 5 prirodopis 29 „ 12 zemljepis 11 6 fizika 4-8 „ 13 matematika 14-4 „ 7 latinski jezik 4-9 „ 14 kemija 20-8 „ Z vlakom se je vozilo v šolo 95 učencev in 23 učenk, skupaj 118; to je 26‘6°/0 celokupnega dijaštva. Ti pokazujejo uspeh a) odlično 9=7,6°/0 b) prav dobro 37=31-4%» c) dobro 32=27-1%. Izdelalo je tedaj 66-l°/0 ali 4°/0 manj kakor znaša popreček. Popravne izpite ima 30=25‘4%. Izdelalo pa ni 10 dijakov = 8-5%- V I. razredu se nahaja 19 učencev in učenk, ki so vstopili iz nižje organiziranih narodnih šol. Od teh je izdelalo 10=52,6%. popravne izpite imajo 3=15*8°/q. Ni izdelalo 6=31'6°/Q. Razglas. Velike počitnice (rajajo od 29. junija do vštetega 31. avgusta. Disciplinska pravila obdrže polno veljavo tudi med počitnicami. V smislu razglasa prosv. ministrstva S. n. br. 10.110 od 14. marca 1929 velja to tudi za abiturijente, ki so že prejeli izpričevalo o položenem višjem tečajnem izpitu. Prijave za popravne in razredne izpite je predložiti do 29. avgusta. Prijava mora biti kolkovana s kolkom za 5 Din in s toliko kolki po 10 Din, iz kolikor predmetov hoče prijavnik polagati izpit. Prijavi je priložiti tudi zadnje izpričevalo. Izpiti se prično dne 1. septembra po sporedu, ki bo objavljen na oglasni deski v šol. poslopju. Vpisovanje: 1) dne 11. septembra od 8.—12. ure za dijake, ki žele na novo vstopiti na zavod. 2) dne 12. septembra od 8.—12. ure za dijake, ki so bili na zavodu že v preteklem šolskem letu. 3) dne 13. septembra od 8.—12. ure za zamudnike, ki bodo pa sprejeti le tedaj, ako bo ne' zavodu prostora. Vsak dijak mora pri vpisu predložiti zadnje šolsko izpričevalo, na novo vstopivši pa poleg tega tudi rojstni list. Na novo vstopivši dijaki morajo priti k vpisu v spremstvu staršev ali njih namestnikov. V I. razred se morejo sprejeti učenci, ki so uspešno dovršili 4. razred osnovne šole v vseh predmetih najmanj z oceno dobro in imajo na dan vpisa najmanj 10 ali največ 13 let. Izjeme ni. Ob vpisu v V. razred učenec ne sme bili starejši od 17, ob vpisu v VII. razred pa ne starejši od 19 let. O izjemah, če ni učenec starejši nad dve leti, odloča kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani. Tozadevna odobrenja si morajo učenci preko direktorja zavoda preskrbeti pravočasno. Tiskovine za prijave pri vpisu dobe učenci v šoli in jih morajo kol-kovati s kolkom za 5 Din. Vsak učenec mora plačati pri vpisu znesek 20 Din za zdravstveni fond. Nadaljnje odredbe bodo pravočasno objavljene na oglasni deski zavoda. Učnih knjig za prihodnje leto naj učenci ne kupujejo, dokler ne bo objavljen seznam odobrenih knjig. Zastarele izdaje niso dopustne pod ni- kakim pogojem. V Kranju, na Vidov dan 1931. Direktor gimnazije. x ,-i / /-•/.•: mm ’ y'‘z/, . - v- ■ ;( ; 1 ;■!.' ■