InossemsKo šolstvo in učiielfstvo * V Nemčiji je duh nemških šol prenasičen z idejo pangermanstva. V zadnji šitevilki »Reichszeitung fiir deutsche Erzieher« piše g. Herman Diehl, da mora po priključitvi Sarske delati vsak učiteli na to, da se bo tudi delta Visle priključila k Nemčiji. V Nemčiji morajo biti tudi katehetje v »Savezu Socialno-nacionalnih učiteljev«. Z novim odlokom so razpuščeni roditeljski sveti, ustanovljeni 1919 leta. Odlok ustainavlja mesto njih »Schulgemeinde«, katerih člani so učitelji; starši in delegati hitkrjevske mladine. Šolski upravitelj je uradni predsednik in si izbira 5 članski svet »Jugendwalter« nazvan. * V Pragi se bo vršila od 1. do 8. jul. t. 1. II. celotedenska počitniška konferenca mladega učiteljstva v Pragi. K referatom so se prijavili tudi minister d'r. Beneš (Delo za mir in cehoslovaško prizadevanje za svetovno sodelovanje), prof. dr. J. Kozak (Razmerje verstva in cerkve do demofcracije in socialnega vprašanja), docent dr. J. L. Fischer (Naš nacionalizem in socialno vprašanje), poslanec dr. Jaroslav Stransky (Svetovni in domači politični pregled). Informacije se dobe na naslov: Svaz uč. čsl. v Prahe VI. Vratislavova ul. č. 8. * V Norveški so učit. uvideli težak noložaj države in sami pristali na 2—4% znižano plačo. Kdor se je protivil je zgubil vso plačo. * V Španiji je od)ka'zala vladav 1. 1933./34. za 4000 novih postavljenj 4 milijone pezet. Koncem preteklega leta je postavila 10 novih zgradb s 122 oddelki in učilnicami. Španski parlament iei nakazal 28 milijonov pezet za šolsko reformo. * V Litvi je bilo v preteklem šol. letu 2836 šol s 7855 učitelji in 301.398 učenci. Stevilo šol in učencev raste od leta do leta. V letu 1932./33. je bilo 2794 šol in 7626 učtteljev. Na tisoč prebivalcev je prišlo v letu 1931./32. 117 učencev, v naslednjem letu 121, a v letu 1933./34., 123. Visoki šoli sta dve: Univerza Vitolda Velikega in pDljedelska akademija v Dantovi. Na iiniverzi ie bilb v letnem semestru 4277 studentov (3051 moSkih. 1226 žensklih). Srednjih šol je 55 s 994 učitelji in 15.433 dijaki. Učiteljskih šol je 9 z 962 kandidatoma. * V Belgiji sta dve vnsti sred1. šol: srednja šolia (ecoles movennes) in višia srednja šola (athenees royaux); zato se deli izobrazba učiteljstva v dve stopnji. Učitelji srednjih šol I. stopnje se izobražujejo v srednješolskih učiteljsikih zavodih. V ta zavod imajo dostop kajndidati (-nje), ki so dovršiili 18 let in maturo ina srednji šoli. Študij traja 2 leti in se deli v tri oddelke: literarni, jezikovni in matematično-m-irodoslovni. Od 34 teden. učnih ur je sedem odmerjenih pedagogiki (4 teorije in 3 prafcse). Za višjo srednjo šolo se izobrazuje •učiteljsitvo na univerzi. Pravicodo poučevanja jim daje t. zv. agregacijai iz filozofije, literature in prirodnih ved. Ta studij fraja 5 let in obsega eksperimenitaLno pedagogiko, metodiko izbranih predmetov, praktično vežbanje. Diplome, ki dovoljujejo poučevanje v omenjenih zavodih so štiri: za poučevanje zgodovtne in literature za prirodne in matematične vede, za germanistične vede in za pedagoške vede. Pri tem izpitu se mora izkazati vsak z diplomo, ki ga opravičuje do poučevanja na I. stopnji. Od bodočih profesorjev pedagogJke se zah<teva vsaj osemletna praksa v osnovni ali srednji šoli I. stopnje. * »Osrednja vzgoja« na deželi v Angliji. V Angliji so ustanovili tako imenovane »osrednje šole«, kateTe obiskujejo otroci iz daljne in bližnje okolice in ifro popolnoma brezplačno. Ena izmed najbolj znanih šol te vrste je v Alord-u v grofiji Lincolnshire. Alord je mestece z 2000 prebivalci, toda šola je ena najboljših te vrste v vsej dcželi. 500 otrok obiskuje to šolo. Osem omnibusev oskrbuje pnevoz šolarjev brezplačno v razdalji do 10 km. Pouk je posebno praktičen. Razen navadnih predmetov se uče dečki tudi tesarstva v tesarski delavnici (po 3 ure na 'teden), dve uri na teden pa se praktično udejstvujejo na vrtu. Deklice pa se uče kuhanja in šivanja. Ko dovrše šolarji enajsto leto, se uče znanosti — kemije, fizike in biologije, posebno z ozirom na poljedelstvo. Imajo dobro opremljeno delavnico, kjer delajo razne poljodelske poskuse. V delavnici imajo tudi sobo za filmske predstave. Filme jim brezplačno izposojuje »Kraljevski institut« v Londonu. Da ni šola brez radia, je umevno, saj imajo ingleške radiopostaje za šole vsak dan kai na programu. — Ta šola uživa poseben sloves glede prehranjevanja otrok. Za 2 penija (okrog 3 Din v naši valuti) dobe otroci dobro kosilo (sestoječe iz mesa, zeleTijave, mlečnih jedi in sadja). 250—300 otrok kosi dnevno v šoli, in kar je najbolj zanimivo, skoraj vse delo opravljajo deklice same. Zato določijo vsak dan 12 deklic. Šolstvo v Turčiji Ko je bila leta 1923. proglašena Turčija za republiko z Mustafom Kemalom kot prezjdentom na čelu, je proglasila vlada za najnujnejši program dvig kulturnega nivoja turškega prebivalstva. To naj bi dosegla z ljudskimi tečaji in z reformo svojega šolstva, ki je bilo pod prejšnjim režimom močno zapostavljeno. Turška vlada je posvetila temu programu vso skrb in pozornost ter je dosegla velike uspehe. ORGANIZACIJA ŠOLSTVA V LETIH 1923 do 1934. Spočetka je posvetila vso pozornost izdajanju osnovnih šolskih zakonov in ukinitvi dotedanjega šolskega stanja. Organizaci.ja je bila sledeča: Materinske šole: Po anketi, razglašeni v letu 1924. so bile te šole organizirane po vzorcu ostalih evropskih držav še posebej po Froblovih otroških vrtcih. Vanje imajo dostop otroci 4 leta stari, brez razlike na spol. So brez plačne in jih vzdržuje država. Vlada je sama dala vzgojiti v posebnih tečajih vzgojiteljice, za katere pa je pozneje ustanovila posebne zavode namenjene izki.iučno za izobrazevanje učiteljic za materinske šole. OsnOvne šole (Slkmektepler). V stari Turčiji so bile osnovne šole deloma pet- deloma šestrazredne in jih je bilo razmeroma malo. (4894 šol z 336.061 učencem v 1923 letu.) Upirava teh šol jebila poverjena raznim činiteljem: ministrstvu šol, ministrstvu verstva, tujim šolam etc. Turška vlada je začela svojo reforrrmo delavnost s tem, da je z zakonom 3. marca 1924. izenačila večino teh šol in jih podredila ministrstvu šol. Poučevanje na osnovnih šolah je proglasila za brezplačno in je končno z zakomom od 23. marca 1931. izdala naredbo, da je vsak turški otrok obvezen obiskovati turško oisnovno šolo. Obvezen osnov- nošolski obisk je z zakonom določila na 5 let in to od 7. do 12. leta za vsakega otroka. Da bi laže nudila podeželskemu prebivalstvu čim hitrejši pouk je otvorilai polcg petrazredne šole še trirazredno. Petrazredna šola se je delila v nižjo trirazredno in višjo dvorazredno. V osnovnem poskusu izvedenem v letu 1925/26 jedoločila v nižjih razredih skupno vzgojo, v viš-jih pa je pouk individualizirala. Nakoncu vsakega leta ima.jo učenci osnovne šole končni izpit in na koncu petletnega šolanja zaključni izpit. Izpričevalo o tern završnem izpitu jezadostovalo za sprejem v prvi razred srednje šole, učiteljsko šole in obrtno šolo srednjo stopnie. (Dalje prih.)