411
Dopisi.
Trst 17. dec. — Slavna zmaga kranjskih Slovencev nas je Primorce napolnila z nepopialjivim veseljem. Vrli Kranjci! pokazali ste čvrsto, da še niste podlaga tujčevi pfeti in da je odkljenkalo njihovim namenom. Slava naj Vam toraj, dragi bratje, doni od sinje Adrije! Zopet ste zrušili vogelni kamen onega orjaškega mosta, kterega so naši tlačitelji naroda do Adrije zidali. Tudi nas zadene vaša sijajna zmaga; italijanisimi vidijo v tej že zapreko, ktera njih skrivno politiko vničuje. V veliko čast si štejem, pisalec teh vrstic, da ste Ločani, kterim tudi jaz pripadam, vkljub vsem agitacijam a la Pogatschniggg, kteri še v krčmo ne gr6, kjer jeli
Slovenec, soglasno s Kranjci volili narodnega poslanca gosp. Jugovica.                                       (Kon. prih.)
Iz Kostela 13. dec. (O naši volitvi aez. poslanca,) Dovolite, ljube „Novice", v imenu naroda, resnice in pravice sledečim vrsticam prostor v prihodnjem listu* Reč je ravno sedaj gorka in tako v principu važna^ da zasluži narodu oznanjena biti. Je namreč ena epi-soda iz silnega volilnega boja v mestu Kočevskem 12. decembra 1871. leta. Ker ravno iz tega nepozab-Ijivega bojišča pridem in sem se čez noč toliko opočil^ da more pero gladko teči, zato pričnem.
Vaš večletni naročnik in vrli mož Jože Žagar iz Kostela (Ajbel) je bil izvoljen za volilnega moža, in ker je že mnogokrat volil za deželni zbor kranjski, kdo bi bil mislil, da mu bo naenkrat volilna pravica odrečena? Poslušaj tedaj narod slovenski, kako se je to godilo! Prvotne volitve Kostelske je vodil sam c. k. okrajni glavar gosp. Fladung in na tanko preiskaval slehernega volilca pravico, kar je vse hvale vredno, in 65 let starega moža Jožeta Žagarja je pustil voliti in voljenemu biti, zato mu je tudi izkaznico včeraj pred volitvijo po svojem uradniku izročil. Ko je bila včeraj volilna komisija (5 liberalcev, 2 narodnjaka) ustanovljena, med drugimi zaprekami vstane en najet Kočevar in se pritoži zarad volilnega moža Jožeta Žagarja iz Ajbelna hiš. št. 10, češ, da premalo davka plačuje. Urno teče Jože Žagar v c. kr. davkarijo in prosi za izpisek svojih davkov. A kaj čuje v c. kr. davkariji? „Cemu Vam bo izpisek ta? včeraj 11. decembra 1871. leta je glavdr Fladung vse naše akte prebrnil, on mora tedaj vedeti pri volitvi, koliko Vi davkov plačujete?'* Mož ni dobil zaželenega izpiska od davkarije in ni mogel ker ni smel voliti. Al čujte! kako seje pl. Fladung vjel! Obče znani glavar kočevski je samo gledal v davkariji, koliko Jože Žagar plačuje davka v Ajbelnu hiš. št. 10 od grunta in od gostilnice, ne pa koliko na Vrhu hiš. št. 5 in koliko v Prežuli št. 1 (tukaj še do novega leta 1872., ker je ravno zdaj ta grunt prodal). Kristus je kralja Heroda zval lisjaka, gotovo ni zoper čast Fladungovo, da si je včeraj ravno to im6 zaslužil, ker je gotovo tudi majten kralj vselej veče časti vreden ko velik glavar okrajni! — Da smo slovenski volilci zoper to ravnanje Fladungovo protestovali, lahko si mislite. Al nasledkov tega ravnanja ne smem zamolčati. Po neizmerno težavni pa ravno zato slavniši in slajši zmagi je počil le en glas med volilci, da glavar Fladung ni nikakor več sposoben za svojo službo, nemogoč na svojem mestu, cel6 Kočevarji so se jokali in zdihovali, da imajo tacega političnega siromaka za okrajnega glavarja in da faktično istino povem, volilni mož Anton Curel iz Kočevske občine Hinterberg (Novih lazov, fara Reka), kteri cel6 ni hotel voliti vpričo takega ravnanja glavarjevega, je prosil naznaniti svetu, kaj je govoril že tolikrat omenjeni okrajni glavar občinskemu predstojniku, to je, županu iz Novih Lazov (Hinterberga), ko mu je nemško izkaznico pred volitvijo izročiti dal: „Wenn Sie nicht unsere liberalen Kandidaten wahlen, so diirfen Sie nie mehr in meine Kanzlei kommen". Ipsissima verba! Toraj župan občinski ne sme več k svojemu glavarju okrajnemu v kancelijo stopiti, ako ne voli po tirjatvi paševi! Oznanite to^ mile „Novice", da bo cula cela zemlja slovenska, da bo cula Avstrija, da bo tudi druga Evropa zvedela, koliko prostost imajo kočevski volilci leta 1871. pod komando glavarja pl. Fladunga! Za istino to stojimo trdni ko sinja skala volilni možje kostelski in Osivniški, — deset mož! — Le memogred^ omenim, kako smo vjeli lisjaka pl. Fladunga pri tem, da nam je vzel .enega mladega vo-Ica (g. kaplana Pečnika iz Sodražice);   mi  smo mu
pa po tem vzeli prav doslednje ia po pravici dva mladiča: nekega Eisenzopfa iz Starega Loga, pa enega slovenskega odpadnika iz Ložkega potoka. Žalibog! vsi Potočanje voliici so grdi odpadniki od naroda in tudi dva iz ribniškega okraja (iz Sajevca in Jurjevice). Nobeden teh odpadnikov si ni upal pri volit\7i kviško pogledati, kar je vsaj znamenje, da ju je odpada sram. In po volitvi so se v zaprtim in zagrnjenem vozu po-štarice Hauf-ovke peljali domii^ kakor se obsojenci vozijo na vislice. — Sicer imamo Slovenci v Kočevji po besedah pl. Fladung-a le netto absolute Majoritat (42 zoper 40), al stali smo kakor Spartanci pri Ter-mopilah, neomajenih 42 glav, sicer brez krvavih telesnih ran, v duši pa silovito razburjeni, ker smo bili kakor Nemec pravi „uberrumpelt'^ Toliko smo slavnisi ko Spartanci, da nismo padli. Čast in hvala Bogu! — Izvrstno skušajo smo prestali, da bomo, ako pridejo direktne volitve v dunajski „reich8ratb'', se znali držati. In volimo radi, ker ljubimo kakor vojaki svojo vojsko, tako mi duševni volilni boj! Vedeli se pa bomo „Ueberrumpelung-e" čuvati! — Ob enem se je nam v Kočevji včeraj, 12. decembra, nepričakovani lov dobro izplačal, zakaj takega lisjaka, več ko cent težkega, še v slavnih gozdih kočevskih, ni^dobiti, — koliko mora vendar taka koža vredna biti? Se v poznih letih, morebiti cel6 v večnosti, se bodo slovenski voliici spominjali in veselili včerajšnjega lova in boja! Slava in dika na veke junaškim Kostelcem in Osilničanom!
Iz okraja Kočevskega 14. dec. {Fotografija nase volitve."^)    Zmagali smo, al boj je bil hud!    Kočevarji so jo tako tanko zapredli, da so že popolno gotovi bili svoje zmage.    Vedeli so si — po kterih  sredstvih,   ne vem, po poštenih gotovo ne —pridobiti na svojo stran vseh 5 volilcev iz Loškega potoka in 2 Ribnicanj a iz Jurjevice.    Izbiralca iz Poljdn nad Peklom, kteri bi bil na našo stran volil, pregovoril je J. Kozlarjev oskrbnik Gederer,  grd kričač,   da je ostal domd.    Tudi iz Loškega  potoka bil je  nek  uradnik zadržan  priti,**) rekel bi  prav   „durch Gottea Fiigung*',   če   bi   ne bili ravno s temi besedami v lanski vojski zmagepijani Prusi opravičevali svojih nečloveških klanj.   Bilo nas je volilcev na  naši   strani  45 in  na oni 44.    Kako nam še toliko glasov  odbiti,   da  smo v manjšini?    Tudi to so dobro pogodili!  Ko je bila volilna komisija sestavljena (5 Kočevarjev in samo 2 Slovenca), prišli so s protesti. Prvi protostuje   nek brkast Kočevar zoper volilno pravico Franceta Žagarja, poštenega Kosteljčaoa, češ, da plačuje le 8 gold. direktnih davkov, in bili smo že zopet   ob   en glas.    Odstopiti je moral pošteni starček, ki je bil za izbiralca voljen pri volitvi,   ktero je gosp. Fladung  sam   vodil.    Tako   dobro   so  naši   okrajni glavarji znajdeni  v postavah avstrijskih.    Drugi protest položi pred volilne komisije predsednika Gedererja: Gosp. Val. Peč ni k, kaplan v Sodražici^ je rojen leta 1842., tedaj ni še 30 let star, in po postavi — tako se je reklo — ne sme voliti.    Gosp. Fladung   bere   postavo, ki pravi,   da   nobeden pred 30. letom  ne  more biti deželni poslanec, a zvita buča jo tolmači tako, da to veljd tudi za  volilce  deželnega poslanca.   Zastonj bilo je vse naše upiranje in ugovarjanje;   prepustil je  razsodbo volilni komisiji,  ki je,  se ve da, izrekla precej svoj „nicht wahlberechtiget'^ Naša prised-nika v komisiji,  g.  Blaž L en ček  in  Primož Pakiž sta zoper to^protest izrekla. — Tretji protest privleče zopet neki Sega,   p. d. Lenček iz Loškega potoka, zoper naša volilca Puceljna in Vesela, ktera sta po izpisu  iz  davkarskih   bukev  plačevala  le  po  8  gold.
*) Iz prijatelskega pisma.                                               Vred.
**) Počila  je namreč   cev koti« ravno tisti dan,   ko le imel z doma odriniti.
davka, zato bi po postavi ne smela voliti. Eaega smo vereficirali, ki je imel zraven zemljiškega davka 2 patenta za oštarijo in klobučarijo in je plačeval 12 gold. davka, eden pa moral je odstopiti. Po takem smo jih imeli mi 42, — oni 44. Slabe avspicije! Zdaj poprosi g. Fladung predsedaika, naj še opomni volilce, ali ima še kd6 ktero pritožbo , in potem naj bi se pričela glasovanje. Pomagaj pravica! — ai po takem mislimo, pogledamo vsakega volilca nam nasprotnega tabora prav pod nos, in najdemo med njimi 2, ktera na videz nista mogla še imeti 30 let. Hitro ju pokličemo pred komisijo in pa prosimo g. Fladunga, naj pošlje v konskrip-tioas-kancelijo, pozvedet starost teh 2 volilcev. In res! pokazalo se je, da eden je bil star še le 26 let, enemu pa je manjkalo 22 dni do 30. leta. „Die beideo Maaner sind wirkiich noch nicht 30 Jahre alf' — reče Fladung — „die lobl. Commission moge also entscheiden, ob sie wahlen durfen^^ Plahi se pogledujejo, ker so se v svoje lastne zanjke vjeli, in ko sem videl, da se ne morejo za nobeno stran odločiti, jim pomagam iz zadrege rekoč: „Nur kon3equent! meine Herren!'* In Fladung reče: „Ich bitte das Maul zu halten!'^ Pravijo ^ da na Kočevskem je beseda „Maul'^ lepoznansk izraz! — S težkim srcem so tedaj sklenili: „Konnen nicht wahlen'% g. Blaž in g. Pakiž pa trdita: „sie konnen wahlen!^' — 42 na naši strani in 42 na uni! Volitev se prične! Mi volimo svoje, oni svoje. Kmalu od začetka glasovanja kličejo enega Kočevarja^ pa ga — ni. Razpošljejo beriče po vsem mestu ga iskat, al — ni ga bilo nikjer! Zginil je kakor kafra. Naposled se je odtegnil še en Kosteljec, posestaik na Kočevskem volitvi — in padli so s 40 glasovi proti našim 42. Strašanska borba! Slišali smo, da na vseh krajih so volili skoraj enoglasao svoje poprejšnje poslance v deželni zbor; al tudi mi smo prav zadovoljni in veseli zapustili bojišče v dobri zavesti, da kolikor huji boj, toliko častneja zmaga! — Treba pa, da se odkrije enostransko postopanje c. k. okrajnega glavarja Fladunga, da ves svet v6, kako vladni možje nam na kvar in pogubo postavo zvijajo in tolmačijo ali iz nevednosti ali hudobije? to naj si. vlada v Ljubljani sama razloči; bodi si pa eno ali drugo, gotovo je to, da tak človek prostituira vlado samo!
Iz IMovega mesta 14. dec.   {Našo volitev) popisati Vam je na drobno, potreboval bi cele pole papirja. Ne-značajnosti, izdajalstva,   vmazanosti  in   vseh  hudobnih moraličnih   prikazni   prišlo je   dandanes  toliko,   da je groza!    Odkod je krški g. Hočevar patent dobil, da je vladni kandidat,   tega nihče ne  ve;   al   vendar je g. Grč ar, če ni na svojo roko se obnašal kakor ,', Jupiter tonans'%  moral vedeti, da je vlada Hočevarja postavila si za kandidata! — Ce predsednik volilne komisije pred volitvijo bere volilcem §. postave,   po kte-rem naj vsak voli brez strahu po svoji vesti in prepričanji,  ali ni potem ta §. postave laž,   če potem ta ali uni mora voliti,  če  tudi  nikogar ni voliti hotel ali pa druzega kakor komanda  veleva?   —   Ko stan j-čanjev,   na   ktere   smo se zanašali,   da so rodoljubi, je  odpadlo  30 na  nasprotno  stran,   25  jih je   ostalo vernih.   Eden je kazal bankovec za 5 gold., reksi, da ga je dobil za svoj  glas.   Mi  ne  verjamemo  tega,   al povedati moramo,   da  se je to na glas govorilo. — Iz Krškega bilo je 35 uradnikov in purgarjev, naših samo 7.    S Chorinski-om je bil hud prepir zato,  ker so mu naši člani volilne komisije ovrgli 5 mož^; tudi za novomeškega vikarja je bil hud prepir. Iz Črnomlja jih je prišlo 32,  iz  Metlike 70, — uradnikov  pa  okoli 30^ Naših  so  5  ovrgli,   ki   so   namesti  svojih žen prišli. Navratil  in   Kolbezen — to  sta možaka!    Slava jima!   Iz Višnje gore je  za  nas  bilo  18 — hvala
412
jim! unih 3. Najžalostaejsa prikazen je bilo naše No-vomesto. Maraikter se je 3krat na dan prevrgel, kakor ga je ta ali uni sukal, ta se mu prilizaval, uni ga utrašil, — železnic pa je toliko obljubljeno bilo, da, če bi bila le 10. del resnica, morali bi jo 20krat dobiti. Že Kljun jih je z železnico vodil za nos, pa so bedaki spet verjeli, da se jim bo zavoljo Hočevarja železnica naredila!! Agitatorji so hodili po hišah in obetali, da od 2—3—5 ali še več preaičev se ne bode dac iskal. Na zadnje so vse stare babe, gobove in šepaste skup zlekli in niso hoteli skleniti volitve, ker je narodni kandidat g. Rude ž na vrhuncu bil. Ko pa pride še en par naših reservistov rodoljubov, jim je srce v hlače zlezlo — in živahni živio klici so zagrmeli po dvorani in klobuki in kučme so v zrak letele pa „Hej Slovani" so Metličani zapeli, da je donelo krog in krog. Bil je res ganljiv trenutek! Mi p^ smo navdušeni klicali: živeli sokoli iz Metlike in Črnomlja, živeli junaški volilci, ki so od daleko prišli v volitveni kraj in kakor skala stali za narod! Slava jim!
Iz Mokronoga. (Potres,) Vže začetka meseca novembra čutilo se je v Mokronogu večkrat polahno gibanje podnožja. 2. dne t. m. zvečer nenadoma vstane hud potres, ki se ga je culo kake 3 do 4 ure v okrog; v Trebeljnem je v farovžu kos stropa na tla padlo; k sreči ni fajmoštra bilo takrat v tisti sobi; tudi v Mirni, Trebnem, Bučki itd. se je culo bobnenje. Podzemeljsko buČenje, treskanju topov kaj enako, vznemirjalo je preplašene prebivalce le še huje. Resnično je morala noč 2. dne decembra biti Mokronočanom kaj strašna, kajti 36 čvrstih in morebiti več nego 100 lahnih potresov se je naštelo. Zidovje Mokronosko sicer ni še razrušeno; ni je pa tudi stenice najti, da ne bi bila razpo-kana. Ni dvomiti, da so bili posamesni pretresi v Mokronogu navpični (vertikalni); temuč je tudi mi selopra-vičena, da je sreda ondašnjega potresa globel Mo-kronoska. Kratek pogled na razpokano zidovje glasneje govori o resnici tega mnenja, nego najnatanjčneja sporočila preplašenih svedokov. Da potresov še ni konec, razvidi se; kajti v nedeljo 10. dne t. m. je bilo zopet nemirno pod zemljo (in kakor slišimo, še tudi po-isneje. Vred.) O vzrokih Mokronoškega potresa seje že marsikaj govorilo; meni se dozdeva, da je najna-ravneje določiti sicer cel6 neprijazne prikazni tako-le: Podnebna (atmosferična) voda si spodjeda v rahlem di-luvialnem razmetu votline, ktere se, da so le dosti velike, vderajo. Padec na trdno podnožje strese včinja. Vsaj veči del potresov naravoznanstvo tako in enako razlaga, in ne najdem ga vzroka, ki bi tukaj protival.
Iz Lasic 15. dec. (Poslano.) Stari lažnjivec „Laib. Tagblatt*' je prinesel včeraj iz Ribnice dopis, ki debelo laže, da je tukajšnji gosp. kaplan volilce z vinom in pivom napajal ter zvijačno agitiral za slovenska poslanca. — Sicer se ne brigamo za „Tagblatt'' in za njegove povsod že pristudene laži; danes pa vendar moramo prenesramno laž kar naravnost zavrniti, ker ne zadeva le našega občespoštovanega gosp. kaplana, ampak tudi nas volilne mož6. — Naša gg. duhovnika se nista cel6 nič vdeleževala volitve, ktera je bila letos (ne vem zakaj V) tako posebno zgodaj, ko sta bila še oba pri svojih cerkvenih opravilih. Volili smo sami in po svojem lastnem prepričanji. Agitacija bi bila pri nas čisto brezpotrebna, ker se sami prav dobro zavedamo svoje dolžnosti. Narodni nasprotniki so pač agitirali na vse kriplje z grdimi zvijačami, in če bi se bilo dalo tudi s podkupilo m. To pritrdi lahko možak iz naše bližnje soseske, kteremu je bilo lepo darilce na ponudbo, če bi bil hotel glasovati in delati za nasprotnike naše. — Pa kje je cena nii  sveta,  za  ktero  bi  možak svoj   značaj prodal?
Nemčurski  odpadniki  ne  sodite  nas po sebi — da se damo za vrček piva ali polič vina podkupiti,   kar nam hoče očitati lažnjivi blatovec iz Ribnice. Sram ga bodi! Nemčurstvo se je  pa vsaj   zdaj   prepričalo dovolj ,   da* mu je pri nas odkljenkalo za vselej.
Janez Tomšič, župan. Trebno. — Ker bi se vsled naznanila v zadnjih „Novicah" utegnilo misliti, da je g. Nace Klemenčič kot nasprotni kandidat dobil 10 glasov, moramo povedati, da pošteni rodoljub g. Klemenčič ni se za poslanca nikomur ponujal in da so mu te glasove le dali nekteri naši.
Iz Postojne 12. dec. (Sledeči telegram) je bil danes poslan viaokorodnemu gospodu grofu Hohenwartu v Gmunden, kjer bivši ministerstva predsednik zdaj biva: „Po naročilu v Postojni 12. dne t. m. skupaj zbranih volilcev kmečkih občin postojnskega in planinskega okraja na Kranjskem se Vam za Vaše odločno in pošteno postopanje v ministerstvu avstrijskem najgorkeje zahvaljujem".                        Alojzij Perenič,
predsednik volilne komisije in posestnik
v Planini.
Iz Postojne 15. dec. (Naša volitev,) Včeraj se je tukaj v Postojni vršila volitev deželnega poslanca za trge Postojno, Vrhniko in za mesto Lož, ktere izid — znamenit za naš narod — je že znan. Tukajšnji sovražniki slovenskega prava so vse žile napenjali, da bi enega iz svojega kluba — dr. De v-a — ki se je sam na svojo srečo kot od nobene stranke odvisen*) za poslanca ponujal, v deželni zbor spravili. Drugod se imenujejo ljudje te stranke ,,u8tavoverci", ,»liberalci" itd.; tukajšnjim nemčurjem se pa ne more drugo ime dati, kakor da so zagriznjeni sovražniki naroda slovenskega. — Ravnanje o volitvi je bilo tudi popolnoma primerno olikanosti omenjenih zastopnikov velike Nemčije v Postojni. Spravili so na noge in razpošiljali so med volilce, da bi za dr. De v-a agitirali, ljudi vsake baze: kramarje, pisarje, krčmarje, kanceliste, zakotnike, čevljarje in lakomneže. Obetalo se je, da, ako bode gosp. dr. De v za poslanca izvoljen, nekterim volilcem dobre službe (menda v oblakih?), druge so strašili, da kdor bode za Slovenca glasoval, bo kot sovražnik vlade zapisan (ali v našo jamo?) in kranjska dežela bode , če se narodnjaki volijo, posadko od 5 polkov vojakov dobila (tedaj dr. De v je že komandant armade?); — eni so narodnega kandidata g. Kotnik-a črnili in opravljali, drugi pa dr. Dev-a v nebesa po-vikševali itd. Ko pa vse te in druge bedarije pri naših bistroumnih korenjakih niso nič pomagale, poprijeli se so Devavci druzega sredstva. Povabili so na večer pred volitvijo v neko krčmo osebno vse kmetijske volilce na sladko vince in na mastno večerjo, obetali so to in uno, če bode dr. De v izvoljen. Zastonj! — ni jih slo na limanice več nego 4 tacih, ki so pripravljeni za trebuh tudi sebe izdati. Na dan volitve, ko je drhal nemčurskih agitatorjev zavest ljudstva spoznala, se v obupu vsi še enkrat na noge spravijo, od enega volilca do druzega kakor obsedeni letajo, obetajo vina, kosila , in Bog v6 še kaj vse, a vse nič ne pomaga. Naši narodnjaki se mirno v volilno sobo podajo, in z vrlimi Vrhničani in Ložani vsi za ndrodnega kandidata možato glasujejo. — Vsaj tukaj ne bo „Tagblatt" o skrivnem rovanji duhovnov in mračnjakov govoril, ker se od narodne strani druzega ni storilo, kakor to, da so se priporočila ^Slovenije" razposlala. — Ljudstvo naše, s kterim so nemčurski sovražniki ljudske omike toliko časa vlastovito gospodarili,  zbudilo se je
*} Oe k   nobeni stranki ne spada,   ktero vendar je mislil zastopati ?                                                                         Skladalec«
413
Iz Vrhnike 16. dec. (O volitvi našega poslanca.) Hvala Bogu! propali so nasprotniki tudi pri sedanji volitvi; zmagal je narodnjak gosp. Kotnik sijajno^ ker ga nobeden modrih občinskih matematikarjev, „herrn aussusov" imenovanih, kakor tudi nobeden od birokra-tičnih organov voliti ni hotel; sedeli so raji, zvesti si že tako in tako propada, v kavarni pri pivi ter otožno zdihovali: „sic transit gloria mundi^'. Gosp. Obreza, nekdanji načelnik vrhniškega nemskutarstva, si je sicer jako prizadeval že poprej skrivno volilcem prigovarjati, naj doma ostanejo in nikar ne gred6 volit; obetal jim je za to prijaznost, kakor pravijo, to in uno in tudi razdelitev „gmajne v Kotlu" v treh tednih, ktere dosehmal v 24 letih razdeliti ni mogel. Povabil je 17 volilcev v občinsko pisarno, pa prišla sta samo dva. Vsa hvala gre pa nasproti gospodoma Jelovšek-u in Hočevarju, ktera sta videvši, da se volilci nekako bojijo daljne poti ob hudi zimi v Postojno, hodila okoli njih, ter jim gorko priporoČevala voliti narodnega poslanca g. Kotnika. Očitna je toraj neresnica ljubljanskega dopisnika v št. 145 „Slov. Nar.", ki omenja, da gosp. Jelovšek po domače Spehar, v vsakem oziru vrl rodoljub in iskren naroden mož, kandidira za nemčur-skega poslanca. Ovi gospod je volilcem še posebno priporočal gosp. Kotnika, ne pa, da bi on protikandi-diral, kakor „Narodov" dopisnik trdi, ki je slišal nekaj zvoniti, a ni vedel kje in kako. — Slava volilcem!
Kamnik 16. grudna. {Ozir na nase volitve.) Minule 80 skrbi, prestan je daljni zimski pot, premagan „libe-ralni" šotor v Tržiču. Naš zmagepolni Kamnik že četrti pot radosten in z velikim navdušenjem se spominja slavnih zmag, posebne te od 14. dne t. m. Slava tedaj naj doni našim hrabrim mestjanom! Srca pravega moža ne oslepi niti grofovski blišč niti klike tržiške puhla beseda, a ne vstraši ga tudi mraz pri 14", in dolga pot pod Ljubelj, kedar ga kliče dolžnost in živa ljubezen do naroda, in tako tudi Kamničanje niso pri-mrznili, — primrznil je le protivnik liberalni Hiacint s 13 glasovi, ki je „privandraP' v nobel ekvipaži, nadjaje se, da zmaga — a propal je žalostno! Slišali so pač kamniški mestjani visoko omiko Cimbrov tržiških, ktera ae je razodevala v žvižganji; da so žvižgali svojemu propadu na čast, to je kazal izid volitve; al da je neki potepuh nam cel6 naše poštene slovenske zastave z rok trgal, to zapišemo v črne bukve. Naši mestjani so ponosni, da so zmagali tako sijajno, kajti 74 glasov bilo je od Kamnika oddanih; bilo bi jih pa še več, al pooblastila niso veljala, in 19 rodoljubnih Tržičanov in isto tako Eadoljčanov nam je k zmagi pomagalo, kterim navdušeni kličemo ,,slava" I Naj tedaj „Slovenija*' naš vrli Kamnik in njega vrle mestjane zapiše v zlate bukve svoje, ki so pripravljeni poskusiti se z nemškutarji vsaki dan za blagor domovine, za blagor Avstrije. Naj bi se pa vendar našemu deželnemu zboru to enkrat posrečilo, da obveljd njegov predlog, da mesto Kamnik ne hodi v trg Tržič; to je edina želja, ki jo naši mestjani še gojijo v srcu.
Na^veselje slavne zmage napravi čitalnica naša na sv. Štefana večer „besedo", pri kteri se bode predstavila gledališka igra „Župan", h kteri se vabijo vsi udje in domoljubi.
Ljutomer na Staj. 17. dec. {Naša čitalnica) napravi na sv. Štefana dan, 26. dne t. m. ob 6. zvečer „besedo" s sledečim programom: 1. govor o kmetijstvu; 2. deklamacije; tombola z mnogimi in mičnimi dobitki v Portugalovi gostilnici. K tej besedi se vljudno vabijo p. n. družabniki in domoljubi naši, a k tomboli ludi splošno občinstvo. ^                                  Odbor.
Iz Ljubljane.— Cuj si. dunajsko minister-Btvo na dalje!   Pod tem naslovom so „Novice*' na-
414
znanile v zadnjem svojem listu sijajni izid volitev na kmetih. Danes radostne naznanujejo ravno tako slavno zmago v mestih in trgih po telegramih, ki so jim došli še isti dan (14. dec.)
Iz Kranja: Leopold Jugovic enoglasno z 117 glasovi izvoljen. Nasprotna stranka tako pobita, da niti kandidata ni imela niti volilcev. Kranjci in Ločani 80 stali kot en mož za domaČega poslanca in popahnili uradnike in tujce od volišča. Živeli!
Iz Tržiča: Janez Murnik zmagal je z veČina glasov, dobivši 112 glasov, nasprotni kandidat grof Hiac* Thurn je dobil 99 glasov. Napredek ndrodni memo lani za 11 glasov. TržiČani se zavedajo, da so kranjski Slovenci, a ne nemški Korošci, Kamničanje pa sa narodnjaci, da malo tacih.   Slava!
Iz Postojne: France Kotnik izvoljen za poslanca s 123 glasovi, tedaj skoro enoglasno, kajti na» sprotni kandidat dr. Devje vjel le siromašnih 32 glasov.
Iz Idrije: Janez Irkič vkljub strašanski agitaciji rudniški zmagal z 42 glasovi proti 37, ki jih je dobil notdr Trpin. Tudi tu je napredek narodni memo lani, ko je nasprotni kandidat zmagal z 1 glasom.    Živeli mestjani idrijski!
Iz Novega mesta: Zmagali smo vkljub silovitim grčam! Dragotin Rudež je dobil 180 glasov, nasprotni kandidat Hočevar 166. Živeli junaci Beli Kranjci, kterih je prišlo 100!
Iz Kočevja: Volitev je bila kmalu pri kraji. Nemški Kočevarji Vam pošljejo spet Kromerja.
Volitev v Ljubljani se je s tem začela, da sta dr. Bleiweis in dr. Gosta v imenu odbora „Slove-nije** protest zoper današnjo volitev napovedala zato^ ker se bode dokazati dalo, da imenik volilcev je mnogim dal pravico volitve, ki je nimajo, a jo vzel drugim, ki jo imajo. In cel6 vkljub temu je zmaga nasprotne naše strani bila sila beraška, kajti dobil je dr. Suppan 378 glasov, dr. Kaltenegger pa 377, naša kandidata pa Valentin Krisper 331, Ivan Vilhar pa 325. Ako se primerja letošnja volitev z lansko, vidi se preočitno, kako silno je že padla tuja nemškutarska stranka in da jo „Tagblatt'* b^^e kmalu popolnoma pokopal. To so zasluge njegove. Ue bi penzijonisti oficirji in drugi penzijonisti uradniki ne bili jim na pomoč prihiteli, že zdaj bi bili „konstitu-cijonalci'' pokopani. Lani sta Suppan in Kaltenegger imela 130 in 129 glasov več kakor naša kandidata , letos sta jih — in to le na podlagi gori graja-nega volilnika — vlovila 46 več! M e s tj a n i ljubljanski so djansko pokazali, da so siti prajzovske pesmi j^die Wacht am Rhein^S in da hočejo biti domači, svoji med svojimi!
Zmaga moralična je tedaj tudi že zdaj v Ljubljani naša; Ljubljana se je spet pokazala glavno mesto slovenske naše domovine. In kako sijajen, tudi po številkah, bil bi izid letošnje volitve, ako bi bili vsi^ ki se sicer med narodne može štejejo, storili svojo dolžnost in bi bili prišli volit. Volišče je spovednica, pri kteri se vsak državljan spovedati mora, ktere vere je: ali je naš ali ne. Neči murne mu biti o volitvah, na kterih je sedanji čas sila veliko ležeče, je pregresek zoper državljansko, domovinsko dolžnost; kdor
pa je v tako važnem času cel6 plašljivec, tak-------
Oj! če to so domorodci, Ce od njih pomoč se čaka Za pravico in svobodnost,
Gorj^.....(itd. glej pesem „Domorodci'^ v
„Novicah^< 1848. 1.)
Al pustimo danes to na strani in povejmo še,   da tudi naša kupčijska in obrtnijska zbornica je iz-
volila prejšnja poslanca narodnjaka V. C. Zupana in Jan. Horaka.
Po takem pridejo vsi   prejšnji narodni poslanci od prvega do zadnjega  v deželni zbor.
Veliki posestniki pa so si, ker se naši možje premlačno poprijemajo volitve, tudi izvolili svoje prejšnje poslance in pošljejo v zbor: bar. Otona A pf al trem a, grofa Hiacinta Thurna,   grofa  Aleks. Auersperga,
frofa   Lud.   Blagaja,   pl.   Vikt.   Langerja,    grofa [argheri-a,   barona Rastema,   Franca R u d e ž a, dr. viteza Zavinšeka  in  pa  Deschmana.
Po vsem ima tedaj novi zbor stari obraz; — čemu tedaj je bil razpuščen? čemu našim ljudem nakladati toliko truda in stroškov, toliko ljudem v taki hudi zimi zdravje in življenje v nevarnost staviti. Dežela je pač po takem glasu govorila, da ne mara za Auerspergovo ministeratvo.
—   {Deželni zbor) se je začel v ponedeljek in bode menda juter končan. Dopisi od mnogih strani, kterih danes še vseh natisniti nismo mogli, so današnjemu listu vzeli toliko prostora, da moremo danes iz zbora le malo omeniti, pridržaje se obširniši popis za prihodnji list. — Imenovan za deželnega glavarja je grof Aleksander Auersperg, bivši c. k. okrajni glavar v Litiji, poslanec velikih posestnikov. Ker je gosp. grof iz manjščine zborove vzet, kaže ministerstvo, ki se hvalisa za ustavoverno, s tem imenovanjem, da mu za navadni parlamentni običaj ustavnega življenja celo nič mar ni. To razodevajo pa nikakor ne moremo odobriti demonstracij na galerijah o prvem zborovanju; ^reli politikar se varuje posnemati tacih osebnih scen, ki smo jih slišali od razuzdanih Dunaj čanov na vseučilišču nedavno. Za podglavarja je imenovan spet g. Peter Kozler. — Do danes ste bili dve seji; doživeli smo nektere take čudne reči, da nas srce boli. Glavna stvar — volitev v državni zbor — pride |utri na vrsto. Naša misel je zmirom bila ta, da naši poslanci morejo iti v državni zbor tak, v kterega je klical presvitli cesar pod ministerstvom Hohenwarto-vem v dognanje toliko potrebne sprave med narodi avstrij anskimi. Vsako drugo zborovanje je Sisifovo delovanje. „Was konnen die zwanzig oder dreissig con-servativen Stimmen der Tiroler, Vorarlberger und Krai-ner gegen die erdriickende Majoritat der „Liberalen"? Hochstens derselben ein oppositionelles Relief bieten. Und zu solchem Kanonenfutter sind unsere Abgeordne-ten zu gut^* — piše časnik iz Inspruka,   in prav ima.
—   {Iz deželnega odbora.) Za napravo konkurenčne ceste iz Velikih Lašič na Bloke po drugem tiru je deželni odbor sklenil dovoliti 2000 gold. podpore, ako se dotične občine zavežejo, da bodo preloženo cesto same posule, in ako se to delo začne in izpelje precej prihodnje leto. — Prošnjo županstva na Vačah za razdelitev skupnega pašnika, na kterem nima cela soseska, ampak le nekteri upravičeni pašno pravico, j^e deželni odbor v tem smislu rešil, da naj se zarad razdelitve omenjenega pašnika ravnajo po določbah državljanskega zakonika (XVI. poglavje).
—  (Gosp. PirkerjUf enemu izmed glavnih agitatorjev ljubljanskih in predsednika pri konstitucijonalni skupščini za volitev ljubljanskih poslancev v deželni zbor.) Naj Vam in občinstvu odgrnem razloge, ki so me vodili, da se nisem dal preplašiti Vašemu žuganju ter da nisem volil kandidatov, ktere ste me silili voliti. Izmed mnogih hočem navesti samo tri; ti so: a) ker Vaša kandidata nista bila niti vladna niti večinska ljubljanskega mesta, ampak tistega društva, kterega nas varuj Bog; b) ker ona nista domačina, ampak tujca, in c) ker se mi zdita prijatelja Prusije, sicer ne bi bila prevzela kandidature od društva, ki gojeva ljubezen do
Prusije, pri vsaki priliki prepevaje „Wacht am Rhein^C Zdaj Vas pa še vprašam : ali so učitelji neodvisni ali ne? Od mnogih strani se je novi šolski postavi pela tudi ta slava, da bodo učitelji, odloživši jarem cerkveni, popolnoma neodvisni. Jasna „ilustracija** o tej zlati „neodvisnosti" pokazala se je v Ljubljani 14. dne t. m. o volitvah poslancev za deželni zbor. Ljubljanska srenja vzdržuje 4 ljudske šole, ktere imajo 10 učiteljev in 2 kateheta. Mislili smo in še mislimo, da vsem srce bije za ndrod. Ali kaj so pokazale zadnjo volitve? Katehetoma je magistrat dan volitve preklical volilno pravico, ktero sta že imela v rokah; 7 učiteljev, kterim se je žugalo , da ne dobe više plače ali pa da se jim še kaj hujšega pripeti, ako ne volijo kandidatov, ktere je nasvetovalo konstitucijonalno društvo, se je očitno zbalo voliti po svojem prepričanji ter so volili nasprotnika naša, eden menda ni prišel volit, in samo dva sta imela poguma dovolj, da sta ostala narodu zvesta.    Oj zlata neodvisnosti
—  Gosp. Pr. Lesjaku, profesorju pedagogike na Ijublj. bogoslovji, ki je pri zadnjih volitvah v Ljubljani glasoval za tako imenovana liberalna kandidata, so njegovi učenci bogoslovci poslali nezaupnico, češ, da drugače uči, drugače ravna.  -— Prav so storili!
—  {Naznanilo sL Čitalnicam in pevskim društvom.) Ljubljanska čitalnica je založila avtografični natis sledečih moških zborov:
Prva    pola „Cigani", zbor, sklad. F. A. Vogel.
Druga    „    „Nad zvezdami", pogrebna, sklad. Grrundmann.
„        „    „Psalm", cerkvena ali pogrebna, sklad. Fr. Gerbic.
„        „    „Na gomili", pogrebna.
„        „    „Pogrebna",         „          sklad. Kreuzer.
Tretj a    „    „Samo", zbor, sklad. Foerster.
„        „    „Plahe deklice", čveterospev, sklad.  Češka. Četrta    „    „Na boj", zbor, sklad. Foerster.
1}        »    „Večerna", čveterospev,  sklad. Rihar.
„        „    ,,Zapuščena", Čveterospev, sklad. B. Ipavic. Peta       „    „Ura" , zbor, sklad. Glinka.
„        „    „Slovan", zbor, sklad. J. Vašak.
„        „    „Strunam", čveterospev, sklad. Dav. Jenko. Šesta      „    „Ponočni pozdrav", zbor, sklad. A. Nedved.
„        5,    „Zakletev viharja", zbor, sklad.  Diirer.
„       „    jjVošilo", zbor, sklad. Skraup.
Sedma    „    „Zlatomašnik" (Partitura), sklad. V. Valenta.
Omenjene pesmi se dobijo po jako nizki ceni. Vsaka pola veljd le 6 kr., tedaj štiroglasno 24 kr. — Naro* čila in denar sprejema čitalničnega pevskega zbora blagajnik g. Franjo Drenik v Ljubljani.
—  „Sokol" je napravil letošnjo prvo veselico dne 7. t. m. v spomin rojstnemu dnevu pesnika Preširna^ Jako elegantno upravljeni novi stekleni salon, in pa druge prostorije čitalnične restavracije je napolnilo odlično občinstvo, ktero je zabavalo sviranje vojaške godbe in pa izvrstno petje izurjenih pevcev. S postrežbo in drugim zadovoljni gostje so veselo in z nado zapustili čitalnico, da se njim bodo še mnogokrat napravile take veselice.
415