P a s i z e m I j e. Spisal Fr. Govekar. (Dalje.) Merzli pas zemljc. Oba merzla pasa sta iz dveh okroglih poveršin, kteri ste skoraj %„ del zemlje. Severna ali polnočna stran obsega severno morje, evropejsko, azijsko in amerikansko obrežje, južna stran pa južno morje in še šesti del sveta. V tema pasonia so dnevi in noči dolgi po 1 — 6 mescev. Letna časa sta le dva, brez posebno občutljivih prestopov, nanireč: dolga in zeld huda zima, in prav kratko, včasih prav gorko poletje. Tukaj po leii po več mesecev solnce ne zaide, po zimi se pa zopet po več mesecev ne prikaže. Solnce je bolj podolgovate podobe, in se more s prostim očesom gledati, ter otaja in ogreva po leti zemljo toljko, da zamorejo prebivalci Islandije in Grenlandije nekoliko solate, krese, zelja, peteršilja iu krompirja pridelati. Se ve, da so še te rastline vse pokvarjene podobe in da tiidi niniajo tacega okusa in moči, kakor pri nas pridelane. Tukaj zemlja sama od sebe rodi le kako nialiovje, trave in zelišča, post. jelenuvec, islandski inah, jagode in zličnik. Po zimi, o času dolgih noči, v teh strašnih puščavah je vse, kakor da bi pomerlo. Še tako ^gibljivo, zibajoče, peneče in zaganjajoče morsko valovje zmerzne; ukleni in preraaga ga mogočna roka strašne zime. Svojo moč zima začenja meseca prosenca; mraz nastopi do 40 — 44° R. stopinj. Led je debel 15' — 20' in terd kakor železo; iz snega režejo štirivoglate strani, iz kterih si potem napravljajo svoja stanovanja. Vsa jedila in pijače zmerznejo, in še srebro tako zamerzne, da se da kovati. Sedaj pa pokaže narava očesu vso krasoto in lepoto, ki sijozamore kdo misliti v tem pasu. Kamor seže pogled, ni druzega, kakor sneg in led. Nepregledljive snežne pustinje in iz snega nakopičeni bribi se vidijo. YTes zrak je poln letečih snežnih drobcev, in od tod nezmerno migljanje in bliščanje. Mertvaško (ihoto raoti le hrušenje in bučanje viharjev, pokanje snega in zevajoče zemlje. Nabajajo se tudi na tem neizmernein snežnein polji po 60— 100 milj velike planjave s plavajočimi snežnimi hribi, kosovomi in plošcami. Taki plavajoči snežniki, po več mil dolgi, več sto čevljev visoko gledajoči iz morja, so naj veličastnejši prikazen merzlega pasa. Brodnarji jib že od daleč zapazijo, vsled daleč okrog razširjajočega mraza, in njih neizmerno belkaste svetlobe, kar imenujejo ,,ledeni ali merzli pogltd". Od blizo pa prekose vso barvino krasoto in bliščobo. Eni #;h plavajočih snežnikov so leskeče beli ko srebro, drugi zeleni kakor smarag, zopet drugi višnjevi, kakor jasno nebo. Sploh vse mavrične barve se v teh kristalnib veličanskih podobah leskečejo in spreuiinjajo, iz kterili privrd mnogokrat srebro-beli studenci. Cudovite so barve teh plavajočih snežnikov, pa naj živejša fantazija si ne more čudoviteje naslikati njih različnih postav in podob, ktere se pode v naglem tiru ena za drugo, ter se ined gromnim ropotoni ena ob drugo razbijajo in pogubljajo. Tukaj plavajo orja.ški kamenji z visokimi slemeni, verhovi in zidovi, tam razbito poslopje in ledeni slavo obloki, tani zopet kup piramid, i. t. d. Iles čaroben je pogled, kedar razliva namesto solnca čudna ,,polnočna zarija" v nje svojo čarovno svitlobo. Ulrinjajo se s černih oblakov zaporedoraa rudeči, višnjevi in rumeni plameni, kteri pa kmali zginjajo, da se poteai v toliko večjem številu in krasoti zopet očesu pokažejo. Združijo se potem v eni široki in svitel barvini obok, kteri se vidi na horizoutu. Okd ta spreinenjava vedno na novo mika, ker se ta prikazen vedno skriva in zopet prikazuje, miglja, se trese in ziba,.»ter se različne barvine luči sedaj gori, sedaj doli utrinjajo. Le prebivalci severnega tečaja in kitolovci obiščejo te žalostne in strašne puščave in otoke, kjer bivajo le beli medvedje, mroži in morski psi, ter se v valovili derve kiti, kašelote ali glavači, samorogci ali narvali, ploče ali katubali, in druge morske ribe, na ktere straži lako zvana morska hijena ali morski volk. Med temi strašnimi gosti najdemo tudi znanega slanika, in kakor znamenja pričajo, se mu mraz prileže, kajti o času drestitve priplavajo v obilnem številu k morskim brežinjam, kjer jih na milijone polove, ter jih potem v vse pase zemlje razpošiljajo. Na planjem se nahaja trume plašno letečih in gerdo vpečih morskih ptic, n. pr. potapljavec, gage, race, tanovšice ali galebi in druge, ktere se žive od ribjega lova, ter stanujejo in gnjezdijo po kamenji in votlinab o bregu morja. Zastonj pa išče in pogleduje naše okd po kakem drevesu ali germiču, kajti do 70° ne zamore dosti rasti, in še to, kar zraste, je večjidel le pritlikovec in pokveka. 0 sibirskem bre- govji so velike niočvirne planjave, bogata ribja jezera in reke, velike pustine z mahovjeni, travami in jagodami, po kterih tekajo severne lesice in volkovi, ter se mirno pasejo čede derježev,sobol, tudi velika bela podlazica in lesica. V severni Ameriki dela in stavi bober svoja slannvanja v reke, in serditi medved lov/ pasrče se bivole. V Sibiriji izkopavajo posebno čudne kosti nekega predčasnega slona, mamut imenovanega, tudi bivola in nosorožeca, ter iz tega sklepajo, da, ali je bila pred časom ta dežela zeld gorkejša, ali pa, da so to priče še vesoljnega putopa. Posebno čudna prikazen merzlega pasa zemlje je tudi otok Izlandija. Vkljub, da je ves otok vkovan v veden Ied, je vendar v njegovi sredini ognjišče vedno gorečfga ognja, ter meoe včasi iz svojeg.a široeega žrela visoko pod nebo strašno veliko in hudo razbeljeno kamenje in žerjavico, ktera se daleč v okolici ra/gublja. Zopet iz drugih krajev pa vrd vroči studenci iz znierznjene zendje po 20' debelimi stolpi po 80' visoko pod nebo, kakor iz unietno napravljenih vodometov. Prebivalci merzlega pasa morajo se boriti s pomanjkanjem in potrebo vsake verste. V severni Ameriki prebivajo Eskimo v svojib revnih iz kamenja, inaliii in zemlje ali snega narejenih bajtah, ktero si za silo razsvilljujejo z ribjo mastjo; oblačijo pa se od nog do glave v kožo morskega pesa, kterega znajo ubiti iz svojega iz štang narejeniga in kožo prevlečenega čolna. V severni Evropi in Aziji žive Laponci, Finlandci, Samojedci in drugi od nileka in mesa derježovega; z njegovo kožo pa se oblačijo. Tudi ga vpregajo, ter jim ta žival služi za vse potrebe. Kemčadalci vprezajo divjega pesa v seni, njih hrana so ribe in perutnina. Žive pa se ludi od lova lesic, sobolov in drugih kožuliastili živali. Prebivalci inerzlega pasa so navadno zeld majhne postave, (merijo le 4' — 5'), pogreša se (udi pri njih vsa omika, ker jim mnogoverstne potrebe in čas ne dopušča, da bi se po okoliščinah izobraževali. Vrendar vkljub vsej sili in potrebi oni ljubijo svojo doniovino in o njej v pesmih prepevajo.  (Dalje prih.)