SVOBODNA SLOVE NI JA LETO (ANO) XLIV (38) Štev. (No.) 17 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 9. maja 1985 V Cernu proslaviti 40 - letnico To vprašanje se človeku vsiljuje, ko bere in posluša kar svetovno razsežne priprave za slovesno obhajanje konca druge svetovne vojne v prvi dekadi maja pred 40 leti. Menda se delajo širom sveta obsežni načrti, kako naj bi se ta obletnica slavila kot vir blagodejnega miru po strašnih letih vojnega nasilja, klanja in razdejanja, ko je bil uničen nacizem in fašizem ter je zavladala mirna svoboda. Kakšen paradoks ! Ob koncu vojne 1. 1945 je padlo v komunistično sužnost veliko večje število prej svobodnih narodov, kot jih je bilo pred vojno pod nacistično ali fašistično knuto. In „blagodejni“ mir se je prav kmalu po koncu vojne spremenil v znamenito Churchillovo mrzlo vojno, kj- jo svet bridko čuti vse do današnjega dne. česa se torej spominjati in kaj proslavljati? Sicer pa 40-letna doba po doslej uveljavljeni in splošno priznani navadi in običaju, ni nobena pomembna obletnica, da bi jo svet po stoletja utrjeni praksi praznoval. Praznujejo se 25-letnica, posebno slovesno 50-letniea in potem še — vendar z manjšim poudarkom — 60- in 70-letnica; vsaka od teh ima tudi svoje ime: srebrna, zlata, diamantna in železna. Ob teh utrjenih obletnicah pade 40-letniea v popolno brezpo-membnost. Pa recimo, da se je pred 40 leti dogodilo nekaj tako velikega v pozitivnem pomenu te besede, da je resnično vredno proslavljati, ker iz tega dogodka teko velike in dobre, posledice za človeški rod. Nič takega. Nacistično tiranijo in načrte za nadvlado na svetu je nadomestila komunistična tiranija s svojimi naprti za zavojevanje sveta, ki se stalno stopnjujejo in so nevarnejši za svobodo na svetu od nacističnih u-tvar. česa se torej spominjati ob praznovanju zmage nad sovražnikom, t.j. Nemčijo, ki je ležala na tleh, brezpogojno poražena in strta? Naj nihče ne dela napačnih sklepov, češ, poražen je 'bil Hitler in nacizem, ne Nemčija. Tak sofizem ni na mestu, kajti Hitler in Nemčija sta bila eno in isto. Zaradi te resnice se pojavljajo med pripravami za proslavo 40-let-nice gotove težave in komplikacije, ki zastrupljajo odkritosrčne in iskrene vezi med zmagovalci in premagancem (Nemčijo). Kako naj izzvenijo slavnostni govori odgovornih državnikov, da ne bo nobena stran neprijetno ali celo škodljivo prizadeta? Ali naj predsednik Združenih držav osebno obišče taborišče smrti, zloglasni Dachau ali naj tak obisk odkloni, da bi prehudo ne ranil nemške občutljivosti s poudarkom te neizbrisne sramote nemškega naroda? To je le eden od zapletenih problemov, ki bi jih bilo pred proslavo treba pametno odrinit; vstran ; pa je še polno drugih. Kaj napraviti, recimo, z udeležbo Sovjetov, ki držijo v svojih kleščah tretjino nemškega naroda? Kako zastreti temno usodo Berlina, te anomalije v svetovni zgodovini, ki napravlja s svojo ureditvijo proslavljanja sedanjega miru za nekaj smešnega? Tembolj ker na demarkacijskih črtah hladnokrvno streljajo „zavezniške“ oficirje! Že lanska proslava 40-letnice zavezniškega izkrcanja v Normandiji so Nemci tolmačili kot neprijateljsko dejanje1, ker k proslavi niso bili povabljeni nemški predstavniki, čemu delno zaceljene rane znova odpirati? Kar se nas Slovencev tiče, je 40-letni spomin na dogodke ob koncu vojne globoko občutje največje tragedije naroda v vsej njegovi zgodovini. Brez svoje krivde je pod nasilno roko stalinističnega komunizma za dolgo dobo zgubil dragoceno svobodo, ki po njej hrepeni in se zanjo na svoj način bori do današnjega dne in se bo čez. Objokuje TB-bo objokoval do konca dragoce- Pogled po Evropi FAZ, (Die Welt v marcu 1985 (Prir. P. D.) Osmi maj v Sloveniji Die Welt, marca 1985. (Prir. P. D.) V zadnjem času so srbski nacionalisti razbili v Beogradu več trgovin, katerih lastniki so jugoslovanski državljani albanskega porekla. Baje se Srbi čutijo ogrožene v svojem narodnostnem Obstoju. Na Hrvaškem pripravljajo proces proti 23 „nacionalističnim teroristom“. Te so v zadnjem času zaprli v Zagrebu, Varaždinu in Osijeku in jih obtožujejo, da so pripravljali bombne napade na važne objekte v raznih krajih. Iz poročil tamkajšnjega notranjega ministrstva pa se zaznava, da bo politična policija istočasno obtožila tudi Zvezno republiko Nemčijo, kakor tudi katoliško Cerkev na Hrvaškem. Notranji minister trdi, da se dejanski organizatorji teh sabotaž prav za prav nahajajo v Zapadni Nemčiji, ki so v zajetih grupah dobili dobre zavezni. ke. Te skupine naj bi bile pod Vplivom hrvaških „kleronacionalistov“, ki svoje ideje širijo preko veroučnih ur ter preko raznih organiziranih srečanj in romanj. Po podatkih beograjskega statističnega urada so v Jugoslaviji življenjski stroški samo v mesecu februarju poskočili za 3.8%. To pome. ni, da se je od januarja t. 1. pa do marca življenje podražilo za 14.7%, od februarja 1984 pa za 61.6%. Po-đraži’a so se živila, tobak, pijače, poštnine, najemnina in prevozni stroški. V jugoslovanskem izvozu pa se je v tem obdobju pokazal precej- šen padec. V prvih dveh mesecih t. 1. so Jugoslovani izvozili za 237.3 milijard dinarjev, kar je 7% manj, kot v lanskem letu v istem obdobju. Uvozili pa so za 23% več blaga in to v višini 331.9 milijard dinarjev. Na zapad je prispelo pismo, katerega je leta 1983 napisal sedaj že umorjeni poljski duhovnik Popie-luszko. V njem piše, da so ga poljske komunistične oblasti že takrat zasledovale in mu delale težave. Dvakrat so vlomili v njegovo stanovanje in enkrat so mu že vrgli bombo. Obdolžili so ga, da je zlorabljal svobodo v izvrševanju duhovniških dolžnosti ;n so ga že takrat zaprli. „A to so vse le primitivni poizkusi, da bi mi otežkočili delo“ — je napisal — „toda obstojajo večje in važnejše reči. Prepričan sem, da je vse kar delam, pravilno. Zato sem pripravljen na vse!“ — je zaključil. Evropski časopisi so v zadnjih mesecih dostikrat pisali o težavah, katere ima jugoslovanska komunistična vlada, tako na gospodarskem, še bolj pa na političnem polju. Spričo oslabljene centralne vlade in vedno glasnejših kritik so se posamezne republike bolj osamosvojile. Centralna vlada poizkuša na vse načine, da razpoke ne bi bile preveč vidne, a vendarle je V. Meier konec marca končal svoj dopis v FAZ s stavkom: „Danes stojimo pred vprašanjem, v kakšni meri so stranka in njeni organi sploh še nosilci skupnega mnenja in volje?“ DRŽAVNA HIMNA OSTANE Precej let je že potekala v Jugoslaviji anketa, kakšna naj bi bila nova jugoslovanska himna. Spraševali so ljudi, razpisali natečaj, po časopisju je mrgolelo raznih mnenj (ki so bila večinoma, da naj ostane kar pri starem). Že od vsega pričetka nove Jugoslavije so imeli probleme s himno: Najprej je bila to nov prevod stare panslovanske himne na poljski napev Hej Slovani. Ko se je Tito skregal s Stalinom, s-o nehali prepevati drugo kitico, ki pravi: Z ruskih step veliki Stalin kliče zmagovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito... Še pozneje so omahovali med In- ternacionalo in predlogom, da se igra samo glasba, besedila pa se ne poje. Želeli so, da bi v novo himno prišli novi pojmi „socialističnega samoupravljanja“, kar ne zveni ravno preveč poetično ali bodrilno. V razpisu za novo himno so nekateri v besedilo vnašali besede kot so Tito, socializem, samouprava, itd. Komisiji za novo himno je bilo vsega tega dovolj. Izjavila je, da je večina predlogov bile za glasbo stare himne Hej Slovani, a z novim besedilom, ki pa ni ustrezalo. Zato je sklenila, da ostane še naprej kot jugoslovanska državna himna — začasno seveda — stara glasba in besedilo (seveda brez tiste kitice o Stalinu in Titu). SLOVENCI IN NAROBNA SPRAVA V Jugoslaviji, posebno pa v Sloveniji, se slišijo zahteve po spravi med komunisti in njihovimi nasprotniki. Slovenci krepko razpravljajo, da bi postavili spomenik slovenskim „belogardistom“ in domobrancem, ki ne medvojne žrtve, padle iz ideološkega sovraštva med brati, in morilčeve borbe za oblast; posebej plaka nad pomorom 12.000 borcev tik po vojni, ki so v mukah padali v kraške jame, ker so imeli drugačen, svoj, koncept o srečni bodočnosti naroda, pa so zgubili življenje, čast in dobro ime. Kdor med nami se teh mučenih junakov spominja samo ob raznih obletnicah, in ni pripravljen stalno delati in žrtvovati za to, da se njihovo ime opere lažnivega blata nasprotnikov in se uresničijo njihovi ideal; — ta ni vreden, da ga zemlja nosi. Oni dogodki so v naši duši in v našem srcu, v naši misli in volji; živo jih začutimo, kadar koli se spomnimo na ljubo domovino. In to se zgodi zelo, zelo pogosto. so se v drugi svetovni vojni borili proti komunistom, a so bili leta 1945 masovno pomorjeni. Sbbski pisatelj Beckovič zahteva spravo med srbskim narodom in se začuden vprašuje, kako more komunistična partija spričo vseh težav, v katerih živi dežela, še naročati svojim članom, da naj na pokopališčih zbrišejo z grobov imena tam pokopanih oseb, ki so se med vojno borile na strani protikomunistov. Predlaga, naj bi se v Srbiji ponovno vpeljal, večstrankarski politični sistem in sicer takšen, kot je bil pred prvo svetovno vojno. Pa tudi želja po sprav; med hrvaškimi demokratičnimi komunisti, klerikalnimi nacionalisti in krščanskimi demokrati je vedno loolj glasna. Zato ni čudno, če vodilni Ideologi jugoslovanske partije zaskrbljeno svarijo pred nevarnostjo tkzv. „duhovne kontrarevolucije“. Namen lete naj bi bil, da b; se sedanji sistem razdvojil. To gibanje naj bi imelo oporo v politični emigraciji, ki pa naj bi imela posebne namene s tkzv. liberalno frakcijo v Zvezi komunistov. Komunistični režim v Jugoslaviji razpravlja, kako bi praznovali 40. letnico konca druge svetovne .vojne. (Slovenska mladina pa se je uprla, da bi se to praznovanje vršilo z iz Beograda odločeno veliko vojaško parado. V svojem listu „Mladina“ dopisniki vprašujejo, kolikšni bi bili stroški takšne „demonstracije oblasti in moči“, in smatrajo, da jo oblasti hočejo le zato pripraviti, da bi ljudstvu pokazali svojo moč. Ta parada naj bi se vršila 8. maja. Zanimivo je mišljenje slovenske mladine, ki se upira dosedanjim komunističnim ritualom. Da se ti pokreti vršijo vprav v Sloveniji, ki je najbolj zapadno misleči in gospodarsko najbolj razviti del Jugoslavije, je zelo zanimiv simptom. Zato je pred kratkim komunistični vodja Andrej Marinc javno svaril pred silami, ki so se pojavile v Sloveniji in ki zahtevajo več političnih strank. Ugotavljal je, da se je tudi v Sloveniji pojavil evropski val „neo-konservativcev in antikomunistov“. Napadel je „koketiranje“ marsikaterih Slovencev z „zastarelim meščanskim liberalizmom“ in tudi vse tiste, ki zagovarjajo „vizijo krščan- ske Srednje' Evrope“. Končno je nakazal „nevarnost“, da bi se ponovno vzpostavil stari družbeni red. Kdo bi .si pred 40 leti upal prerokovati, da se bo morala edinovlada-joča stranka po komaj enem obdobju človeškega življenja bati, da bi se povrnila stara meščanska demokracija? Takrat so namreč Titovi partizani vkorakali v Ljubljano kot „veliki“ zmagovalci in „edini“ nosilci upanja za „čudovito“ bodočnost Slovenije... FAZ posnema članek iz ljubljanskega mladinskega časopisa „Mladina“, kjer pisec trdi, da bi bila največja iluzija, če bi kdo upal, da b'i kakšna vojaška parada lahko ojačila bratstvo jugoslovanskih narodov, ker ,ne bi rešila nobenega problema. Potešila bi le častihlepje nekaterih posameznikov, a ljudstvo bi razdelila na dve skupini. „Denar za stroške bi se že dobil“ — pravi — „saj so oblasti povišale uvozni davek na pomaranče in drugo južno sadje. Tudi zdravila so dražja in brez dvoma je v rekordno visokem vojaškem proračunu vštet tudi izdatek za to vojaško parado. Krizantema lepega spomina V začetku leta se je zbralo večje število koroških Slovencev v osrednjo dvorano Slomškovega doma v Celovcu. Duhovniku Vinku Zaletelu je predsednik Krščanske kulturne zveze dr. Janko Zer-zer, podelil letošnjo Tischlerjevo nagrado. Zaletel je’ doslej šesti dobitnik te nagrade, ki jo Krščanska kulturna zveza v Celovcu podeljuje za slovenski narodov zamejstvu zaslužnim ljudem. Večernemu shodu ob podelitvi nagrade so dajale prisrčno ozračje pesmi, ki jih je zapel melšani pevski zbor Jakob Petelin (Gallus pod vodstvom Jožeta Ropitza. Vse goste je pozdravila Micka Opetnik, podpredsednica Kriščanske kulturne zveze, upravičenost nagrade je utemeljil predsednik zveze, dr. Janko Zerzer, v imenu ljubljanskih škofov pa je Zaletela pozdravil kanonik ljubljanskega stolnega. kapitlja Melhior Golob. Drugo leto bo pol stoletja, kar je Zaletel duhovnik. Doma je iz Šentvida pri Ljubljani, po vojni je služboval po raznih koroških župnijah. Odrskim deskam je posvetil 3'5 let svojega življenja, režiral 110 iger, med njimi veliko radijskih — tudi Drabosnjakov Pasijon, vrsto Šlpicarjevih narečnih iger, v Vogr-čah je z otroki posnel dvanajst otroških iger in prizorov. Misterij „Brezmadežna“ si je na Koroškem ogledalo okrog 6000 ljudi. Uspešno je njegova igralska skupina uprizarjala po koroških vaseh Miklovo Zalo in Martina Krpana. Zaletela si ni mogoče predstavljati drugače kot s fotografskim aparatom. Veliko je potoval in spoznaval kraje, kjer živijo naši rojaki. Celovška Mohorjeva je natisnila tri njegove potopisne knjige o Indiji, Daljnem Vzhodu, Afriki in Južni Ameriki. Povsod je delal barvne diapozitive, število teh je okrog trideset tisoč. Ob posnetkih je pripravljal predavanja, vseh okrog 2000, ki. jih je imel na Koroškem, Primorskem, v vseh slovenskih središčih v Južni in Severni Ameriki ter v Avstraliji. Imel je tudi nad štirideset radijskih predavanj. Svoje poslušalce je tako seznanjal z življenjem rojakov v najrazličnejših krajih sveta, s pomembnimi cerkvenimi in kulturnimi dogodki, narodnimi običaji, lepotami Koroške ter z drugimi znamenitimi kraji po svetu. Tak je bil Zaletelov prispevek pri izobraževanju odraslih. Nagrajencu je posebej čestitala pesnica Milka Hartmanova, lanska dobitnica nagrade. Vsem se je na koncu slavnostnega dela večera zahvalil nagrajeni Zaletel; čeprav skromen, ni skrival veselja: „Vesel sem, ker mi to priznanje podeljuje Krščanska kulturna zveza, kajti vselej sem z njo in zanjo delal. Vesel sem zaradi vas vseh, ki ste tukaj. Da se vas je toliko zbralo tu v Slomškovem domu, kar ne morem verjeti. Navsezadnje se bom le prevzel, da pač nekaj sem!“ Pa se ne bo. (Po „Družini“) Med nas je usekalo... Ob 40-Ietaalci našega begunstva L. P. . Am. dom. 9. apr. 1985 Die Welt, marca 1985 (prir. P. D.) V meglenem, zgodnjem jutru devetega maja so partizami zasedli Ljubljano. Brez strela. Na čelu velikega sprevoda se je zvijala velika rdeča zastava s kladivom in srpom. Silva je gledala skoz okno, Kakor na ukaz so rasle zastave z vseh hiš. Pri Pavčevki sta viseli obe: rdeča s srpom in kladivom in narodna z veliko rdečo zvezdo. Nekje pred magistratom je moral stati zvočnik in divje šumenje koračnic se je razlivalo po Starem trgu. Vpitje množic se je sunkovito zadiralo v jutranje nebo. „Živela svoboda, Živel Tito, Živela KP!“ Kakor grom od daleč so bučali glasovi. „Smrt izdajavcem!“ Vreščeča množica je povzela geslo in razdivjani valovi neznanskega vpitja'so butali na vse kraje. Zaprla je okno in se umaknila nazaj. In ko je stala sredi sobe ter prisluškovala rjovenju že čisto zariplih glasov, se je nehote pričela umikati še globlje. Imela je občutek, da po cesti tulijo živali, ki jih nekdo po načrtu spušča iz velike kletke. Del človeškega plazu je drvel zdaj po Starem trgu. Natančno je slišala topotanje nog in množica ženskih glasov je brez prestanka skandirala : „Ti - to, Ti - to, Ti - to!“.... Rdeča zastava na oknu Pavčevkinega stanova/nja je rdečila tudi njeno okno. S čudnim, gnusnim občutjem je odšla v kuhinjo. (Krnel Mauser: Ljudje pod bičem /., str. S18.) Gonja zoper Metodovo leto 1 Tone Mizerit IZ aVLJENJA V ARGENTINI V Velehradu, mestu na Moravskem v češkoslovaški državi, so se 6. aprila letos z'brali češkoslovaški škofje in duhovniki ter na tisoče vernikov, da proslavijo spomin blagovestnika Slovanov sv. Metoda ob 1100-letnici njegove smrti. S tem se je začelo Metodovo leto, ki bo zajelo ves katoliški svet. Na Dunaju, v Rimu, Vareseju in še marsikje drugod bodo s tem v zvezi mednarodna zborovanja. Čeprav je bil letošnji 6. april delovni dan, so verniki veliko baziliko v Velehradu do kraja napolnili, veliko pa jih je ostalo tudi zunaj njenih zidov. Praški nadškof kardinal Tomašek je pri službi božji prebral poslanico papeža Janeza Pavla II., v kateri sv. oče poziva duhovnike in vernike k pogumnemu iz-pričanju vere. Tudi sv. Metod ni navzlic raznim političnim nasprotjem in oviram s strani cerkvenih krogov nikdar izgubil poguma, češkoslovaiški duhovniki in verniki naj neustrašeno pričajo za Kristusa sedanjim in prihodnjim rodovom ter sprejemajo sedanjo zgodovinsko danost v prepričanju, da je tudi ta del božjega odrešilnega načrta. Vse pa je papež povabil k edinosti z Apostolskim sedežem in poslušnosti cerkvenemu učiteljstvu. TAJNA NAVODILA KOMUNISTIČNE PARTIJE Že pred pričetkom Metodovega leta pa je češkoslovaška komunistična stranka poslala na oblasti, partijske organe, znanstvene ustanove in sredstva obveščanja navodila, kako naj se vedejo in ukrepajo ob cerkvenih slovesnostih v čast sv. Metodu. V njih je med drugim rečeno: „čeiščenje Cirila in Metoda je dobilo pretirane razsežnosti. Temu botruje vatikanska „vzhodna politika“, ki se poslužuje ekumenizma, da bi prodrla v Češkoslovaško in druge evropske socialistične države. Pobudnik te politike je papež Janez Pavel II., ki bi rad prikazal evropsko kulturo kot sad krščanstva. Ta propaganda poudarja, da se imata češki in slovaški narod zahvaliti bizantinskima odposlancema Cirilu in Metodu za svojo kulturo in za svojo državnost. Vatkan že nekaj časa pripravlja praznovanje obletnice Metodove smrti z mednarodnim srečanjem, ki bo letos oktobra v Rimu. V ZR Nemčiji nekaj podobnega pripravljajo v drugi polovici isto aprila; se bo ponovilo na Dunaju. Jasno je, da se bodo teh zborovanj u-deležili številni češki in slovaški emigranti. Ni treba posebej opozoriti, da bo vse to imelo proti češkoslovaško obeležje.“ OBLATITI SPOMIN SOLUNSKIH BRATOV Na ta način je češkoslovaški režim začel svojo vojno proti Metodovemu letu. že prej je molče obšel vabilo kardinala Tomašeka sv. očetu, da se udeleži jubilejnih svečanosti, čeprav je prejel prošnjo češkoslovaških katoličanov z 20.000' podipisi, naj povabi papeža na omenjene proslave. Češkoslovaška partija je tudi sklenila organizirati poseben simpozij v Nitri na Slovaškem v dneh 14. in 15. maja letos. Tu naj bi se dokazalo, da sta apostola Slovanov prišla kot predstavnika bizantinskega kolonializma, da ni v Velehradu nobenega groba z ostanki nadškofa Metoda in da sta solunska brata Slovane usužnjila Rimu. To „znanstveno marksistično“ obravnavanje Cirila in Metoda naj bi odvrnilo ljudstvo od češčenja teh svetnikov. Dokler vidi narod v njih začetnike svoje kulture in očete svoje narodnostne identitete ter hodi na Metodov grob, bodo napori partije vedno udarili ob zid verske obnove, ki ji dajeta ta svetnika neprestanih novih vzpodbud. Partija se jih enostavno boji, ker ogrožajo njen obstoj. PROTEST PRAŠKEGA NADŠKOFA Praški nadškof Tomašek, ki mu je, prišel omenjeni dokument partije hitro v roke, k temu ni molčal. Predsedniku partije in države Husaku je poslal pismo, v katerem protestira proti izkrivljenemu prikazu zgodovinske resnice o poslanstvu Cirila in Metoda. To, da partija poudarja samo kulturni vidik v delovanju svetih bratov, ne omenja pa njunega verskega in misijonskega poslanstva ter njih pomena za državni razvoj, očitno priča o nameri partije, da osiromaši njuno versko češčenje. Kardinal je ogorčen nad takim ravnanjem. „Pobude in slovesnosti,“ pravi v protestnem pismu, „s cerkvene strani v zvezi z jubilejem sv. Metoda doslej nikoli niso imele protidržavnega značaja niti ogrožale edinosti in varnosti naše države. In vendar se bije plat zvona kot da bi 'bila ogrožena republika.“. V pismu uredništvu časopisa „Tribuna“, ki je dopustilo objavo napačnih zgodovinskih podatkov o blagovestnikih Slovanov pa protestira nadškof zlasti proti vsebini članka „Delo bratov iz Soluna — legenda in resničnost“. V članku mrgoli potvarjanj zgodovine in grobih napadov na sedanjega papeža. Partijcem pač ne gre v račun, da Cerkev poudarja predvsem versko in duhovno poslanstvo sv. Cirila in Metoda. In da ju sv. oče stavi pred oči češkoslovaških državljanov kot pogumjia moža, „ki se nista ustraišila postavljati Na dan 1. maja je predsednik države dr. Alfonsin govoril v parlamentu. Znova govorjenje?, so se čudili mnogi državljani, ki ne poznajo lastne ustave. Ta predvideva, da se vsako leto 1. maja prične redno zasedanje narodnega kongresa, in da mora ta dan predsednik države predložiti predstavnikom naroda neke vrste bilanco nad preteklim letom. Uspehi in neuspehi vlade naj bi se tam zvrstili. Predsednik pa je to priliko tudi 'izrabil, in kot na balkonu vladne palače znova napovedal hud boj inflaciji, drastične ukrepe v gospodarstvu, strog nastop proti vsemu, kar se zoperstavlja potrebnemu razmahu na sociogospodarskem področju. KO SAMA SI OSTALA En stavek iz predsednikovega govora je bistven za opis sedanjega položaja, in za morebitni 'izhod iz tega močvirja. Alfonsin je zatrdil : „Ena sama stranka ne more premagati krize1“. Mnogi opazovalci so ob tem menili, da škoda, da se radikali tega niso nekoliko bolj zavedali že ob samem nastopu. Poldrugo leto je preteklo preden je ta ideja pronicala do osrčja stranke, ki bi morala, po mandatu naroda, vodit'Lđelo pozida-vanja. Iz mnogih opozicionalnih strank, pa tudi iz mnogih drugih krogov padajo na vlado obtožbe, da je preveč ošabno nastopala v vodstvu države, da je bila gluha za nasvete in prošnje, da je tudi dobronamerna kritika natetela na oster odgovor, večkrat tudi z opazko o rovarjenju in pripravljanju državnega udara. Vprašanje’ je sedaj, ali se bodo, po tej zavesti, spremenila vladna nastopanja. Ni govora tu o kaki koalicijski vladi, gre :e ža večjo odprtost mnenju pozitivnih krogov. Mnogi dvomijo, da bi, kljub predsednikovi trditvi, prišlo v tem do kake spremembe. Nekateri pa so optimisti, in pri tem ko izražajo svoje nasvete o potrebi velikega narodnega soglasja, v katerega naj bi bile vključene ne le politične stranke, marveč tudi predstavniki podjetij, sindikati 'in tudi Cerkev. Preveč megleno je zaenkrat temeljev za novo družbo na osnovi svoje vere in v borbi za novo pravičnost in mir. Za ta načela sta se tudi bojevala in trpela.“ (J. K. — Kat. Glas, 25. apr. 1985.) BaBBBMaBBaBBBBaBBBaaBaaBaBBNBBBBBBaBaBBBBMBBBBBBaBaBBMB še vse, da bi se o tem bolj1 konkretno izrazili. NI CVENKA, NI PLENKA Par dni za tem je dr. Alfonsin govoril tudi številnim generalom in polkovnikom. Bilo je ob priliki nekega asa da, katerega so se udeležile tudi druge vladne osebnosti. „Zmotili smo se“ je tam dejal prvi mož radikalne vlade v navalu iskrenosti, pa tudi hvaležnosti, ker so se oborožene sile doslej pokazale bolj zveste ustavni vladi kakor pa marsikateri civilist. N'i pa zamudil prilike, da se je tam pohvalil z dobrimi odnosi, ki jih država goji do ZDA in predsednika Reagana. Zanimivo je, da je levičarska radikalna Vlada v boljših odnosih do vélikega severnega brata kot pa so bile pretekle desničarske vojaške vlade. Razlog je kaj enostaven: izredni zunanji dolg, ki ga ima država. Mnogi opazovalci trdijo, da še ni prišlo do dokončnega razkola med Argentino in Mednarodnim denarnim fondom le zaradi osebnega Reaganovega posega. Argentina nima denarja, 'in krvavo potrebuje novega sporazuma s Fondom. Medtem ko do tega sporazuma pride, je treba pokazati vsaj dobro voljo. Zarad; tega že prihaja do prvih sprememb v nižjih plasteh državnih funkcionarjev. Te bodo bistveno izvedene v sklopu državnih podjetij. Očividno je, da bo na tem področju priš'o prej do sprememb kot do privatizacije. Raz'og je jasen in enostaven. V državi, kjer vsak dan zapirajo podjetja zaradi pomanjkanja rem. labilnosti, kjer velik del industrije stoka v smrtnih krčih, se bo težko dobilo kupca za deficitna državna podjetja; Predsednik poslanske zbornice je kruto dejal glede privatizacij, da „deficitnih ne bo hotel nihče kupiti, tistih, ki pa noisijo dobiček pa ne kaže prodajati“. Torej je eno izmed predsednikovih besed raz balkona nad Majskim trgom že odnesel veter realnosti. NOVEMBER SE BLIŽA Tako intransigenti kot renovirani peronizem se trudijo, da bi znova obudili k življenju takoimenovano „multipartidaria“ — večstrankarsko povezavo. Smisel te obuditve naj b’i bila obramba demokracije, ne le s političnega stališča, temveč v splošnem narodnem življenju. Stranke se zavedajo, da če propade radikalna vlada, če država zaide v tak kaos, da bi bile oborožene sile domala pri- morane poseči vmes, bi izgubili vsi: stranke, država in narod. Zato si mnogi delajo posebne upe iz te povezave, katere naj bi se seveda udeležila tudi vladna radikalna stranka. Obenem se stranke pripravljajo na novembrske poslanske volitve. Intransigenti so v provinci Buenos Aires že objavili, da bo prvo kandidatsko mesto zavzel sam stari Oscar A-lende. S tem skušajo pritegniti velik del levega krila volilcev, zlasti razočarane odpadke radikalne stranke. Peronisti pa so izvedli enako bistro potezo. V provinci Buenos Aires, kj ima številčno največ poslancev, bodo na prva kandidatna mesta postavili svoje najboljše figure: 'bivšega - predsedniškega kandidata Luderja, in pa dr. Cafiera. Doseči morajo le še sporazum s polemičnim Herminio Iglesias, da ne bi s kako fanatično potezo ne podrl tega poizkusa. V prestolnici pa je prav tako možna kandidatura zdravnika dr-jMatera, ki je bil svoj čas predsedniški kandidat peronistično-krščan-skodemokratske koalicije. Nasproti tem osebnostim radikali nimajo kaj velikega pokazati. Njihove največje figure so na raznih vladnih mestih, in vsak dan bolj izgubljajo prestiž. To predstavlja za vladno stranko velik problem, ki ga doslej še niso mogli rešiti. MEDNARODNI TEDEN ZDA so napovedale Nikargvi gospodarsko blokado. Sandinistična vlada v Managvi je to smatrala kot napadalno potezo, se pritožila pri Združenih Narodih in prosila Varnostni svet naj obsodi ameriški ukrep. Ako upoštevamo, da so ZDA ena izmed članic Varnostnega sveta, ki imajo pravico veta, vidimo, da potezo, se pritožila pri Združenih naro-več le propagandnih dividendov. Pretrganje gospodarskih zvez za ZDA nič ne pomeni, za Nikaragvo pa je izredno hud udarec, ki ga pa bo trpel zlasti privatni del nikaragovskega gospodarstva. V BONNU So se zbrali zastopniki največjih industrijskih držav. Tam so se zbrali predsedniki Nemčije, Anglije, Francije, Italije, ZDA, Kanade in Japonske. Rezultati zborovanja niso jasni. Preveč zapleteno je svetovno gospodarstvo, a eno je očividno, in o tem je nenehno govoril tudi Sveti Oče: bogati so vedno bolj bogati, revni pa vedno bolj revni. RONALD REAGAN je zaključil svoj polemični obisk v Nemčiji s posebno ostrim protisovjetskim nagovorom, v katerem je omenjal berlinski zid, pozival k realnosti in trdil, da je dobra oborožitev edina obramba proti sovjetskemu ekspanzionizmu. Iz Nemčije je poletel v Španijo, kj«r je ravno tako doživel hude protiameriške demonstracije. Roza Snoj , 1. Na tuje po svobodo MORDA ČEZ TRI TEDNE, MORDA NIKOLI.. . 5. maja 1945 - prva sobota v mesecu. Zjutraj prišel Tone iz službe. Povedal je, da se domobranci umikajo z Dolenjskega in da gre voz za vozom, tudi civilistov, celo starejši ljudje in otroci. V Kočevju pa da so še boji. Šla sem v Ljubljano, da zvem kaj bolj točnega, a zastonj. Tudi v Ljubljani sama negotovost. Doma me je čakalo sporočilo, naj se ob enih zglasim na občini, kjer bo razgovor o morebitnem umiku pred partizani. Šla sem. Tam nas je bilo kar precej zbranih. Župan nam je povedal, kaj mu je okrajni glavar telefoniral. Seveda, da se mora za umik vsak sam odločiti. Nihče ni upal izreči: „Bom šel!“ Tako smo se razšli vsak s svojimi mislimi. Domov grede sem brata Severja kar naravnost vprašala, če mislita iti. Odgovorila sta pritrdilno. To je bila tudi naša odločitev. Hitela sem spravljati stvari skupaj in nalagala na ročni voziček. V Baragovo semenišče (zasilni škofovi zavodi) sem poslala po Stanka, ki je hodil v tretjo gimnazijo. Skuhala sem dva litra fižola in ga okisala, da ga bomo imeli za na pot. Tone je popravil kolesa. Ob osmih zvečer je bilo vse pripravljeno. Prišla je svakinja Francka, da smo ji izročili ključe. Vprašala je, kdaj se vrnemo. Odgovorila sem. „Morda čez tri tedne, ali tri mesece, tri leta, ali pa nikoli več“. Mnogo misli je rojilo po glavi. Kam? Zakaj? Zakaj smo tako štedili ? Komu smo kaj hudega storili ? Vse je prišlo tako na hitro kot v kihu. Toda čakati ni mogoče, dovolj so nam grozili. Pa čeprav se nam ne bi nič zgodilo, otroka ne smejo pogubiti s tem, da bi ga prevzgojili v komunista. Za hip je prišel domov Tonček, ki je bil pri domobrancih, da je videl, da odhajamo. Na kratko smo se poslovili. Govorili smo malo, saj smo bili vsi 'žalostni. Na nemškoitalijanski meji, ki je tekla skozi našo vas, se nas je precej nabralo iz . naše, ježenske občine, in iz Device Marije v Polju. Nemci so nam delali ovire. Končno so nas pustili čez mejo. Uvrstili smo se v dolgo kolono pri črnuškem mostu. Skozi našo vas so nas ženske spraševale, kam gremo, in nam branile, češ saj vendar niste nič žalega storili. To smo tudi sami vedeli. Tako je naša žalostna vrsta bila vedno daljša, eni z vozom in konji, drugi s kolesi in peš, Mi smo svoj voziček kar privezali k nekemu vozu. Tako smo šli skozi Trzin proti Mengšu. Tam smo prenočili- Naša družina v neki šupi s steljo. Zjutraj smo šli k maši. Nedelja, 6. maja. Kar dva voznika sta se nam ponudila, da nam peljeta prtljago. Šli smo v spremstvu gorenjskih domobrancev do Cerkelj. Tam so nas res prisrčno sprejeli. Preskrbeli so nam hrano, prenočišče in voznike za naprej. Obvestili so v vas Suho, naj nas oni siprejmejo in nam dajo prenočišče.' Ponedeljek, 7. maja. Prišli smo na Suho. Vaščani so bili preplašeni, kaj naj to pomeni in če bodo morali tudj oni iti. Drugače so nam lepo postregli. Torek, 8. maja. Peljali smo se proti Tržiču. Tu smo srečavali ljudi, ki so nas grdo gledali in vpili: „Kam pa greste, hudiči?“ Domobranci so nam preskrbeli prenočišče, čez Gorenjsko smo šli bolj počasi, da smo spotoma lovili novice o poteku dogodkov. Na žalost nam ni kazalo drugega, kot iti naprej. Sreda, 9. maja. Zjutraj že ob pol šestih smo se spet uvrstili v kolono in začeli križev pot proti Ljubelju. Voziček in dva kolesa smo potiskali v klanec. Avto, ki je peljal tudi nekaj naše prtljage, se je ustavil. Zato smo preložili na naš voziček našo prtljago in še nekaj od drugih in seveda še bolj vlekli. Na cesti se je drenjalo polno vozil. Nemci, Vlasovci in polno slovenskih beguncev. Vse je prehitevalo, drug čez drugega. Pogosto smo počivali, ker se je cesta zamašila. Ob cesti so ležale odvržene vsemogoče stvari, ki so jih puščali vojaki, ker niso mogli več vlačiti s seboj. Proti vrhu so bile barake, iz katerih so ljudje nosili razna živila, ki so jih pustili vojaki. Tisti, ki so bili z vozmi, so naložili fižola, konzerv in suhe zelenjave. Videla ,se je že cerkvica sv. Ane. Že smo imeli upanje, da smo blizu predora. Končno smo bili pred njim in tam čakali, da se izprazni, kajti nemški vojaki so imeli prednost. Šli smo tudi mi kmalu za rijimi. S stropa je kapljalo. Na razvoženi cesti so bile jame in velikanske luže. Naš voziček je odskakoval, da nam je vse začelo padati po tleh. Bila je tema, svetili smo z baterijami. Začelo se je svetlikati, bilo je konec predora. Zdaj smo začeli hoditi po klancu navzdol. Utrujene noge so se nam začele tresti. Prišli smo daleč v dolino do sv. Lenarta. Tam smo počivali. Kar povedo neki ljudje, da so v Borovljah partizani, ki razorožujejo Nemce, vse civile pa polove in vodijo v neko taborišče, kjer jim pobero legitimacije, češ da jih bodo izročili Tkovcem v domačem kraju... če je to res, nam ne kaže iti naprej. Šli so kurirji poizvedovat, kaj je na stvari. Dolgo ni bilo nazaj nikogar. Trudni smo sklenili počakati drugega dne tam. Kar nas obide strah, če morda partizani niso že obveščeni, da smo tam, in bi nas polovili. Ta misel se nas je oprijela skoro vseh. Mislili smo na pot nazaj proti tunelu. Toda trudni kakor smo bili se nikakor nismo mogli odločiti. A strah za življenje premaga Vse. Pustili smo voziček in vse, kar bi nas moglo ovirati pri hoji v breg, vzeli s seboj le nekaj živil in malo perila. Pustili smo precej vrednosti, ker sem doma naložila veliko stvari iz trgovine, da bi imeli za zamenjavo za hrano. Torej že drugič! Prej'' smo pustili hišo in trgovino, zdaj še to. Pri neki hiši so nam ocvrli jajca. Nisem imela teka, čeprav sem bila lačna. Hitro smo se vrnili nazaj v hrib proti tunelu. Večkrat smo počivali. Ko smo prišli do vrha, so šli nekateri naravnost skozi tunel, drugi smo pa premišljali, Če- ne bi prespali kar na ko- roški strani v barakah oh predoru. Končno smo se odločili tudi mi in šli za drugimi nazaj na gorenjsko stran. Ob pol desetih zvečer smo prišli iz predora, kjer je bilo povsod vse polno ljudi, ki so spali .na vozovih ali pa kar po tleh. Bilo je precej hladne. Eno uro smo že iskali prostor, kjer bi polegli. Končno smo ga naišli na nekih deskah. Robovi desk so nas tiščali in mraz nas je budil. četrtek, 10. maja. Vnebohod. Vstali smo z negotovostjo in premišljevali, kaj bo. Pripravljeni smo bili pometati še tiste nahrbtnike stran in v skrajni sili iti v hribe, v hosto. Moški so želeli, da bi šle ženske kar domov. Vzeli smo vsak svoje stvari in že zastavili pot navzdol proti Tržiču. Kako se bomo srečali s partizani in kaj bo Nekateri so hiteli, mi pa smo se malo obotavljali. Ko pridemo do cerkvice sv. Ane, srečamo prve domobrance, ki so nam šli naproti. Povedali so nam, da gredo proti Borovljam, da gre Rupnikov bataljon pregnat^one partizane in da pridejo za nami vsi domobranci. Rekli so, da beži na tisoče beguncev, tudi Srbi. Kdo bi nam kaj lepšega mogel povedati! šli bomo lahko naprej in ne nazaj! čudno se to sliši. A vsi smo vedeli: bolje v tujino kot v kremplje rdečih „osvoboditeljev“. Naročili so nam, naj počakamo sporočila, kdaj bo - pot odprta, šele proti večeru je nekdo omenil, da je praznik. Šli smo v Bornov grad in tam na tleh prenočili. Petek, 11. maja. še vedno se kar naprej pomikajo dolge kolone Nemcev, domobrancev in civilistov. Tudi mi smo že NOVICE IZ SLOVENIJE LJUBLJANA — V Parizu je razstavljala svoje grafike umetnica Tinca Ste-govec. V Salonu narodov je za svoja dela prejela srebrno medaljo. DOLSKO — Mo t čez Savo so morali razstreliti, ker je voda krepko iz-podjedla temelje. Napovedujejo pa že gradnjo novega mostu, ki naj bi bil zgrajen do letošnjega oktobra. LAŠKO — Pivo se je podražilo: v trgovinah stane pivo iz Laškega od 62-64 dinarjev, kar pomeni 20% več. Podražitev je bila potrebna zeradi višje cene slada in ječmena, dve važni surovini pri izdelavi piva. Skrbi jih toliko več, ker je prodaja piva že itak iz dneva v dan nižja. VOLČJA DRAGA — Novi zobozdravstveni materiali prihajajo iz Polidenta. Že dolgo je, kar so začeli z lastnimi izdelki nadomestiti uvožene. Zdaj razvijajo zobotehnični mavec, kompozite za zobne plombe in halogenske sverilke za polimerizacijo v zobozdravstvu. MARIBOR — Meteorologi iz zahodne Jugoslavije so se srečali 21. marca in pregledovali svoje delo. Prišli so do zaključka, da tehnično zaostajajo zaradi zastarele opreme, vendar položaj rešujejo z usposobljenimi ljudmi. ŽIRI — Alpina se z novo pogodbo postavlja na prvo mesto med dobavitelji smučarske opreme na Norveškem. V naslednji sezoni bo izvozila sto tisoč parov tekaških in trideset tisoč alpskih smučarskih čevljev. K Norveški se pridruži tudi Švedska, s čimer postane skandinavski trg več kot zanimiv. LAŠKO ^— Grajski stolp na Taboru nad Laškem so morali porušiti, ker se je na hitro začel nagibati in bi mogel poškodovati deset hiš v podnožju gradu. Stolp sam je praktično braz temeljev, huda zima in omehčane zemeljske plasti pa naj bi naredile svoje. CELJE —- Za narodov blagor so u-prizorili na odru celjskega ljudskega gledališča. Režijo Vinka Mörderndorfa kritik zavrže, ker „povzroči mučne trke med Cankarjevo strogo odrsko realisti-ko in njenimi miselnimi izpeljavami ter svojimi po vsej sili ,alogičnimi' domislicami, ki temelje — za povrh — večidel na zelo preprosti burkaški situacijski komiki." SEMIČ — Folklorna skupina je praznovala petinsedemdeset let obstoja. Bivši in sedanji člani so se zbrali in pripravili program belokranjskih plesov. Verjetno najstarejiše foklorno društvo je že leta 1910 nastopio na Dunaju in o tem obstojajo pisani viri. Po tem je čakali na odhod. Nemci so postali nestrpni in civiliste zadrževali. Zato so nekateri že kar lezli po strmini čez hrib. Ob desetih zvečer so nam Nemci dovolili pot — že v drugo —- skozi tunel. Na drugi strani je bila velikanska gneča vojaških vozil, vojakov in civilistov. S kolesi smo iskali prehodov in lezli naprej. Ob razsvetljavi raket smo nadaljevali pot, ki se je pogosto zabasala in smo se morali ustavljati. Končno smo prišli do tistih hiš, kjer smo prejšnji dan pustili voziček s prtljago. Seveda ni bilo sledu o njem. Nekaj naših deklet je pospalo kar po travi. Mi trije in nekaj drugih pa smo zlezli v neko šupo in tam prespali noč. Sobota, 12. maja. Počakali smo svoje ljudi, da smo se dobili vsi skupaj in preko klancev šli naprej. Na cesti drenj še kar naprej, živina je začela pešati, vozniki in ljudje vpili in prehitevali drug drugega, ropotali, avtomobili in pokale bombe. Pozneje smo zvedeli, da so nas z minometalci obstreljavali partizani, a k sreči je vse letelo čez nas. Kadilo se je, ko so granate zažigale hosto. Vse to nas je spravilo v nekakšno omotico. Končno smo le prišli vrh hriba, s katerega smo videli prve koroške vaši. Prišli smo v Podljubelj. Po kratkem počitku smo šli proti Dravi. Malo pred mostom smo zagledali prve angleške vojake. Nemci so nas še vedno odrivali, ’ da bi šli oni pred nami čez most. Pa je prišel Anglež in kar z roko Nemca odrinil, da smo šli v miru naprej. Ko smo prišli na drugi breg Drave, so angleški vojaki jemali domobrancem orožje. Mnogi so bili zato zelo potrti. sklepati, da je društvo še starejše. Od leta 1922 v tej skupini nastopa prav do sedanjosti domačin Anton Plut. LJUBLJANA — Z Belorusijo je bilo sklenjenih več pogodlb o blagovni menjavi v vrednosti šest milijonov dolarjev. To se je dogodilo med obiskom delegacije slovenske vlade v Minsku. KIDRIČEVO — Izparilnike (izmenjevalci toplote — po domače rečeno: del, ki je pritrjen na zadnjo stran hladilnika) iz Tovarne glinice in aluminija so začeli vgrajevati v slovenske hladilnike z ugotovitvijo, da so prav iste kvalitete kot uvoženi. Tovarna si prizadeva, da bi nudila čim več invalidom delovna mesta; zaenkrat je teh že čez tristo. AJDOVŠČINA — Nov silos za žitno zrnje upajo dokončati do konca maja. Vase bo sprejel do 13 tisoč ton zrnja. Z njim bo Mlinotest povečal skladiščne zmožnosti na 33 tisoč ton. LJUBLJANA — Na sejmu Alpe-A-drija je največ ljudi privabljal del, ki je namenjen človekovemu prostemu času. Najbolj so se zanimali za jadralne deske („surf"), čolne in jadrnice. Od prvih je veliko novega pokazal Veplas iz Velenja, ko je dosegel kakovost in razvitje, ki jih imajo uvoženi izdelki. Vendar imajo le redki izdelki zapisano zraven tudi ceno. A pravijo, da ni nič šikode, če jih ni, ker so za navadnega zemljana itak predragi. TRBOVLJE — Tekmovanje pihalcev in trobilcev iz Slovenije in tudi tržaške ter celovške glasbene štole je končalo v nedeljo, 24. . marca. Na njem se je poskusilo 123 učencev s prav dobrim uspehom. 54 jih je prejelo prve nagrade; med njimi sta dobila najvišjo oceno — 100 ^očk — 12-letni trobentač Damir Tkavc iz Glasbene šole v Slovenski Bistrici in 15:-letni klarinetist Jože Kotar iz ljubljanske glasbene šole. PTUJ -— Velike poškodbe je povzročila letošnja zima v pokrajinskem muzeju na Ptuju. Pravzaprav so nizke temperature in hitre spremembe le dokončale delo, ki ga je. začela vlaga že pred 22. leti, ko so načrti predvidevali ogrevanje muzeja. Tako se poznajo na slikah Luigija Kasimira madeži vode, ki se je nabirala za okviri in steklom. Druge slike so zamegljene, platna zgubana, okviri zviti. Na druge predmete se je nabralo toliko rje, da jih ni mogoče razstavljati. (Verjetno se' take stvari ne dogodijo v muzejih „NOB". . .) LJUBLJANA-MARIBOR — Teptalni stroj za smučišča sta začela izdelovati Tehnounion in TAM. Do zdaj so jih Na vrhu brega smo prišli do velikih gospodarskih poslopij in nekih hlevov. Tam smo civilni begunci z Ježice in iz Device Marije v Polju nameravali prenočiti. Vozniki so zapeljali na dvorišče, mi pa svojo prtljago znosili na slamo. Eden od naših je skozi linico zagledal na cesti četo partizanov prav ob tem poslopju. Tu sem prvič videla uniformirane partizane. Postalo nas je strah. Nenadoma sta se znašla med nami dva Angleža in nas vprašala, od kod smo in kam gremo. K sreči sta znala italijansko, da so jima naši lahko raztolmačili, da smo protikomunisti. Angleža sta odgovorila, da so nas najbrž Nemci naučili tako govoriti... Naši so jima odgovorili, da mi z Nemci nimamo nič skupnega in gremo sami od sebe. „če je pa tako,“' sta rekla, „morate naprej vsaj še tri kilometre proti Celovcu." Češ, da nam tam ni varno ostati. Brž smo zagrabili vsak svoje in odšli naprej. Že se je stemnilo. Hodili smo hitro. Če se je skupina kaj raztrgala, že so nas ob cesti stoječi Titovci ustavljali. 1 Tudi meni se je eden na cesti postavil nasproti. Stekla sem in ga v velikem loku obšla. Nastala je popolna tema. Ko gremo še nekoliko naprej, nam nekdo kliče, naj zavijemo po poljski poti, da bomo prenočili zraven nekega gozdička, katerega zaradi velike teme nisem videla. Mož, ki je klical, je bil salezijanec dr. Cigan, katerega so nekateri spoznali po glasu. Res smo šli, kakor nam je rekel, do pokopališča v Zakamnu in zavili na nek vrt. Tam smo prenočili in šele zjutraj ugotovri, da smo prespali ob pokopališkem zidu zraven velikih kopriv. (Se nadaljuje) ^rrSLOVENCI V ARGENTINI Osebne novice Krst: Krščen je bil Andrej Marolt, sin Andreja in ge. Gabrijele roj. Leben. Čestitamo ! Krst: V soboto, 4. maja, je bla krščena v cerkvi Marije Kraljice v Slovenski vasi Natalija Erika Jemec, hčerka Staneta in ge. Noemi Frančiške roj. Požes. Za botra sta bila ga. Ana Marija Bregar in Pavle Jemec. Krstil jo je g. Janez Petek GM. Čestitamo! Rojstvo: 26. aprila je bila rojena v Villa Ballester Amalija Elizabeta Hafner, hčerka dr. Petra in ge. Beatriz Taboas. Naše čestitke! ©fra® PEVSKI NASTOPI BERNARDE FINK „Akademija Bach," ki jo vodi glasbenik Mario Videla, letos že 3. leto prireja v glavni metodistični cerkvi (Riva-davia 4000) glasbene večere z izvajanjem Bachovih religioznih kantat. Poleg številnih vsakovrstnih glasbenih del je Bach skomponiral tudi okrog 200 cerkvenih kantat. Kantate so daljše skladbe liričnega značaja za solo-petje, duete, tercete, kvartete in na koncu za zbor, vse pa podprto z instrumentalno igro. Ariozni spev se izmenjava z re-cltativnim. Na vsakem večeru Videla predstavi po eno kantato in sicer najprej z daljšo uvodno razlago liturgične- morali uvažati, zdaj bo pa domača izdelava pokrila vrzel na slovenskih in jugoslovanskih smučiščih. V ehi uri stepta 44.000 kv. metrov smučišč. UMRLI SO OD 26. DO 29. MARCA: LJUBLJANA — Srečko Kern; Metod Kocjančič; Valerija Wabra roj. Bevc; Štefan Gärtner; Alojz Jerman, 93; Ana Ažman roj. Kramar, 87 ; Slavka Egger roj. Abram; Adolf Pavčnik; Anton Matko; Ana Radmelič; Jože Žabkar; Franjo Šedivy, 86; Greta Kelvina roj. Schwarz; Milica Merzel roj. Gartič; Štefan Ropoša; Karolina Ahac roj. Ko-marički; Marija Krašovec. RAZNI KRAJI — Marija Pavlič, Dol. Toplice; Ivanka Ljubič roj. Božič, 85; Videm-Dobrepole; Dragica Kolenc,. 79, Domžale; Lev Tičar, Rimske Toplice; Pavla Ocepek, 86, Sava pri Litiji; Stanislav Škrabec, 84, Ribnica; Silva Bombek, Celje; Franc Modic, Cerknica; Justina Krajc, Podcerkev; Jakob Ogrin, Koper; Benjamin Kožar, Hrastnik; kan. Franc Vidic, Novo mesto; Dragica Satler roj. Rabič, Kranj; Vinko Vrunč, Celje. ga in glasbenega vidika, nadaljuje pa z izvedbo kantate. Za začetek letošnje sezone je Videla izbral kantato „Vznemirita se duh in duša", BWV 35, za mezzosopran s spremljavo malega orkestra. Kantato je pela mezzosopranistka Bernarda Fink, ki redno sodeluje v tem ciklusu. Glasbeni kritiki so podčrtali visoko poustvarjalno raven večera in še posebej Bernardino glasbeno obdarovanost in iz-šolanost, lepoto njenega glasu in dovršenost predvajanja (A. E. Giménez v dnevniku „La Nación" in P. Camps v „darin“). Letos praznujejo v Evropi „evropsko leto glasbe" oib 300-letniei rojstva mojstrov evropskega visokega baroka: Bacha, Händla in D. Scarlattija z izvajanjem njihovih stvaritev. To glasbeno jubilejno leto upoštevajo seveda tudi po drugih svetovnih glasbenih središčih in kajpak tudi v Buenos Airesu so zasnovali obširen in kvaliteten program z deli teh mojstrov. V cerkvi „N. Sra. de las Victorias“ (Paraguay in Libertad) je v okviru ciklusa, posvečenega Scarlattiju, pela Bernarda v duetu s sopranistko „Salve Regina", v motetu , za 4 glasove „Exultate Deo" in solospev „Son tutta duolo" A. Scarlattija. V isti cerkvi jfa je na drugem večeru pela v Searlattijevem motetu za 10 glasov in orgle „Stabat Mater". CVETNA NEDELJA V ZAVETIŠČU ŠKOFA DR. GREGORIJA ROŽMANA je postala že tradicija rojakov, ki se zbirajo v tej hiši dobrote v vedno večjem številu. Velika sprejemnica, kjer je bila oltarna miza, je bila to pot veliko premajhna. Odprta, široka, vhodna vrata so omogočila, da so mogli tudi rojaki zunaj prisostvovati službi božji. Preč. g. Franci Cukjati je v tehtnih besedah pred malšo prikazal pomen velikega tedna, neizmerno Jezusovo ljubezen in trpljenje za odrešitev človeštva ter pozval vse navzoče — stanovalce, kot goste — da z ljubeznijo do trpečega Jezusa »sprejmejo križ, ki ga nalaga življenje, za katerim je zagotovljeno vstajenje. Sledil je blagoslov oljk in butaric, nato sv. daritev z ljudskim petjem. Po maši so rojaki posedli k pripravljenim mizam v veliki jedilnici in po vrtu. Naša idealna mladina je vestno, s prirojeno vljudnostjo- poskrbela, da je bilo omizje kmalu obloženo z okusnim kosilom in pecivom. To pot so nas obiskali naši prijatelji: Urednik „Slov. države" Vladimir Mav-ko ter Mimi Martinčič, oba iz Kanade ter gdč. Pavla Košir iz ZDA, katerim so rojaki izkazali toplo dobrodošlico. Odbor zavetišča čuti dolžnost zahvale vsem, ki so kakorkoli pripomogli k tako lepemu uspehu. Posebno še Francetu Benku, ki je podaril lepega junca. Hvala njegovi sestri Francki za dobre krofe in Anici Skarlovnik za tako lepe slovenske butarice. Hvala našim zvestim in veščim kuharicam in pridnim strežnicam. Bilo je prijetno, kot vedno, kadar se srečajo prijatelji, posebno še, če z namenom ljubezni in pomoči bližnjemu. Tombola Tombolsko sezono med Slovenci v Buenos Airesu začne Misijonska vele-tombola — kakor se spodobi za pionirja teh vrst koristnih zabav med nami. Slomškova tombola je bila letos na zadnjo poletno nedeljo 17. marca. Lep sončen dan je privabil okrog tisoč rojakov od blizu in daleč na vrt Slomškovega doma, da ob prijetni zabavi in domači družbi pripomorejo slovenski ustanovi k finančni okrepitvi. Glavni dobitek — barvni televizor — je to pot zadel France Tomaževič. Poleg mnogih praktičnih dobitkov je bila to leto še posebnost: več čebričkov visečih nageljnov, ki jih je iz poganjkov prinesenih iz Slovenije vzgojil in podaril za tombolo Matevž Potočnik. Lapo in simbolično darilo. Slovenska cvetna nedelja Rojaki, ki se zbirajo k slovenski službi božji v Domu, so imeli kot pripravo na veliko noč duhovno obnovo, ki jo je vodil msgr. Anton Orehar. Od velikonočnih obredov ima ravno cvetna nedelja in blagoslov jedil še najbolj slovenske posebnosti. Za cvetno nedeljo organizira slovenska šola v Domu pletenje butaric, katerih pridne žene napletejo preko sto raznih velikosti. Na samo cvetno nedeljo je blagoslov butaric in oljk nà vrtu pred slovenskim znamenjem, nato je pa procesija po vrtu. Lepo jesensko jutro in velik obisk rojakov je zelo povzdignilo slovesnost. „Namišljeni bolnik" V soboto 13. aprila je v Domu gostovalo Slovensko gledališče s ponovit-(Nad. na str. 4) SLOVENIJA V SVETU ZDA KULTURNO GIBANJE SLOVENCEV V CHICAGU Splošen vpogled v kulturno življenje v Chicagu je bil podan na občnem zboru Lige slovenskih Amerikancev v cerkveni dvorani Sv. Štefana. Društvo-Liga S.A. je med Slovenci skoraj že pozabljena. V Chicagu smo ji zvesti skoraj od ustanovitve dalje, iz časov, ko so prvi Slovenci iz taborišč v Italiji in na Koroškem okrog leta 1950 prihajali semkaj. Takrat je bila Liga izključno dobrodelna organizacija. Pod vodstvom dolgoletnega in zaslužnega predsednika Alfreda Fischingerja, je postala močna kulturna organizacija v povezavi z Ligo v New Yorku. Večletni predsednik Lige Andrej Remec, ki je tudi upravitelj slovenske šole, je pozdravil navzoče člane. — Največja skrb Lige je že vsa leta obstoj slovenske šole, njeno finančno vzdrže-ževanje, njene prireditve, učiteljstvo, povezava z narodno slovensko faro sv. Štefana. Učne prostore ima v farni šoli, dolga leta ob sobotah, zadnja tri leta pa ob nedeljah — od jutranjih ur do opoldne — z vmesno deseto mašo, pri kateri učenci sodelujejo kot ministrant-je, nosilci darov in bralci. Poročilo dolgoletne tajnice Ane Gaber je obsegalo kulturno delo zadnjih dveh let v šoli sami in dalje v ustanovah, kjer učenci sodelujejo skupaj s svojimi starši. Lahko rečemo, da je slovenska skupnost v Chicagu živa in delavna. Poleg Andreja Remca v slovenski išoli vztrajajo in odlično delajo.: Jože Rus, Lojze in Krista Arko, Nandi Puc — nekaj let tudi Milena Šoukal in Anka Krivograd. Vsa leta obstoja je imela šola povprečno število do 50 učencev. Ko so šoli priključili višji tečaj s poukom dr. Jožeta Gonšiča, je bilo rekordno število 70, v letu 1985 je število padlo na 20. Pri petju je dr. Lojze Arko dosegel višino zelo dobrega otroškega zbora. Mojster šolskih prireditev Jože Rus je pri cvetnem pasionu in oib materinskem dnevu v kulturni prireditvi z naslovom: „Naša zgodba v osmih podobah" dosegel s temi učenci tak uspeh, ki bi se lahko kosal z uspehi nekdanje srednje šole v Sloveniji. Šolske in ostale prireditve so zadnja leta veliko pridobile z nastopom mladinskega orkestra, sestavljenega iz učencev slovenske šole, katerega je ustvaril župnik p. Vendelin Špendov, ki je skladatelj, pevovodja — strokovnjak na glasbenem področju. So učenci zunanjih glasbenih šol in igrajo na violino, flavto, klarinet, trombo, rog ali bas. Znajo pesmi in vse na pamet. Učenci šole in mladinci so člani folklorne plesalne skupine, katero vodi Co-rinne Leskovar, predsednica Slovensko ameriških radio oddaj. Folklorna skupina mnogo nastopa na mednarodnih pri. reditvah in odlično prikazuje slovensko prisotnost v velikem. Chicagu. V sponzorstvu slovenske narodne fare sv. Štefana Slovenci — mladi in starejši — že leta dolgo sodelujejo (v 1. 1982 in 1983 so Slovenci v skupini 60 narodov prejeli p