ISSN 0351-6407 NAROČNIK Ko se izgubiš in spet najdeš Zamenjal sem pet šol in več kot sto sošolcev Džentelmenska igra in njene resnice Ali veste, da se je slovenska reprezentanca zopet uvrstila na evropsko prvenstvo? Robert Reuter osemnajstletni * Adriano in Ki Delno jasno bo in večinoma suho. V Planikinih obratih v Majšperku in Kranju začeli odpuščati delavce V Turnišču montaža dela krajši čas minlsiir BUJ Bil. 51 NAŠ W PRJKMURM Kf v m Skupščina Mure podelila razrešnico za leto 2001 uprav in nadzornemu svetu Kmetijski kombinat Ptuj in Zdravilišče M. Toplice »Čudežev nismo sposobni delati...« Murska So resno m odločno okrat min in simbolič Prihodnjič če zemlja mefllo posrka lepo vreme na vrata trka. AKTUALNO 1. avgust 2002 Izmenjava Mladi za Evropo Romske ženske danes - za štedilnik ali vodilno funkcijo? Deset mladih Prekmurcev v Islandijo mati □ eset mladih iz občin Velika Polana in Črenšovci se bo udeležilo med 13. in 24. avgustom desetdnevnega izobraževalnega srečanja mladih v Islandiji. Gre za projekt izmenjave mladih Mladi za Evropo v okviru programa Mladina, Evropske skupnosti, ki finančno podpira mednarodno sodelovanje mladih z namenom njihovega prispevka k oblikovanju Evrope. Naslovna tema tokratne izmenjave je »izolacija«, v kateri bodo mladi Pomurci predstavili svoja razmišljanje o tej temi in spregovorili tudi o tem, kako so mladi, ki živijo zunaj večjih slovenskih mest, »izolirani« na področju globalizacije. Cilj izmenjave je tudi spoznavanje kulture, navade in načinov življenja drugih narodov, v konkretnem primeru Islandcev, prebivalcev države s 230.000 ljudmi in s petkratno površino Slovenije. Gre za otok v severnem Atlantiku, ki sega prav do Severnega pola, katerega notranjost je zaledenela puščava in je naseljeno le obalno območje. Del izmenjave je namenjen tudi promociji Slovenije ter izmenjavi znanja in izkušenj z mladimi z Islandije. Večji del, 70 odstotkov stroškov potovanja, pokrije Evropska unija, 30 odstotkov pa si morajo mladi zagotoviti sami iz lastnih žepov ali s pomočjo sponzorjev, pri tem pa jim bosta pomagali tudi občini Črenšovci in Velika Polana, nosilec projekta pa je Društvo za šport, turizem, razvoj in kulturo Slovenije. Udeleženci si želijo, da bi po vrnitvi vključili v tovrstne projekte še druge zainteresirane mlade, nekateri pa si želijo, da bi se udeležili tudi izobraževanja za vodje tovrstnih skupin, in bodo tako lahko omogočili mednarodno izmenjavo in izobraževanje še drugim mladim. S svojo aktivnostjo upajo, da se bo tudi z njihovo pomočjo dvignila kakovost dela mladinskih organizacij v Prekmurju in drugje v Sloveniji. Program Mladina skupaj s programoma Sokrates in Leonardo Da Vinci predstavlja trojček programov na področju izobraževanja in usposabljanja mladine. Vsi trije zagotavljajo strokovno, organizacijsko in finančno podporo mladinskim pobudam. Cilj Izmenjave Mladi za Evropo je spodbujanje mobilnosti, iniciativnosti, medkulturnega učenja in solidarnosti med mladimi v Evropi in zunaj nje. Tako spodbuja boljše razumevanje različnosti evropskih kultur in dediščine, ki si jo delimo. V mladinskih izmenjavah se zberejo skupine mladih iz dveh ali več držav med 15. in 25. letom starosti. Gostiteljska skupina v Islandiji je Ny-ung Youth Center, ob skupini mladih iz Slovenije pa bodo gostili še po dve skupini iz Slovaške in Italije ter po eno skupino iz Irske in Velike Britanije. J. Ga. ■ FR akšen je položaj rom-I s^e ženske danes, so se " spraševali ženske in tu- di moški na okrogli mizi, ki jo je pripravil Ženski forum pri Zvezi romskih žena Slovenije. So romske ženske samozavestne, si upajo povedati svoje mnenje in imajo enakovredno vlogo ob svojem možu, ali pa je mož še vedno tisti, ki odloča o vsem, tudi o ženinem zunanjem videzu na primer. Stvari se počasi spreminjajo in ženska ob svojem partnerju postopoma zavzema enakopravnejšo vlogo v družini, priznavajo mlajša romska dekleta, medtem ko se mnogi starejši še preveč nagibajo k tradicionalnim in stereotipnim pravilom v družini. Anita Cener, predsednica Ženskega foruma, in Janja Rošer, študentka socialnega dela v Ljubljani, ki sta okroglo mizo vodili, sta uvodoma poudarili, da je položaj romske ženske odvisen od številnih dejavnikov - kulture in tradicije, njene izobrazbe, predvsem pa od vsake ženske posebej, koliko se zna postaviti zase. Vsaka je namreč osebnost in ima pravico, da pove svoje mnenje. Starejši se še spominjajo, da ne- Odlok o turističnem vodenju je v Dobrovniku nuja Julija več kot 15 tisoč obiskovalcev! sa Morda bo prav sedanja generacija mladih Rominj doživela, da bo postala romska ženska enakovrednejša s’ partnerju. Na fotografiji sta Janja Rošer in Anita Cener. Foto: A. N. R. R. koč ženske in otroci niso smeli stati zraven, ko so se moški pogovarjali. Romska ženska je bila postavljena v kuhinjo in njena dolžnost je bila, da skrbi za družino, kuha in čuva otroke. Danes nimajo več toliko otrok, kot so jih imele babice. Redko katera ima več kot dva, medtem ko so jih imeli nekoč tudi po sedem iri več. Današnje ženske se tudi bolj izobražujejo, imajo več vpliva pri odločitvi o številu otrok. Poleg tega si same služijo denar in z njim same razpolagajo. Se s poroko položaj spremeni? »Toda kaj se zgodi z današnjimi mladimi romskimi ženskami,« je zanimalo Jožeka Horvata -Muca, predsednika Romske zveze Slovenije, »ki jih vidimo kot svobodne, razmišljajoče in emancipirane, ko si najdejo rednega partnerja in se poročijo. Ali se njihov položaj spremeni ali pa imajo še vedno avtoriteto.« Romski možje naj bi bili bolj ljubosumni, Rominje pa naj bi imele manj prostega časa za druge de« javnosti in aktivnosti, i imajo druge ženske. One^i111 bi hodile skupaj na pijačo, sfj družijo in pogovarjajo. Horvati prepričan, da marsikatera^ ženska izgubi avtoriteto, ka poroči. Moški velikokrat o^ 0 tem, kako naj se ženska oi^ o frizuri in sploh o njenem13 nanjem videzu. Malo je tudi skih žensk, ki imajo kakšno^ Ino vlogo, funkcijo na vasi ali delujejo v kakšnem društvu, manj pa je takih, ki so hkrati"1 poročene in aktivne. Cenerjeva je še dodala, tudi v družini na sp l“,‘> b°jijo za dekleta Morda tudi zaradi tega dekleta ne pustijo na iz0^3^ vanja, romski tabor, pri sploh ni smešno vprašanj^ naj dekleta ne bi pustili, ke^ bojijo, da bodo na taboru izg la nedolžnost. adnja seja občine Dobrovnik je minila v znamenju sprejemanja odlokov. Toda čeprav se je na prvi pogled zdelo, da svetniki z njimi ne bodo imeli preveč dela, so pri nekaterih porabili veliko več časa, kot so predvidevali (včasih zato, ker so sami po nepotrebnem zapletli nekatere stvari). Nobenih težav ni bilo pri sklepu o ponovni razgrnitvi osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Lendava za del območja občine Dobrovnik in pri pravilniku o po- VESTNIK IZHAJA OB ČETRTKIH Izdaja: Podjetje za iotcrmiranje d. d. Murska Sobota Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave:' M. Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel št.: 531 19 98 (naročniška služba), n.c. 531 19 60, 533 10 19 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 533 10 15, št. telefaksa 532 11 75. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za tri mesece je 3.300 SIT, letna naročnina za naročinike v tujini je 13.200,00 SIT ♦ poštni stroški po veljavnem ceniku Pošte Slovenije na dan plačila, polletna naročnina za delovne organizacije, podjetja in obrtnike je 10.200,00 SIT. Izvod v kolportaži je 260,00 SIT. Transakcijski račun pri NLB. d. d. Ljubljana - divizija Pomurje M. Sobota 02340-0013998647, devizni pa 0100-0000200097-34 340-27620-4294/3. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost. Uradni list 23. 12. 1998, št. 89 in Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17. 12. 2001, št. 103. Naklada: 18.600 izvodov. Elektronska pošla: Vestnik: vestnik@p-inf.si, Venera: venera@p-inf.si, Naročniška služba: oglasi.vestnik@p-inf.si gojih za podeljevanje pravice do uporabe kolektivne znamke. A največ časa sta jim vzela na videz najbolj »nedolžna« odloka, prvi med njima odlok o priznanjih in nagradah. Svetniki se kar niso in niso mogli dogovoriti o številu posameznih nagrad, tako da je bi lo mogoče slišati različne variante. Čeprav so sami opozarjali, da se ta priznanja ne smejo razvrednotiti, so se sčasoma oddaljili od koncepta, da se morajo nagrade zaslužiti, in so bolj razmišljali v smeri, da dobi skoraj.vsak pomemben posameznik ali društvo v občini kako priznanje. Upravičeno je bilo opozorilo Štefana Holcmana, da naj se ne ponovi zgodba iz ene od prekmurskih občin (imena ni želel iz Evangeličanska cerkev M. Sobota je podarila otroškemu oddelku murskosoboške bolnišnice 400 tisoč tolarjev za sofinanciranje nakupa inkubatorja za dojenčke. Denar so zbrali na pikniku, ki so ga pripravili v počastitev binkoštnega praznika. To pa ni prva donacija Evangeličanske cerkve bolnišnici, saj že nekaj let izkupiček od piknika namenjajo prav za potrebe otroškega oddelka oziro- Evangeličanska cerkev za otroški oddelek dati, op. a.), kjer je doslej že vsaka hiša prejela priznanje, tako da so letos nekatere že drugič prišle na vrsto. Svetniki v Dobrovniku in župan Marjan Kardinar so se na koncu odločili za nekakšno srednjo pot: pri nazivu častnega občana so število pustili odprto, plakete so lahko največ tri, od tega dve za fizične osebe in ena za ustanovo ali kolektiv, nagrada občine bo ena, njeno višino pa bo določil občinski svet ob vsakoletnem sprejemu proračuna. Priznanj župana bo lahko največ pet (vse številke so mišljene letno, op. a.), vsak predlog pa bo moral najprej potrditi občinski svet Pri nobenem od priznanj ni obvezno, da se sploh podeli. Naj dodamo še podatek za ilustracijo, da trenutno živi v občini Dobrovnik okrog 1500 prebivalcev. Odlok o turističnem vodenju v občini je moral občinski svet nuj no sprejeti zaradi ogromnega navala turistov na tako imenovane energetske točke ob Bukovniškem jezeru. Verjetno nihče v občini (razen bioenergetika Ilije Čo-siča) ni bil pripravljen na te neverjetne razmere, saj so samo v juliju ob jezeru našteli več kot 15 tisoč turistov. Tako so morali na tem območju vzpostaviti red in zagotoviti turistično vodenje z ustrezno licenco. Občina je že v začetku leta objavila razpis za izpit iz turističnega vodenja, ki ga je opravilo sedem posameznikov, štirje pa so imeli ta naziv že iz preteklosti, tako da je trenutno v občini Dobrovnik enajst turističnih vodnikov. Pri vseh je bil pogoj znanje najmanj enega tujega jezika. Pri sprejetju odloka pa se je zapletlo, ko je svetnik Ištvan Lajter želel, da se vanj obvezno vnese tudi sklep, da morajo vodniki obvladati tudi madžarski jezik: »Kaj, če pride me- , šana slovensko-madžarska turistična skupina?« Čeprav ga je tajnica Irma Hrelja Časar opozarjala, da je logično, da bo lokalna turistična agencija takšni skupini dodelila vodnika, ki zna madžarski jezik, in da bodo s tem samo omejili možnosti domačim turističnim vodnikom, ki znajo druge jezike, razen madžarskega, to Lajterju ni bilo dovolj. Pomagal ni niti županov podatek, da od teh enajstih vodnikov kar osem ali devet obvlada tako slovenski kot madžarski jezik. Tako so Lajterjev predlog prav tako vključili v odlok in ga tako sprejeli. Dobrovnik je ena prvih občin pri nas, ki je sprejela odlok o turističnem vodenju. »Po mojih informacijah poleg občine Puconci še nihče drug v Pomurju nima tega odloka. Mi ga zaradi nastalih razmer enostavno moramo imeti,« je dejal župan Marjan Kardinar. T. K. ■ Rominja kot mati in žena Nekatere matere so b0^ čitniške in stroge, vse pa imajo svoje otrok rade. Nekateri celo Pr!*v,, romska ženska najboljša svetu. Starejši moški je P' da romske matere ne svojih otrok in so 1$ re, saj so Rominjam večje bogastvo. lzve^. * tudi drugo plat te bi ženske, ki so doma be, preprosto hodile0 ep hiše, otroke prepusti bi, in ko moški je štedilnik hladen. P° (ypfc mož upravičeno jeze ^ij^ teklosti so ženske niti svojo družino, b0^.^ le zanjo, več so znale sih je bila odgovorov večja. Romske žensk sto same postavljaj0 j^ja den položaj, si ne P^ spremembe, za nap ^e.' prihodnost svoje d ^i,^ ložaj družine se tudi ženska aktivo« po Danijel Šarkezi je 0 ^^ki dal, da bi romski m .^c slijo, da so ženske morali spremenil* s Veliko je vpta^ odprli na okrogli jju le romska, ampak n rašanja odnosa m« ženskami. »Res ska ženska ne bo vati kot osebnost, ci, pa tudi moški lahko imel nekaj .,fO in za svoje aktiv«« IBM avgust 2002 Pretresljiva dogodka v Murski Soboti in Ižakovcih Ustrelil osemnajstletnici Adrijano in Katjo -- Osumljenec ^azapahi Skupščina Mure podelila razrešnico za leto 2001 upravi in nadzornemu svetu avtraj zjutraj, ko sem se povzpel v drugo nadstropje stanovanjskega Noka v Razlagovi ulici 18a v burski Soboti, sem naletel Pred stanovanjem Horvato-'■k na Darjo Felkar, ki je bila * v šoku, saj je bila priča tra-^enemu dogodku. ’s Prijateljico Adrijano Hor-sva spali v dnevni sobi na ka-v^>v spalnici pa sta spala part-Mitja in Mateja. Vsi smo se 2 tznili, ko smo zaslišali strel. ‘ edve z Adrijano pa še bolj, ko Seie znanec Robert Routar poja-v,v dnevni sobi z naperjeno ^ko. Adrijano je zmerjal s k...., 11 ®u je uničila življenje. Jaz Se mu nekako uspela izmuz-k in stekla ven, Adrijano pa je e' >n je umrla,« je med jokom Napovedati Darja. Sot,ot' sKeljal hno. n nazadnje ustrelil K o®. %7!len kavt, stene, tla ... In vdol-'s® lih naredili izstrelki. ie sedel močno uža-i^min oče, ki sicer sta-% M - RadSonl Bwša mati) pa je menda ži?\ AvstrVi' Hčerka je si-”sama«, a sta ji starša ^Nagla. Bila je njuna V je nimata več. ^pte?^°dnih vratih sem opa- ’ano Ščavnico. Osu-S.tarje naprej streljal \ ie vstopil, zmerjal I nazadnje jo je ubil. Po 1 pa. ^e' kri, na steni in ka- I ^1 tZstr ko so iih narC 1 V I, I k' sem jih včeraj \ ^'ečiiJ^skovid, sem ogovo- I ^11 k'Pa kaj več, kot so \ J W Radijski kroniki, '^ednjičsemlezve-'e zločin zgodil v Na desni strani ceste domačija, kjer je živela Katja s svojim otročičkom Tilnom; sredi da bi si rešila življenje; na levi strani pa sosedova hiša, pred katere vhodnimi vrati j i cesta, čez katero je ponoči stekla, je omahnila v smrt. Avgusta zamenjava za krmilom podjetja Novi predsednik uprave Borut Meh bo stanoval v Murinem bloku v Stari ulici ki ji domačini pravijo Gase, vodi pa proti murskemu Otoka ljubezni. Naletel sem na policijo in kriminaliste. Dostop h kraju, kjer se je zgodila tragedija, so varovali osebno in s trakovi. Uspelo mi je narediti posnetek ulice. Nekoliko vstran je bila skupina Ižakovčanov, ki so bili močno pretreseni, a ne presenečeni, kajti osumljeni naj bi večkrat grozil osemnajstletni Katji Maroša, s katero ima dveletnega sina Tilna. Ljudje so tudi vedeli povedati, kako naj bi se bilo zgodilo. V zgodnjih urah včerajšnjega dne naj bi Robert Routar, ki je včasih živel pri Maroševih, pozneje pa je stanoval v Dokležovju, prišel v hišo in pobral otroka ter ga dal v avto. Katja, ki je zaslutila, da bo K T VVZ « »VUVJUj XXX XU»«ZXV»VAA*V, 4-.« uresničena grožnja zaradi njegove ljubosumnosti (prijateljevala sebne policijske enote. Ob 3-28 so prejeli na OKC klic občana, da je storilec v Dokle-žovju. Načelnik urada kriminalistične policije Drago Ribaš je povedal, da je ogledna skupina, v kateri sta bila tudi preiskovalna sodnica in tožilec, našla v Ižakovcih tri ranjene osebe, od katerih je ena (Katja) v bolnici umrla. V | Murski Soboti so našli mrtvo eno osebo (Adrijano). Kmalu so ugo- । tovili, da je zločin storil isti storilec. Toda, kako se približati in prijeti človeka, ki je moril; v Dok-ležovju, kamor se je vrnil, pa je imel ob sebi svojega dveletnega sina, tam sta bila še dva druga otroka in dve odrasli osebi. Preiskovalci so se poslužili pomoči storilčevega sorodnika, nakar se je brez upiranja vdal. Seveda so mu nataknili lisice in ga tudi odpeljali na odvzem krvi. Je bil pijan? Isto noč, včeraj ob 0.30, gaje v prometu na Goričkem ustavila patrulja policijske postaje Gornji Petrovci in odredila preizkus alkoholiziranosti, ki je pokazal, da ni bil pijan. Na tiskovni konferenci smo tudi zvedeli, da je podobno kot v Murski Soboti tudi v Ižakovcih streljal v vrata in tako prišel v no- । tranjost. Vse kaže, da je najprej ustrelil Katjo, nato pa še Adrijano. Streljal je s puško na poteg -šibranco 12 12. Orožje, za katero ni imel dovoljenja, so mu seveda zasegli. Storilec je v priporu. Če bo spoznan za krivega, mu grozi do 30 let zapora. Tekst in foto: Š. S. ■ ekaj manj kot 51 odstotkov delniškega kapitala je bilo zastopanega na skupščini družbe Mura, ki je bila v Murski Soboti prejšnji petek. Na njej so se delničarji seznanili z lanskoletnim poročilom uprave in nadzornega sveta ter jima tudi podelili razrešnico za leto 2001. Družba Mura je ustvarila v lanskem letu 18,3 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje, od tega največ na tujih trgih, kjer so s prodajo ustvarili 15,2 milijarde tolarjev, na domačem trgu pa 3,1 milijarde tolarjev prihodkov. Mura, ki v zadnjih letih posluje z izgubo, je leto lani v primerjavi z letom lotna lanskoletna izguba Mure 732 milijonov tolarjev. Nadzorni svet Mure bo konec tega meseca razpravljal o dopolnjenem programu prestrukturiranja podjetja, v katerega bodo vključili tudi analizo polletnih podatkov poslovanja, ki pa po prvih ocenah niso najbolj ugodni. | 2000, ko je ustvarila 682 milijonov tolarjev izgube, znižala na 329 milijonov tolarjev, vendar finančni izid za lani navkljub temu ni ugoden. Zaradi močnega poslabšanja rezultatov poslovanja v hčerinskih družbah v Nemčiji in v Združenih državah Amerike je dosegla namreč ce- | naj bi z nekom drugim), je stekla I čez cesto k sosedovim in še preden je tam vstopila, jo je osumljenec pokosil s streli. Sosedje so še povedali, da sta hudo poškodovana tudi Katjina starša; oče I Martin in mama Anica. Storilec je I streljal tudi na Katjinega trinajst-I letnega brata, a je ta ušel. Vhiši je ; I bila še teta Štefka. I Dvojni umor je vznemiril vse ljudi. Na Policijski upravi v Mur-I ski Soboti so uspeli zbrati vkraj-I šem času potrebne informacije j in včeraj ob 13. uri je bila tiskovna konferenca. Direktor PU Alek-j sander Jevšek je povedal, da je I včeraj ob 1.05 poklicala na OKC I Katja Maroša, nato pa njena ma-I ma, ki sta potožili, da namerava R. R. (policija je navedla le ini-j cialke, op. p.) nasilno vstopiti. Na I kraj se je odpeljala patrulja, vendar vsiljivca ni bilo. Čez čas pa se I je le pojavil, in ker se je vpričo i policistov pomiril, so vzeli od I l njega osebne podatke, nato pa je 1 odšel, policisti in Maroševi pa so I 1 se nekaj časa še pogovarjali. I Ob 2.26 je poklicala Anica Maroša in povedala, da jo je R. R. ustrelil v trebuh. Na kraj dogodka so spet odšli policisti in reševalno vozilo, odrejena pa je bila tudi širša blokada območja zaradi prijetja osumljenca. Ura je kazala 2.55, ko je nekdo sporočil na OKC, da je v bloku v Razlagovi ulici 18a v Murski Soboti slišati streljanje in da je Ad-rijana Horvat mrtva. Direktor PU t^vick ie vključil v preiskavo po- Nafto prevzela država, brez terjatev Petrola Petrolu rezervoarji, biodizel in prostor za sežigalnico rejšnji teden sta ministrica za gospodarstvo dr. Tea Petrin in predsednik uprave delniške družbe Petrol Janez Lotrič podpisala pogodbo o prodaji poslovnega deleža I Petrola, ki je znašal 55 odstotkov osnovnega kapitala Nafte ’ Lendava, državi za en tolar. Sklenjena pogodba je le eden od korakov, za katerega sta se v Sporazumu o zagotavljanju osnovnih pogojev za sanacijo Nafte Lendava maja letos dogovorila lastnika lendavske družbe. Čeprav se bo s prodajo poslovnega deleža Petrola državi lahko začela finančna in statusno pravna sanacija družbe Nafta Lendava, so enako pomembne kot prodaja poslovnega deleža še druge dogovorjene aktivnosti lastnikov. Tako je prek javnega razpisa Petrol od Nafte že kupil zemljišče, kjer bo zgradil 160 tisoč kubičnih metrov rezervoarskega prostora in obnovil obstoječe, Nafta Lendava pa je tudi že ustanovila hčerinsko družba za sode- lovanje v raziskavah z družbo Nemmoco, s tem da bo polovico poslovnega deleža v prihodnje prodala Petrolu. Naslednji korak sanacijskega programa bo Petrolov zagon biodizla in ob pridobitvi soglasij postavitev sežigal- niče posebnih odpadkov, temu pa bo sledila dokončna reorganizacija Nafte z ustanovitvijo holdinga in hčerinskih družb, za katere bodo iskali povezave s strateškimi partnerji. Po besedah predsednika uprave Cveta Žalika bi celotno sanacijo, brez načrtovanega povezovanja hčerinskih družb s strateškimi partnerji, končali sredi prihodnjega leta, dokončno finančno in kadrovsko očiščenje družbe pa bo dalo tudi okoli sto presežnih delavcev, za katere bodo po besedah prvega moža Nafte poskušali najti ustrezne rešitve. Z dopolnjenim program prestrukturiranja bo nato Mura konkurirala za sredstva pomoči, ki jih država zagotavlja iz sredstev kupnin. V teh dneh pa v Muri pričakujejo tudi odgovor vlade na vlogo za dodelitev kredita, za katerega so zaprosili v tem prehodnem obdobju. Po informacijah iz vlade je program prestrukturiranja, ki so ga poslali iz Mure, med vsemi prejetimi najbolj kakovosten, zato je tudi pričakovati, da bo Mura kredit dobila. Sicer pa bo dobilo največje slovensko tekstilno podjetje sredi prihodnjega meseca novega predsednika uprave„saj se bo dosedanji dolgoletni predsednik uprave Božo Kuharič upokojil, njegovo mesto pa bo prevzel Bo- rut Meh, doslej član uprave naftne družbe Petrol. Novi pni mož Mure prihaja na to funkcijo 16. avgusta, medtem ko je drugi član uprave Mure Borut Mavsar svojo funkcijo prevzel 1. avgusta. Kot smo zvedeli, je dobil novi predsednik uprave Mure Borut Meh, ki sicer prihaja iz Velenja, stanovanje v stanovanjskem bloku v Stari ulici 3 v Murski Soboti, kjer v glavnem stanujejo Murini delavci. Tako bo stik z njimi lahko reden in neposreden. Ludvik Kovač ■ M. H. ■ I R raz9ibajfe živila Razgibana nagradna igra od 15. avgusta naprej. dLni smo tukaj Za Raščico že izkopavali, ven-PtorT0 odkrili> da se najdišče nadaljuje v smeri Mj analu in smo prosili za aneks pri Darsu. Do-iijt A0 skromna sredstva, ravno toliko, da v osno-LnZlS.Čem° 12 tisoč kvadratnih metrov površine, L dn' časa. Do sedaj smo našli dva objekta, ki K ata v čas zgodnje bronaste dobe - 2400 in lortelino, gremo se tortelino! IN iz' ftudentka?« me je vprašala punčka zb UP*ne otrok’ki se ie tisti P°Poldan ^■“Nis^'3 na nogometnem igrišču na Pu-Sem Ph morala razočarati. »Jih s prav tako kot VT" sem odgovorila, Kp® Pogledat, kako se boste skupaj %i vrg]leni P3 se ml ie ta punčka z dolgimi ^ila kV nar°čje» me objela in se močno V naslednjem trenutku pa so (^VriA^Pripeljali avtomobili, otroci pa entje al’oč spustili v dir in se veseli: »Štu-KOtll °’študentje gredo!« ^ii?S|;eli izstopiti, že so študentom 'n vlseli okoli vratu. »Ti otroci ’ «i° Ve''k° pozornosti, a so zadovoljni z Aga tomPu Vedala Maia Smerdu- vod)a medna' O "^lad ■ tab°ra. ki poteka v okviru nepro-to je 'n ^manitarne organizacije Volun- i za°VenS^aP°družnica mednarodneor-hii Prnc, prost°voljno delo SCI. Trinajst štu- I ^f’^ozet^V°^Cev’ ki so prišliiz Francije. Špa-tM^nih dr^’ p’nske, Italije, Danske, Irske, d PrebiVapaV Jetike in Slovenije, bodo dva t^lli z or * T gasilskem domu v Černelavcih in le .,S110vni n, 'iz romskih naselij. i8rn nien tega tabora je, da romske otro-8r° lnforn,:-„...... ......... 2200 pred našim štetjem. Zdaj odkrivamo že tretjega. Raziskali smo še en prostor - tik pred kanalom se cesta močno razširi, tu naj bi bila tudi gomila, za katero so nam rekli domačini, in pričakovala sem, da k tej naselbini spada tudi grobišče, ker so v tem času začeli pod vplivom Indoevropejcev pokopavati umrle pod gomilami. Vendar se je izkazalo, da ne gre za grobišče, ampak je bila tukaj naselbina, odkrili smo ogromno požganine in pepela in staro keramiko, torej je bil objekt požgan. Po mojih predvidevanjih spada to v čas mlajše kamene dobe, v čas neolitika. Ravno danes smo odkrili, da je tukaj še ena naselbina,« je povedala Irena Šavel, ki vodi izkopavanja Za Raščico, ki pa je sicer najbolj ponosna na 150 žarnih grobov, ki so jih našli na najdišču Pod kotom jug in se širi zunaj trase proti zahodu. Gre za eno največjih grobišč iz tega časa na območju Srednje, Evrope in najstarejše grobišče v Sloveniji. Zanimivo pa je, da posnetki iz letala, ki jih je pred dnevi naredil Branko Kerman, zelo nazorno Otroci vsega sveta so enaki, vsi imajo najrajši igro, najpomembnejše pri tem pa je, da se skupaj igrajo ter jim popestrijo in polepšajo počitnice. Obiskali bodo romska naselja na Pušči, Beltincih, Doliču, Vanči vasi in Gornjih Slavečih. Kdo od otrok, pa naj vzamemo kakršne koli in od koderkoli, pa si tega ne želi, zato so študentje s sabo prinesli nekaj gline, kroglic za izdelovanje ogrlic in zapestnic, žog in drugih športnih rekvizitov, predvsem pa veliko dobre volje in želje, da otroke naučijo družabnih igric in plesov. Z odzivom so zelo zadovoljni, saj so jih otroci Za Raščico je na terenu 15 ljudi, ki so v zelo kratkem času pregledali okrog 12 tisoč kvadratnih metrov površine. So največje dragocenosti zunaj območja trase avtoceste? prikazujejo (večja razstava »zračne arheologije« bo na grajskem dvorišču 19. septembra), da se tudi arheološko najdišče Za Raščico nadaljuje zunaj sedaj izkopanega območja, ker pa je Dars financiral le izkopavanja na območju trase, tja ne morejo posegati. Prav bi bilo, da bi nekaj sredstev za nadaljnje raziskovanje prispevalo tudi Ministrstvo za kulturo. Celovita razstava najdenih arheoloških predmetov na trasi Beltinci-Vučja vas bo konec tega leta. Bernarda B. Peček I že vneto čakali, med igro pa so se jim pridružili tudi starejši bratje in sestre, najprej bolj sramežljivo, na koncu pa so stike navezali tudi odrasli. Mnogi od študentov, ki pridejo z celega sveta, se tako navežejo na kakšnega od domačinov, da obisk podaljšajo ali se vsako leto individualno vračajo. Udeleženci tabora imajo priložnost, da bolje spoznajo romsko kulturo, tudi prek romskih plesov, predavajo pa jim tudi predstavniki različnih institucij. A. Nana Rituper Rodež Foto: A. N. R. R. ■ Dušan Bencik, direktor Zdravilišča Moravske Toplice: »Celoten projekt Panonske terme ni odvisen samo od nas, najpomembnejša stvar se mora še zgoditi, češe bo, pa je odvisno od naših lastnikov in lastnikov Radenske. Vendar pa glede na to, da se vsi ne moremo ukvarjati z vsem, in ker se v gospodarstvu posamezne panoge združujejo in kristalizirajo z namenom, da bi postale močnejše, je že danes jasno, da govorijo vsi ti procesi v prid našemu projektu. Zaradi tega sem optimist, da bomo projekt tako, kot je nastavljen, tudi končali.« Direktor Kmetijskega »Že lani smo sprejeli odločitev, da se s turizmom v prihodnje ne bomo ukvarjali in da so naše prioritete poljedelstvo, prašičereja in vinarstvo. 28 % delež v Termah Ptuj bomo kljub temu zadržali tudi dolgoročno. Ta čas so v sklepnifazi nadvse pomembne poslovne aktivnosti glede povezovanja s perutnino Ptuj, skupščine so sklicane za konec avgusta. Močno bomo razširili prašičerejo znotraj kombinata, gradili bomo nove prašičje farme v lastni režiji in v kooperaciji s kmeti. Pretežni del kupnine od Ptujskih term bo namenjen razvoju prašičereje. Drugi delpovezovanja je v vinogradništvu in vinarstvu. 1. avgusta začnemo s poslovanjem v novi družbi Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze, d. o. o., ki smo jo registrirali maja letos z namenom, da nanjo prenesemo vinarsko dejavnost. Odločitev je posledica razvojnega programa, ki predvideva, da bomo na področju vinarstva iskali partnerje, s katerimi bomo ustvarili močnejše skupno podjetje in dosegli cilj: povezati celotno vinarstvo vsaj na območju Podravja.« Mirko Šabjan, direktor Komunale: »Računalniški izpis je bil res narejen v našem računovodstvu, vendar so mi vsi, ki tam delajo, prisegli, da oni niso avtorji te liste. Mogoče to dejanje niti ni bilo mišljeno kot slab namen, ampak dober, da naj se popišejo vsi neplačniki. Težave z njimi in s seznamom bomo rešili skupaj z občino, če ne drugače, pa na pravni način.« ***** Marjan Pucko, direktor soboškega Cestnega podjetja: Mi trije! •■A' »(.j »Mi smo asfaltno bazo 1993- leta olastninili, delavci so to odkupili od države s certifikati, zdaj pa morajo to družbeno premoženje dati nazaj Mariborča- / J BI »mi nom. Kako bo to vplivalo na poslovanje, bo vidno ob koncu letošnjega leta. Lansko leto smo sklenili z dobičkom 75 milijonov in z realizacijo v višinil,8 milijarde sit. 6 GOSPODARSTVO 1. avgust 2002 IP Radenska v primežu evropskih bankirjev Raiffeisen Zentralbank in Pivovarna Laško Pivovarska vojna in boj evropskih bankirjev nista zaobšla Pomurja ž e nekaj časa polnijo časopisne strani vesti o kupovanju delnic Pivovarne Union s strani Pivovarne Laško in belgijske pivovarne Interbrew. Prekmurce in Prleke je že prejšnji teden razburila novica, da je zastavila Pivovarna Laško za najem posojila za nakup novega paketa Unionovih delnic pri Raiffeisen Zentralbank večinski delež Radenske. Na vprašanja, kolikšen je ta »zastavljeni delež«, ali je to povezano z nadaljnjo prodajo družb Radenske (Zdravilišča Radenci in Zvezde - Diana) in ali se lahko zgodi, da bodo postali Av strijci večinski lastniki Radenske, so nam poslali iz Pivovarne Laško prek komunikacijske hiše SPEM naslednje odgovore: Vodstvo Pivovarne Laško kategorično zanika možnost prodaje družbe Radenska, d. d. Dejstvo je, da je Radenska uspešno podjetje, ki dosega že vrsto let izjemne uspehe, zato bi bila prodaja takšnega podjetja popolnoma nesmiselna. Pred časom je vodstvo Pivovarne Laško že povedalo, da se s turizmom v zdraviliškem delu Radenske dolgoročno ne namerava ukvarjati, saj je PL specializirana družba za proizvodnjo pijač. Ker pa ta podjetja sedaj dobro poslujejo, se vodstvu nikamor ne mudi. Glede zastave delnic Radenske bi želeli pojasniti, da smo najeli Idmbardni kredit, ki je v svetu zelo razširjen, hkrati pa hiter in poceni. Kot veste, pa mora vsak kreditojemalec nekaj zastaviti za pridobitev kredita. V tem primeru smo se torej odločili za zastavo delnic. B. B. P. ■ Gradilo se bo, da bo veselje Sobota bogata, a neizkoriščena letih, ki prihajajo, se bo začelo bistveno spreminjati obrobje mesta Murska Sobota, prav zaradi tega se sedaj tako intenzivno razpravlja o zazidalnih načrtih. Tokrat sta bila na dnevnem redu zazidalni načrt za proizvodno-servi-sno cono Noršinska ter zazidalni načrt za.območje Černela-vci vzhod 2. Gre za parcele, ki so zazidljive že več kot deset let, vendar niso bile zanimive za pozidavo in prostorsko niso bile urejene. Javna razprava, ki je potekala na to temo, ni privabila kdove veliko ljudi, vprašanje pa je, ali je bil vzrok počitniško razpoloženje ali pa indiferentnost ljudi do sprememb v njihovi okolici. Glede na to, da se bo obrobje mesta v prihodnje intenzivno spreminjalo, ne bi bilo odveč, da bi slišali poleg mnenja investitorjev tudi mnenja arhitektov, urbanistov, krajinskih arhitektov in še koga. Da o tem, da občinskih svetnikov javna razprava in mnenje njihovih ljudi sploh ne zanimajo, niti ne govorimo. Proizvodno servisna cona na Noršinski Naročnika in investitorja za gradnjo te cone sta družba Transpak, d. o. o., in družba Gomboc, gradbeni inženiring d. o. o., ki sta tudi večinska lastnika zemljišč, nekaj pa je tudi v lasti mestne občine. Območje, kjer se v tem trenutku že gradi zbiralnica za živalske odpadke, pa je toliko bolj zanimivo, ker bo komunalno opremljeno. Arhitekt Tomaž Lazar, ZEU, je povedal, da so že zbrani pogoji pristojnih služb, gre pa za proizvodno-servisno cono, v kateri je predvidena gradnja proizvodnih, poslovnih in skladiščnih obratov. Zasnova je bolj fleksibilno zastavljena, saj se bo natančna vsebina vseh objektov, ki naj bi bili v tej coni, določala in opredeljevala v naslednjih fazah. To območje leži vzhodno od predvidene vzhodne obvoznice, trenutno pa poteka tudi natečaj za novo ekonomsko šolo, ki bo zgrajena v tem delu mesta. Na predlagani zazidalni načrt ni bilo nobenih pripomb. Nove vrstne hiše Černelavci vzhod 2 Naročnik je Ernest Bransberger iz Černelavec, ki je tudi lastnik tega zemljišča. Tudi to območje je že nekaj let zazidljivo, vendar je obstajalo kot bela lisa med obstoječimi zazidanimi objekti, med Kmetijsko-gozdarskim zavodom in zadnjimi hišami v Černelavcih. Investitor bo dal sezidati 22 vrstnih hiš, različnih bivalnih kvadratur s tlorisno velikostjo 72 kvadratnih metrov, ter trgovsko-poslovni objekt. Področje severno od tega bo v prihodnje namenjeno rekreacijski coni, kar pa ni predmet te javne razprave. Anton Štihec, svetovalec župana, je ob tem povedal, da zazidalni načrt za to območje predvideva, da se KGZ ne dovoli širitve, ni pa predvidena selitev na drugo lokacijo. Štihec je na javni razpravi tudi povedal, da je mestna občina zelo bogata, kar se tiče zazidljivih območij, vendar jih za zdaj še ne izkorišča. Obstajajo pa tudi območja, ki so opredeljena kot kmetijska, kamor pa se mesto zaenkrat ne more širiti. Kar se tiče Murske Sobote, so taka območja proti jugu. Planika v Majšperku in Kranju začela odpuščati delavce V Turnišču montaža dela krajši čas Prestrukturiranje družbe v korist turniškega obrata? ilan Bajželj, predsednik uprave Planike Kranj, podjetja za trženje in proizvodnjo obutve, je za Vestnik izjavil, da v Turnišču delavcev ne bodo odpuščali, je pa 173 od 560 zaposlenih prejelo sklep o skrajšanju delovnega tedna s 42 na 36 ur tedensko. Po besedah prvega moža Planike gre za začasni ukrep, ki bo trajal največ šest mesecev, lahko pa tudi manj, odvisno od obsega sklenjenih poslov. Vodstvo družbe namreč pripravlja nov razvojni program, del tega pa je tudi sklepanje novih poslov. Tako naj bi prišlo po besedah sogovornika tudi do prestrukturiranja znotraj družbe v korist obrata v Turnišču. V Turnišču nihče ni poslan na čakanje To, da v turniškem obratu nihče od zaposlenih ni prejel odločbe o čakanju na delo ali prekinitvi delovnega razmerja, so potrdili tudi zaposleni, vendar so k temu dodali, da se v razvojnem načrtu družbe do leta 2005 tudi za Turnišče predvideva od 150 do 170 presežnih delavcev. Po naravni poti jih toliko ne bo odšlo, pogodbe o zaposlitvi za določeni čas, ki se iztečejo konec leta, pa ima tudi šestnajst ali sedemnajst delavcev. Tako zaposleni v Turnišču menijo, da bo, tako kot zaposlene v Kranju in Majšperku, odpuščanje doletelo tudi njih. Po kakšnem ključu jih bodo odpuščali, jim ni znano, sprašujejo pa se, ali bodo prvi ti, ki so že prejeli sklepe o krajšem delavniku. Milan Bajželj je na vprašanje, kdo dela s skrajšanim delovnim časom, dejal, da delavci, ki v obratu opravljajo različna dela v proizvodnji, zaposleni pa so povedali, da gre predvsem za delavce v treh enotah montaže, v dveh delajo v dveh izmenah, v eni pa eno, in da gre predvsem za moško delovno silo. To pa se ven- Zaradi poslovanja z Galexom na zatožni klopi tudi Pomurske lekarn^ »Galex ni favoriziran dobavitelj Pomurskim lekarnam« Nadzorniki v Pomurskih lekarnah že pred sedmimi leti rejšnji teden je polnilo naslovne strani časopisov razkritje anonimnega pisca o tem, da so uslužbenci javnih lekarn ustanovitelji zasebnih podjetij, ki tem lekarnam tudi dobavljajo zdravila. Čeprav je pisec anonimke, ki jo je prejel minister za zdravje dr. Dušan Keber, zatožil le javni zavod Lekarna Ljubljana, ki je ustanovitelj podjetja Phar-makon, pa so se na zatožni klopi znašle še Dolenjske lekarne in Pomurske lekarne kot soustanovitelj Galexa, d. d., podjetja za proizvodnjo in promet s farmacevtskimi in drugimi proizvodi. Ministru za zdravje dr. Dušanu Kebru se namreč tako poslovanje zdi sporno, ker gre za, kot je dejal, nedopustno povezovanje obvladovanja javnega denarja z zasebno dejavnostjo, zato je že napovedal uvedbo preiskave. Preiskovalcev v Pomurske lekarne doslej še ni bilo, direktor Pomurskih lekarn Ivan Zajc pa je v sporočilu za javnost med drugim zapisal: »Galex ni favoriziran dobavitelj Pomurskim lekarnam, saj te naročajo v skladu s svojimi poslovnimi interesi tudi pri vseh drugih slovenskih dobaviteljih pod enakimi pogoji. Posamezniki, zaposleni v pomurskih lekarnah, izvajajo naroče-valno politiko Pomurskih lekarn, ne pa svoje lastne. Dobiček Ga-lexa, d. d., zvečine participirajo prek dividend Pomurske lekarne, ne pa posamezniki. Pomurske lekarne so z lastništvom v Galevn nekajkrat novečale nr. darle ne ujema z načrtovanim zmanjšanjem zmogljivosti v šivalnici, zato se zaposleni sprašujejo, ali morda vodstvo načrtuje, da bodo delavce v montaži zamenjale delavke iz šivalnice. Zaenkrat je v Turnišču dela dovolj za vse, saj so prevzeli tudi del modnega programa čevljev, ki so ga doslej delali v Kranju. Sicer pa so specializirani za izdelavo posebnih zaščitnih planinskih čevljev, saj dnevno izdelajo prek tri tisoč parov. Težave v poslovanju -govorice o stečaju pa naj bi bile zlonamerne V celotni Planiki je zaposlenih 1190 delavcev, po kolektivnem dopustu v avgustu pa naj bi jih ostalo brez dela po podatkih sindikata 188 delavcev, 70 v Kranju in 118 v Majšperku, po izjavah Milana Bajžlja pa 150 delavcev, od tega naj bi jih 80 poslali na čakanje, preostalim pa pretečejo pogodbe o delu za določeni čas. Čeprav Bajželj v svojih izjavah za javnost poudarja, da so izdane odločbe o čakanju začasen ukrep, ki tako velja le za pol leta, pa je le malo verjetno, da se bodo ti še kdaj vrnili na delo. občin.« Podjetje Galex, d. d., je bilo ustanovljeno leta 1991 s kapitalskim vložkom javnega zavoda Pomurske lekarne v deležu 49 odstotkov, torej družbenim denarjem, ter 51-odstotnim ustanovnim kapitalom delavcev Pomurskih lekarn in Galexa v skladu s takrat veljavnim zakonom o podjetjih in sklepi tedanjega sveta zavoda. Pomurske lekarne so s tem tudi prenehale opravljati dejavnost proizvodnje galenskih pripravkov, saj je to prevzelo novoustanovljeno podjetje. Pomurske lekarne torej že več kot desetletje poslujejo s podjetjem, v katerem nastopajo kot cnnctannvirpli 7urudi slednieea Načrt reorganizacije Planike, ki so si ga zamislili vodilni, namreč dobiva čedalje jasnejše obrise, tudi z razkritjem tega, da so člani razširjene uprave marca letos ustanovili podjetje MBO s sedežem v Kranju, ki so ga registrirali za dejavnost trženja. Glavne točke racionalizacije in prestrukturiranja družbe so torej zmanjšanje števila zaposlenih, združitev proizvodnje in zmanjšanje zmogljivosti šivalnic oziroma preselitev dela te proizvodnje na vzhod. Trženje naj bi torej prevzelo novo podjetje, ki bi nastopilo tudi kot kupec Planike? Planika po navedbah nekaterih še vedno ni odplačala starih dolgov, težave v poslovanju pa nista odpravila niti stečaj in potem prisilna poravnava s finančno sanacijo. Uradnih informacij o tem uprava ni predstavila, Bajželj pa za medije izjavlja, da so govorice o stečaju zlonamerne. Vodilni delavci ustanovili podjetje Med enajstimi vodilnimi delavci, ki so ustanovili vzporedno podjetje, je tudi vodja obrata v Turnišču Stanislav Draškovič. Draško-vič o dogajanju‘v Planiki za Vestnik ni želel govoriti, ker da je ravnal napak že, ko je dajal izjave za Večer. Pristojen za dajanje izjav Milan Bajželj pa je o podjetju, ki so ga ustanovili člani uprave Planike in ki ga vodi tudi sam, povedal: »V tem vidim osebni izraz in pripadnost vodilnih podjetju.« Pojasnil je tudi, da se je znašel Draškovič v družbi ustanoviteljev po odločitvi, da bodo nastopili kot ustanovitelji nove družbe vsi vodilni delavci v petindevetdeset na zahtevo Ministrstva za zdravstvo in na predlog takratnih štirih pomurskih občin strokovnega nadzora s strani Lekarniške zbornice Slovenije. Tričlanska komisija je v zapisniku o strokovnem nadzoru o poslovnem sodelovanju med Pomurskimi lekarnami in Galexom zapisala: »Komisija ugotavlja, da je način preskrbe z galeriskimi pripravki enak kot z vsemi drugimi dobavitelji. S strokovnega vidika je poslovno sodelovanje med Pomurskimi lekarnami in Galexom v redu in komisija ni K" \ , Planiki. Novoustanovljeno^! miruje in ni sklenilo še nobeni posla, po Bajžljevih besedah p ga ustanovili z namenom,^’ v primeru prodajanja las«®* deleža v podjetju s strani dd2’1 Je 57 odstotni lastnik, ali sta to postali po kapitnl^^ svojih terjatev v prisilni potegovali za nakup podjetja- I Ali država kot večinska lastnica . Planike res ni vedeti' Sindikati in zaposleni-postopku prisilne porava^. ed tremi leti svoje terjatvi? menili v lastniške deleže^ so dali na vse odločitve tudi o skrajšanju delovneg1 v turniškem obratu - ta dd1' prinaša za deset odstotki . plačo -, negativno mnenje1! nili pa so se tudi na držav'’’] protestnim pismom na PfC 3 nika vlade dr. Janeza Dm°'l Sindikati v podjetju tudi O vljajo, da se kljub prisilni Pl navi poslovanje in konku^ nost na trgu nista izboljšala-K stvo družbe pa tudi ni i^Pl poslovnega načrta za leto - l 2001, zato tudi ne motril da država kot večinska ho 1 Planike, ki je tudi nac j sprožila sanaciji čevljarski] djetja s stečajem in pt'^11'"^ vnavo pred tremi led- ne ’ I la za to, kaj pripravlja sti ali napak.« . ^1 Poslovno sodelovanje J vnim zavodom in P0^ M ga Je ustanovilo, tudi se bi bilo sporno glede d° J eene zdravil, saj, kot J Predsednica lekarniške a J Slovenije Andreja nimajo vpliva na oblik zdravil niti na deb° 0 ^1 drobno. Cena zdravi'■'JI P<> pravilniku o oblik0 na debelo. Po mnenj111 jh javna naročila pa je zdravil lekarnam i^1’ in četudi cena ni je na podlagi drugih gojev mogoče ugotar) l dnejšega ponudnika- Kaj bodo ugo^hjj1 niki, ki jih sedaj v ne lekarne, ustan J1 J sebnih podjetij,s khjh poslovno sodelujočih mstrstvo, naj bi septembra, poslej pregledali tudi trzf in zaradi možn°s škodljivih pogodbah bi oškodovali hfj lekarn, še polieh I ugotovitve (ne)spornosti J I pa je dr. Dušan etičnosti v posl0' J1'J I vedal sprememb0 piohr kjer ne bi več Pr‘(birf , i sanja javnega in z /P resa. J ibimk 1- avgust 2002 GOSPODARSTVO Kmetijski kombinat Ptuj in Zdravilišče Moravske Toplice »Čudežev nismo sposobni delati fri odločitvi o nakupu Term Ptuj je bilo odločilno dejstvo, daje v neposredni bližini golfsko teče, ki so ga zgradili ljudje, ki dajo nekaj na turizem [^katerimi se želi Bencik v prihodnje tesneje povezati B četrtek, 25. julija, so v konferenčni sobi Term Ptuj slo-vesno podpisali pogodbo o prodaji oziroma nakupu 72 K % poslovnega deleža Term Ptuj, d. o. o. Prodajalec je bil j^Jtjski kombinat Ptuj, ki bo tudi dolgoročno zadržal 28 ez lastništva v termah, vendar se želijo v prihodnje poslo-usmeriti v razvoj prašičereje in vinarstva. V ta namen vi ° tud* porabili kupnino, ki jo je plačalo zdravilišče Mora-eToplice) in sicer 250 mio. sit gotovine in 186 tisoč delnic t °ravskih Toplic, katerih knjigovodska vrednost je 600, s. ”apa okrog 400 mio sit. Poleg tega so »kupili« tudi 35 mio. lzgube term Ptuj iz preteklosti in denacionalizacijske težnosti, kombinat pa je vztrajal pri pogoju, da prevza-hkrati 10 njihovih delavcev. slovna poročila bodo verjetno drugačna, čeprav ta od zadnjih dveh let niso tako slaba. Prihajajo lepši časi za ptujski turizem in mi bomo poskušali biti dober gospodar v termah ter skrbeti za Ptuj in okolico.« Bernarda B. Peček Posnetka: Nataša Juhnov ■ Zdravilišče Moravske Toplice je postalo lastnik 72-odstotnega deleža Term Ptuj in s tem bliže uresničitvi dolgoročne strategije združevanja zdravilišč severovzhodne Slovenije pod imenom Panonske terme. Pri podpisu pogodbe so sodelovali direktor Zdravilišča Moravske Toplice Dušan Bencik, direktor Kmetijskega kombinata Ptuj Alojz Erlač in direktor ptujskih term Andrej Klasinc Cestno podjetje M. Sobota Izgubili so na vseh ravneh □ estindvajsetni odstotni delež, ki so ga imeli prej pidi, je pred nedavnim kupil SGP Pomgrad; s tem se je dokončno spremenila lastniška struktura, Pomgrad in njegove »sorodne« firme so lastnik 58 odstotkov premoženja tega podjetja. Devet odstotkov naj bi bilo še v rokah delavcev, nekaj delnic ima še Krona in nekaj tri občine. Z novim lastnikom je bilo soboško cestno podjetje deležno velikih sprememb. Spremembe v lastništvu so na neki način pričakovali, saj jih je močno oslabila odškodninska tožba iz leta 1989, je povedal direktor Cestnega podjetja M. Sobota Marjan Pucko. Skupaj z mariborskim cestnim podjetjem so naredili Asfaltno bazo Lipovci, po delitvah in osamosvojitvah pa se niso mogli dogovoriti o delitvi premoženja v tej skupni asfaltni bazi. Mariborčani so jih tožili in soboško cestno podjetje je »izgubilo na vseh nivojih«, tako da morajo plačati 150 milijonov. »Mi smo to asfaltno bazo ‘1993- leta olastninili, delavci so to odkupili od države s certifikati, zdaj pa morajo to družbeno premoženje dati nazaj Mariborčanom. Kako bo to vplivalo na poslovanje, bo vidno ob koncu letošnjega leta. Lansko leto smo sklenili z dobičkom 75 milijonov in z realizacijo v višini 1,8 milijarde sit. __uvia ’r' Podpisovanju pogodbe so odvetnika sodelovali mag. “P Erlač, direktor Kmetijskega J^inataPtuj, Andrej Klasinc, ci, tor Term Ptuj, Miroslav Lu-^“Pan Mestne občine Ptuj, ter /ektor Zdravilišča Moravske P*ice Dušan Bencik. Slednji je ■ tol-''’ da se za moravsko zck k uresničuje dolgoročna Lj lna strategija združevanja L?Viliškega turizma severo-I odne Slovenije pod promo-■skim sloganom Panonske ter-F’ kar bo povečalo kapitalsko L^at^tinško moč tega dela Za kar ie nuino najprej Leci določeno velikost pa tudi j Da °V°st in Pestrost ponudbe. ! trgu nekaj veljaš, pa moraš pos’?’ Vo'i° vsaj 4 do 5 tisoč ' Seveda nameravajo raz-skupaj s ptujskim nost aarstvom in lokalno skup-'ogih°’ Poudaril Bencik, o raz-nakup pa pojasnil: »Vs-n“no, da je Mesto Ptuj J^^^ovinsko lu^ ^J«0 prepoznavno; na- na Zel° zauimivih pro-nko h Kar pa je teht- deJstV0> Je v ^dni bližini Term Ptuj lepo golfsko igrišče, ki presega regionalne okvire. Čeprav ni v lasti Term Ptuj, bo to del turistične infrastrukture, ki bo privabljala goste. Pomembno je tudi, da so golfsko igrišče zgradili ljudje, ki dajo nekaj na turizem, in naša želja je, da se z njimi v prihodnje povežemo in razvijamo turizem na tej lokaciji še naprej.« Ker so Terme Ptuj ta čas predvsem sezonskega značaja in se zadnja leta niso razvijale, bo ena prvih nalog, zgraditi hotel z okrog 250 posteljami kategorije 4 zvezdic, zgraditi ustrezno turistično infrastrukturo ter povečati vodne površine. Če bodo imeli dovolj razumevanja pri lokalni skupnosti, ki je pristojna za izdajanje raznih soglasij (sedanji župan jim je obljubil vso podporo), bodo načrte uresničili v nekaj letih, kajti za prave projekte so vedno uspeli najti pravo finančno konstrukcijo, je poudaril Bencik. Andrej Klasinc je omenil kar konkretno letnico, in sicer leto 2005, ko bodo Terme Ptuj praznovale 30-letnico poslovanja: »...takratse bomo verjetno pogovarjali drugače in tudi po- Kopališče ima bazene z ogrevano in termalno vodo in je obdano z lepimi travnimi površinami, v ozadju pa je viden ptujski grad. Termam manjkajo predvsem »stacionarni gostje« in števHni lepotni popravki. Možnosti za razvoj ptujskega turizma ob desnem bregu Drave so ogromne. o Veh^tna prodornost radgo^e a deluje od leta 2000 P^^^Lje^tiva ter S je odvisna od celotnega marketinške službe------------ — ts?"""""'----------------------a učlnk°vbe’ H S * iumbo plakat z napisom 1« p"' ^lkoa tisti z napisom On jih dober P U^nR°vitosti se le redko g e oaj so P ie, da si ljudje nekaj zapo®» g^im % mnapisanim, naslikanim m n J radg°° L,. H Auer'etne in banalne- Sicer pa P dejuje kot y Sžh °NT lp (invalidsko rastoča P°s 1 izde- Ntm'ba ARCONTA, d. d., med najhitr J sloves z Sni?h?dni Sloveniji, ki si je Pridobl “ tike in bain ntontažo oken in vratiz P odljiv°st P” f.aoez h tQčmtrednosti so ugodna cena, pd1 g jektanta Ja in hitra dobava. Inženirja p^ J. želijo n^ 5 ek-ran M°vrin znata narisati , vrata. p* u. P na terenu montira okna, e P da odlic° 'n i P0(ijetja, kjer se sodelavci maio iste cilje, je Boris Sovič: »T. jih ima O1M to Pr0Br' Sša z k^«ku,nenta-0 )e kljub vedno večjim naročilom sedaj rok dobave kratek. Lani je bilo to ob 50 % porastu naročil najbolj ozko grlo. Zdaj delamo več kot lani in naredimo tudi 14 dni prej kot lani.« Že prej so bila na trgu plastična okna, toda niso doživela takšnega »burna«. Kako je vam uspelo? »Vsak proizvod na trgu potrebuje nekaj časa, da ga ljudje sprejmejo. V Sloveniji je 70 proizvajalcev plastičnih oken. Okna delamo tudi za ARCONT, d. d., in tako spadamo med največje proizvajalce.« Projektanti zdaj že v načrtih določijo, kakšna okna naj vgradijo? »Da bi jim predpisali naša okna, tega zakonsko ne smejo narediti, lahko pa jim priporočajo, da kupijo takšna ali podobna okna. Veliko podjetij pa pri projektantih res igra »na to noto«, vendar se mi zdi to nepošteno do vseh drugih proizvajalcev. Veliko kupcev se samih odloča in išče najugodnejšo ponudbo - in tu imamo mi prednost. To, da si vzamemo čas za stranke, te spoštujejo.« je potrebna še dodatna propaganda? Kakšna je bila reakcija na izstopajoči pano z napisom Ona jih ima? »Imamo takšen tip proizvodnje, da je treba nekaj v okolje tudi vračati, ne pa samo jemati. Zato dajemo reklame v medije in sponzoriramo društva. V do- Direktor ARCONTA IP Boris Sovič je prepričan, da trg prej ali slej vrne vse, kar vanj vložiš. mačem okolju smo pa res bolj znani že po oknih in vratih kot po kontejnerjih. Čeprav večina misli drugače, pa je res, da je avtorica te zamisli ženska, naša magistra ekonomskih znanosti Marta Lorenčič, ki ima tudi sicer zelo dobre ideje za učinkovito propagiranje.« Kaj bo s temi okni in vrati po uporabi, npr. čez 30 let? »Okna je mogoče reciklirati. Vprašanje je, kaj se bo dogajalo čez leta, ko se bo to dogajalo, toda dejstvo je, da je ta material mogoče uporabiti.« Bernarda B. Peček ■ / / Izrednega vzdrževanja, plačanega s strani države, je še vedno okrog 30 %, 70 % posla pa so dobili na trgu, vendar je bilo tudi tukaj precej »državnega dela«, ki so ga dobili prek javnih razpisov. Vzdrževanje državnih in občinskih cest ostane tudi v prihodnje enako organizirano. S spremembo lastništva se bo spremenilo marsikaj. Najbolj opazno je prazno dvorišče in zmanjšanje števila zaposlenih. Okrog 35 gradbenih strojev in tovornjakov je bilo s 1. julijem prepeljanih na Pom-gradovo dvorišče ob Bakovski cesti, saj spadajo odslej v novo dnižbo Pomgrad Mehanizacija, v kateri so 30-odstotni solastnik. Tja je bilo premeščenih tudi 65 šoferjev, strojnikov in drugega osebja. Gradbeništvo se je preneslo na družbo Pomgrad Gradnje (dva šefa gradbišč, trije delovodji in pet zidarjev), cestno podjetje pa je dobilo okrepitev z 20 asfalterskimi delavci in stroji - v okviru celotnega Pomgrada so sedaj specializirani za vgrajevanje asfalta, imajo štiri delovne skupine za asfaltiranje s kar sodobno opremo in dva nova »finišerja«, kmalu pa bodo dobili specialni stroj za vgrajevanje asfalta na pločnikih. Varaždinci bodo zaradi cenejšega bitumna, manjših davkov in izvoznih stimulacij še naprej velik konkurent. Ta čas je v podjetju zaposlenih 150 delavcev, 6 delavcev pa je šlo na zavod za zaposlovanje (predvsem zaposleni iz delavnic, administracije in skladišča), ti so že prejeli odločbe, čaka pa jih odpravnina. »Mislim, da delavci vedo, da to premeščanje ni odvisno ne od mene in ne od njih. Sistematizacija večinskega lastnika je pač obveljala, zidarji in tesarji so največ vredni in firmi največ prinesejo, šoferjev pa je na trgu dovolj. Tudi usoda kamnoloma v Sotini je v prihodnje odvisna od večinskega lastnika, čeprav smo mi nosilec koncesije. Vpreteklosti je bila storjena napaka, ko nas je Pomgrad z nakupom parcel v neposredni bližini (spomočjo takratne velike soboške občine) zablokiral v razvoju, čeprav smo bili mi na začetku v osemdesetih letih edini zainteresiram za kamnolom, drugi pa so se le posmehovali,« je komentiral zadnje dogajanje Marjan Pucko. Cesta do kamnoloma in do meje je že asfaltirana, je še pripomnil Pucko. Zimska služba naj bi se tudi v prihodnje opravljala enako kot doslej, le da bodo morali vozila za pluženja snega prej najeti pri Pomgradu Mehanizacije - razen če »višji« ne bodo odločili drugače. Zdaj se pripravljajo na podpis triletne pogodbe o vzdrževanju cest, več pa bo znanega ’ takrat, ko se bo država dokončno odločila za uvedbo koncesij, vendar še ni vse dorečeno, niti se ne ve, ali bodo podeljevali pet ali tri koncesije. Bernarda B. Peček Foto: Nataša Juhnov ■ Namesto pisarn učilnice ova zgradba iz marmorja in stekla v Radencih, v katero je nekdanje vodstvo Radenske nameravalo seliti upra-— vo, bo vendarle dobila svoj namen. Po zadnjih informacijah naj bi bila v tej prazni zgradbi že prihodnje leto visoka strokovna šola za turizem (kot nadgradnja srednješolskega programa) s specializiranim programom, ki bi se ukvarjala predvsem z dvigovanjem kakovosti življenja in zdravo prehrano. Idejo so podprli že vsi pomurski župani, prvo soglasje pa imajo tudi na šolskem ministrstvu. B. B. P. 8 IZBRANO 1. avgust 2002 VKlB Glosa Panonsko veselje Bilo je nekoč in je danes. Nekoč, še ne tako dolgo nazaj, so se morali na njivah v času sv. Ane posejati bela repa in »popražiti« preostala strnišča. To pa je bil nekako tudi konec pražnjega časa. Nekoliko čudno, če se je v času od Petra in | Pavla, ko so padli prvi rženi snopi in stali na njivah prvi križi, najbolj delalo, in to ne glede na panonske pripeke, ki niso bile nič dosti manjše, kot so današnje. Za ržjo je prišla na vrsto pšenica in kakšen dan predaha, potem pa vožnja j snopov z lojtrniki domov in mlačev.Ja, mlatilnica je bila : stroj, ki je v svoji velikosti in pomembnosti zbujal kar nekaj strahu in tudi spoštovanja. Strahu zaradi tega, ker se je pri mlačvi pokazalo, kako se bo preživelo naslednje leto, spoštovanja pa zato, ker je bilo od mlačve odvisno tako rekoč »vse i živo« na kmečkem dvorišču. Ja, tudi bela repa. Če ni bilo plev, tudi bela repa ni imela svojega smisla. Zato je bil to ritual, kije imel pražnjo noto. Če se je ves mesec ob panonski pripeki vse vrtelo okrog kavnega nadomestka (cikorije) za zajtrk in potem okrog sveže studenčnice iz »čige« in morda rezine mesa, v glavnem pa okrog mlečnih kumar za ohladitev in mladega pečenega krompirja, je bila mlačev res praznik posebnega pomena. Takrat seje šlo s pletenkami v dve smeri: ena je vodila proti »Radanju« k petanjskemu vrelcu po slatino, druga v bližnje gorice po »cepleno«. In tako je najmanj štirinajst ali pa še več, odvisno od »grunta« tistih, s katerimi si si bil na vasi najbližje, prišlo mlatit. Ob mlačvi ni bilo pomembno število križev, ritual je bil predpisan z malico, za katero so bile obvezne makove, orehove ali slivo- I ve potice, no, če je bilo križev več, pa zraven še vrtanek. Po mlačvi pa je bila na vrsti najprej dobra kurja, pozneje pa že tudi goveja juha. Nato meso iz juhe s smetanovim hrenom pa še ena vrsta mesa in potem kuhana šunka, ki je imela posebno mesto že od kolin naprej. K temu so dodali še, kot se temu danes pravi, sladico. V naših krajih sta bila obvezna »retaš« ali krof. Tu so se ocenili namlačeni metri, »ošacala« velikost »oslice« in napovedali udobje preživetja v naslednjem letu. In tako se je krožilo pet do šest dni. Pa je spet prišel čas klepanja kos. Ja, tudi kosa ni bila kar tako. Tudi ta je potrebovala tri različne »klepe«. Prvi je bil za seno, drugi za žito in tretji za otavo. Ja, takrat se je reklo da pri »dobroj škeri tejlo« ne trpi. Ob tem klepanju se je spet prešlo na »čigo« in mlečne »tikvi« in drugo »lahko hrano«. Tako je tekel ritem tradicionalnega okolja. Da ne pozabim, tudi otepi so se česali. Tako je bilo še v časih, ko ni bilo bele tehnike in ko ni bilo mlinskih silosov. Danes, ko vse to imamo, je nekoliko drugače, pa ne bistveno, kajti tudi ta čas ima preslikavo tistega časa, vendar v obrnjeni podobi. Tisti, ki so nekoč klepali in kosili, tega ne počno več. Na. travnikih, kjer I i so se nekoč ob cikoriji potili kosci, so danes tudi travniki. Namesto koscev tudi vihtijo, toda ne kosišč, vihtijo palice za | golf. To, kar so nekoč počeli kmetje, danes počno biznismeni. Ja, pa tudi ti ne udarjajo žogic z eno samo palico. Samo poglejte si njihov koš. No, če so nekoč malo močnejši kmetje premogli konjske kosilnice, se danes ti malo »močnejši« tudi vozijo z golf vozili. Iz mlečnih kumar in buč pa »kisilaka« pa tudi »čige« bi se dal potegniti tudi kak nauk. Kako blizu nam je vse to, pa še naprej iščemo mrzlo vodo in pišemo programe zdravega življenja! J- V. ■ PGD v Kotu v lendavski občini je mlado, saj so ga ustanovili 1985. leta. Gasilcem pa je se je te dni uresničila želja po orodnem vozilTi TAM, ki sicer ni novo, a ga bodo koristno uporabljali še vrsto let. Pripravili so slovesni prevzem. Ključe je predal predsednik KS Karel Tomšič, in sicer poveljniku Ladislavu Nagyu, ta pa šoferju Karlu Ftičarju. Vozilo je blagoslovil lendavski župnik Ladislav Šantak. -Foto: J. Ž. Na Petanjcih prevzeli gasilski avto PGD Petanjci je bogatejše za gasilski avto Renault Master. Ključe vozila je predal šoferju Slavku Zemljiču župan tišinske občine Alojz Flegar, vozilo pa je blagoslovil župnik Ivan Kranjec. Na slovesnosti so podelili gasilska odličja, bil Neplačniki kanalščine končali na javnem seznamu Kdo je avtor »črne liste« za Cankovo? »Odpadna voda je draga!« eprav je zvenela ena od točk na izredni seji občinskega sveta občine Cankova na prvi pogled suhoparno - šlo je namreč za poročilo o obratovanju kanalizacije in čistilne naprave za obdobje od 1. januarja do 31. maja letos -, se je vnela ravno pri njej najbolj »vroča« debata med svetniki, županom Viktorjem Voršičem in direktorjem Komunale Mirkom Šabjanom. Cankovski župan je dosedanje delo čistilne naprave ocenil kot dobro: »Čeprav so se na začetku pojavljali dvomljivci in dvomi, se je sedaj izkazalo, da je bila čistilna naprava dobra poteza in da ni bila predraga. Zaenkrat se pokrivajo vsi stroški, zmanjšano je tudi trošenje energije.« Problem pa se je pojavil pri pobiranju kanalščine: »En del uporabnikov, ki je priključen, ni poravnal vseh obveznosti, en del, ki pa je priključen, pa je priključen »na črno«.« Zato je župan zagrozil s »plombami« (tam, kjer javno podjetje nima dostopa do zasebnega zemljišča, bodo »zaplombirali«) ali pa s tem, da bodo posameznike enostavno izklopili, če ne bodo poravnali vseh obveznosti za sproti in za nazaj: »Če bodo to storili, bodo lahko priključeni na kanalizacijo.« Pri vsem tem pa je izbruhnila afera, saj se je v javnosti začel pojavljati seznam z vsemi podatki o osebah, ki niso poravnale računov, ne ve se pa, kdo je avtor te »črne liste«. Viktor Voršič opozarja, da to ni šala: »Občina tega seznama ni izdala. Ker gre za razkrivanje tajnih osebnih podatkov, se to dejanje upravičeno lahko šteje kot kaznivo, za katero je predpisana kazen 5 dni zapora. Ukrepal bo tudi direktor Komunale.« Mirko Šabjan na ta seznam mogoče ne gleda tako negativno kot cankovski župan: »Računal- Turniški svetniki o prostoru za mlade a ponedeljkovi izredni seji turniškega občinskega sveta so svetniki izbirali izvajalca za obnovo cestišča med Turnišči in Genterovci. Med dvema ponudnikoma Cestnim podjetjem iz Murske Sobote in podjetjem Nograd s Hotize so se odločili za ugodnejšo ponudbo Cestnega podjetja, ki bo dela opravilo za 45 milijonov tolarjev. Seznanili so se tudi z novostmi v Zakonu o lokalnih volitvah in določili člane volilne komisije v turniški občini za jesenske volitve. Pred nekaj dnevi je bil v Uradnem listu tudi objavljen Odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov v turniški občinski svet. Volili bodo v dveh volilnih enotah. Ena bo obsegala Turnišče in Renkovce, od koder bodo izvolili osem članov, iz Gomilic in Nedelice pa bo pet članov. Svetnikom pa se bo pridružil tudi štirinajsti član, predstavnik romske skupnosti. Razpravljali so še o prošnji za dodelitev prostora za delovanje Društva Klub mladih Turnišče. Člani Društva, katerega predsednica je Valentina Škafar, so po predhodnem pogovoru z županom poslali prošnjo za dodelitev prostora, v katerem bi se zbirali in izvajali različne projekte. Klub je doslej izvedel že kar nekaj aktivnosti, delavnice, razstave, srečanje mladih, koncert... Želijo si resnejšega kontinuiranega delovanja in prostor za uresničevanje idej. Tako želijo dobiti prostor, kjer bi organizirali različne programe in delavnice - foto, likovne, izobraževanje informacijske pismenosti in podobno. Prostor želijo urediti z nekaj starejšimi računalniki ter jih usposobiti za delovanje na internetu, kjer bi uredili Uidi spletno stran občine. Prostor pa bi namenili tudi družabnim igram, projekciji filmov in podobno. Zapisali so, da bi za začetek potrebovali manjši prostor, sobico, kjer bi se srečevali, pozneje pa bi uredili neki prostor, ki bi bil namenjen stalnejši aktivnosti mladih. Svetniki so se s pobudo strinjali in med predlogi za ureditev prostora za stalnejšo aktivnost mladih iz občine jih je največ pred- niški izpis je bil res narejen v našem računovodstvu, vendar so mi vsi, ki tam delajo, prisegli, da oni niso avtorji te liste. Mogoče to dejanje niti ni bilo mišljeno kot slab namen, ampak dober, da naj se popišejo vsi neplačniki. Težave z njimi in s seznamom bomo rešili skupaj z občino, če ne drugače, pa na pravni način.« Voršič je še napovedal, da bodo počakali še eno računsko obdobje in se potem odločili, ali dvignejo ceno. Morali bodo vzpostaviti tudi drugačni števni sistem, tako da bodo imeli tudi zasebni vodnjaki števce. Svetnik Jože Pintarič je menil, da je mešani kanalizacijski sistem, ki ga imajo na Cankovi, luksuzen, zato je bila njegova gradnja zelo draga. Zanimalo ga je tudi, zakaj v dveh letih poskusnega delovanja čistilne naprave tega nihče ni izvedel in kdo bo pokril izpad desetih milijonov v tem obdobju, ki je po njegovem mnenju takrat nastal. Voršič je takoj odgovoril: »Mi smo 5. decembra prevzeli čistilno napravo od izvajalca. V tem času smo krili stroške energije in stroške dela delavca, zato smo zmanjšali obveznosti do dobavitelja. Ni mi pa jasno, kako bi lahko naredili obračun, preden smo dobili uporabno dovoljenje. Če to kdo v Sloveniji dela, jaz ne vem, mi tega gotovo ne bomo delali.« Bolj kot Pintarič je bil oster svetnik Ke-rec: »Že sem se naposlušal teh pravljic’, ki nam jih je župan razlagal na približno desetih sejah. Mislim, da smo v tem času zelo malo naredili. Ta čistilna naprava je bila zgrajena s sredstvi občanov, ki so se takrat sami javili. Nadzor smo izgubili, ko smo prišli v občino Cankova - Tišina. Občina se je odločila za tako imenovano »luksuzno« čistilno napravo, vendar če dela dobro, zame ni luksuzna. Mi laiki smo takrat pač poslušali »strokovnjake«. Poročilo Komunale se®! malo »sfrizirano«, Pravt^° 5. zdi visoka cena za odp^®0' . ki znaša 165 tolarjev, saj je večja kot cena za pitno vo a « Kerec meni, daW0 skem svetu naredili nap* so se odločili za obračuna''« pavšala po 5 kubičnih®^0’ osebo. Sam je predlagal, 1 kanalščina pobirala po P°s ni osebi: »Imamo 450 obča' tako bi bila cena na enegi' ' ■ larjev.« Zanimalo gaje® 'k je prišlo v poročilu Ko®un razkoraka med število®01 . kemika (20) in število®3 (9). Mirko Šabjan je bil pP čen: »Razprava je bila os • sem pričakoval takšnih ' To poročilo ni »sfrizi®®®1’ lahko argumentiram' mezna pojasnila se lana A pri meni na Komunah-ne bi dajal, ker bi n1^0^^ ugibanja, tega pa noče® « Naš kemik ne dela pf* obisku analize. Pri cenJ.0jot|jl vode ne moremo iti nižje tolarjev. 'Tudi mi iz P,!^ bomo.hodili sem zastonj < mo nekatere stroške obrat li. Načeloma nimamo ni drugačnemu obračunat nalščine, vendar vam ga n ,.i(i poročal, ker je zelo dvo Ljudje se stalno selijo, g dirat ali v vojsko, tako a j metri neprenehoma sp ; ■ jajo«Ko je Šabjan kom |j( slijo, da je dobil obcute , dje na Cankovi delajo. V^ ker je njihova voda p ,(f dobil skoraj v en glaS »Odpadna voda je drag-0 . j moral pojasniti tudi to.9 dni vodi je večji proces^ kot pri pitni vodi, zato) < bistveno cenejša kot p je, da gre za novo cisti p vo, kjer se stalno P°ia .u težave, vendar dela se 90-odstotno usptšn°s j merno pozitivne oceneM bili tudi od različnih« h j tudi ekoloških. SkleP n izrekel Viktor Voršič-” J da občina teh stvari n Tudi nas kontrolira z<^ J inšpekcija, tako da se / emlja. Pa še kako se P Tako so to nčali s sklepom, d & kanalščine v našle0 J mesecih enaka ,pri°^ le1 lagalo prostore v nekdanji šoli v Nedelici. J. Ga. ■ Kmečki dan v Rogašovcih svetnikov je glaso' pa so bili proti. O Civilna zaščita ljutomerske občine je organizirala usposabljanje enot, ki so odgovorne za reševanje ob poplavah in reševanje na vodi. Usposabljanje je bilo ob babinski gramoznici in na njej, udeležilo pa se ga je 80 ljudi, vod civilne zaščite m ekipe gasilskih društev, ki so odgovorne za tovrstno usposabljanje. Enote so se seznanile z novo napravo za izdelavo nasipov proti visoki vodi, spoznale pa so tudi postopke reševanja in pomoči ob utopitvah. Vse enote so se v tekmovalnem delu pomerile v vaji na vodi, kjer so morale preveslati gramoznico v obe smeri, prav tako pa reševati poškodovanca. Najboljši čas je imela ekipa civilne zaščite, od PGD pa so prvo mesto dosegli gasilci Zgornjega Krapja in gasilci Ce-zanjevec. Za varnost vaje na vodi so poskrbeli člani potapljaškega društva Radenci. Po usposabljanju je bila vožnja z motornim čolnom po gramoznici. Na po- Letošnje poletje je že mnogo vasi pripravilo t. i. kmečke '9 na zabaven način prikazali nekatera stara kmečka opmvl^a prife°jj X|ii tev so pripravili tudi to nedeljo vaščani Rogašovec. nekoliko drugačna, saj so kmečka opravila in orodje Preds jn rih med igrami in v sprevodu starih prevoznih sredste . začetku prireditve. Tako so obiskovalci lahko videli, kako vo, mlatili s cepmi, prali perilo z »ribaši« ipd. opči^i W Igre, v katerih so se pomerile ekipe iz vasi rogašovskc^a nošenje trave s »travnjakom«, žaganje drv, sestavljanje v »bronovlekom«, valjanje bale, plezanje na jambor, igra Pr .e jtiO' l alka po Rogašovsko. Slednja je bila ena od zabavnejših. 5 lec v samokolnici voziti tekmovalko, ki je s kopjem cilja laf^r z vodo, ki so namočili oba tekmovalca. Tudi gledalci nekaterih igrah ter se ob tem okrepčali z zaseko, ocvirki. maticami, domačim kruhom ipd., ki so jih delile rogašov Seveda pa imajo igre tudi nekaj tekmovalnega žara, z^ Liji '/ SLI* V kako so se odrezale ekipe, ki so sodelovale. Kot najsp®' jz gard' |O iger so se pokazali vaščani iz Sotine. Sledile so'jim ekip® gv_juy Fikšinec, Pertoče (slednji dve sta si delili četrto mesto)1 dl celotne prireditve, ki so jo na zanimiv način pripravil ^1«' menjen za dokončanje mrliške vežice. e tfr IBM 1. avgust 2002 IZBRANO 9 Rogašovski svetniki so si ogledali največjo investicijo v svojem mandatu Novo šolsko leto v novi šoli ^kodolgo jo bodo še odplačevali? Dokratna seja rogašovske občinskega sveta se je začela nekoliko drugače kot vse druge. Kot vemo, se je moral občinski svet v tej sestavi ves svoj mandat ukvar jati pre-, Vsetn z eno veliko investicijo, to je novo šolo. Na račun tega J® mn°g° ljudi očitalo, da zaradi šole v občini stoji mnogo ru§ih zelo potrebnih investicij in da si takšna majhna °bči-a ne bi smela dovoliti tako velike investicije. Na petkovi seji. Je bila ena zadnjih v tej sestavi, pa so si lahko svetniki prvič Pai Z županom ogledali novo pridobitev. . ^es je, da je nekaj stvari, kot )e Plato pred šolo, travne površi-okrog šole in druge »finese«, , treba urediti, toda šola je kon-cn° zgrajena. Ta teden naj bi op-tlv>li kvalitativni prevzem, kar ^feni prevzem med investi-Oriem in izvajalcem ter njegovi-1(11 Podizvajalci. Tukaj ima obči-ni možnost kot investitor podati * Zadnje zahtevke po popravk-' ’ bodo morali biti odpra-leni vse do tehničnega prevze-ki naj bi se zgodil med pet-^tim in petindvajsetim avgu-। Kot je povedal župan Ja-l !,Halb, izvajalec SGP Pomgr-| "iamči, da naj ne bi bilo nobe-|m zadržkov za inšpektorje. Tu-elektrika, ogrevanje, prezrače-fanie in drugo, kar je bila stvar |^?izvaialcev, so prav tako bre-| lbni. Vsi drugi lepotni popra-L 1 Pa spadajo v prej omenjeni “utativni prevzem in bodo ®alu odpravljeni. Tako se bo ptembra pouk lahko že začel v šoli, razen če ne pride do Ksnih nepredvidenih situacij. Vetniki na prvem neuradn-°gledu šole niso mogli skriti 'Kga navdušenja. Šola je poleg ka? 'e večinoma grajena iz ttSLV°stnih materialov, tudi est-bt0° 'n funkcionalno zelo do- "^ejena. Takoj pri vhodu je SeDr70^a za “čenče, iz katere lde v središčni del šole, ki je Mga vas si želi bazen? --------------------------- 5°Pov6 niOrei° več privoščiti črnih I je že vzpc E^Sramoza za potrebe vaške skupnosti | p< i rodild ideja, da bi sedaj, ko je IM^radi jUlija’iebil Inšpektorja z i °bmočja Boda ^tanek^10^^ nekse ene črne gr- Pogledi in pritožbe re’ So so opravljali spomladanski rok ma- ° d° ig . 7.v treb dneh po objavi rezultatov, vključ-,0Pri°Ce,lofe). i^a ^002, vložili direktno pritožbo na izp-Posa^^ d 1 zahtevo za vpogled v izpitno dokumenta-^em predmetu ali pri več predmetih. t^a ^av Predm< ^Pbnem cen- C 7oo 160 Pritožb K htevkov za vpo-h;i "tj«,.. Pr'čakovano, je tUd8 Pri Predmetih, s° opravljali ma- a - ■ tudi najbolj zanimiv. Gre za velik odprt prostor, kjer so stopnišča v kletne prostore, v prvo nadstropje in hodniki za pritlične prostore. Tukaj je mogoče iz kletnih prostorov videti navzgor vse do steklene strehe, ki daje svetlobo temu komunikacijskemu hodniku. Ta prostor je namreč namenjen za druženje učencev v odmorih in naj bi rabil tudi kot galerija. Obiskovalec šole ima od tod tudi pogled na vse za amoznice. Takoj, ko je inšpektor prejel obvestilo, da je zasebnik z gradbenim strojem začel dvigovati vrhnjo plast zemlje, je sprožil akcijo. Uspelo mu je, kajti teden ni turo, to je pri slovenskem jeziku, angleščini, matematiki, psihologiji itd. Za reševanje pritožb je predpisan 60-dnevni rok. Prva pritožbena seja Republiške maturitetne komisije bo predvidoma 9. avgusta 2002. Kot smo slišali, je bilo v Po- glavne prostore šole, razen učilnic, ki se razprostirajo v levem in desnem kraku pritličja. V kleti je prostor za kuhinjo, jedilnico in še nekatere učilnice ter kabinete. V prvem nadstropju pa bosta knjižnica in računalniška soba. Zelo funkcionalno pa je rešena i _ •F« ni® "Trn ičMrnaasr tudi telovadnica, ki se z zadnje strani šole dotika nogometnega igrišča NK Rogašovci, ki si je tako lahko v enem delu uredil slačilnice, na zadnji zunanji steni telovadnice pa so tribune za ogled nogometnih tekem ali drugih dogodkov na igrišču. Res je, da v šoli manjka še oprema za učilnice, kuhinjo in telovadnico, kar pa bo urejeno še v avgustu, saj so izbirali med najugodnejšimi ponudniki, med ka- po posredovanju je že vzpo- Kako se je sploh nekomu po rodila ideja, da bi sedaj, ko je v Prekmurju že preveč uradnih gramoznic, ki imajo vsa potrebna dovoljenja in koncesije, nekdo »na črno« kopal gramoz in ga navažal na ceste? Menda je na to idejo prišlo kar vodstvo KS Dol- murju največ hude krvi med dijaki programa ekonomska gimnazija, ki ga izvaja Ekonomska šola Murska Sobota, in to predvsem zaradi slabih maturitetnih rezultatov pri matematiki. Nekateri starši so mnenja, da je to tudi posledica slabega dela profesorja, ki je dijake poučeval in pripravljal na maturo. Menda je bil tudi prestrog pri točkovanju ustnega spraševanja, kar pa je tako rekoč nemogoče dokazati, zato je odgovor pričakovan, in sicer da gre pri vsem tem Za subjektivne poglede, ocene ... Ali to res drži v vseh primerih? J. G. ■ terimi so se nekateri tudi pritožili, kar je izbiro zavleklo. Čeprav so bili svetniki navdušeni nad šolo, so se nekateri tudi spraševali, koliko bo stalo vzdrževanje glede na to, kako velika je šola, in kakšen bo dejanski končni znesek gradnje šole, ko bo popolnoma opremljena in bo urejena tudi njena okolica. Kot so predvidevali nekateri, naj bi se stroški vzdrževanja povečali najmanj dvakrat glede na stroške za staro šolo, medtem ko naj bi stala šola 900 milijonov tolarjev, ki jih bodo odplačevali še več let. Kot je povedal župan, se stroški vzdrževanja ne bi smeli veliko povečati. Razen stroškov za elektriko, ogrevanje in čiščenje drugih stroškov v novi šoli vsaj nekaj let ne bi smelo biti, v stari pa je bilo .treba vedno nekaj popravljati in dokupovati. Kar se tiče končnega zneska o gradnji šole, pa je povedal, da je 900 milijonov pretiran znesek. Cena za tehnično-gradbe-ni del se je sicer povečala s pogodbenih 560 na 724 milijonov tolarjev, toda ne verjame, da bi opre Koga motijo zmerno prizadeti? Občina G. Radgona zahteva izpraznitev prostorov Varstveno-delovni center Gornja Radgona prejel dopis, da morajo izprazniti stavbo v Lackovi 17 ali plačevati polno najemnino 540 mio. sit ežko je živeti mirno in se posvetiti svojemu poslanstvu s polno energijo, če ne veš, kaj te čaka. Tako se namreč počutijo varovanci in zaposleni Varstveno-delovnega centra v Gornji Radgoni že vse od marca, ko so jim Občinarji pobrali ključe spodnjih prostorov stavbe v Lackovi 17. Nedolgo od tega so jim poslali dopis, da morajo stavbo čim prej izprazniti ali pa plačevati najemnino za celotno stavbo v višini 540 milijonov tolarjev, čeprav biva 8 varovancev le v gornjih prostorih. Na občini nihče ni dosegljiv, čeprav sta vodja in direktorica poskušali že nekajkrat priti vsaj do odgovorov, če ne že do dogovora. Le za koga je stara spomeniško zaščitena stavba v Lackovi 17, v kateri je bila prva radgonska osnovna šola, tako zanimiva, da jo hoče imeti zase - v neposredni bližini sta klavnica in mesna industrija, torej za drugega kot za mesarje res ne more biti zanimiva. Pri tem nihče ne pomisli na varovance Varstveno-delovnega centra, ki bivajo v gornjem nadstropju - osem zmerno prizadetih ljudi ni sposobnih bivati samih, na to stavbo in okolje so se navadili in spodnji prostori ma in še nekatera zunanja dela za toliko dvignili ceno. Sicer pa bo, kot je dodal župan, več podatkov o šoli, njeni obsežnosti in verjetno tudi o ceni povedanih na prireditvi ob otvoritvi šole, če bo do nje glede na sredstva v proračunu sploh prišlo. Kot so pozneje ugotovili, je štiristo tisoč tolarjev kljub vsemu rezerviranih za to prireditev, ki naj bi bila oktobra ali novembra. C. K., foto: N. J. ■ ■ ■ ga vas, ki je hotelo z »vaškim gramozom« urediti vaške ceste. Da ta krajevna skupnost ne bi-imela denarja za nakup gramoza (ki zaenkrat še ni pretirano drag, vendar strokovnjaki napovedujejo drastično zvišanje cen v prihodnjem letu), skorajda ne moremo verjeti, kajti so ena redkih KS, ki prejemajo kar visoke zneske zaradi odlagališča komunalnih odpadkov na svojem ozemlju. Po neuradnih informacijah pa naj bi jim takšno rešitev vaškega problema predlagali kar na občini - prav tako pripraven izgovor, da kopljejo jame za otroške bazene; Na srečo ali nesrečo je lastnik zemljišča, kjer naj bi bili ti otroški bazeni, vaška urbarialna skupnost, ki ščiti interese več lastnikov parcel. Tokrat je zadostoval le telefonski klic, pa je zasebnik prenehal z izkopom; uspel je priti do globine 1,5 metra oziroma je šele odstranil vrhnjo plast zemlje, zato vzpostavitev prejšnjega stanja ni bila težka. In koga bo v tem primeru kaznoval inšpektor? Krajevna skupnost menda za takšen prekršek ne more biti kaznovana - to je verjetno vedel tudi »občinski svetovalec«. B. B. P. ■ Zgradba v Lackovi 17 je v neposredni bližini klavnice in je bila obnovljena 1992. leta prav za potrebe varstveno-delovnega centra bi jim za normalno življenje in delovanje prišli še kako prav. Do zapletov je začelo prihajati že lani, ko so jim Občinarji sporočili, da se bodo morali iz stavbe izseliti. Takrat so si skupaj ogledali stanovanja v enem od stanovanjskih blokov, vendar bi jih morale odkupiti vse tri občine (G. Radgona, Sv. Jurij in Radenci), toda druge občine se s tem niso strinjale. Videti je bilo, da so se stvari umirile. Ker se je število varovancev v zadnjih desetih letih močno povečalo - sedaj jih je 26 -, so nujno potrebovali nove prostore za dnevno varstvo. S pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialno varstvo so obnovili in najeli za 20 let 500 kvadratnih metrov prostorov na Meleh (v nekdanji Elradovi upravni stavbi). Bivalni del je ostal še vedno v stari stavbi v Lackovi 17, vse pa kaže, da bi nekdo rad izpraznil stavbo v celoti. ■ 'S!«*!«. Marca se je dnevno varstvo preselilo v prostore nekdanjega Elrada na Meleh in takrat so se začeli zapleti z občino, ki hoče izprazniti stavbo v mestu. Zmerno prizadeti so se enkrat že morali seliti, prav tako zaradi »višjih« občinskih interesov. Prej so imeli namreč prostore v gradu, ko pa je občinska sklenila pogodbo za 99 let s sedanjim najemnikom, so jih preselili v stavbo v Lackovi 17, ki so jo obnovili za te namene prav tako s pomočjo sredstev Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. To je edini center v Pomurju z bivalnim delom, vsi drugi imajo le dnevno varstvo. Nihče se ne sprašuje, kje in kako bo živelo teh osem zmerno prizadetih ljudi, ki so že starejši in nimajo nikogar več. Imajo le svoje skrbnike in to zgradbo, ki je njihov dom. Bernarda B. Peček ■ PUNT 1. avgust 2002 ■ ■. isoč slovenskih kmetov na protestnem shodu v Ljubljani Tokrat mirno in simbolično, prihodnjič resno in odločno Protestniki so se pripeljali v slovensko prestolnico s 45 avtobusi, največ pa jih je bilo iz Prekmurja ..... li veste, kje stojimo? Pred hišo miloščine.« S temi besedami je nagovoril kakšno tritisočglavo množico Franc Kučan, podpredsednik Sindikata kmetov Slovenije. Bilo je v ponedeljek, ko naj bi se zbrali pet minut pred dvanajsto pred vladno palačo nezadovoljni slovenski kmetje in z mirnim protestnim shodom opozorili na težave, za katere najodgovornejši v tej državi nimajo pravega posluha. Res so se zbrali, vendar ne pred vladno palačo, saj so jih že lučaj pred napovedanim mestom pričakali policisti in jih mirno popeljali mimo in okoli vladne palače, pred stranski vhod slovenske izvršne oblasti ali točneje pred vhod predsednika republike. Ni se zgodilo prvič, da so protestnike preusmerili na ta prostor, kjer naj bojda ne bi motili prometa, zato besede podpredsednika kmečkega sindikata niso bile naslovljene na povsem pravi naslov. Protestni shod se je navkljub vsemu nadaljeval, kmetje, ki jim je zaradi velikokrat ignorantskega odnosa do reševanja njihovih težav prekipelo, pa so se nanj pripeljali s 45 avtobusi in številnimi osebnimi avtomobili. Prišli so z vseh koncev Slovenije, največ iz Prekmurja, saj so se slednji v Ljubljano pripeljali Kakšnih tri tisoč protestnikov, ki so se v koloni zlivali od Tivolija proti Gregorčičevi, je policija mirno popeljala pred stranski vhod vladne palače. kar z 18 avtobusi. To tudi ne preseneča, saj ti probleme, ki tarejo slovenskega kmeta, najbolj čutijo, najtežje pa prenašajo tudi njihove posledice. Med protestnim shodom so se pred mikrofonom zvrstili številni predstavniki kmetov, ki so opozarjali na težave v kmetijstvu, pa tudi tisti, ki njihove zah teve podpirajo. Potem ko je predsednik Sindikata kmetov Slovenije Marjan Gorenc opozoril odgovorne v državi na to, da bodo kmetje s podobnimi protesti nadaljevali, če njihovim zahtevam ne bodo prisluhnili in jih upoštevali, je Franc Kuhar prebral protestno noto z zahtevami, ki so jo nato izročili generalnemu sekretarju vlade Mirku Bandlju. Noto so sicer želeli izročiti predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku, ki pa ga žal ni bilo v vladnem poslopju, kot ni bilo v bližini tudi nobenega od ministrov vladajoče koalicije. Tudi kmetijskega ministra Franca Buta ni bilo in tako ni mogel slišati zahtev kmetov po odstavitvi direktorja VURS-a Zorana Kovača, ki so jih navzoči pospremili z burnim aplavzom. Burne aplavze so doživele tudi druge zahteve, zapisane v protestni noti, ka kor tudi nastopi drugih govornikov, ki so se nato zvrstili pred mikronofom. Na težave slovenskih kmetic je opozorila njihova predsednica Marija Horjak, o težavah pomurskih kmetov pa je spregovorilo kar nekaj njihovih predstavnikov. Generalni sekretar vlade Mirko Bandelj je predstavnikom kmečkega sindikata zagotovil, da bo vlada do septembra njihove zahteve proučila in nanje odgovorila, čas pa bo seveda pokazal, ali jih predstavnik vlade tudi tokrat ni sprejel s figo v žepu, tako kot so podprli s figo v žepu sindikalni protest v Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. Spodobilo bi se, da bi protestnike vsaj z nekaj besedami nagovoril kakšen predstavnik zbornice, ki tako rada poudarja, da združuje 180 tisoč slovenskih kmetov. Po poldrugi uri se je protestni shod kmetov končal mirno in dostojanstveno, tako kot se je tudi začel. So pa kmetje že zdaj opozorili odgovorne, da bodo s protestnimi aktivnostmi nadaljevali na druge načine, če bo vlada ostala gluha za njihova opozorila. Dve plastenki gnojevke so tokrat simbolično zlili v jašek pred vhodom v stavbo predsednika države, prihodnjič pa bodo škropili po vsej Ljubljani, da bo mestna smetana spoznala, kako diši druga plat zrezka, so opozorili ob tem početju. Protestniki so vladi izročili tudi vrečo pšenice, da jo proda in ugotovi, koliko se da z njo zaslužiti, z izkupičkom pa zakrpa proračunsko luknjo. Tekst in fotografije: L. Kovač I Med zahtevami, ki so jih strnili'' 38 točk, slovenski kmetje^ drugim zahtevajo izboljšanji nomskega in socialnega pol# kmetij, kmetu prijaznejšo zakonodajo in zagotovitev takšnih pogojev slovenskemu kmei bo konkurenčen z evropski111 Zahtevajo dosledno realizacij0 zakona o sanaciji lanskoletnih naravnih nesreč v kmetijstvu,^' rešitev vprašanja odkupnih«0 pšenice, izenačitev subvencij' kmetijstvu z evropskimi, c'’f^ sko primerljive ukrepe za i^ čitev pogojev kmetovanja m močjih z omejenimi dejavnik’ cenejše gorivo za kmetijski je, spremembe zakona o lov^ in zagotovitev varovanja zelniki jih ogrožajo zveri in velikahh' jad, ter realno povrnitev nas^ škode. Med zahteve so prav ta0 zapisali dokončanje denaci0”’ lizacijskih procesov in ukini* zaščite nedotakljivosti kmetiji zemljišč v kompleksih, da bi ta račun lahko povečale posam« ne kmetije. Izplačilo subvc”£l mora biti opravljeno v čim W šem času in tako, da bo d°^ svoj cilj, ustrezno pa je treba” diti tudi status dvolastnikov^ tijskih zemljišč. Zakonodaja uvajanje dopolnilnih dejav”0 na kmetijah mora biti liberalner pogoji za pridobitev topne pomoči iz program” pard pa takšni, da bodo sreda dostopna vsem. Ob vkljub3 v Evropsko unijo si mora sl°v sko kmetijstvo zagotoviti usd ne kvote, v pogajanja o tem P3 treba vključiti tudi predstav” kmečkega sindikata.________ tujo 9 HOČMč- AttM? Zahteve kmetov, ki so jih v protestni. noti strnili v 38 točk, je prebral podpredsednik Sindikata Na težave slovenskih kmetic je opozorila njihova predsednica Marija Poslanec Zmago Jelinčič je bil eden redkih znanih politikov, če ne edini, ki je prišel na protestni shod in izra- km mn »mm« SimuiJU DBKOO IfPOTf MIL S številnimi transparenti so kmetje opozarjali na težave in nepravilnosti v ' odstopi /t r ■■■■■ H Udeleženci protestnega shoda so najbolj bučno pozdravili zahtevo P° 0 11 "nju posvečal vrsti drugih aktivno: 'Sti. In tako so v pro ‘°Wiai profesor Tomaž Rau-1 gost je bila štiri dni Poljska skupina lcY> ki se je v petek 1 tako v Beltincih kot toplicah Še en dvojni štorih beltinskega gradu od-Prli razstavo dela stvaritev iz ^gate zbirke njegove likovno ustvarjalnosti, ki spadajo v okvir s tematiko Preteklost Prekmurskega človeka na pl- b^ne’ Prikazani so bili stari Hvalcem pa so bile na voljo Iv^510?*!0 je malo manj kot I J5et glasbenih in folklornih EItalije, Belgije, Poljske, Pa s e 'n Slovenije, predstavilo MtvVseh osem vasi občine ti^ ‘^ter tudi mojstri stare obr-^trt Festival se je začel v ' Z otv°ritvijo razstave slik H5sl^ 4tltona Tončka Černija z sU V?m Preteklost prekmur-^^''^ka na platnu (o tem ^kt 1lle'e P^emo v drugem % pa'.' °P; tir.), v beltinskem gra-pialaV''1 na °8'ed vse dni.fe-arn je potekala do sobo-^'asbtna delavnica na "t glaJeklnurska instrumental-bijoj^ (°lklornih skupinah, l^vRenkovcih in Beltincih, rSe je čustveno zapisal prek-■ urski ravnici, govorici barv, [ „^v, koscev in mlatcev, slam-| "tln> streham ... O svojem delu ""Pisal: »V ospredju je vedno im °'°ški moment, zato nimam otnega likovnega izraza, kar ^nton Tonček Černi se je ob delu ravnatelja in - likovnega pedagoga na Osnovni šoli Odranci v življ- ES^*’*’*'* Ote za slike, pri katerih se za-tesčuti pridih preteklosti prek-""trske pokrajine s prizori, ki jih P°gosto obnovijo tudi v obliki timskih prizorov, vendar pa ni-°ks tako globino občutenja ftinulega časa, kot so na Černij-slikah. Avtor razstave je rojen leta ^3 v Renkovcih in je diplomirata 1969 na pedagoški aka-eniiji v Mariboru, smer likovna b§oja. Njegova dela so si doslej Itthitelji slikarstva lahko ogledali ""samostojnih in skupinskih '""stavah po Sloveniji, v Nemč- Poljskem in Hrvaškem. Kot °vni poet prekmurske ravnine P" le seveda največ razstavljal v KUD Študent Maribor (na našem zgornjem posnetku, op. a.), Varaždinski folklorni ansambel (Hrvaška), Košuta Poljčane, Mys-zkowiacy (Poljska) in Cven. Kasnejši program je bil namenjen ljudskemu rajanju in veselici z ansamblom Strici. VESTNIK 1. avgust 2002______________ V Cernijeve podobe otroških spominov Preteklost prekmurskeg človeka na platnu .- sms®Kg® — restavrac‘je Zvezda v Murski Soboti je i ie priš,° l,o ideje o ustanovitvi • at»v nov tebe bom plesal, na ves glas bom zapel... ra,ci- V/n- deset let poz-v v 1975. letu pa le še %j iz Zadn*’b let*h Pa s0 voli S trd’nili iZ reir TiStemu, ki Mm z 'tV' ug°varjab češ, da tu M Jra?ne prireditve) pečejo 10,|ivo|JZniU’ ie treba pojasniti: navaden bik. Za kmetijstvo Uni-Mkovairiboru izvaia v okviru "eBa Programa Kon-Mp St Slovenije 2001-Analiza prireje nU kmetilah , °&r°ženih obmo-»ni Slovenije. Od-iMot je i'CC Proiekta - koor-SelaJ^"tdr. Marko Vo-iMianc Pa So; doc dr De‘ Bker mPr°f'dr Branko Kf- Marian Janžek’ si^iPnz- j ^^tijstva Milan veterinar-Ljubljana, Marii/ rsklh zavodov upnice m °Fa ter ^eterinar-A Hr\Maribor. 1*1^ Volka sem naj-''t /°ueitev raziskave: ^dir'reje kat?°^nost’ sonarav- ^bK(lo 'C8amesazizko-hit?6 ”a p0 a Pridelane krm-\erne za jnt '°ah’ki so manj ^jc? Mi Za L nzivno pridela-VW$StoPne M1')6’ ki imajo Stt?riboVit°0bs?elOValnep0' ^i^repaj T st OZiroma str-S iib,>lj oeraka območja so Nii^kn, 8re Pa tudi pr-^ereslra-^•^iniern ^^anje ker i'S,. Vsem m c | 1 sopnza-nPje J0 dovoli |niše kmetije, p,«ld, tCV molzne nnre. me. Torej kar veliko razlogov, da takim kmetijam ponudimo alternativno možnost, ki jim bo prinesla vsaj minimalni dohodek in voljo do nadaljnjega kmetovanja, s tem pa se bo ohranila tudi naseljenost.« Sogovornika doc. dr. Marko Volk in dipl. inž. kmetijstva Milan Repič sta povedala, da je v projekt že vključenih 10 kmetij z območja Dravske doline in Slovenskih goric, ki redijo 56 volov. V Pomurju še ni (uradno) nobe- k- stna travna in koruzna silaža. Manjkajoča hranila in rudnine iz osnovne voluminozne krme dopolnimo z dodajanjem dovoljene močne krme, kot so vse vrste žit, stranski izdelki mlinske industrije, industrije olja in sladkorja ter ustrezni mninerali in vitamini...,« sta pojasnila sogovornika. Poudariti je treba, da gre za pilotski projekt, s katerim bodo pridobili rezultate, ki bodo dopolnjevali že uveljavljene tehnologije pridelave krme v Sloveniji. »Pričakujemo predvsem po- membne kompleksne podatke o vplivu načina reje volov (paša ob različni obremenitvi ali krmljenje v- hlevu) na rušo travinja hribovitega sveta v okoljsko in predvsem klimatsko občutljivem delu vzhodne Slovenije. Na osnovi analize rezultatov bomo ' izdelali pisna gradiva za pitanje volov z navodili za tehnologijo prehrane in bivalnih pogojev ter drugih obveznosti rejca, ki se bo vključil v zaščitno znamko • rejcev domačih volov. V sodelovanju s svetovalnimi službami območnih kmetijsko-gozdarskih stra za okolje in kmetijstvo 7. julija 2002 v Uradnem listu navodila za izračun povprečne po-škodovanosti, ko pa bi moral biti zakon realiziran že do konca aprila. Ministra Kopač in But sta se s to objavo dober mesec po zakonskem roku o realizaciji zakona osmešila in s tem samo dokazala, da sploh ne vesta, kakšne dokumente podpisujeta. V pomurski kmetijsko-gozdarski zbornici sprašujejo oba ministra, po kakšnih kriterijih je državna komisija do 7. junija 2002 izračunavala škodo. Da je kršena enakost državljanov pred zakonom, potrjujejo izračuni o višini škode pri posameznih oškodovancih. Ob enaki stopnji poškodovanosti prihaja namreč med oškodovanci, ki so jim izračunali višino škode do 7. junija 2002, in oškodovanci, ki so jim škodo izračunali po tem datumu, tudi do več kot 25-od-stotne razlike pri višini državne pomoči, do katere so upravičeni. To pa so razlike, ki niso zanemarljive in se z njimi prizadeti nikakor ne bodo strinjali. S takšnim ravnanjem naših državnih organov bodo seznanili tudi ustrezne organe v Bruslju, so zapisali v pomurski območni zbornici v zahtevku, ki so ga naslovili na državno komisijo, z njim pa seznanili tudi druge odgovorne v državi. Državni sekretar v ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes pojasnjuje, da je pri- šlo pri 612 oškodovancih, ki so jim izračunali škodo po 7. juniju 2002, do tehnične napake, zato so dobili na svoje račune manjše zneske od tistih, ki so zapisani v odločbi, in tem bodo poslali nove odločbe z nižjimi zneski. Pri njih so namreč uporabili isto formulo za izračun škode kot pri 1.400 oškodovancih, ki so jim škodo izračunali pred 7. junijem, morali pa bi uporabiti novo formulo, ki je bila objavljena 7. junija 2002 v Uradnem listu. Prav to pa je po prepričanju oškodovancev napaka, ki potrjuje njihovo trditev o neenakosti državljanov pred zakonom. In s tem se ne bodo strinjali, četudi bodo morali po pravico na mednarodno sodišče. Po njihovem je priznana višina škode zaradi suše prenizka že pri oškodovancih, ki jim je bila škoda obračunana pred 7. junijem, sami pa se čutijo še toliko bolj prizadete in izigrane. Namigi posameznih predstavnikov komisije, da bodo zahtevali vračilo dela državne pomoči od 1.400 oškodovancev, so nere- ‘ sni in kažejo na neodgovornost do pristopa k izvajanju zakona o sanaciji lanskoletnih naravnih nesreč v kmetijstvu. Zastavlja se vprašanje, kako bo vlada tem 1.400 oškodovancem, ki jim bo morala izdati nove odločbe z novimi nižjimi izračuni, pojasnila svojo odločitev in ob tem ohranila legitimnost. Ludvik Kovač ■ Obdelava strnišč za setev sladkorne pese v letu 2003 Kako do boljšega pridelka? Sladkorna pesa je poljščina, ki zahteva za dobre pridelke kolobarni pristop oz. pravočasno izvajanje tehnoloških ukrepov dvzem vzorca zemlje za analizo tal je osnova za uspešno in ekološko sprejemljivo pridelavo. Za setev sladkorne pese spomladi se v jeseni pognoji s fosforjem Naša sogovornika dipl. inž. kmetijstva nega rejca volov, najbližja pa sta / rejca iz Drvanje pri Benediktu in Zgornje Velke. Čas reje volov, da I dosežejo 650 kilogramov teže, je i od 24 do 30 mesecev, kar je se- I veda daljši čas pitanja kot mlade- I ga pitanega goveda (biki), to pa zato, ker vole krmijo po njim prijazni tehnologiji, s krmo brez an- j tibiotikov, stimulatorjev rasti in drugih krmnih dodatkov. Pri reji I volov v okviru omenjenega pr- I ojekta je tudi zagotovljeno, da / meso teh živali ne bo vsebovalo I ostankov zdravil, saj jih živali v I zadnjem obdobju pitanja ne srn- i ejo prejeti. j »V poletnih mesecih se živali prehranjujejo na paši, kot doda- I tek letnemu krmnemu obroku je I lahko tudi koruzna silaža, in si- I cer do 30-odstotkov celotnega I obroka. Za zimsko dobo se upo- j ™bliaio dobro seno ter kakovo- i Milan Repič in doc. dr. Marko Volk zavodov bomo organizirali predavanja, učne delavnice in seminarje za vse zainteresirane rejce oziroma lastnike kmetij c« Še je doc. dr. Volk nizal, kaj vse pričakujejo od projekta reje prvih volov v tem delu Slovenije. Z njim so sicer startali v lanskem letu z že omenjenim številom »skopljencev« (volov), v letošnji jeseni pa, kot kaže, se bo povečalo tako število rejcev kot volov v reji. Zdi se, da ima projekt ponovne reje volov veliko možnosti za uspeh tudi zato, ker vole, ki so veliko mirnejši kot govedo, lahko redijo tudi starejši ljudje. Utegne pa se tudi povečati povpraševanje po volovskem mesu. Poteka tudi ustanavljanje združenja rejcev volov in na trgu se bo pojavilo meso samostojne blagovne znamke slovenski vol. Štefan Sobočan ■ in kalijem, prav tako poapni. Za zapleveljeno strnišče s Slakom, osatom, pirnico, gabezom, ščavjem, osatom - ko so ti v bujni rasti -, priporočamo uporabo herbicidov: boom efekt, cido-kor, glyphogan 480 SL, roundup ali roundup ultra ali touchdown v odmerkih 3-8 1/ha. Ob dodatku pinovit K (0,5 %) lahko odmerke herbicidov zmanjšamo za 20-30 %. Slak lahko v začetku cvetenja zatrete tudi z deherba-nom A, herbocidom ali dikoci-dom (3-4 1/ha). Strnišča po potrebi podrahlj-amo do globine 45 cm, da razbijemo plazino, lahko pa jih plitko obdelamo (plug, gruber, krožna brana) in če je le možnost, posejemo neprezimne strniščne dosevke (belo gorjušico, oljno redkev, facelijo). Za osnovno gnojenje je priporočljiva tudi uporaba organskih gnojil (hlevski gnoj, gnojevka), kar ugodno vpliva na strukturo in povečanje humusa v tleh. V ta namen je zaželeno tudi zaoravanje rastlinskih ostankov (slama, itd.). Ob odločitvi, da bomo v naslednjem letu sejali sladkorno peso v mulč, je predhodno po- trebno zaorati vsaj 500 kg NPK gnojila, iz katerega bo dušik porabil strniščni dosevek za svoj normalni razvoj. Najprimernejši čas za apne-nenje je po žetvi žit oz. do jesenskega oranja. V ta namen uporabimo do 3000 kg/ha CaO (npr. do 10 t/ha karbonatacijskega apna ali do 3 t/ha žganega apna v prahu ali do 3 t/ha hidratiziranega apna ali 5 t/ha kalcita). Slaba lastnost kalcita je prepočasno delovanje. 10 t karbonatacijskega apna vsebuje še do 110 kg fosforja, 140 kg magnezija in 40 kg dušika. Obširneje boste o pripravi površin za sladkorno peso seznanjeni v reviji Sladkorna pesa in ostalih medijih. Miran Korošec, inž. agr. Center za sladkorno peso I Cene v kmetijskih trgovinah SKZ Kmetovalec Ljutomer, Oskrbovalni center Ljutomer vrsta strniščnega dosevka: pakiranje mpc v sil / kg: mnogocvetna ljuljka 25/1 304,80 mnogocvetna ljuljka 1/1 405,00 landsberška zmes 5/1 570,00 landsberška zmes 1/1 598,00 krmni ohrovt 1/1 394,00 črna detelja 1/1 912,00 bela detelja 1/1 1.175,00 oljna redkev - raula 1/1 570,00 oljna redkev - radikal 1/1 710,00 inkarnatka 1/1 812,00 facelija 1/1 892,00 sudanska trava 1/1 698,00 strniščna repa -kranjska 0,20/1 470,00 bela gorjušica 1/1 531,00 podzemna koleraba 0,2/1 470,00 mineralno gnojilo: pakiranje mpc v sit / kg: KAN 27% N 50/1 46,00 UREA 46% N 40/1 51,75 Trgovina Robert Hozjan, Žižki vrsta strniščnega dosevka: akiranje mpc v sit / kg: mnogocvetna ljuljka 25/1 330,00 landsberška zmes 1/1 660,00 krmni ohrovt 1/1 460,00 črna detelja - viola 1/1 985,00 oljna redkev - raula 1/1 600,00 oljna redkev - raula 25/1 550,00 sudanska trava 1/1 660,00 strniščna repa - kranjska0,25/1 530,00 bela gorjušica - serva 1/1 500,00 podzemna koleraba- hofmanova 693,00 0,25/1 mineralno gnojilo: pakiranje mpc v sit 1 kg: NPK 7-20-30, Kutina 50/1 65,30 NPK 15-15-15, Kutina 50/1 53,00 | KAN 27% N, Kutina 50/1 43,60 ' Trgovina Ljutomerčan, Ljutomer vrsta strniščnega pakiranje dosevka: mpc r sil / kg: mnogocvetna ljuljka 25/1 277,20 mnogocvetna ljuljka 10/1 301,00 landsberška zmes 15/1 522,00 črna detelja - viola 1/1 820,00 bela detelja 1/1 1.250,00 oljna redkev ■ raula 15/1 462,00 inkarnatka 1/1 710,00 sudanska trava 15/1 520,00 krmna ogrščica 1/1 405,00 krmna ogrščica 15/1 370,00 bela gorjušica 15/1 370,00 SKZ Klas Križevci pri Ljutomeru, Kmečki dvor vrsta strniščnega pakiranje dosevka: mpc v sit / kg: mnogocvetna ljuljka 15/1 307,93 mnogocvetna ljuljka 1/1 379,05 landsberška zmes 1/1 520,60 črna detelja - viola 1/1 874,00 bela detelja 1/1 1.985,50 oljna redkev - raula 1/1 522,50 inkarnatka 1/1 739,10 lucerna 1/1 864,00 facelija 1/1 926,25 strniščna repa 0,10/1 190,00 krmna ogrščica-starška1/1 339,10 bela gorjušica 1/1 475,00 travnik 1 1/1 616,50 travnik 2 1/1 722,95 travnik univerzal 1/1 810,54 mineralno gnojilo: pakiranje mpc v sit / kg: NPK 7-20-30 50/1 73,85 NPK 8-26-26 50/1 71,49 KAN 27% N, Slovaška 50/1 43,70 UREA 46% N, Kutina 40/1 53,58 apnenec 50/1 10,24 Turnišče: cene pujskov Prejšnji četrtek so zabeležili največjo ponudbo pujskov na sejmu v Turnišču. Rejci so jih tokrat prodajali kar 55, lastnike pa je zamenjalo le devet živali. Za pujska, težkega od 18 do 28 kilogramov so prodajalci zahtevali od 8.000 do 9.500 tolarjev. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 1. avgust 2002 VE5IM Na kratko Benedikt PGD Benedikt je praznovalo 75-letnico. Ob jubileju je društvo prejelo grb občine Benedikt. Bene-diški gasilci pa so ponosni tudi na svojo pridobitev: novo gasilsko avtocister-no, ki so jo uradno prevzeli ob svoji visoki obletnici, ki so jo sicer praznovali v dneh občinskega praznika. Cisterna je sta 30 milijonov tolarjev. Občina je zanjo prispevala 25 milijonov, drugo pa so zbrali oziroma prispevali gasilci in preostali občani. Vozilo je blagoslovil domači župnik g. Zajnkovič. (F. KI.) Satahovci Od začetka julija deluje v tem kraju prvi samostojni zavod za nego na domu. Ustanovila ga je gospa Ivanka Drvarič, namenjen pa je bolnim, invalidom, ostarelim in vsem drugim, ki sami stežka živijo kakovostno življenje. Zavod ponuja pomoč v gospodinjstvu, prehrano, oskrbo in nego ter urejanje okolice. Pomoč in nego zagotavljajo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih. Zavod je registriran pri ministrstvu za delo in družino ter pri zbornici za socialno delo. (J. Ko.) Zenkovci Romsko društvo Rjavo Dombu je v nekaj letih delovanja (pod vodstvom Štefana Horvata) veliko doseglo v promoviranju folklore in kulture nasploh. Pred kratkim so gostovali v hrvaškem Zabo-ku, kjer je posebej navdušila devetletna plesalka Dajana. (J. Ko.) Stara Gora Na Stari Gori pri Sv. Juriju ob Ščavnici so imeli tradicionalno 8. žetev zlatega klasa, ki sta jo organizirala PGD Stara Gora in Društvo kmečkih žena Sv. Jurij. Pomerilo se je dvanajst žanjic in pet koscev. Med žanjicami je zmagala Rozika Marin s Polenšaka, druga je bila Marija Filipič iz Juršinec, tretja pa Marija Tanacek, članiča aktiva kmečkih žena G. Radgon-ba. Ekipno je doseglo med žanjicami prvo mesto Društvo gospodinj Juršinci. Med kosci je zmagala III. ekipa Sv. Jurija s koscem Lovrom Šijancem in pobiralkama Marijo Rožman in Marico Slekovec. Po žetvi pa je ekipa Franca Belšaka pokazala na njivi mlačev pšenice z mlatilnico, ki jo je poganjal šestdeset let star traktor. (L. Kr.) INedelica Na Kovačevi domačiji v Nedelici je potekala restavratorska delavnica, namenjena mladim, ki so želeli spoznati obdelovanje lesa. Obiskovali so jo: Mateja Kunc, Lidija Milato-vič, Ivan Milatovič, Gorazd Bence, Boris Kučko, Suzana Kučko, Mihael Kovač, Matjaž Kovač, Angela Škafar, Danijela Topolovec, Marko Tkalec, Avguštin Černi, Silva Mesarič, Bogdan Ranter in Bojan Zadravec. Delavnico sta vodila restavrator Boris Orešnik in etnologinja Jelka Pšajd iz Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. (J. Ž.) Pereč problem Slovenskih g Voda iz vino Ob pospešenem urejanju novih in obnavljanju starih vinogradov pozabljajo na primerno odvajanje vode in skrb za gramozne ceste .... red dnevi je bil tak primer. Plačali smo stroje in delavce, da so nam uredili ceste, izkopali nanose iz jarkov in navozili gramoz. Naslednji dan je bilo močno neurje in naliv je ponovno uničil vse ceste,« so nam pripovedovali domačini iz Radgonsko-Kapelskih goric. Dokler ni bilo novih vinogradov, na cesti ni bilo takega velikega razdejanja, sedaj pa voda hitreje priteče s hriba, in ker ni primernega odvajanja vode niti urejenih obcestnih jarkov ob vseh cestah, teče po cesti pravi hudournik. Krajani sami več ne zmorejo stroškov niti vsega dela, ki ga imajo z urejanjem vaških cest. »Obnavljajo se vinogradi, opravljajo se takšni in drugačni »zemeljski premiki«, vendar vsak tak premik naše krajane prizadene z vedno večjimi posledicami neurij in ogromnimi količinami vode in zemlje. Mnogi porečejo, ja, saj so bili tukaj vinogradi že od nekdaj! Seveda, toda spomnite se, da so bili včasih vinogradi drugače zasajeni, vse to je bilo dobro urejeno in točno seje vedelo, kam bo tekla voda. Zdaj, ko urejajo nove vinograde, pa ne razmišljajo več o tem. Upravna enota izdaja dovoljenja za obnovo vinogradov, občine in krajevnih skupnosti pa ne vpraša, kako sta re Kdor obnavlja vinograd, bi moral poskrbeti tudi za odvajanje vode in zaščito vaških cest. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 šena osnovno odvajanje vode in skrb za vaške ceste. Za vse, ki tukaj živijo, pa je to bistvenega pomena,« je bil odločen predsednik Krajevne skupnosti Čre-šnjevci - Zbigovci Franc Fras. Iz obnovljenih vinogradov se zlije voda kot iz lijaka neposredno na cesto. Ko hoče zasebnik graditi hišo, mora imeti vsa dovoljenja, že v lokacijski dokumentaciji predvideno, kje in kako bo uredil odtok za odpadno vodo, zato bi bilo skorajda normalno, da tisti, ki ureja vinogradniške površine, predvidi že pred začetkom del, kako bo rešil problem z vodo in nanosi zemlje, da ne bo delal škode nižje ležečim hišam, cestam in jarkom. Nekoč so se »gorice regulale vse povprek, ne pa navzdol po hribu. Zdaj pa obdelujejo gorice vse vertikalno, tudi orjejo vse vertikalno in po tistih brazdah teče voda navzdol. Pri tem tudi jarki ne poma- »Prvošolčki« iz 1952. leta ri Sv. Juriju ob Ščavnici je bilo srečanje nekdanjih sošolcev, ki so v letu 1952, torej pred petdesetimi leti, obiskovali prvi razred osnovne šole. Razred je štel 39 učencev, srečanja pa se je udeležilo 19 »prvošolčkov«, ki pa so zdaj seveda že odrasli ljudje. Na snidenje je od najdlje prišel Milan Žajdela, ki živi v Salzburgu v Avstriji. Najprej so si ogledali staro jiirjevšo šolo, kjer so nabirali znanje vseh osem let, potem so obiskali pokopališče in se poklonili spominu in prižgali sveče osmim umrlim sošolcem, nato pa so si na St. Gori ogledali mlin na veter, kmečki muzej in cerkev Svetega duha. Družabni del srečanja je bil na Novakovi turistični ov odnaša A:?® Večina navoženega materiala s cest se po neurju in nalivu znajde v jarkih. SiV,- -'.viV.uS’ 'j .' - G' : vi- .. - . .Ai; . » . • p 1 J L ■ 5» K V < A- £■* : * f G« J ■■ 4/ ' j • gajo,« je prepričan Alojz Trstenjak. Tako pa lahko vaške skupnosti vedno znova urejajo ceste in čistijo jarke in za to porabijo vsa sredstva (ki jih je zelo malo), pa ne bo od tega nobenih koristi. Od 40 kilometrov cest, kolikor jih imajo v že omenjeni krajevni skupnosti (pa to je le ena od KS v Slovenskih goricah), je vsaj polovica takih vaških cest, ki jih vedno znova uničujejo nalivi in nanosi zemlje iz goric. Kdo bi moral skrbeti za ceste pod temi vinogradi: ali res vaške skupnosti ali pa tudi lastniki vinogradov in celotna občina? Morebiti je rešitev v pobiranju dodatnega prispevka ali takse in v organiziranju javne službe (komunalne). Vsekakor je osnovno, da se gorice urejajo tako, da bo poskrbljeno tudi za odvajanje vode, treba bi bilo narediti »lovilec« zemlje in blata pod vinogradi. Zakaj bi morali zaradi novih goric trpeti domačini, ki živijo že več generacij po teh hribih, se sprašujejo prebivalci Slovenskih goric. »Stvari seje treba lotiti sistemsko in v popolnosti, če se izda dovoljenje, da se neko zemljišče spremeni v je treba tudi določiti, po^ šnimipogoji se to lahko st ne pa da mi trpimo žara ric in neurij in zato, ker 011 mo asfaltiranih cest,« je P™ čan Janko Kralj. Seveda je rešitev tudi, da se večin3 asfaltira, toda nanosi bodo no ostali, le manj stroškov J nehnim gramozenjeni cestu imeli. J Kdo bo poskrbel za w J Problem: občina, RadgonSy rice, Sklad kmetijskih ali upravna enota? bodo morali kar vsi truditi, če hočejo Ijenje domačinov v goricah in vseeno o010^ j daljnji razvoj vinograd01 .d Nekdo ima od vinog13 d risti. Domačini vsekal d morajo sami urejati terih neprestano in delovni stroji last01 'JI gradov, ki nenehno Šk^d nograde in (morebiti)11 Ji njihovo zdravje, zdaj P3 JI zaradi velikih nalivov111 zemlje. Bernarda O' »im! 1. avgust 2002 IZ NAŠIH KRAJEV 15 Cecilija se kljub sedemdesetim letom še ne da Domači kruh je najboljši Hoč so skoraj pri vsaki hiši pekli kruh; danes je to že prava tedkost. Sedemdesetletna Cecilija Gonza z Gornje Bistrice pa »ikakor noče vreči loparja v kot, kajti to je zanjo postalo neke ,ts*e častno opravilo. Kako je treba zamesiti in spe-1 jo je naučila mama, saj Računali, da bo odšla z doma, Ose bo poročila. In le kakšna c’esta bi bila, če ne bi znala ^HitvjJ3^0 G°nzovo Cecilijo opazovali tudi pri peki kruha in krapcev ^Pač o Mlinarski dnevi. Običajno ji je pri tem pomagala še soseda Verona | ' 'ra na kolesih je izdelal Ignac Bohnec z Gornje Bistrice. peči kruha? Tako je lahko na novem domu, pri Gonzovih, pomagala pri tem opravilu tašči ali sama spekla kruh, če je bilo potrebno. Poleg tega je znala peči Ob našem obisku se je Cecilija pripravljala, da bo zamesila kruh. H «... J« --,- Ječanje Prlekov in Prekmurcev Vučja vas in Kajak kanu klub Krog sta bila organiza-°rja že tradicionalnega druženja ljudi desnega in leve-brega Mure pri brodu tpa. 4 tekmovanja, osred-^2? hil° vlečenje 150 me-8e *n 100 kilogram°v Uvleci! nad Mur°. ki sta i° dve ekipi, vsaka seve- v Krogu. da na svojem bregu, v njiju pa je bilo po 25 ljudi. Pravilnost tekmovanja je nadzirala komisija, ki je bila na brodu, ta pa je bil sredi Mure. Ekipa Prlekov je tehtala 2.847 kilogramov, ekipa Prek- murcev pa je vagala 2.752 kilogramov. Tokrat so zmagali Prleki, ki so potegnili Prekmurce kar do obrežja. Na dan tekmovanja pa je bil polno zaposlen tudi brodar Franc Perkič, ki je ta dan prepeljal z enega na drugi breg Mure okrog tisoč ljudi. -Foto: Jožef Žerdin vrtanke, kifline, krapce, gibanice in druge domače potice. Vse to še danes rada dela, čeprav ji moči že nekoliko pešajo. No, zdaj že lahko računa na namestnico - hčerko Treziko. Nekajkrat jo je že zamenjala, pri delu pa ji je tako kot Ceciliji pom'agal še gospodar (oče) Anton. Svojčas, ko ni bilo hladilnikov in zamrzovalnikov, so pekli kruh vsak teden, včasih tudi dvakrat ali trikrat; zdaj ga pečejo običajno vsaka dva tedna, in to šest velikih kolačev. Ko se dobro ohladijo, enega pustijo v kuhinji, pet pa jih dajo v zamrzovalnik in jih potem po potrebi odtajajo. Za peko kruha še vedno uporabljajo rženo moko, ki jo na srečo lahko dobijo v bližnjem Ko-lenkovem mlinu. Primešajo pa ji še tretjino mehke bele pšenične moke. Ko so bili mlini na Muri, so tamkaj naredili po želji tudi krušno zmes. Nekateri so dodajali tudi nekaj koruzne moke, čeprav je bil potem kruh nekoliko bolj suh. »Pri hiši imamo še vedno stare pripomočke. Krušno korito je verjetno staro že več kot sto let, prav tako.krnička, brez katere ne bi mogla plati, tj. metati hlebcev v zrak, da se obrnejo in oblikujejo, kot je treba. Po mojih izkušnjah je tako bolje, kot če testo treš na mizi. Seveda imamo v ta namen pri hiši tudi posebno peč; pravimo ji bik, nekoč pa smo imeli pravo krušno peč.« Domači kruh je najboljši. Ali ne? Besedilo in foto: Jože Graj ■ Žetveni praznik v Murskih Črncih V Murskih Črncih je bila tradicionalna prireditev Žetev in mlačev po starem, ki si jo je ogledal tudi minister za kmetijstvo Franc But, pridružila pa sta se tudi poslanca Feri Horvat in Geza Džuban. Domačini so prikazali nekdanji način spravila zlatega klasja in mlačev z Majcenovo mlatilnico; bilo pa je tudi veliko veselja, saj je plesala folklorna skupina OŠ Tišina, igral je harmonikar Leopold Zorjan in ne čudi, da je zaplesal tudi minister, in sicer z Marinko Šafarič. V ospredju posnetka pa je plesalka Marija Flegar s Petanjec, ki tokrat nima soplesalca, ampak pleše s steklenico na glavi. - Foto: F. Kuhar Na kratko Mota Pri gostišču Trnek ob Gezovih ribnikih na Moti je bilo tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle juhe. Komisija je ugotovila, da je skuhal najboljšo juho domačin Jože Anderlič, drugi je bil Branico Kolb, prav tako doma na Moti. Obiskovalci so seveda lahko pokusili skuhane juhice, zabavali pa so se ob ansamblu Bisernice DU Ljutomer, folklorne skupin TD Babinci in drugih nastopajočih. (O. B.) Dolnja Bistrica Na tekmovanju za memorial Daniela Kreslina je sodelovalo 13 gasilskih enot, ki so se pomerile v suhi vaji z motorno brizgalno in metanju vrvice v cilj. Prehodni pokal so osvojili v trajno last tekmovalci PGD Žižki, preostali trije »prvouvrščeni« pa so: Slovenja vas, Sebeborci, Srednja Bistrica. Izmed članic so tekmovale le gasilke PGD fiolnja Bistrica. Pokale je podelil župan Anton Tornar, o življenju predanega gasilca Daniela Kreslina pa je spregovoril podžupan Roman Vučko. (J- Ž.) Kapelski Vrh Gradnja novih orgel za cerkev sv. Magdalene na • Kapeli lepo napreduje. Imele bodo 18 registrov, stale pa bodo 18 milijonov tolarjev. Denar zbirajo verniki župnije, ki jih je 2.600, denar pa bodo tudi primaknili: občina Radenci, Radenska, zavarovalnica Triglav, KS Kapela in tudi rojaki, ki živijo širom po svetu. Orgle bo predvidoma 11. novembra blagoslovil škof dr. Franc Kramberger. (F. KI.) Zgornje Krapje Gasilci te murskopolj-ske vasi so zgradili h gasilskemu domu prizidek v velikosti 16 krat 7 metrov, v njem pa bodo: večnamenski prostor, kuhinja in prostor za shranjevanje čolna. Otvoritev bo prihodnje leto. k________________________/ Kobiljanski osemdesetletniki U Kobilje je pripravilo srečanje starejših občanov, ki se ga je udeležilo kar 120 ljudi iz Kobilja in Motvarjevec. Udeležili so ga tudi: Janez Feher iz Motvarjevec, Katarina Miho-J lič, Marjeta Penhofer, Marija Vugrinec in Kristina Horvat, ki so stari več kot 80 let. Toliko je stara tudi Marija Miholič, ki pa zaradi šibkega zdravja ni mogla priti. Jubilantom je čestital tudi župan, sicer tudi sam upokojenec, Pavel Nemet. - Foto: J. Ž. 16 REPORTAŽA Džentelmenska igra in njene resnice Pri golfu ni goljufi Nekdanji nogometaš Mure Ivan Mertiik se je takole ogreval v prijetnem jutru. Priprava poteka le z vadbenimi žogicami, drugače pa naj bi posameznik svojo celotno partijo odigral le z eno redno žogico. Poleg Mertuka je nastopil še en nekdanji nogometaš Mure, namreč Mirsad Granov, ki je na koncu osvojil celo 2. (bruto) in 1. (neto) mesto. Mertiik je bil štirinajsti. ..."j li veste, da se je sloven-I ska reprezentanca zo-1 pet uvrstila na evropsko prvenstvo? Le to bo drugo leto spet na Nizozemskem. Naši so se uvrstili tja zopet prek kvalifikacij: prva je bila Belgija, druga Slovenija, tretja pa Češka. Letos oktobra pa gredo na svetovno prvenstvo v Malezijo. Kaj? Kaj? Že vas slišim, kako se sprašujete: kaj za vraga govori tale, kakšno evropsko prvenstvo, kakšna Malezija? Kaj pa, če vam povem ime Tiger Woods? Aaaa, to smo pa že slišali, bi vas rekla vsaj majhna večina, ali ni to golf ali nekaj podobnega? E, to je to. Večina nas gleda na golf res v taki megleni obliki, ki je podobna prej naštetim vprašanjem. Saj bi mogoče še gledali kak turnir v golfu po televiziji, a nam pravila sploh niso razumljiva, zato nas odženejo že pred začetkom. Taki in podobni predsodki vozilom! Tom0*^ Fotografije: Nataša Igralni sel naj bi štel maksimalno štirinajst palic, vendar jih toliko uporabljajo le profesionalni igralci. Sami lahko izberete manjše število, ki vam bolj ustreza. So pa palice označene s številkami glede na naslon njihove udarne ploskve. Vsak igralec naj bi imel svoj komplet, ker je prepovedano, da bi z enim igrala na primer dva igralca. Poleg tega bi to pomenilo še ogromno izgubo časa. Eden od Murinih direktorjev, namreč Ludvik Zrim, se je uvrstil na 9. oz. 11. mesto. Na svetu obstajajo golfska igrišča, na katera vas spustijo le, če imate zabeležene res dobre rezultate, večina pa je takih, ki so odprta za vse. Da bi se redno udeleževali turnirjev, morate narediti izpit pod budnim očesom vaditelja. Tudi golfisti pijejo pivo nas prežemajo ob omembi imena te športne zvrsti. Pa je res vse tako? Sami smo šli preverit na kraj dejanja, namreč v Moravske Toplice, kjer se je zgodil minulo nedeljo odprti turnir na golfskem igrišču Livada. Prva zmota, ki se pojavlja v mislih navadnih smrtnikov: golf je šport za elito. »To sploh ne drži,« pravi vodja igrišča in sekretar kluba Jože Zadravec. »Po statističnih podatkih je golf trenutno najmnožičnejši individualni šport na svetu, zato je že iz tega razvidno, da vsi igralci ne morejo biti ravno bogataši. Najpomembnejši pri golfu je čas: če namreč hočeš normalno odigrati na vseh 18 lukenj - ali pa 12, kolikor jih trenutno imamo mi si moraš rezervirati vsaj štiri do pet ur.« Druga zmota: golf je drag šport. »V primerjavi z denimo alpskim smučanjem je golf cenejši.« Razlika je le ta, da smučaš lahko samo dva meseca v letu, golf pa lahko igraš skoraj devet mesecev v letu, tako da se skupno mogoče nabere več stroškov. Pristopnina za včlanjenje v Golf klub Moravske Toplice znaša okrog 140 tisoč tolarjev za prvega člana družine, naslednji plača že samo okrog 60 tisoč in tako naprej. Pristopnina se plača samo enkrat v življenju in nikoli več, z njo in z letno članarino, ki znaša 15 tisoč tolarjev, pa imajo člani kopico ugodnosti. Tretja zmota: lokal ob golfskem igrišču v Moravskih Toplicah je odprt samo za člane kluba. »Ne, lokal je odprt za vsakogar, ni treba, da igra golf. Smo pa veseli vsakega novega člana in prav zdaj pripravljamo tečaj za mlade od 9. do 18. leta in bi ob tem pozval vse zainteresirane, da se prijavijo.« Tečaj bo od 11. do 17. avgusta, zato je še čas za prijavo, ki vključuje tudi kompletno kopalno ponudbo. Tudi če nimate pojma o igri, ste dobrodošli. Oprema se zdaj dobi že ših trgovinah, osnovna niso tako zapletena, ko1®, (kar je še ena od zmot). posamezni luknji piše npf, 4, pomeni to, da bi mota 1 mi udarci žogo spraviti v < . in se s tem poravnati na ® boste za to porabili več u toliko slabše za vas, če Pa pa toliko bolje. Enostavno L dano: na koncu zmaga spravil žogico s čim mani v vse predpisane luknje, ni goljufij, ker gre za dzen sko igro, ki igralcem P°n dvsem družabno srečanjC sten sprehod v urejem Lep dokaz za to je bil turn . ravskih Toplicah, kjer so no izbrane tričlanske e 'P beležile svoje rezultate ni bilo, je pa bilo dovo j in dobre volje, kar je z » zgovoren podatek. Amf' . mite mi na besedo: naj Ijajoča je bila vožnja z g Na turnirju je nastopilo 38 igralcev. Med igro sta potrebna mir in tišina zaradi koncentracije. Le kako jim to uspeva v Ameriki, kjer je največ golfskih igrišč na svetu, posamezne turnirje pa včasih spremlja od deset do dvajset tisoč ljudi!? Paziti je treba tudi na leteče žogice, saj če te-te-ta zadene, ni ravno prijetno. očitna,« takšne ugovore zavrača Jože Zadravec. Tudi policijskega direktorja Aleksandra Jevška je igra z belo žogico popolnoma »zasvojila«. Po svetu P tudi antigolfska društva, ki pravijo, da se z gradnjo golf igrišč uničuje avtohtona narava. »Tudi polja in n,kernil<^ je bila nekoč avtohtona narava. In povejte mi, kdo naredi več škode: ekstenzivno kmetijstvo s ^'^Liiira i8l golfsko igrišče? Pri nas so bili na tem mestu prej smetnjaki in odpadki, pa poglejte, kakšno je zdaj. H 91 Benfik je tUdi predsednik tukajšnjega golfskega kluba. Na vprašanje, kako z^o d X?6 f S °d90V0"'’ da »srednje«. To je bila kar skromna izjava, saj je na koncu zasedel zelo dobri 6. (bruto) m 5. (neto) mesto. Nieoova zena Judita na se ie izkazala nredvsem v nptn uvrstitvi kier ie zasedla Ni naključje, da je Vanja Bransberger zasedla 1. (bruto) in 2. (neto) mesto, saj je članica slovet tance in se že oonaša z odličnimi dosežki z evropskih tekmovanj. Bransberger je bil najbolj P°9 H5DHK 1. avgust 2002 REPORTAZA/KRONIKA 17 Razstava policista Jožeta Osterca Ob otvoritvi slikarske razstave ljubiteljskega slikarja policista Jožeta Osterca iz Veržeja na Policijski akademiji v Tacnu se je zbrala pisana druščina: sorodniki Jožeta Osterca, predstavniki verzejske občine, ansambel Zadnj. moment, direktor slovenske policije Marko Pogorevc, direktor PU Murska Sobota Aleksander Jevšek direktor ooS akademije m drugi. - Nada Bunder! - Rus uhcmui pohujskb Zgodilo se je bila Ren'trrna pa bi bili mi, če ne bi imeli svojega člana? Naša predstavnica je odrezal 3 °akan' Reko iz Venere, lahko pa ponosno povemo, da se ni slabo bila §e k' ? 'e Za Sabo Puslila kar nekai igralcev. Skupaj z njo v »trojčku« sta Mirsacj q lsko‘televizijski direktor Štefan Celec in sedanji »zavarovalničar« ^"ov. Tu iahko odpravimo še eno zmoto: namreč da golfisti pijejo recimo d v"1 ledeni čaj- Precej igralcev je namreč prosilo tudi za pivo, ni pa Mpuj? kdo sP'je kapljico viskija. Kdo je pri omenjeni trojici kaj spil, vam mo, da presodite sami po svoji domišljiji. 087° K°nča n dernons,racija polnega udarca. Le-ta je zelo pomemben, saj če 0 ravno d? kakčni vodni oviri ali zunaj zelenega polja okrog zastavice, to kk. 0 r° za vaš rezultat in živce. Med 24. in 30. julijem se je zgodilo na območju Pomurja oziroma Policijske uprave Murska Sobota 69 prometnih nesreč. V vseh je nastala materialna škoda, devet oseb se je poškodovalo lažje, štirje ljudje hudo, ugasnili pa sta tudi življenji. Predzadnjo sredo, 24. julija, okrog 12.45 se je 64-letni V. Ž. peljal s kolesom z motorjem po lokalni cesti iz vasi Ptujska Cesta v smeri Janževega Vrha. Ko je pripeljal po blagem klancu navzdol in nadaljeval vožnjo po ravnem delu ceste, je iz neznanega vzroka zapeljal čez vozišče na levo travnato površino, kjer je po nekaj metrih vožnje padel ter obležal mrtev. S Policijske uprave Maribor pa so sporočili o tragediji, ki se je zgodila v ponedeljek, 29. julija, ob 17.45. S. G., star 28 let, iz okolice Murske Sobote je vozil osebni avto iz Gornjega Porčiča proti Lenartu. V blagem levem ovinku je prehiteval pred seboj vozeče tovorno vozilo po klancu navzdol v trenutku, ko mu je pripeljal iz nasprotne smeri pravilno ob desnem robu vozišča z osebnim avtom 45-letni M. P. iz Lenarta. Vozili sta trčili in 58-let-na R. G. iz okolice Mprske Sobote, ki je sedela v vozilu S. G. zadaj na levem sedežu, se je tako hudo poškodovala, da je na kraju nesreče umrla. Preberite še vesti o prometnih nesrečah s hudimi poškodbami! Prva se je zgodila 24. julija ob 15.05 v Murski Soboti. Kolesar se je peljal po Gregorčičevi ulici v smeri Lendavske ulice. V križišču z Ulico arh. Novaka, ko je zapeljal po prednostni stezi v . križišče, mu je v križišču odvzela prednost voznica osebnega avta. Kolesar je padel in se hudo poškodoval. V petek, 26. julija, ob 18.25 se je voznik osebnega avta peljal iz Ra-denec v smeri Gornje Radgone. Očitno hi vozil po predpisih, zato je trčil na zaznamovanem prehodu za pešce v kolesarko, ki je prečkala vozišče. Ta je padla na pokrov motorja, nato pa na vozišče in obležala hudo poškodovana. V Žerovincih so 27. julija prehiteval pred seboj vozeči tovorni avtomobil s priklopnikom. V tistem trenutku pa je pripeljala z nasprotne smeri in pravilno po svoji desni strani voznica osebnega avta. Kljub močnemu zaviranju je prišlo do silovitega trčenja, v katerem sta se voznica in njena sopotnica hudo poškodovali. Gmotna škoda na vozilih znaša 1,5 milijona tolarjev. V ponedeljek, 29- julija, ob 4.50 se 25-letni D. Š. iz Lenarta peljal z avtom iz smeri Trat proti Lenartu. V kraju Ledinek je pred blagim levim nepreglednim ovinkom zapeljal prek neprekinjene ločilne črte v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal pravilno po svojem smernem vozišču 46-letni Š. D. od Lenarta. Gmotna škoda znaša 1,3 milijona tolarjev, oba poškodovanca pa so odpeljali v mariborsko bolnico. V preteklih dneh je bilo tudi veliko vlomov in tatvin. Omenili bomo le nekatere. - Vlomilec je iz vrtca v Gornji Radgoni ukradel različne predmete v skupni vrednosti 748.000 tolarjev. - V Lendavi je neznanec vlomil v gostinski lokal in lastnika oškodoval za 25.000 tolarjev. - V Ljutomeru je nekdo vlomil v športni center in odnesel razne tehnične predmete v vrednosti 80.000 tolarjev. Gorelo je! Največja škoda (dva milijona tolarjev) je nastala v Gerlincih, kjer se je med delom na njivi vnela stiskalnica slame. Lastnik in vaščani so sicer skušali ogenj pogasiti, a jim ni uspelo. - Uspešni so bili gasilci Velike in Male Polane, saj so pogasili požar, ki je zajel površino enega hektarja, na kateri je lastnik sežigal slamo na požeti njivi. - Velika škoda (1,2 milijona tolarjev) je nastala v pritličju OŠ Lenart, kjer je delavec odstranjeval z gorilnikom staro barvo z oken, da bi jih pozneje spet prebarvali. Ogenj se je razširil na vrata in podboj, nato pa je zajel še strop glavnega vhoda ter hodnik pritličja. Ogenj so pogasili delavci podjetja, ki je opravljalo slikopleskarska dela. - Na cesti zunaj Veščice pri Murski Soboti pa»je zagorel osebni avto. Š. S.« s® . . $ rr S Sb ’ tfAh ^l Je okron6 bildobro razpoložen in je pozdravil vse bralce V9,0,,? 'b (j/^ovnn Sredjne lesfvice, zaigrala pa je tudi njegova žena ^ti Ju? ®unčar i a 'n Alinf lubom'r' Dejan In Nada Kološa, Jože in Andrej a Bencik ... Golf je šport, ki združuje ljudi vseh r---- no nesrečo voznika motornega kolesa. Ta je ob 17.30 pripeljal v ovinek z neprimerno hitrostjo, padel in se hudo poškodoval. Prav tako huda nesreča se je zgodila v nedeljo, 28. julija, ob 23.43. V tem času se je peljal voznik vlečnega vozila s priklopnikom po regionalni cesti Hra-stje-Mota-Vučja vas. Zunaj Hrastja - Mote je v levem nepreglednem ovinku po neprekinjeni črti Tekmovanje za pokal KS Rogašovci a sedmem tradicionalnem gasilskem tekmovanju Krajevne skupnosti Rogašovci, ki je ena od redkih, ki prireja gasilsko tekmovanje za pokal krajevne skupnosti, je letos nastopilo petnajst gasilskih enot Vsako leto prireditev prireja druga vas v tej skupnosti, ki jo sestavlja pet vasi, in letos so to bili gasilci iz Rogašovec. Tekmovanje je odprtega tipa, tako da poleg domačih enot lahko nastopajo še druge iz celotne Slovenije. Letos je tako gostovalo trinajst moških in tri ženske gasilske enote. Te so se pomerile v suhem tridelnem napadu in štafetnem teku. Najboljši med moškimi so bili gasilci iz Sotine, ki so zmagali pred gasilsko enoto iz Serdice in Sv. Jurija v Prekmurju. Pri ženskah pa so bile najboljše gasilke iz Cerkvenjaka. c. k. ■ । V spomin Martin Bur jan Tako tiho si prišel med nas Goričance - Ledavčare kot let drobnih čebelic, katere si imel tako rad, vendar si živel močno, polno življenje kot elisa tvojega hrumečega stroja, ki te je tolikokrat ponesla v tihoto nebesnih širjav, kjer si bil gospodar smrti in življenja. Življenja, ki si ga v krogu družine, domačih in prijateljev spoštoval in ga imel rad, a se nisi nikoli bal zanj-, tudi takrat ne, ko si se odločil s prijatelji piloti založiti ga za »pravo stvar«, za katero ti nikoli ni bilo žal, kakor si s ponosom večkrat dejal. Bil si razpet med službo in družino in svoj prosti čas, če si ga le imel, si zapolnil s tebi najdražjim: poleteti, leteti, leteti... Radi smo gledali tvoje vrije ali pentlje, ki sijih delal nad nami, in bili smo ponosni, ker si »samo naš Martin to upa.« Martin, ponosni smo bili in veseli, da si bival in prijateljeval z nami in nam ob kavici ali dobri domači kapljici povedal kakšno hudomušno, še rajši pa smo prisluhnili tvojim vojnim zgodbam, ki si ji doživel kot vojaški pilot. Toda poklical te je gospodar smrti in moral si oditi sredi svojih neizpolnjenih želja in načrtov. Odšel si v času, ko so tvoje najmanjše prijateljice obletavale cvetoče lipe in polnile satje z zlato rumenim medom. Dragi prijatelj Martin! Odšel si tako tiho kot ptica zlomljenih kril, ki ve, da se nikoli več ne bo mogla dvigniti in poleteti v modre širjave neba in nebesnega prostranstva, zavedajoč se, da je njeno poslanstvo končano za vedno. Martin, ali tudi tvoje? Za prijatelje Ledavčare: Milan ■ VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjet|B za inlmmironle. d. d„ Ul. a. Novaka 13. Murska Sobota i. Turistična agencija ENKA. Murska Sobota, Kocljeva 1A. tel.: 02/521-38-00, 521-38-02 ŠIBENIK VODICE 57.90D 10.8. -17.8.. atin. I2H”* dvp. Piinla**. 7 ' 1'01 69.900 TUNIS MURTER .. i B8.9DO 7 x 1'01 ' letal I2.S.J0.N., hll. Sala RODOS OTOK PAG od 34.9OD d« 52.900 od 43.900 <1066.900 «d 52.900 J 09.900 9,8.,16.8., 7 \ NZ letalu i.vljgu giurtnuii v Vmalji 5 '"z^bX? SANTORIN! hi!c,^.'''■'^pol SLOVENIJA, HRVAŠKA _________ Šibenik, Murter 5.900 63.900 9.S.. 16,8.. 7 v X »letalo 18 ŠPORT 1. avgust 2002 VE9R Nogomet Brez zadetkov ni zmage Nogometaši Mure iz Murske Sobote so tudi po tretjem odigranem kotu v prvi državni nogometni ligi Si. mobii še brez zadetka in brez točke. Kaže, da se zgodovina neučinkovitosti pri Muri ponavlja, saj so tokrat že tretjo zaporedno sezono slabo štartali. I/ tekmovalni sezoni 2000/2001 je Mura slabo štartala pod vodstvom trenerja Zlatka Kranjčarja iz Zagreba, saj 6. kol ni okusila zmage, hkrati pa jo je Dravograd v Fazaneriji izločil v osmini slovenskega pokala, zaradi česar je mora! Kranjčar oditi. I/ osmem kolu pa je Mura v Ajdovščini pod vodstvom trenerja Slobodana Gjuriča premagala Primorje z 2: 1 in dosegla prvo zmago. Oba zadetka je dosegel Gajser. Tudi takrat Mura v prvih treh kolih ni dosegla zadetka, temveč šele v četrtem kolu, ko je igrala doma z velenjskim Rudarjem neodločeno 1: 1, strelec pa je bil, Cifer. Sobočani so slabo štartali tudi v lanski tekmovalni sezoni 2001/2002, ko je bil trener Dušan Savič iz Beograda. Fazanerijo je zapustil po dveh kolih, tako da je trenerske posle prevzel Zlatko Gabor, Mura pa je prvič zmagala v četrtem kotu, ko je doma premagala Koper z 1:0. Strelec je bil Vogrinčič. Po treh odigranih kolih je bila Mura brez doseženega zadetka (0:4). Potem se je za nekaj časa vrni! v Mursko Soboto Luka Bonačič, ki pa tudi ni dokončal prvenstva, saj ga je Mura odpustila zaradi nekorektnih izjav in ga je v devetnajstem kolu zamenjal Milan Koblencer, ki je ostal na krmilu vse do danes. Tako kot v prejšnjih dveh sezonah, je Mura tudi v novi tekmovalni sezoni slabo štartala, saj je po treh kolih brez točke in brez doseženega zadetka. Če smo po dveh porazih s Koprom in Olimpijo ugotavljali, da, sodeč po igri, nista kritična, pa je bil nedeljski poraz s Korotanom na Prevaljah skrb zbujajoč, saj Sobočani niso izpolnili pričakovanj. Tekma je namreč pokazala poleg neučinkovitosti vrsto slabosti v igri. Sobočani so v prvem polčasu igrali podrejeno vlogo, saj so domačini nevarno napadali po obeh krilih, povsem po nepotrebnem pa v 38. minuti dobili zadetek po napaki obrambe. D. Žilavec je premalo odločno posredoval in odbita žoga se je znašla v mreži. Zadetek pa je bil tudi dgsežen iz sumljivega nedovoljenega položaja. Kljub premoči domačinov je imela Mura nekaj lepih priložnosti za zadetek, vendar so bili napadalci premalo zbrani pri streljanju proti vratom. Najlepše priložnosti sta imela Dominko, ki je močno streljal proti vratarju, in-Ro-mero, ki se ni pravočasno odločil za strel. I/ drugem polčasu so imeli Sobočani več od igre in nekaj časa nevarno napadali, žal pa so bile akcije prepočasne, delali so veliko napak v podajah in v kazenski prostor pošiljali visoke žoge, kjer pa je bil vratar Kuzma popoln gospodar. Kljub temu je imela Mura idealne priložnosti, da rezultat izenači, vendar Dominko, S. Žilavec, Vogrinčič in Trenevski žoge niso znali poslati na pravo mesto. Zaradi pokalnih nogometnih tekem se bo odigralo četrto kolo prve državne lige Si. mobii šele 10. in 11. avgusta. Ta čas bi morali pri Muri dobro izkoristiti in uglasiti moštvo, ki igra premalo organizirano, posamezniki se preveč izgubljajo v preigravanjih, slabih podajah in po nepotrebnem izgubljajo žoge. Morda pa se bo prav v četrtem kolu »odprlo«, ko bo v Fazaneriji gostovalo Primorje iz Ajdovščine, s katerim je Mura dosegla preobrat pred riuamn lofnmo iz A Medobčinska nogometna zveza M. Sobota je pripravila majhno slovesnost, na kateri so podelili pokale in nagrade najboljšim nogometnim ekipam za dosežene uspehe in discipliniranost v minuli tekmovalni sezoni. Za prvi mesti v članski konkurenci sta pokala prejeli moštvi Rome iz Vanče vasi - Borejec (prva medobčinska liga) in Radgone (druga medobčinska liga). V mladinski konkurenci sta bili nagrajeni moštvi Tišine (prva mladinska liga) in Bakovec (druga mladinska liga). Mlajše kategorije: Mura (U-8, U-10, U-12/2, U-14) Veržej U-12/1, Lessoplast U-16). Za discipliniranost so bili nagrajeni - člani: Grad (prvo mesto), Tišina (drugo mesto) in Slatina (tretje mesto); mladinci: Motvarjevci (prvo mesto), Tišina (drugo mesto), Serdica (tretje mesto). Posebne plakete so dobili najboljši strelci: Daniel Kovač iz Rome - 23 zadetkov (1. MNL člani), Janez Jerič iz Dokležovja (2. MNL člani), Aleš Serec s Tišine - 49 zadetkov (1. MNL mladinci), Andrej Talaber iz Bakovec (2. MNL mladinci). Ob tej priliki so tudi izžrebali pare za novo tekmovalno sezono, ki se začne 25. avgusta. Na fotografiji: predstavnik NK Roma iz Vanče vasi - Borejec prejel pokal za prvo mesto v 1. MNL M- Sobota. (F. M., foto: N. J.) Kasaške dirke Sedem zmag Ljutomerčanom V Kamnici pri Mariboru so bile kasaške dirke. Med 56 kasači so bili najuspešnejši Ljutomerčani, ki so zmagali v vseh sedmih vožnjah. Najhitrejši kilometrski čas je dosegel po pričakovanju Marko Slavič z Denom MS v zadnji, najmočnejši dirki 1:17,5. Rezultati - 1. dirka (dveletniki): 1. Larson I (A. Antolin) 1:21,0, 2. Diola MS (M. Slavič), 3. Let’s Go (V. Žnidarič); 2. dirka: 1. Fenita (M. Seršen) 1:22,1, 2. Nobodyelse (Jo. Sagaj), 3. Vini Lobell (L. Sa-gaj); 3. dirka: 1. Fax (R. Hanže-kovič) 1:20,2, 3. Lajon (S. Sraka); 4. dirka: 1. Dino (Jo. Sagaj) 1:20,1, 3. Maxi Lion (J.Farakaš); 5. dirka: 1. Feničanka (Ja. Sagaj) 1:20,3, 2. Fonda As (S. Slavič), 3. Fidelia (S. Seršen); 6. dirka: 1. Paterson (P. Kristl) 1:18,0, 2. Aleksander (Jo. Sagaj), 3. Leona III (S. Makovec); 7. dirka: 1. Den MS (M. Slavič) 1:17,5, 2. Honey Goal (M. Kukolj), 3. Ben Quick B (M. Babič). (F. M.) Nogometna liga Si. mobii Korotan : Mura 2 : 0 Prevalje - Igrišče Korotana, gledalcev 500. Sodnik: Babnik (Ljubljana). Strelca: 1 : 0 Bukal (38), 2 : 0 Jolič (90). Mura: Botonjič, Zemljič, Cifer, Ko-žul, D. Žilavec (Mesarič), S. Žilavec, Romero, Dvoršak, Vogrinčič, Trenevski, Dominko. Rezultati - 3. kolo: Korotan : Mura 2 : 0 Olimpija : Maribor 0 : 1 Koper: Ljubljana 2 : 1 Publikum : Gorica 2 : 2 Rudar: Dravograd 0 :1 Primorje : : Šmartno 4 :0 Koper 3 ■ 3 0 0 4:1 5:0 Dravograd 3 2 1 0 Primorje 3 2 0 1 Rudar Korotan 3 3 1 ■1 1 1 1 1 • 4.4 3:2 4:4 0,0 Maribor 3 1 1 1 Olimpija 3 1 1 1 6:6 Publikum 3 0 3 0 Gorica 3 0 3 0 3:3 3:7 2:6 0:4 Šmartno Ljubljana 3 3 0 0 2 1 1 2 Mura 3 0 0 3 Druga državna nogometna Nafta in Križevci - postati stabilen drugoligaš Rokoborski klub Dobrovnik Za naraščaj se nam ni treba bati Edi Vogrinec iz Strehovec je v slovenski rokoborbi dobro znan kot odličen tekmovalec in trener. V dvanajstih letih je dosegel kot tekmovalec nekaj odmevnih rezultatov. Med drugim je bil kadetski in mladinski prvak v nekdanji Jugoslaviji ter kandidat za svetovno mladinsko prvenstvo, ki pa se ga žal ni udeležil. Kot trenerje delal pet let pri Rokoborskem klubu Murska Sobota, v tem času je zasedel Slavko Zec na svetovnem kadetskem prvenstvu četrto mesto, kar je bila najboljša uvrstitev. Štiri leta je bil tudi trener rokoborcev iz Ljutomera. Bil je tudi selektor slovenske članske rokoborske reprezentance. Edi Vogrinec je bil tudi pobudnik za ustanovitev Rokoborskega kluba Dobrovnik, pri tem pa imel podporo župana Marjana Kardinarja in ravnatelja DOŠ Ladislava Solariča. »Za ustanovitev kluba v Dobrovniku sem se odločil zaradi bližine doma in mentalitete ljudi. Da sem izbral pravi kraj, je pokazalo prvo leto delovanja, saj smo kot začetniki na tekmovanjih v Sloveniji, Hrvaški, Madžarski in Avstriji skupaj osvojili 21 medalj. Z medaljo smo se vrnili s skoraj vsakega tekmovanja. Razmere za vadbo v športni dvorani osnovne šole imamo zelo dobre, manjka nam le blazina. To imamo obljubljeno in upam, dajo bomo kmalu dobili. Zanimanje za rokoborbo je med mladimi zelo veliko, saj se v klub vključujejo tudi otroci iz drugih krajev. V začetku novega šolskega leta nameravam imeti po okoliških šolah propagandne rokoborske nastope in tako to športno zvrst približati otrokom. Z veseljem lahko ugotovim, da imamo v našem klubu nekaj zelo perspektivnih rokoborcev, med katerimi velja posebej omeniti brata Tomaža in Atilo Kocona, Dominika Vogrinca in Edi Vogrinec - trener RK Dobrovnik Sama Sekereša. Zahvalil bi se rad vsem, ki mi pri mojem delu pomagate, hkrati pa obljubljam, da bom storil vse za večjo uveljavitev našega kluba,« je povedal Edi Vorginec. (F. M.) Bliža se začetek prvenstva v drugi državni nogometni ligi (11. avgust), kjer ima Prekmurje dva predstavnika: Nafto iz Lendave, ki je stalni član, in Križevce, ki so novinec. V obeh taborih je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb, tako v strokovnih vodstvih kot pri igralcih. Obe moštvi se tudi že dalj časa pripravljata na novo sezono in sta odigrali več prijateljskih tekem. In kakšni so cilji v novi tekmovalni sezoni? Nafta Lendava - Vodstvo kluba: Mirko Horvat - predsednik, Mihael Dominko - športni direktor, Gojko Lukič - trener, Boris Radoš - pom. trenerja. Spremembe pri igralcih: odšla - Marjan Drvarič in Tarnaš Varga; prišli - Boštjan Tratnjek (Črenšo-vci), Simon Ulen (Križevci), Danijel Mavriček (Hrvaška), Roman Go-stan (Odranci) in Alan Koša (Bel- 1. MNL MS 1 2 3 4 5 I. Roma 2. Tišina 0:2 _____________1^ 3. Goričanka 1:2 3:1 tinci). v člansko moštvo so vkljvd II tudi nekaj mladincev. Nafti*' bo prihodnje leto slavila 10W* co, želi postati stabilen drugo®* in ostati tudi dolgoročno po deni reorganizaciji drugoligaš Cilji v novi tekmovalni s621"1 pa so uvrstitev v prvo polovici stvice. c, Križevci - Vodstvo kluba: Fi* Slihtuber - predsednik, Zo^11 j rkvenčič - vodja strokovnega $ ba, Zlatko Gabor - trener. Spremembe pri igralcih: od® ; Mario Zver, Silvester Lepo^P j Cerpnjak, Edo Holcvman;P"' Erik Cirkvenčič (Korotan), Bagola (Mura), Matej Fras vci), Boštjan Kamnik (Mura), J ran Vratar (Čarda), Jožef HOg (Madžarska). % V novi tekmovalni sezoni I želijo postati stabilen drugoliS1^ prihodnosti pa si tudi drugoligaški status po reorganizaciji tekmovanja. (E j 6 7 8 2:0 2:1 2:3 3:1 4:0 2:1 3:1 2:1 1:3 2:0 2:2 3:0 2:2 4:0 2:0 2:0 1:0 0:2 0:2 0:2 2:1 3:1 2:0 3:0 2:3 5:3 2:2 2:2 4:1 4. Serdica 3:2 0:1 1:2 0:2 2:0 1:3 5. Grad 1:3 2:2 6. Ižakovci 0:4 ______________IM 7. Slatina 1:2 0:2 0:3 2:2 2:2 2:3 3:2 3:5 1:4 2:2 0:2 2:2 2:0 4:0 0:6 3:3 3:0 1:0 2:2 1:3 0:4 6:0 0:3 0:1 1:3 1:4 2:1 3:2 2:2 3:1 2:2 1:3 2:1 Atletika__________ Uspeh AK Pomurje v Avstriji V VVoitsbergu v Avstriji je bil mednarodni atletski miting. Med okrog 120 atleti in atletinjami iz štirih držav so sodelovali tudi člani Atletskega kluba Pomurje iz Murske Sobote in se odlično odrezali, saj so zasedli kar štiri prva mesta. Zmagali so: Gregor Kranjec v teku na 100 m, Lucija Cvetko v teku na 800 m, Karmen Grnjak v skoku v višino in Patricija Kavaš v skoku v daljino. Druga mesta so zasedli: Amela Zekovič v teku na 100 in 300 m, David Horvat v teku na 300 m z osebnim rekordom 37,95, Dejan Čeleš v skoku v višino in Robi Kreft v skoku v daljino. Troti o na cto hilo \i tolzii na 100 m Modelarstvo_____________ Bagari in Cigut na SP Modelarji soboškega aerokluba dosegajo odlične rezultate na tekmovanjih. Med letošnjimi rezultati velja posebej omeniti sodelovanje na tekmovanju za svetovni pokal s prosto letečimi modeli F 1 /A v Sezi-movi Usti na Češkem, kjer je Boštjan Bagari med mladinci zasedel prvo, Peter Marič peto in Andrej Cigut šesto mesto. Pri članih je bil Boštjan Bagari šesti, Peter Marič 43., Andrej Cigut 45. in Jože Titan 63. Minuli konec tedna so soboški modelarji drugič letos sodelovali na tekmovanju za svetovni pokal v madžarskem Domsodu, kjer je bila konkurenca doslej najmočnejša, saj se je prijavilo 180 tekmovalcev z vsega sveta. Med njimi je bilo pet članov soboškega aerokluba: Boštjan Bagari, Bojan Gjerek, Jože Ti-ton Anrlroi Pinid in Dator MoriA štartu so morali zaradi premočnega vetra prenehati tekmovati. Bojan Gjerek pa trenutno nastopa na evropskem prvenstvu v Domsodu na Madžarskem. Tekmovanje bo končano v nedeljo, 4. avgusta. Boštjan Bagari in Andrej Cigut, oba sta člana soboškega aerokluba, pa se bosta udeležila skupaj z Novogoričanom Gregorjem Murovcem svetovnega mladinskega prvenstva v prosto letečih modelih F 1/A, ki bo od 12. do 18. avgusta v Lučencu na Slovaškem. Sodelovalo bo 17 reprezentanc in 51 posameznikov. Pričakujejo, da se bo ekipa Slovenije uvrstila med prvih pet, med posamezniki pa vsaj eden med prvih deset. Zelo veseli pa bi bili, Če bi se jim nasmehnila medalja, saj zdaj že imajo nekaj izkušenj, tekmo-«ali na hndn 7 nakndnhneišimi 010- 2:0 bO 4:0 3:2 3:1 g l« 3:0 1:0 2:0 3:0 3:1 4:1 5:0 1:4 8:1 2:4 1:0 2:4 1:5 bi 1:2 3:1 2:3 tj 1:2 3:1 2:' 5:0 1:12:1 1:0 ________24 0:1 4:2 0:6 1:2 4:3 1:3 1:2 2:6 4:0 0:3 0:1 8. Cankova 1:3 0:4 9. Makoter 2:3 0:2 2:3 1:7 3:3 0:2 0:3 1:2 2:2 0:1 4:2 2:4 1:6 10. Motvarjevci 2:6 0:6 0:7 0:2 0:6 2:4 1:3 1:4 0:5 1:2 1:1 1:3 2:1 0:9 1:1 1:2 4:3 5:2_ 11. Gančani 0:3 1:4 0:0 0:2 0:1 1:6 0:1 2:6 2:6 1:3 2:2 0:6 1:6 3:3 0:2 1:1 0:l_ 0:0 12. Bratonci 0:3 1:9 4:1 1:9 1.3 1:5 0:7 0:2 0:2 3:8 1:7 1:5 1:4 0:3 0:3 1:3 0:3_ 3:4 1. MNL Lendava 2001/2002 1 2 3 4 5 6 1. Nedelica 5:1 4:12 10:1 3:0 3:2 3:0 2:0 1:1 0:0 4:0 2:0 5:0 0:1 3:1 4:0 - - 5:0 4:4 1:1 R - 2. Polana 1:5 2:1 0:2 3:2 4:1 5:2 0:2 2:0 4:1 4:3 3:1 5:1 1:0 4:0 3:1 - - 0:5 1:3 1:1 - - 3. Panonija 1:4 1:2 0:2 1:0 2:1 1:1 1:2 1:1 0:2 1:1 3:2 2:2 1:3 0:4 2:2 - - 4:4 3:1 1:0 - - 4. Mostje 1:10 2:0 2:0 1:2 1:1 2:2 3:3 8:0 0:0 1:4 1:1 0:3 0:4 1:3 2:2 - - 1:1 1:1 0:1 - - 5. Čentiba 0:3 2:3 0:1 2:1 1:1 6:2 5:1 3:4_ 1:1 2:0 3:3 3^. 0:4 3:4 2:3 3:0 9:0 1:5 6. Renkovci 2:3 1:4 1:2 1:1 1:1 0:1 1-1 0:2 1:3 2:2 2:2 2:6 1-1 - - - 0:9 5:1 5:2 7. Petišovci 0:3 2:5 1:1 4:3 1:1 1:0 0:5 1:5 2:1 0:8 0:2 1:1 - • 1:5 1:4 - - - - 4:3 2:5_ ul 8. Lakoš 1:8 1:1 1:0 1:2 22 3:1 0:4 1:4 1:2 0:0 1:3 0:0 1-6 - - 3:3 1:5 1-6 - - - - 0:3 1^ '3^ 3:3/ 9. Olimpija 0:6 1:5 1:7 1:2 2:1 n.E 1:2 1-A 4:1 0:1 VESTNIK 1- avgust 2002___________________________________________________2E2EI 19 Msvetovnim prvenstvom v akrobatskem letenju Najboljši svetovni piloti - akrobati v Rakičanu Aeroklub Murska Sobota bo od 2. do 11. avgusta 2002 organiza-5. svetovnega prvenstva v ak-'obatskem letenju v kategoriji ad-vanced, ki je prvič v Sloveniji. Soboški aeroklub, ki je nosilec akro-batskega letenja v Sloveniji, je bil 'otal995 pobudnik za ponovno oživitev akrobatskega letenja, do-5'el pa se je tudi že uveljavil z odličnimi organizacijami državnih P[venstev, mednarodnih tekmo-’ani AKRO in leta 1998 evropske-® prvenstva. Več o svetovnem Ph/enstvu smo se pogovarjali z di-'ek'orjem prvenstva dr. Janezom ^bergerjem. 7aka/ ste se v klubu odločili za ^nizacijo svetovnega prven-slva v akrobatskem letenju, ki je Wovo zahtevna stvar? "po uspešnih organizacijah do-oodanjih mednarodnih tekmovanj Evropskega prvenstva, kjer smo Novo avtomatsko strelišče v Gančanih Elsko društvo Gančani, ki le-s Ptaznuje 25-letnico delovanja, v času delovanja uveljavilo z rezultati v streljanju z zračno in malokalibrsko puško. Svoj največji uspeh so dosegli lani, ko so postali državni prvaki v dopisni strelski ligi v streljanju s Še- rijsko zračno puško. Lani so bili tudi razglašeni za drugi najboljši športni kolektiv v občini Beltinci, dvakrat pa so bili tretji. SD Ganča- si tudi pridobili gotove izkušnje, je bila naša želja, da bi tovrstno tekmovanje organizirali tudi na najvišjem nivoju. Prijavili smo kandidaturo in na konferenci lani novembra v Pragi nam je bila zaupana organizacija, katero smo z veseljem sprejeli.« Kako ste se pripravljali na svetovno prvenstvo? »Takoj, ko smo izvedeli, da nam je bila dodeljena organizacija, smo začeli s pripravami. Imenovali smo organizacijski odbor, ki ga vodi predsednik Jože Šadl, za direktorja pa smo imenovali že izkušenega Martina Burjana, pobudnika tega tekmovanja, ki pa je žal v tem času preminil, zato sem moral prevzeti to nalogo. Imam veliko čast, da lahko nadaljujem njegovo delo. Sicer pa smo si delo, ki je zelo zahtevno, razdelili na tehnične priprave in na finančni del, vse pa seveda opravljamo prostovoljno. Vključili smo tudi Slovensko vojsko, ki nam veliko pomaga z mate--rialnimi sredstvi in opremo. Načelnik Generalštaba Slovenske vojske, naš rojak brigadir Ladislav Lipič, pa bo v soboto, 3. avgusta, ob 11. uri na letališču v Rakičanu odprl svetovno prvenstvo v akrobatskem letenju v kategoriji advan-ced.« - Kakšna pa bo udeležba. Ali bodo nastopili vsi najboljši akrobatski piloti? »Prijavljenih je 58 tekmovalcev iz 16 držav: Avstrije, Anglije, Češke, Finske, Francije, Nemčije, Italije, Poljske, Rusije, Švice, Švedske, Madžarske, Gruzije, Južnoafriške republike in ZDA. Zaradi finančnih težav se prvenstva ne bodo udeležili piloti iz Litve, Španije, Belgije in Slovaške. Sicer pa bodo na prvenstvu sodelovali naj boljši z zadnjega svetovnega prvenstva Rusi, Francozi in Američani (tri najboljše reprezentance iz ekipnega dela) ter prvi trije posamezniki: Vladimir Popov (Rusija), ki bo tokrat vodja ruske ekipe, Ge-rhard Bichet (Francija) in Oleg Fe-dorov (Rusija)«. V kakšni zasedbi pa bo nastopila slovenska reprezentanca in kaj lahko od nje pričakujemo? »Slovenijo bodo zastopali štirje tekmovalci. To sta domačina Peter Podlunšek in Marjan Gujt ter člana ALC Lesce Bled Tomo Poljanec in Bogdan Pohar. Pričakujemo, da se bodo naši fantje uvrstili bolje kot na prvem svetovnem prvenstvu leta 1999 na Češkem, to je med prvih dvajset.« Svetovno prvenstvo v akrobatskem letenju je zahtevna naloga. Kako pa ste zagotovili potrebna sredstva? ni si je zgradilo že leta 1983 strelišče za malokalibrsko puško, kjer vsako leto organizirajo meddruštvena tekmovanja. V društvu imajo tudi nekaj odličnih strelcev v streljanju z zračno puško, žal pa so bili doslej brez strelišča in so morali trenirati in tekmovati na soboškem strelišču, kar je zahtevalo dodatne stroške. Tokrat se jim je izpolnila dolgoletna želja. V športno-rekreacijskem centru v Gančanih so si zgradili novo 10-stezno avtomatsko strelišče za zračno puško, kar je za razvoj in delovanje strelskega športa v Gančanih in okolici velika pridobitev. Novo strelišče je stalo okrog 800.000 slovenskih tolarjev, s tem da so zastonj dobili 6 avtomatskih strelišč od SD Štefana Kovača iz Beltinec, ki je pred leti prenehala delovati. Sredstva za novo strelišče so zagotovili občina Beltinci, KS Gančani in SD Gančani. Novo strelišče poleg članov strelske družine koristno uporabljajo tudi upokojenci in krajani iz občine Beltinci. (F. M., fotografija: J. Z.) »Svetovno prvenstvo bo stalo okrog 40 milijonov slovenskih tolarjev. Del sredstev prispevajo tekmovalci s kotizacijo, razliko pa bomo pokrili s prispevki sponzorjev. Nekaj sredstev smo tudi pričakovali od skupnosti v Pomurju in Sloveniji, a jih žal nismo dobili. Hvaležni pa smo tistim sponzorjem, ki so nas z razumevanjem podprli.« Akrobatsko letenje je za gledalce gotovo zelo mikavno in at raktivno. Kakšen obisk pa pričakujete? »Mi si želimo čim boljšega obiska, zato vabimo, da ljudje izkoristijo to enkratno priložnost in si na letališču v Rakičanu ogledajo svetovne mojstre akrobatskega letenja. Upamo tudi, da hrup letal ne bo preveč motil bližnjih stanovalcev in da to z razumevanjem sprejmejo.« Kakšen pa je program prireditve. Kdaj bodo lahko gledalci največ videli? »Po slavnostni otvoritvi v soboto, 3. avgusta, ob 11. uri se bodo začele ob 15. uri kvalifikacije, ki se bodo nadaljevale v nedeljo. Sicer pa bodo tekmovalci v zraku od 9. do 13. in od 15. do*20. ure. Za gledalce pa bo gotovo zelo zanimivo v nedeljo ob 14. uri, ko bo na letališču v Rakičanu letalski miting in ko bodo lahko od blizu videli junake neba. Ob 17. uri pa bo slavnostna sklepna prireditev svetovnega prvenstva.« Feri Maučec Šport od tod in tam Nogomet - Odigranih je bilo več prijateljskih nogometnih tekem. Izi di: Bakovci: Mura 2:10 (Sabotin, Vogrinčič; Dominko 3, Trenevski 3, Burčul 2, Vogrinčič, Horvat), Nafta : Inker 1 : 1 (P. Gerenčer), Mostje : Redics 0 : 4, Beltinci : Kovinar 5 : 2 (Antolin 3, Zver, Balažič), Panathinaikos (Grčija): *Segrap Makoter Cven 8:1, Hotiza : Rudar (Mursko Središče) 2 : 3 (Gyerkeš 2), Tormafolde : Mostje 3 : 4 (Perša 2, Nyagaš, Gal), Bogojina : Renkovci 1 : 1 (Kocet; Zadravec), Bakovci: Paloma 1 : 0 (Bu-zeti), Slatina : Tišina 2 : 4 (Hvalič, Kosi; Gomboc 2, Verban, Ulen), Križevci: Drava 1 : 1 (Benko), Pe-tišovci: Veržej 2 : 3 (Szabo, Novak; Puhar 2, Raj), Rotunda : Kobilje 6 : 1 (Donša 3, Vučkič 2, Miho-lič; Vršič), Radgona : Čarda 3 : 0, Nafta : Aluminij 0 : 3, Segrap Makoter Cven : Slaven Belupo (mladinci) 3 : 1 (Špilak, Puhar, Makoter), Segrap Makoter Cven : Makoter Segrap Ljutomer 2 : 2 (Makovec, Rajkovič; Postružnik, Topo-linjak), Beltinci: Inker 1 : 4 (Zver), Hotiza : Nedelica 1 : 1 (Farkaš; Lebar), Turnišče : Središče ob Dravi 1 : 2 (Bojnec), Panonija Gumi center : Plavi Peklenica 2 3 (Prendl, Magyar), Bakovci: Tišina 1 : 5, (F. B„ N. Š„ F. H., F. M.) Nogomet - V Črenšovcih je bil nogometni turnir, na katerem so sodelovale štiri ekipe. V tekmi za prvo mesto je Bistrica premagala Odrance s 3 : 0 (Cigan 3), za tretje mesto pa Črenšovci Lipo z 8 : 0 (Kustec 2, Horvat 2, Drvarič, Padar, Kolarič, Čurin). Vrstni red: 1. Bistrica, 2. Oranci, 3. Črenšovci, 4. Lipa. (F. B.) Mali nogomet - Na Kobilju je bil turnir v malem nogometu. Med šestimi ekipami so zmagali mladinci Kobilja pred Prosenjakovci in I Motvarjevci. (F. B.) Šali - V Pardubicah na Češkem je bil končan mednarodni šahovski turnir, ki sta se ga udeležila tudi člana ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote, Aleš in'Miran Lazar iz Lendave. V skupini »Open B« je zasedel Aleš Lazar med 413 tekmovalci š 6 točkami 36. mesto. V skupini »Open D« pa je zasedel Miran Lazar med 286 šahisti s 5,5 točke 63. mesto. (F. B.) । ^nski nogomet____ Spanci za pokal .Oomžalami v prvi državni žen-H|^®OrT1e'ni ligi, kjer sodeluje 6 ^tri' Odranci. Domžale, $ka'e Maribor, Se-o' in Velesovo, se bo zače-r>^bra. tkalni Sostili v prvem kolu moštvo Velesova. Izžrebali so pare pokalnih nogometnih tekem. V prvem kolu, ki bo na sporedu 25. avgusta, bodo Odranci gostili ekipo Domžal, povratna tekma pa bo 1. septembra. (F. M.) nogomet || ""HMumet Goro na Tišini ede0o, 3 jn A , • m 4. av- I nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri, so- - Trptieliaaš Q' 111 aV' "^h^aine d° °digrane četrtf'-kita^ju n, n°9°metne tekme Med dvain-StJ' ^boški1® Pet moštev iz . %l naSR7 Prvoligaš Mura 9 8Tekma bo v ---- - , . u * y-- , dil bo Boris Tošeski. Tretjeligaš črenšovci bo gostovali pri Jadranu Kozini. Tekma bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri, sodil bo Jože Vehar. Tri tekme pa bodo v Pomurju. Borna iz Vanče vasi - Borejec bo gostila prvoligaša Gorico iz Nove Gorice. Tekma bo v soboto, 3. avgusta, ob 17. uri na Tišini, sodil bo Boris Jeneš (Lendava). Drugoligaš Nafta bo gostil v Lendavi prvoligaša Primorje iz Ajdovščine. Tekma bo v soboto, 3. avgusta, ob 17. uri, sodil bo Emir Huselja. Novemu članu tretje lige Tišini pa prihaja v goste drugoligaš Domžale. Tekma bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 17. uri, sodil bo Vojko Go- ričan. (F. M.) Nogometaši Nedeiice... ... prvaki v prvi lendavski medobčinski nogometni ligi v sezoni 2001/2002. Stojijo od leve: Damjan Toplak, Boštjan Režonja, Andrej Kohek, Alojz Režonja, Boris Petek, Boštjan Denša, Alojz Čizmazija, Simon Gjerkeš, Alojz Magdič, Avgust Sobočan (predsednik), Stanko Mujdrica (trener), Marjan Zver; čepijo: Bojan Ftičar, Bojan Žižek, Tomaž Zver, Dejan Prša, Kristjan Zadravec, Boris Lutar, Janez Sobočan, Martin Pučko, Boris Ternar, Štefan Sobočan; manjka Jože Žižek.'Fotografija: Nataša Juhnov Dr. Vladimir Perkič - 75-letnik Bilo je v začetku šestdesetih let, ko je kot mlad zdravnik prišel v Beltince, prevzel vodenje zdravstvene postaje in se razdajal širokemu krogu prebivalstva na Ravenskem. Kljub obilici deta na tako velikem območju je bil dostopen in je vselej našel čas za pogovor s slehernim pacientom, ki ga je potreboval. Po nekaj letih dela v Beltincih se je zaposlil v Splošni bolnišnici Murska Sobota, kjer je postal teta 1964 predstojnik pljučnega oddelka in ga vodil 28 let, do upokojitve. I/ Beltince je prinese! tudi veliko ljubezni do športa, zlasti nogometa, ki ga je v študentskih letih tudi igral. Njegovo naklonjenost nogometu so znali izkoristiti številni pomurski nogometni klubi. To še posebej velja za NK Mura Murska Sobota, kjer je postal leta 1955 prvi športni zdravnik in to delo opravljal skoraj tri desetletja. Zaradi obilice dela v službi Razpored tekem 1. MNL Lendava 2002/2003 1. krog - 25. 8. 2002 Čentiba: Dobrovnik Polana: Nedelica Veterani (T.): Petišovci Mostje: Renkovci 2. krog - 1. 9. 2002 Dobrovnik: Renkovci Petišovci: Mostje Nedelica: Veterani (T.) Čentiba; Polana 3. krog - 8. 9. 2002 Polana: Dobrovnik Veterani (T.): Čentiba Mostje: Nedelica Renkovci: Petišovci 4. krog - 15. 9. 2002 Dobrovnik. Petišovci Nedelica: Renkovci Čentiba: Mostje Polana: Veterani (T.) 5. krog - 22. 9. 2002 Veterani (T.): Dobrovnik Mostje: Polana Renkovci: Čentiba Petišovci: Nedelica 6. krog - 29. 9. 2002 Dobrovnik: Nedelica Čentiba: Petišovci Polana: Renkovci Veterani (T.); Mostje 7. krog - 6. 10. 2002 Mostje: Dobrovnik Renkovci: Veterani (T.) Petišovci: Polana Nedelica: Čentiba 8. krog - 13. 10. 2002 Dobrovnik: Mostje Veterani (T.): Renkovci Polana: Petišovci Čentiba: Nedelica 9. krog- 20. 10. 2002 Dobrovnik: Čentiba Nedelica: Polana Petišovci: Veterani (T.) Renkovci: Mostje 10. krog- 27.10. 2002 Renkovci: Dobrovnik Mostje: Petišovci Veterani (T.): Nedelica Polana: Čentiba se je moral odpovedati tej funkciji, ki jo je z veseljem opravljal, vendar le za kratek čas, saj je zopet prevzel delo športnega zdravnika pri NK Beltinci, ki ga z manjšimi presledki še vedno opravlja. Tudi po upokojitvi ni mogel biti brez zdravstva in nogometa, saj je trenutno član komisije ZZZS in športni zdravnik pri NK Beltinci. Svoj prosti čas pa preživlja v prelepih vinorodnih Kapelskih goricah. Zdravnik dr. Vladimir Perkič, ki je te dni praznoval visok jubilej - 75-letnico, je eden tistih športnih delavcev, ki je dodobra spoznal nogomet, zato ni čudno, da prihajajo še danes k njemu po nasvete številni nogometaši, ki jim tudi z veseljem ustreže. Ob visokem življenjskem jubileju mu želimo še veliko zdravja, dobrega razpoloženja in osebnega zadovoljstva. (F. M.) 20 NA SCENI 1. avgust 2002 VESI* Vaše pesmi Preštejva zvezde Samo enkrat si mlad, samo enkrat najdeš v življenju svoj zaklad, zato ne odlašaj, poišči ga zdaj, saj mladost ne vrača se nazaj. Ne upam si pomisliti, kako srečna in zaljubljena bi bila? čustva bi izmenjala, dolgo v noč se pogovarjala, zvezde štela in se neskončno lepo v objemu imela. P. K. Izgubljeni raj Kako lepo je bilo ležati ob tebi, ko grela me je tvoja toplina, bilo drugačno je razpoloženje in enkratno moje počutje, bila sem kot mucek v tvoji oma- zdaj pa tukaj sem v osami, potrebujem te, si mamilo, ki me mami, zato vrni se k meni nazaj, vrniva se v najin raj, želim si te takoj, zdaj. Sonja Š. Pesem bolečine Ko takole mislim nate, stisne me pri srcu, od takrat, ko zapustil si me, v njej ena sama praznina je, ker ti tam daleč si in druga s teboj živi. Ko bi meni dano bilo, kot ptica k tebi bi zajadrala, na tvoje oko bi priletela in od srca pesem zapela. Moja pesem žalostna bi bila, ker sem nesrečna vsa, moja pesem bo polna bolečine, ker sonce nama več ne sije! Sandra B. Moje srce Bodi moje srce. Ne pozabi name, ker potem me več ni. Saj srce, pozabim, da bilo bi, in zaprejo se moje oči. Bodi moje srce, moja kri, vedno z mano in zame se odprti. Juliet la rano. J. Ga. ■ Orleka do Poredoševe bande ni lado Poredoš se je skupaj z glasbeno skupino Orlek v preteklih letih dokazal kot kakovosten in zanimiv glasbeni ustvarjalec na področju etnofolka s primesmi rock and rollain drugih sodobnih zvokov. Ob nedavnem et-novečeru beltinskega folklornega festival pa se je predstavila tudi njegova nova skupina Poredoševa banda. Čeprav vadijo že kar nekaj časa, so tokrat javno skupaj nastopili prvič, ob Vladu pa so zaigrali še njegovi trije sinovi, predvsem skladbe skupine Orlek s prekmurskimi in romskimi etno zvoki. Vlado je povedal, da je v mladosti, ko je brenkal na kitaro v Beltincih, Ko se izgubiš in spet najdeš Zamenjal sem pet šol in več kot sto sošolcev rednješolsko obdobje je posuto z mnogimi potmi in mladi lahko kaj hitro zaidejo. Kakšna slaba ocena, kateri sledi še ena pa še ena, potem »špricanje«, ki ti zleze pod kožo. In smo tam, človek nekako več ne najde prave poti do šole in ne izpolnjuje svojih obveznosti. V času pouka je tisoč stvari, ki so zanimivejše kot računanje ali slovnica. Zakaj bi se človek »matral« v šoli, če pa se lahko vsak dan zabava. In koliko zanimivih ljudi lahko srečaš dopoldan, ko so drugi pri pouku. A kaj hitro postane ta zabava bolj v smislu »bruhali smo, pa smo mislili, da dobro žuramo«. Pot nazaj je težka, pri tem pa ti lahko pomaga tudi PUM - Projektno učenje za mlajše odrasle. Pogovarjali smo se s štirimi mladimi, ki so na poti izobraževanja zašli in se spet našli. Anastazija Horvat, Vučja Gomila Po eni strani sem vesela, da smo končali, po drugi pa žalostna, saj nam je bilo tukaj zelo Zate B... lepo. V srednji šoli mi ni šlo najbolje, nisem se dobro učila, kasneje sem se sicer nekoliko popravila, vendar sem začela »šp-ricati«. Učitelji pa še niso lepo obnašali do mene, nismo našli stika. Tu v PUM-u je bilo drugače, mentorji so nas spodbujali, nam dajali nasvete, veliko pa smo se tudi pogovarjali. Naučila sem se šivati, še vedno pa sem premalo samozavestna. Rada sem v družbi. Mislim, da bi bilo za vse mlade, ki zaidejo ali se izgubijo, pogosto sanjal, da bi zaigral pred tako velikim občinstvom, da to lahko naredi s člani svoje družine, pa je posebno doživetje. Tudi njegovi trije sinovi so pokazali precej glasbenega talenta Poredoš je bolj znan po skupini Orlek, ki se je pred nedavnim dobro, da bi prišli v Pum in bi se tukaj kaj naučili. Poleg tega pa je še zastonj. Moji starši najprej niso bili navdušeni, da se bom vključila v PUM, ko sem sedaj končala, pa so veseli, da mi je uspelo. Sašo Majcenič - Miki, Murska Sobota V srednji šoli je šlo vse dobro, le v zadnjem letniku nisem šel na zaključni izpit. Enostavno nisem imel več volje. Navadiš se na boljše življenje, ko končaš šolo, si »fraj«, več časa je, da lahko hodiš okrog, se zabavaš, si s prijatelji. Ampak sčasoma pa ugotoviš, da to ni boljše življenje in da je šola prva. V PUM-u je bilo dobro, dober program. Starši pa vrnila z uspešnega koncertiranja iz Makedonije, avgusta pa jih čakajo koncerti v New Yorku in Betlehemu pri Philadelphiji v Ameriki. Septembru pa sledi še turneja po Nemčiji. Na glasbenih lestvicah po Sloveniji so trenutno s skladbo Perkmandeljc, za katero so naredili tudi kakovosten videospot. Čeprav že precej let živi v Zagorju ob Savi, črpa veliko pri ustvarjanju svojih skladb v etno izročilu Prekmurja. so me pri tem podpirali. Veliko smo se naučili, veliko projektov smo izvedli, risali smo, barvali na steklo, postali smo samozavestnejši. Še posebno mi je postalo všeč barvanje na steklo. Ko bom končal srednjo šolo, pa bom verjetno šel tudi študirat. Še vedno pa se mora najti tudi čas za zabavo, najpogosteje zvečer. Marjan Novak, Lendava Gre za to, da v okviru PUM-a pridobiš delovne navade, ki si jih izgubil ob kakšnih drugih priložnostih, ko si zasovražil šolo, in da prideš k sebi in postaneš tisto, kar si si želel. Sam sem veliko preizkusil, v dveh, treh letih sem menjal pet srednjih šol in več kot sto sošolcev. Izkušnje so bile fantastične. Smer, ki me zanima, sem hitro našel, ampak v tistem času sem bil dezorienti-ran, nisem točno vedel, kaj želim. Iskal sem se, kot mnogi mladi. V PUM-u pa dobiš za življenje Vaša čustva Srečala sva se na delovnem mestu. Zmeraj si se ustavil pri meni, me kaj vprašal ali se pošalil. Vedno bolj sva iskala drug drugega, samo da sva se lahko pogovarjala. Povabil si me na pijačo. Začutila sem iskrico. Verjela sem v ljubezen, ker sem si to želela. Prvi poljub je bil zame nekaj posebnega. Postala sem druga oseba, saj sem vedela, da me ima nekdo rad. Iz ure v uro, iz dneva v dan sem živela le zate. točno toliko, kolikor si sam pripravljen dati, naučijo te živeti. Sedaj si bom privoščil počitnice, potem moram še k vojakom. Študirat pa ne bom šel, ukvarjal se bom z računalništvom, s čimer se ukvarjam že 11 let. Boštjan Kreft, Murski Črnci Moja zgodba je zelo zelo dolga, na kratko povedano pa je bil Ob tebi sem spoznala, kako lepo je živeti, če te nekdo spoštuje. Zate sem pretrpela marsikaj. Ponižanje pred sodelavci in probleme doma s starši. Priznala sem ti in ti zaupala vse svoje skrivnosti, a nikoli nisem vedela, koliko ti pomenim. Zadostovale so samo besede »Rad te imam« in bila sem spet vsa srečna. Kruta resnica pa je hotela, da si mi natančno po enem letu, le tri ure so manjkale do trenutka, ko si me prvič poljubil, poklical in vzrok matematika, ki miniin® šla. Potem sem se vključil v PUM. starši pa so mi ob tem rekli, se sam odločim, kaj bom, sajse® dovolj star. Mentorji so bili rt z nami zelo potrpežljivi irt skupaj smo vzdržali. Poskuša' sem si tudi najti službo in®' slim, da sem si jo tudi našel® začetek nekaj je, da si bofflM zaslužil, za naprej pa bomvi^ $ Poleg vsega sem se v PUM" čil varčevati z denarjem l bi svetoval, naj se poskusi ti, tudi če jim kdaj ne gre,® I ne premišljujejo o tem, daW vključili v kakšno slabo dfl1 pili in se drogirali. NajP^ šljujejo za naprej, ne za narti A.NanaKiWPef?tl Foto: A. N mi povedal, da je konec. i Obljubila sem ti, da tep^ pri miru in te ne bom ve^jl la. Vendar je to zame p1^1] Počutim se kot gruda zemra jo drobijo, dokler ne poStl prah. Verjemi, hudo je, k01^ biš človeka, ki ga imaš rad J sih mislim, da bom umrla odi lečine. Zakaj ne morem tista srečna zvezda, ki bi PoSlj na jasnem nebu, ampak m°j kukati izza oblaka, ki me Pr1 va. Zmeraj sem te rada in bi zate storila vse. j napake, res je, da tu^.J grehov nisem. Le zate sem J in se ponižala pred njo, J povedala, da nimam p°in13 I bežni. M Še si v mojem srcu, e^J čeprav se me izogibas. J tvoje rjave oči in tvojn3S.(J obraz. Zaboli me srce, saiJ da si me pozabil- Ja2 P J ostala sama in ne vem,' J še komu lahko zen. Moja ljubezen je J tvojem srcu. Hvala, uso^'J naju združila, čeprav si I Kaj sva storil®* Danes me boli naj te ne tovoneboš.Ttl^^ biš, jaz pa nima111 Morda je kriva preveč, igrauso pesem, ki nam«O sM všeč. Kar zap* objem, vedno b J ob sebi, in spl0*1 'V se najine uStniC^,,lg<, ne vem, kako potem bleme.TegaPa ,'po?y^ saj se z njo dob . nam, da mi je 5 aji^ bi sl najraje vem pa, kako K slabo vest, kot)‘'pj3' (| naslednjič sre& jp. pogreznem vz VESIMK j- avgust 2002 J£J£Jlarija 21 Otroci odraslim Nenavadno umazano Dobrovnik *HKiW proti domu. Dneve in noči je sanjaril o svoji hišici. Nekega jutra, ko se je zbudil v postelji, jo je naenkrat zagledal na svojem hrbtu. Bila je prečudovita, Jakec pa presrečen. Pri moji babici imajo dva psička. Oba sta črne barve in imata modre oči. Manjši psiček Runo je star dve leti, starejši Tačko pa pet let. Oba se rada sončita, mastita s klobasami, igrata z mucami pa tudi Nepozaben šolski dan Jernej Jakob, 3. c, OŠ 111 M. Sobota fenj. '5 k' 'ih' ; Med Bakovci in Mursko Soboto stoji tudi tale prometni znak. Mnogi se sprašujejo, ali so more biti na ozemlju Velike Britanije ali pa je prepovedano prehitevanje po desni strani. Foto: B. L. Imeli smo naravoslovni dan. Delali smo medico in limonado ter pekli medenjake. Šli smo tudi k čebelnjaku. Čebele nabirajo sladki nektar, medičino. To spreminjajo v med. Poskusili smo kostanjev, akacijev in cvetlični med. Menije bil najokusnejši kostanjev. Dišal je po kostanjih. Sara Koštric, 1. raz., OŠ Sv. Jurij Moj najboljši prijatelj Moj najboljši prijatelj je Kristjan. Malo je priden, malo pa poreden fant. Rad se igra z mano. Veseli ga igranje nogometa in rad se igra tudi z avtomobilčki.. Večkrat tudi kaj ušpiči učiteljici. Timotej Jagodič, 2. a/9, OŠ Križevci ,0 ali razburkano "feikAi,10 barv ,n ril«, m0TO. 'oproporco'. »samih oblik i IsmalM Večji k S"”^01"0 SHodtoV“ «Wmenfiron|C. " !»«*“»« remter- Nekoč sta živela oče polž in mama polževka. Imela sta dva sina. Starejši je imel prelepo hišico. Vsaj njegovemu mlajšemu bratcu Jakcu seje zdelo, da lepše še ni videl. Tudi on sije želel takšno. Le kako naj jo dobi, si je mislil. Sklenil je, da jo gre iskat. Najprej seje odpravil na polje. Tam je srečal miško in ji povedal, da išče hišico. Vprašal jo je, ali jo je kje videla. Miška mu je odgovorila, da ne. Jakec je šel dalje ter vprašal še srako, srnico in zajčka, ali je kateri videl hišico, a nobeden ni vedel zanjo. Zato seje žalosten odpravil |.|Je Petrol je organiziralo v sodelovanju s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prome-r ovilo akcijo z naslovom Otroci odraslim 2002. To je akcija, ki v marsičem postopoma i en likovne dejavnosti in kakovost poučevanja predmeta likovna vzgoja v vrtcih, osnovnih ,Cj Zavodih. Poudarjen je rudi njen vzgojni pomen. Med nagrajenima šolama sta tudi OŠ 111 OŠ Turnišče. Vse drugo povzemamo iz kataloga. Občine Radenci je letos prvič pristopilo k pobudi oz. akciji Pomežik soncu - odprimo počitnice »Društvo prijateljev mladine $ . popevati k zmanjšanju socialne izključenosti otrok in zagotoviti brezplačno leto- , ^trnkom, s tem smV,C iz radenske občine, saj menimo, daje letovanje otrok eden pomembnejših dejavnikov za SZ L socialno PPM Kadenci Vladimir Raniaša. njihov zdrav razvoj,« je Povead H organizirali dvodnevno brezplačno letovanje, ki se gaje udeležilo 39 otrok. V čudovitem sonč-1 T.]ko s0 v začetku julija vAn.r|i v n|oniejenem kopanju, tako v morju kakor tudi v bazenu, ob spuščanju po toboganu, v čud-‘ ,™mpnn so lahko otroci uživa , ■\ prijetnem druženju. Večino sredstev za ta namen so zbrali na tradicionalni otroški "Sem okolju. * POMEZIKNIMU MU. na dvorišču vrtca Radenci. v. o|,: ,nRavi POLt v skregata se velikokrat. Nekega dne sem bila pri babici in psiček Tačko je pobegnil. Do kosila se je potepal po vasi. Ko gaje začela dražiti lakota, pa seje vseeno vrnil domov. Medtem pa je psiček Runo pojedel skoraj vse pasje kosilo, se igral z mojimi sestričnami in se zabaval z mucami. Nekega dne seje Runo celo zaljubil v sosedovo psičko Piko. Tudi Tačko sije našel punco, babičino muco Maco. Runo tudi rad laja ponoči, podnevi pa spi v stari hiši. Neko noč seje pri babici zbralo nekaj psov. Vsi so lajali in tulili, zato jih je teta Blanka pregnala. Tisto noč seje to še enkrat ponovilo. Nekateri psi so preskočili meter in pol veliko ograjo, drugi pa so se izmuznili skozi rešetke v ograji. Z Runom in Tačkom sem preživela že polno pustolovščin. Ena od njih je tudi ta, da smo plesali. Z njima bi rada preživela še mnogo podobnih pustolovščin. Sonja Kolarič, 3. raz. OŠ P. Voranca Sred. Bistrica >t, v prvi razred osno-J ,So'e, Moji učenci so zelo 'A'- Pr'dem v razred, s^enečena, ker so vsi na mestu' Začnemo s Učenci po skupinah \i^? 'Aa'°ge. Pridne pohva-Šim pa pomagam. "Wi svoje delo. kara Lebar, 2. b/9, OS Turnišče HaSpife itŽKuuOTn in m v i|.. ki3® s * tetram to s ijMjr- 'V &)&&& ki *» ' vn & S® ©9^ « V UjAi ttdkčfe s« gfro&fm nofagcr. w O iMažabosSlh iposiJ^ik O$jxjM>a šola Turnišče mentor: Jo&Gi/timn 'W’R* 22 DOBRO JE VEDETI 1. avgust 2002 OVEN ONA: Vzemite si cas za partnerja, kajti med vama se je nabralo že toliko majhnih zamer, da postaja počasi rahlo nevarno. Nic še ni prepozno, le nekaj potrpežljivosti in kaj kmalu se bodo stvari povsem uredile. ON: Ce boste podcenjevali malenkosti, ki odločajo o poteku nekega dogodka, se vam lahko zgodi, da boste izpadli iz igre. To pa se vam utegne še kako otepati, saj bodo namesto vas priložnost izkoristili drugi. BIK ONA: Vaša odločitev glede neke, za vaše življenje usodne zadeve ni bila primerna in boste imeli zaradi tega še veliko težav. Toda nikar se ne predajte obupu, saj je to najslabša poteza, ki jo lahko naredite. ON: Nikar preveč ne odlašajte s pomembno odločitvijo, saj je sedaj pravi trenutek za hitre in odločne poteze. Pohitite, ali pa bo pohitel nekdo drug! Glede na vaše sposobnosti bo to le manjši napor, a velik dobitek ... DVOJČKA ONA: V zadnjem času vse preveč zanemarjate stare prijatelje, zato bi bilo dobro, da bi se domenili za skupno sre- 'lcanje, ki bi vsekakor ocvrstilo omajane vezi. Partner bo sicer nekaj nergal, vendar se bo na koncu vendarle sprijaznil. ON: Imate premalo domišljije, zato postaja vaše življenje vedno bolj dolgočasno. Izkoristite miren teden in premislite, kaj si sploh želite od življenje, nato pa ukrepajte, dokler še imate priložnost za to! RAK LEV DEVICA TEHTNICA ŠKORPIJON STRELEC KOZOROG ONA: Prevelika trma vas bo pripeljala v položaj, ko ne bo prav nobenega izhoda, torej ne krivite drugih za svoje težave. Boste pac plačali ceno za svoje neumnosti in prav je tako. Prihodnjič pa raje upoštevajte nasvet prijateljev! ON: Radi delite nasvete na vse strani, ko pa se v težavah znajdete vi sami, ugotovite, da ne veste niti za eno pametno rešitev. Toda nikar ne obupajte, ampak se ozrite okoli sebe in si poskusite najti koristno pomoč. Kaj je debelost? Debelost pomeni predvsem preveč telesne maščobe. Če se zredite na primer za 12 kilogramov, pridobite 9 kilogramov telesnih maščob in le 3 kilograme mišične mase. Vzrokov zanjo je lahko, več, v večini primerov pa je povezana s prehrano. Da bi ugotovili, ali ima neka oseba čezmerno telesno težo, in jo razvrstili glede na stopnjo debelosti, uporabljamo t. i. indeks telesne mase (ITM). Za odrasle ga izračunamo takole: ITM = telesna teža (kg)/ (telesna višina v m)2 Vrednosti ITM do 24,9 štejejo za normalno telesno težo, pri višjih vrednostih pa že govorimo o Združenje potrošnikov Pomurja svetuje ONA: Bodite vendar malo pazljivejši. Ce ne boste ravnali praktično, boste ponovno, kot že tolikokrat, vse zapravili že na začetku. To pa bi lahko imelo neprijetne posledice za vaše samozaupanje... ON: Neka odločitev bo sicer težavna, vendar bo žal neizogibna, zato je najbolje, da z njo pohitite, dokler je še cas. Prijeten pomenek vam bo razsvetlil marsikatero zadevo in nakazal morebitno rešitev. ONA: Prejeli boste pozitivne novice v zvezi z nekim poslovnim partnerjem. Prav kmalu pa lahko tudi na zdravstvenem področju pričakujete manjše težave, zato nekaj previdnosti ne bi bilo odveč. ON: Poskusili se boste otresti spominov na preteklost, a vam tega ne bo uspelo v celoti uresničiti. Nekdo si sicer vztrajno prizadeva pridobiti vašo naklonjenost, toda vaše obnašanje ga odbija. Uveljavljanje garancije in stečaj podjetja ONA: Že lep cas se ni zgodilo, da bi se komu zasmilili v dno srca. Premalo ste odporni za takšen način življenja, kot ga živite. Odprite svoje srce še komu drugemu - skupaj bosta našla veliko vec. ON: Privoščite si krajši počitek in razmislite o svojih dosedanjih ljubezenskih podvigih. Marsikaj se boste naučili, še vec pa odnesli. Pustite avanture in se raje posvetite resnejšim opravkom. ONA: Čaka vas obilica dela, zato se nikar ne obotavljajte. In nikar ne odklonite dobronamerne pomoči, ki se vam bo ponudila. Glede avanture, ki ste jo imeli, pa si nikar ne delajte sivih las, saj nihče ne ve niti najmanjših podrobnosti. ON: Zakaj svoje že tako prenapete živce še dodatno obremenjujete z načrti za prihodnost, ko pa ne zmorete niti vsakdanjih opravil. Ne zadajajte si preveč nalog naenkrat, ker ne boste uresničili nobene! SNA: Zgodilo se vam bo tisto, za kar ste še nedavno zatrjevali, da se vam enostavno ne more zgoditi. Toda stvar bo prav prijetna, še posebej, ce jo boste znali do podrobnosti izkoristiti. In za kaj takega ste pravi mojster. ON: S prijetno družbo vam bo cas minil veliko hitreje, kot bi si želeli. Nekdo vam bo predlagal nekaj, cesar ne boste mogli zavrniti, vendar vas to ne bo zelo motilo. Kdo ve -morda pa se vam bodo uresničile vaše skrivne ljubezenske želje ... ONA: Prvi vtisi so lahko izredno varljivi, posebej to velja pri poslovnih zadevah. Pazite, da ne boste vsega izgubili. Proti koncu tedna se vam obeta prijeten obisk, ki vam bo prinesel zelo potrebno razvedrilo. ON: Izkopali se boste iz denarnih zagat, vendar to še ne pomeni, da morate ponovno začeti zapravljati s polno paro. Poskusite se no malce umiriti in si prihraniti kakšen dinar. Boste videli, da vam bo prišel še kako prav. VODNAR ONA: Imeli boste občutek, da vam nekdo skuša vnesti razdor v vaš odnos s prijateljem. Torej se odkrito pogovorite z njim, kajti le tako se boste uspeli izogniti težavam. Saj veste, bolje preprečiti kot zdraviti! ON: Ce ste v nekaj prostovoljno pristali, se morate tega tudi držati, sicer se boste zapletali v nove in nove težave. In nikar si ne govorite, da je vse v najlepšem redu, saj sami najbolje veste, da ni tako. RIBI ONA: Napredovali boste v neki zadevi, ki se že dalj časa ni premaknila z mrtve točke. Tokrat vam bo končno uspelo realizirati svoje stare želje. Nikar ne pozabite na tiste, ki so vam pri tem tako nesebično pomagali. ON: Nekoliko bolj boste morali paziti na svoje zdravje, saj se vam neprevidnost lahko še kako maščuje, in morali boste ostati v postelji. Izogibajte se večjih telesnih naporov in si skušajte dobro odpočiti. oklical nas je gospod, kateremu se je pokvaril računalnik, ki ima še veljavno garancijo. Težava, na katero je naletel pri uveljavljanju garancije, je, da je šlo podjetje, ki je računalnik uvozilo in mu ga tudi prodalo, v stečaj. V Sloveniji je sicer sedaj drugo podjetje, ki je generalni uvoznik proizvodov istega proizvajalca, vendar ne ve, ali mu bodo upoštevali garancijo, ki jo je izdalo drugo podjetje. Sprašuje nas, kako naj ravna? Novi generalni zastopnik ni dolžan sprejeti njegovega računalnika v popravilo pod garancijskimi pogoji, pa čeprav je to edini zastopnik in serviser tega proizvajalca pri nas. Žal je garant za brezhibno delovanje njegovega računalnika (in torej tisti, ki mora izpolniti vse iz tega izhajajoče obveznosti) druga pravna oseba, se pravi podjetje, ki pa je žal šlo v stečaj. Kljub temu mu svetujemo, da se poskuša z novim zastopnikom dogovoriti za popravilo pod garancijskimi pogoji. Mogoče bo podjetje zaradi svojega dobrega imena kljub vsemu ugodilo njegovi zahtevi. Navsezadnje vprašati ni greh. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 9- do 12. in 15. do 17. ure, v petek od 9- do 12. ure. V četrtek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks : (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207, 9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru : torek - telefonsko in osebno svetovanje od 9. do 15. ure, Vrazova 1 (občina), Ljutomer. Tel.: (02) 584 90 63, faks: (02) 581 16 10. V času dopusta od 5. do 16.8. 2002 bo delala samo pisarna v M. Soboti. Andrej Čimer, vodja pisarne ■ Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Debelost in hujšanje debelosti. Odvečni kilogrami pomembno ogrožajo naše zdravje. Zaradi čezmerne telesne teže pogosteje in prej nastopijo sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, degenerativne bolezni sklepov, bolezni žolčnika in določene vrste raka (na dojki, maternici, debelem črevesu). vizije. Za zdravo in postopno hujšanje je primeren jedilnik s 1100-1300 kKal na dan. Bodite vsak dan telesno dejavni z vsaj pol ure gibanja, s tem boste zvečali učinek hujšanja in vzdrževali dosežen shujševalni uspeh. Med hujšanjem se izogibajte stresnim okoliščinam, hudim telesnim naporom in duševnim obremenitvam ter neprespanim nočem. Ker volja in vztrajnost rada splahnita, sta dobrodošla spodbuda vaših najbližjih in hujšanje s strokovno podporo. V pomoč našte- Kako shujšati? Glavni cilj pri hujšanju naj ne bo hiter, temveč trajen uspeh. Postopno zmanjševanje telesne teže je tudi veliko bolj zdravo, saj omogoči organizmu prilagoditi presnovo, človek pa utrdi spremenjene prehranjevalne navade. Uživati morate nizkokalorična in visoko hranilna živila. Dodajajte jim čim manj maščob in sladkorja. Na jedilniku naj bo vedno dovolj sadja in zelenjave. Izogibajte se sladicam in pecivu ter mesnim izdelkom, ki vsebujejo mleto meso. Pijte predvsem vodo in nizkokalorične pijače. Jejte počasi in z užitkom. Med jedjo ne glejte tele- Z našega štedilnika Biskvitna rulada z jogurtovo omako *** Zapečen morski list Široki rezanci z olivami Solata čudežni učinek. Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Breskovi cmoki Biskvitna rulada z jogurtovo omako Biskvit: 4 jajca, 80 g pšenične moke, 10 cl kisle smetane, sol, poper, peteršilj Nadev: 200 g šalotke, PO g česna, 50 g korenja, 50 g brokoli, 60 g jurčkov, 40 g masla, 15 cl kisle smetane, 10 cl zelenjavne osnove, 80 g kuhanega riža, sol, poper Omaka: 15 cl navadni jogurt, 5 cl smetane, noževa konica mlete rdeče paprike, drobnjak, sol, poper Priprava: Rumenjake ločimo od beljakov. Beljak stepemo v s ščepcem soli v trd sneg. Dodamo rumenjake, sesekljan peteršilj in popramo. Premešamo., pridamo presejeno pšenično moko ter rahlo premešamo. Biskvitno maso namažemo na pekač, ki smo ga obložili s papirjem za peko v debelini pol centimetra. pečemo v pečici 12 minut pri 180 stopinjah celzija. Biskvitno ploščo zvrnemo na drug papir, papir za peko pa odstranimo. Skupaj s papirjem biskvit zvijemo in ohladimo. Nato rulado razvijemo, jo premažemo z nadevom in ponovno zvijemo. Trdno jo zavijemo v papir in damo za dve uri v hladilnik. Pred serviranjem jo narežemo na tanke rezine, zraven pa ponudimo jogurtovo omako. Nadev: Šalotko in korenje narežemo na drobne kocke. Maslo v ponvi segrejemo na njem prepražimo šalotko in korenje. Dodamo sesekljan česen, sesekljane jurčke, malo premešamo in zalijemo z osnovo. Prevremo, dodamo Jcislo smetano, kuhan brokoli in riž. Vse skupaj prevremo, začinimo ter ohladimo. Omaka: K navadnemu jogurtu primešamo kislo smetano, mleto rdečo papriko, sesekljan drobnjak, sol in poper. tim ukrepom so tudi zdravila Tablete Alglnete vzeto^ močno nabreknejo in zmanjšajo občutek lakote. W se brez recepta. Reductil in Xenical stazdft vili za odpravljanječezm®*11 lesne teže pod zdravniškim«"' zorom, zato se izdajatak™« cept. Prvo z zavoro ponev«’" privzema serotonina in no** nalina v možganih zveča občuto' sitosti in posledično vnos hrane. Drugo zmanjšal ristek zaužitih maščob, saj njihovo presnovo v prebavi®* se jih tretjina iz telesa izloči^1 črevo neprebavljenih. . Brigita Gider, mag. f*1* Morje in pesek - dovolj za sprosti^ a marsikoga so poletne počitnice edini čas v letu, koP^ na delo in obveznosti. Zakaj ne bi letošnji dopust iz in počeli stvari, za katere nam ponavadi zmanjka Ne glede na to, ali se odpravimo na domačo obalo ali na bližina morja vedno pomirja, saj naj bi nas morje spominjalo otroštvo. Spomnimo se na družinske počitnice, ki smo jih morju, in na najbolj srečne dni otroštva. Prav vse, kar je PoV vodo in peskom, deluje terapevtsko, ugotavljajo strokovnjaki- . Že sam vonj morskega zraka nas lahko pomirja in zdravi n Toda redko imamo čas. da bi se ustavili in pozabili na težave t 1 nili svojemu telesu in njegovim zahtevam. Pogosto smo prepr« notranji mir nekaj, česar pač v tem hitrem tempu življenja ne doseči. Pa ni tako. Če se bomo odpravili na dopust ob m°rJc' nekaj časa vzamemo tudi za meditacijo in globoko dihanje- 8 । traj ali zvečer, ko je ob obali bolj mirno, sedemo, globoko din zabimo na vsakdanje tegobe. Vsak dan petnajst minut ima Zapečen morski list 400 g fileja morskega lista, 240 g pora, 20 gJ sna, 160 g bučk, 20 g bučnih semen, 20 c . ga vina, 80 g ribanega sira, 30 cl limoni11 1 soka, sol, poper, 5 cl olivnega olja Ribje fileje splaknemo pod hladno vodo, i1^0 J širno s papirnatim prtičem, solimo, P°Pra®e|J pokapamo z limoninim sokom. P°r J na kolobarje, česen in bučna semena mo. Olje vlijemo v primeren pekač, ga ob z narezanim porom. Nanj položimo ribje po samem fileju naložimo na lističe naf ; bučke, jih začinimo s česnom, Vse skupaj prekrijemo s sesekljanim* b mi semeni in ribanim sirom. Podlijemo z in pečemo v pečici 25 do 30 minut pri j pinjah celzija. Široki rezanci z olivami , jjOs 240 g širokih rezancev, 100 g čem** ■ ,c| oliv brez koščic, 160 g paradiž*11 ‘ olja, 20 cl zelenjavne osnove, orig3fl | poper, sesekljan peteršilj J Čebulo narežemo na kocke, jo na olju P nimo. Dodamo narezane olive in še 111 žimo. Pridamo olupljen in na kocke ({j paradižnik, zalijemo z zelenjavno dobro prevremo. Začinimo z origano*11' poprom. Nazadnje pridamo še seseklja*1 Ij. V tako pripravljeno omako damoP^ kuhane in odcejene široke rezance -P*e in takoj postrežemo. Breskovi cmoki 500 g breskvi, 400 g krompirja, 80 g pšeničnega zdroba, 15 g maM’ , monina lupina, sol, 60 g sladkorja P 40 g masla, 40 g drobtin Krompir v olupku skuhamo, mo. Nato ga pretlačimo da dobim0 -u(|/ mov pretlačenega krompirja. K mo moko, pšenični zdrob, maslo, i^^S**’1^ limonino lupino in sol. Vse skupaj। gladko testo. Oblikujemo valj, počiva pol ure. Med tem časom b*^ ^jji^ mo, olupimo (tako da jih potop**110 |(0. vročo vodo), razpolovimo, odstr***11 ^0 , a namesto koščice damo sladkor > breskev sestavimo. Testo še enkrat in na deski tanko razvaljamo. Ra 1 osem enakih delov v sredino ^a1” zavijemo v testo tako da dobim0 p jih v posoljeno, rahlo vrelo vodo ognju kuhamo približno 20 minu* to rumeno prepražimo na masi11 Kuhane cmoke vzamemo s peno' dobro odcedimo, nato pa PotroS'^o r '' mi. Preden cmok ponudimo jih b*1 s sladkorjem v prahu. 23 M t avgust 2002 250 200-300 200 190 100 190 200 290 165 180 150 200-300 450 450 350 290 krožnika, zelenjava zema 1/5 2/5 površine 450 priloga pa po 650 - 2.000 400 350 850 izbral ocvrto me- Tisti, ki si je krožnik na- belimo. To je mrčesa družbi nadležnega 600 350 590 790 ... 400 70-90 .. 400 ... 330 1.000 350. 300. .230 .600 .400 100 250 450 250 150 400 Jabolka... Hruške.... Pomaranče Limone.... Banane ... .450 ..450 .. 490 ... 390 ...250 1.100 ...290 .... 650 kocke sol, olivno Zelenjavo odcedimo Solata kristalka Solata puterica Stročji fižol. Mladi krompir... Rdeče zelje... Zeleno zelje..... Bučke......... Kumare...... Korenček.... Paradižnik.... Paprika.......... Stara čebula.. Mlada čebula Suhe slive....... Sveže slive ... Mango....... Peteršilj.... Cvetača...... Stari, česen .. Mladi česen. Zelena...... Nektarine.. Breskve ... Domači med..... Ohrovt......... Marelice... Rdeče grozdje.. Belo grozdje... Avokado.... Lubenice ...... Borovnice... Ananas.....,.. Grenivke...... Suhe fige..... Suhe marelice Šampinjoni .... ...280 150-200 ...550 .... 300 100-250 ...250 ...200 120-200 sno jed, je na svoj h^n)avna mediteranska juha Potem glavna jed, se-'%vna 'z r’be, krompirja in ze- f' k-ot je razvidno iz prilo-°l°grafije meso (riba) zav- ali drugo olje skuhamo posebej ga za vroče poletne dni. Po osebi približno: 300 kalorij, g maščob, vlaknine ++. pomešamo ter za-odlična lahka prilo- ^tll nC na^ Vrt ^^a'Za komarje in druge So tiste, ki pikajo) vodo. Ličinke v naravnih v umetno ustvar-domačih okra-Tako je lahko Ze kdaj vprašali, zakaj 5^ Sed^a<^a’°’ vaše prijatelji-Xk'Zravenvas, pa se niti 'liek K>teim ! vsaki trgovini, in sicer kot razpr- i šilo, stik ali kremo. Ta sredstva so kar učinkovita, večina pa jih ' vsebuje izvlečke citronele. Tudi rastline, ki vsebujejo olje citronele, naj bi odganjale komarje. Ena takšnih je mirta. Olje citronele pa vsebujejo tudi dišeče svečke. Če želimo večer preživeti s prijatelji na terasi, prižgemo svečko, ki bo odganjala komarje, hkrati pa oddajala pri- ' iptenvonj. vt^mti. Kak0 se zaščititi utežnim mrčesom in Kako podarjamo zlatnino Zlato je bilo od nekdaj in bo prav gotovo vselej -pa naj bo v še tako majhni obliki - za vsakogar najžlahtnejše darilo. Podarja se ob mnogih priložnostih, iz spoštovanja, kot priznanje, ob porokah, rojstvu, opravljeni maturi, dokončanju študija in še je veliko vzrokov za zlata darila. ložil riž in veliko Kunauv ve. In seveda krožnik solate. Za konec obroka pa sveže sadje. Če za glavni obrok izbiramo ocvrte ali podobne jedi, ki vsebujejo veliko maščob, se pri drugih ob-। rokih izogibamo mastnim jedem (masla za zajtrk, mastnih klobas, jedi z majonezo ali ocvrtih sladic in podobno). Kar pogumno se lotite sestave vašega zdravega krožnika! Želiva vam veliko uspeha in užitka! Trend v Evropi je bil že od nekdaj podarjanje žlahtne zlatnine v čim bolj naravnih materialih. Floristi to znajo spretno aranžirati bodisi z naravnim suhim ali svežim cvetjem. Živ material prav gotovo več pove, zato je potrebna simbioza žive in nežive tvarine v premišljeni obliki. Cvetje je nadgradnja bistva darila. Velikokrat potujemo daleč ali darila ne izročimo v kratkem času ali pa hočemo, da ima naš ob-darovanec dekoracijo za trajen spomin? Takrat posežemo po suhi dekoraciji: trave, suhe vejice, plodovi, školjke, kamni, suho cvetje, glineni izdelki itd. Kombiniramo lahko tudi z raznimi rafijami, vrvicami ali lesom. Zlato večkrat ostane v original škatli ali ga odvijemo. Prav posrečeno je, če zlatnino vključimo v sveži šopek, ki daje darilu posebno žlahtnost. Cvetje naj bo skrbno izbrano in se mora ujemati z ostalim materialom. Darilo, ki je še tako dragoceno, ni prisrčno, če ni aranžirano. Pomemben je prvi stik. Pogosto se obdarovanec ob predragocenem darilu vpraša: »Kaj ta človek pričakuje od mene?« ali »Kako se ' darila naj ho- . ....... 400 . ................500 350-430.........250 220-250.........200 ! 100 .. 830-1.030 ........200 jo otroci sami sestavili iz več vrst zelenjave. Na koncu obroka so zaužili sveže sadje, vse skupaj pa zaokrožili z veliko porcijo sadnega sladoleda. . I oznik s puranovim mesom Fina zelenjavna priloga 20 dag stročjega fižola 20 dag korenčka, narezanega na koščke (po dolgem) 30 dag zelja, narezanega na koščke 20 dag blitve ali špinače 80 dag krompirja, narezanega n: Baučili smo se oblikovati svoj zdravi roz , }n tem priloga pokriva na 2/5, zelenjava pra vj mesna jed 1/5 krožnika. K temu seveda o v je®o skodelica solate in košček polnozrnatega ^uha. Tudi sliko modela zdravega krožnika smo n° mesto v kuhinj ------------------ na vrtu’terasi an C1 tudi po ■ ’ PrePriča na lastni koži. Seveda so ko- . vSteih. Ko n da se mi ne zadrzuiem° ve- j k nafavi jn a Sc Začnejo prijetni poletni dnevi, se več I a Prostem, z nami pa tudi komarji. j kakršnokoli zajetje vode na na- I šem vrtu ali v njegovi bližini go- ' jišče komarjev. Če je le mogoče, zS vrta odstranimo različne posode I z vodo. Na primer, okrasni bazen I lahko v poletnih mesecih spraznimo. Če se želimo izogniti pi- I kom komarjev, se v večernih I urah, ko so komarji najbolj Živah- I I ni, ne odpravimo na sprehod ob / reki ali jezeru. Če pa se temu ne j moremo odpovedati, oblečemo dolge hlače in majico ter se zašči-l tirno z ustreznim sredstvom proti j komarjem in drugemu mrčesu. I Sredstva za zaščito proti ko-I marjem lahko kupimo v skoraj Ustavljanje obrokov s po- I ^čjo piramide zdrave prehra-"e in zdravega krožnika naj nam Postane vsakdanja navada. Pa še preprosto in zabavno je. Sedaj pa od teorije k praksi, 'nitrat bova prikazali, kako je 'na od avtoric na dopustu sestajala svoj zdravi krožnik in podala pri sestavi zdravega krož-i "''»druščini za mizo. Ker je bi- 0 Prehranjevanje samopostrež-je bilo sestavljanje zdravega kr°žnika lahko, prijetno in za ^vrh še zabavno. S kulinarič-i "i® nasvetom pa so bili vedno i 81 voljo kuharji hotela. Seveda s°bile ribe pogosta možna izbi-k.V.^^^ni so bili zdravi krož- ’ hrano <|» Kako oblikujemo ^»«1» zdrav krožnik -praktična priporočili krožnika. Koruza se šteje kot priloga I IH: (skupina žito, žitni izdelki in sr/v krompir). In k temu seveda sesta- k ug! vljena solata. Kot sladica breskev. Drugič je bil krožnik sesta- BEL vljen iz pečene jagnjetine, meša-ne zelenjave s krompirjem (re- I cept v prilogi) in kruha. In seve- j da krožnik poljubno . solate. Kot predjed sir ■j ve s koščkom kruha in za konec kompot iz ananasa. II glavni jedi gKKgg vitega rdečega vina s polotoka Otrokom v naši družbi smo H seveda prepustili izbiro jedi. Do-i polnili smo njihov krožnik in Zdrav krožnik z ribo 1.200 .................1.500 ... 400 ..................490 ... 250...................390 .... 800 .................960 250 400 350 .295 .230 .690 .. 390 ..190 et dobili zdrav krožnik. Tako otroci občasno izbrali za glav-»jed pizzo. Obroku smo dodali zelenjav-- mho in veliko solate, ki so si Moje rože zdrav Cene na tržnicah e in dobro počutje 24 REPORTAŽA 1. avgust 2002 nsi» Pred 130 leti se je rodil dr. Anton Korošec Rešitelj Bele kraji Pozdravljeni bratje in sestre... porazum o združitvi Države SHS in Kraljevine Srbije na konfederalistični podlagi so srbski vladajoči krogi suspendirali in s pomočjo hrvaško-srbske koalicije v zagrebškem narodnem svetu 1. decembra 1918. leta izvedli centralistično zedinjenje v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. S prvo ustavo, sprejeto 28. junija 1921, imenovano vidovdanska, je bila uvedena unitarna centralistična ureditev v okviru tako imenovanih oblasti, ki so smele imeti največ 800.000 prebivalcev. 6. januarja 1929. leta pa je kralj ukinil vidovdansko ustavo, parlament in vse politične stranke ter imenoval vlado, v kateri je bil minister tudi dr. Anton Korošec, a se je 1930. leta na pritisk Slovenije umaknil. Častni občan Metlike Z Zakonom o nazivu in razdelitvi Kraljevine Jugoslavije, ki ga je izdal kralj 3. novembra 1929-leta, je nastalo devet banovin: Dravska (Ljubljana), Savska (Zagreb), Vrbaška (Banja Luka), Primorska (Split), Drinska (Sarajevo), Zetska (Cetinje), Vadarska (Skopje), Moravska (Niš), Duna-vska (Novi Sad). Dravska banovina seveda ni zajemala celotnega ozemlja Slovenije, kajti Primorje in Istra sta bila pod Italijo, Bela Prijaznost in gostoljubnost pri Kraševčevih. krajina pa je spadala k Savski banovini (Zagreb), čeprav je dotlej, dokler je veljala vidovdanska ustava, spadala h kranjski (ljubljanski) oblasti. Ljudje šo bili seveda ogorčeni in po pomoč so se zatekali tudi k dr. Antonu Korošcu. Očitno je pomagal, zato zahvala (album s fotografijami krajev) in posvetilo: Za vaše velike Zasluge, katere ste storili za Slovenski narod in s tem ,še posebno za Belo krajino, vrnivši nas iz Savske banovine nazaj k materi Sloveniji, Vas je odbor občine Metlika okolica imenoval na svoji seji 3. julija 1938 za svojega častnega člana ter vam podarja slike svojih vasi. Šest podpisov, med katerimi je tudi podpisan tedanji župan Josip Nemanič. S fotoreporterko Natalijo sva šla po sledi omenjenega albuma, v katerem so fotografije krajev: Bereča vas, Bojanja vas, Boža-kovo, Božički Vrh, Bušinja vas, Čurile, Dole, Suhor, Dragomlja vas, Drašiči, Gornja Lokvica, Grabrovec, Jugorje, Hrast, Krašnji Vrh, Krmačina, Malo Lešče, Radoviča, Radoviči, Rakovec, Rav-riace, Rosalnice, Slamna vas, Škemljevec, Vidošiči, Trnovec, Želebej, Železniki... Utrnila se mi je misel: Če bi Korošec dosegel samo priključitev teh krajev, bi bil zelo zaslužen. A je »priključil« še druge kraje oziroma občine - celo Belo krajino. Metliški krajevni zgodovinar »Po priključitvi Bele krajine k Savski banovini so se Slovenci seveda čutili narodnostno ogrožene, saj so postali v Savski banovim manjšina. Vse je bilo v hrvaščini in začel se je boj za slovenščino.' Slovenska ljudska stranka je postavila vladi v Beogradu vrsto nacionalnih zahtev, med njimi tudi vrnitevBele krajine k Dravski banovini. Te zahteve §o imenovali punktacije. Pomagalo je, kajti 28. avgusta 1931. leta je njegovo veličanstvo kralj Aleksander L, imeno van tudi Ujedinitelj, na Bledu podpisal ukaz o spremembi zakona o upravni razdelitvi Jugoslavije in sreza Črnomelj in Metlika sta bila ponovno priključena k Dravski banovini in s tem k tedaj uradno neobstoječi Sloveniji. Veselje je bilo velikansko: oglasile so se hramonike, tamburice, pihalne godbe, zakurili so kresove, odmevalo je pokanje mož-narjev.« Nemogoča primerjava Nihče od šesterice, ki so podpisali posvetilo oziroma imenovanje dr. Antomf Korošca za častnega člana metliške občine, ne živi več, saj je od tedaj poteklo 64 let, pač pa me je Zvonko Rus opozoril na nekdanjo domačijo župana Nemaniča v Želebeju. Napotila sva se tja, saj zdaj tam živi županov vnuk Martin. Prav gotovo bi vedel kaj povedati o svojem dedku, ki je umrl pred 18 leti. Iskanega vnuka ni bilo doma, žena Marica, ki se je primožila na kmetijo, pa ni vedela veliko povedati. Je pa prinesla sliko v okviru, na kateri je metliški župan skupaj s sinom fotografiran pred drugo svetovno vojno. Vozila sva se po več krajih, katerih fotografije so v albumu, podarjenem dr. Korošcu. S seboj sva imela tudi stare posnetke in primerjala sva jih s pogledi na sedanjo urejenost naselij. Seveda je primerjava nemogoča ali pa primerjajoča z nekdanjim življenjem v Prekmurju, Prlekiji, Slo venskih goricah: pred drugo svetovno vojno in dve desetletji po njej revščina, potem pa nagel napredek. Sploh pa Metlika, kjer menda ni večje nezaposlenosti, čeprav imajo tudi tam tekstilno industrijo. Pa spomini na Savsko oziroma Dravsko banovino? Že omenjeni krajevni zgodovinar Zvonko Rus je menil, da iz tistega obdobja najbrž živi le še malokdo. Vnuka ni bilo, župan je umrl, ohranila In če, potem je star. Objektivna razloga, da o davni preteklosti ni mogoče dobiti živega pričevanja. Veliko je tudi priseljencev. Drugače bi bilo, ko bi spraševal po novejših dogodkih, torej po obdobju med drugo svetovno vojno in po njej. Pomembno: narodnoosvobodilna vojska je v Metliko in Črnomelj vkorakala že 8. septembra 1943 in vzpostavila ljudsko oblast in Bela krajina je postala obsez.no svobodo ob- Zvonko Rus: »Veselje je bilo velikansko ...« Republika Slovenija, Upravna enota Murska Sobota, jli^ in prostor na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona ova ^iij (Ur. list RS, št. 32/93 in 1/96) v postopku izdaje parc> za gradnjo objekta za proizvodnjo trajnih konzerv na zem 3879/19, k. o. Murska Sobota, investitorja gospodarske rka Mesna industrija, d. d., Murska Sobota, Panonska OBJAVLJA « 351^'/ 1. da je izdala dne 19. 07. 2002 z odločbo st. .^^jt) 0207 enotno dovoljenje za gradnjo objekta za Pr3 fS^^° konzerv na zemljišču parcele št. 3879/19, k. o 2. da je bilo v postopku izdaje enotnega dovoljenja 18. 07. 2002 izdano okoljevarstveno soglasje 2002 s strani Agencije RS za okolje, jn 3. da med javno predstavitvijo, javno obravnavo investitorja ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na ne gradnje na okolje. iipr3vl1^ p/ Po pooblastilu načelnik3 jip. Silvij PODLESEK, Jt ■a (Ur- Ta objava je obvezna po Zakona o varstvu °k°l|a 32/93 in 1/96) in končuje postopek za Prl zp varstvenega soglasja in izdajo enotnega dovoli® I Po pooblastilu načelnik3 Branko VER^^ pa se je njegova fotografija. močje, kljub poskusom Nemcev, da bi se ga spet polastili. Ž Natalijo sva obiskala zelo zanimiv kraj Rosalnice, katerega stara fotografija je tudi v Koroščevem albumu, vendar pod imenom Tri fare. Zdaj pa se tako imenuje znamenita božja pot. Gre za tri gotske cerkve, ki so stisnjene znotraj visokega pokopališkega obzidja. Te naj bi bile deloma še ostanek protiturškega tabora. Cerkve, ki stojijo drugap°£= druge, so posvečene: se«111 žalostni Materi Božji, src »I nosi patrocinij Glej človeKc■ homo), južna pa je P0^1 lurški Materi Božji. Škodi,® bile vse zaklenjene, M® obiskovalko nisva mogla P® piti z žegnano vodo iflSW dati notranjosti nobene® rkva, ki so bile menda sezi H trinajstem stoletju. Gostoljubni Kraševčevi Že ob vožnji proti Me# je ponujal lep pogled na« Lokvico. Zapeljala sva se , no, potem pa na P°boC^4 sta naju nadvse prijazno sp zakonca Tončka in FratlC Slednji, ki je star 68 let del veliko povedati o zgo Bele krajine pa tako tu ' sto o priključevanju k p banovini, vojni in Pov0in£(J1|j voju. Vse to. je tudi sam g saj je bil šef obrata Mest« je posloval v okviru KZ _ »Metlika in okolica st3 vni, po vojni pa sta se 1 vijali. Kdor hoče delati.' njl Nezaposlenosti sk°rai povedal Franc, ko smo z^ na terasi njegove stare, a vinske kleti, miza pa je P J polne kozarce rdečega domač narezek. .jj Franc je upokojenec< miruje, ampak dela o 1 večera. Tako tudi žen*1' cer še v službi. Obde »I hektarsko kmetijo; o cer 7 hektarjev gozd« meri 0,5 hektarja, v njen r ste 1 600 trt; največ^ kinje, nato žametne c kaj pa je tudi belih goslovi gospodarja, j brez krčmarja!« je 1 vhodnih vratih njegov Pogovor je nanese ■ di na obdelovanje-med prvimi, ki so v ' uredili vinograde kjer je gospodar, k>daJ tjj. krčmarja (ni treba P * djeradlpntoHO^J valeč je tudi Martin 5 v Lokvici, ki je kot s nik odšel z doma, P° । । setih letih pa se je v }(fj| domači kraj, kierS1Lflcif}’ šo. Bil je vojno kot ff pa upokojenec ta Kraševec. Poznata ljenie ^osed3^ Zdaj sta spet so krat debatirata. Ma ^jol)1* več pa o starih časi , p! Bele krajine (po^^J tu ob Muri) žive 1 p’ manjkanju, kljub imeli veliko otroki vemo. Tudi v Beli Besedilo: jul)3" FotorN^^ Televizijski spored od 2. avgusta do 3. avgusta 2002 Tfr Petek, 2. 8 TV SLOVENIJA 1 7.00 Teletekst tv Slovenija do 07.20 7.25 Tedenski izbor 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8.00 Prisluhnimo tišini 8.30 Modro poletje 8.55 E. Majaron: V znamenju dvojčkov 9.10 Potujoči škrat: 9.35 Dober tek vam želi Vačiti iz Trinidada in Tobaga 9.50 Na liniji: 6pack Cukur, oddaja za mlade 10.25 Štajerska, film, dokumentarna oddaja 10.45 Dosežki: arhiviranje filmske dediščine 11 .05 List in cvet: Drevesa 11.35 0 živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 12 .00 SyIvia, nemška nanizanka, 9/15 13 .00 Poročila, šport, vreme 13 .35 Tedenski izbor 13.35 Naravni parki Slovenije: Strunjan 14 .05 Vsakdanjik in praznik 15 .05 Velika imena malega ekrana: Jana Cede 15.55 Mostovi 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Mladi virtuozi 17.00 National Geographic 18.00 Marko, mavrična ribica 18.10 Iz popotne torbe: Ena ribiška 18.30 Deteljica 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.00 So leta minila, angleška nanizanka, 1/6 20.30 Čudovita si, angleška nadaljevanka! 1/7 21.25 Normal, Ohio, nanizanka, 5. epizoda 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.45 Polnočni klub 0.00 Sedem dni, ameriška nanizanka, 9/22 - 0.45 National Geographic 1.40 Mary Tyler Moore 2.10 Dr. Ouinnova 2.55 Lepota greha, črnogorski film 5.00 Ep v plavanju, posnetek iz Berlina 6.20 Vsakdanjik in praznik, ponovitev TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst tv Slovenija do 00.45 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Videostrani - vremenska panorama 14.45 Tv-prodaja 15.15 Vojna stoletja 16.10 Beriin: e p v plavanju, prenos 18.10 Mary Tyler Moore 18.35 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka, 15/28 19.25 Videospotnice 20.00 Postaja x 21.00 Usodno pivo, nemški film 22.30 Praksa, ameriška nanizanka, 44. epizoda 23.10 Pa naj jedo pogačo, angl, nanizanka, 5/6 23.40 Slovenski jazz iz jazz cluba Gajo: 0.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 9,10 Varuhi luke - 10.00 Močno me objemi - 10.55 Tri sestre - 11.50 Salome - 12.41) TV-prodaja - O NAS ZA NAS Vsak dan ob 1830 in 2000: GNES - inform. odd. 13.10 Lucy na svojem - 14.10 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke - 16.25 Salome - 17.20 Tri sestre - 18.15 Močno me objemi - 19.15 24 UR - 20.00 Mladi Indiana Jones: Bluesovska skrivnost -21.45 Privid zločina - 22.40 Odpadnik - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 UR, ponovitev KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle -11.40 TV-prodaja -12.10 Zmikavta - 13.00 Bički Lake, ponovitev pogovorne oddaje - 13.50 TV-prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemirni - 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Sheena, kraljica džungle - 17.45 Da, draga? - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Hughleyjevi - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Horor: Izganjalka vampirjev -20.50 Angel - 21.40 Ellen - 22.10 Moške zadeve -23.00 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje - 23.50 Hughleyjevi - 0.20 Rdeče petke IDEATV - KANAL 10 8.00 Dobro jutro Pomurje-pozdrav Prekmurcem in Prlekom - Vreme - Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 Živa-ldea TV, ponovitev regionalnega programa - Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 15.15 Oglasi - 15.20 Kulturno razvedrilno -Navigator (Film, kultura, prosti pas) - Deževanje in abadon, kratka filma Roberta Černelča - 15.40 Intervju: Samo-Gorjup - 15.50. Veterinar svetuje -16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, informativna oddaja -Dogodek dneva - 20.15 Pomurski informativni kažipot - 21.00 Živa-ldea Tv, Regionalni program -Aktualno, ponovitev informativne oddaje - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Napoved športnih dogodkov - 21.25 Video petje na Idea Tv z Markom, glasbena oddaja - 22.00 Pomurski inf. kažipot TV AS 09.30 Gnes, ponovitev09.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev - 10.15 Zakoj pa nej.mladinska oddaja - 10.45 Videostrani - 17.25 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev - 18.00 Gnes, informativna oddaja - 18.15 Miš maš, otroška oddaja, iz produkcije ZLTV - 19.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja, ponovitev - 19.45 Glasbeni spoti - 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 20.15 Usodni trikotnik, gost Boštjan Lajovic - 21.15 Popotniške razglednice: Moja Afrika, iz produkcije ZLTV -22.10 Vitalis, ponovitev - 22.40 Gnes, informativna oddaja - 22.50 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Grimmove pravljice - 9.50 Gasilec Samo - 20.00 Poročila - 20.05 Smogovci - 10.35 Aii ste vedeli? - 11.00 Preživetje - 12.00 Poročila - 13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Evropski tv-film; Začasno v dvoje; Nemški film - 15.25 Risanka - 15.45 Poletje, poletje - 16.00 Poročila - 16.05 National Geographic - 17.00 Pustolovščine po Hrvaški: Cetina - Biokovo -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Pionirji egiptologije -18.30 Hrvaški glasbeni program - 19.00 Kviz -19.30 Dnevnik - 20.50 Antologija dramskega programa HTV - 21.55 Zvočni dvoboj - 23.00 Odmevi dneva - 23.40 Filmski maraton TV HRVAŠKA 2 15.30 Deček spoznava svet - 15.5 Grimmove pravljice - 16.20 Gasilec Samo - 16.35 TV-koledar - 16.55 Hugo - 17.25 El Manantial - 18.15 Madiganovi -18.45 Obalna straža - 19.30 Glasbeni album - 20.05 Čarovnija - 21.00 Poročila - 21.15 Centre Street 100, ameriška nanizanka - 19.30 Glasbeni album -20.05 Čarovnija - 21.00 Poročila 22.05 Hit depo -23.35 Retrovizor: Seks v mestu - 0.05 Sorpanovi, ameriška nanizanka - 00.50 Nikita TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 16.00 Plavanje, prenos EP iz Berlina - 18.15 Panorame turističnih središč Hrvaške - 20.05 Cosbyjev šov (7/ 26 in 8/26) - 20.50 Zlata dekleta (121/180 in 122/180) - 21.35 Frasier 3. (18/48) - 21.55 Becker 3. (6/26) - 22.20 Barve turizma - Zadar - 23.05 Globalna vas - 23.35 Red in zakon (3/21) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5,45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščine poredneža, avstralska nad. -10.30 Paglavci, za mano!, madž. nad. - 11.15 Besedo ima branilec, madž. nad. -12.00 Poročila -12.55 T. I. R. it-madž. nan. -14.00 Oddaje regionalnih postaj -14.55 Oddaja za upokojence -15.20 Več kot doktor, nad. -16.20 EP v plavanju -18.00 Poročila-18.05 Stena, mag. informatike - 18.35 Okno - 19.30 Dnevnik - 20.05 Omožiti seje prepovedano, komedija - 21.45 Obrazi Gaborja Agardija ■ 22.40 Aktualno, poročila-23.10 Thema - 23.30 Ubiti duhovnika, am. krim. TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 9.10 Iskalec sledi, madž. film -10.35 Menica, bančni mag -11.05 Ko listje odpade, pon. -11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce - 12.25 Zakaj? - 12.55 Romski holokavst -13.10 Romski kino -13.40 Med Čangoji v Barcasagu ■ 14.50 Živali v nevarnosti -15.35 Pot svile, japonska serija -16.25 Znanstvena zakladnica -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar - 20.00 Botra, komedija - 21.45 Poročila - 22.10 Don.Kihot, musical TV AVSTRIJA 1 * 6.20 Otroški program - 11.00 Alarm za Kobro 11 -12.10 Risanke - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Prijatelji - 19.00 Plavanje, povzetek iz Berlina - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Film po izboru: Telesni stražar ali Oddaljena dežela - 22.20 Oko za oko, srhljivka - 0.00 Sovražnik v moji hiši, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže skuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska inšpekcija 1 - 10.20 Srčne zmede, romanca - 12.00 Poročila - 12.05 Usodni dan - 13.00 Čas v sliki -13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20.15 Stari - 21.20 Vsakdanje zgodbe -22.10 Čas v sliki - 22.35 Moderni časi - 23.10 Nerešeni akti XY - 0.10 Čas v sliki - 0.40 Nerešeni akti XY, odzivi gledalcev TV SLOVENIJA 1 7.05 Teletekst tv Slovenija do 07.55 7.25 Tedenski izbor 7.25 Kulturna kronika 7.30 Odmevi 8 .00 Modro poletje 8.25 Zgodbe iz školjke 9 .00 Vesela hišica: pravljica o pustu 9.15 Slovenska ljudska pesem: Marko skače 9.20 Male sive celice, kviz 10.10 Arčibald, risana nanizanka, 5/26 10.25 Dober tek vam želi Vačiti iz Trinidada in Tobaga 10.35 Na liniji: 6pack cukur, oddaja za mlade 11.10 Ranč pri kraguljčkovi sedmici 11.40 Radioaktivnost, nanizanka, 17/26 12.00 Kraljestvo planinskega orla: Zapuščina ledene dobe 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Tedenski izbor 13.10 Folklorni ansambel La capuliero 13.35 Mostovi 14.10 Ukradena nebesa, angl.-jugoslovanski film 16.00 Pipsi, risana nanizanka, 9/26 16.30 Poročila, šport, vreme 16.50 Alpe-Donava-Jadran: Expo 2002 17.15 Ozare 17.20 Na vrtu, oddaja tv Maribor 17.45 Kuhinja do nazga 18.20 Palček David, risana nanizanka, 3/13 18.45 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip 19.25 Vreme 19.30 Tv dnevnik, šport, vreme 20.00 Moški iz druge roke, nemški film 21.25 Stena: šest velikih plezalskih pustolovščin 22.00 Poročila, šport, vreme 22.25 Nadaljnje mestne zgodbe 0.00 Noč čarovnic: prekletstvo Michaela Myersa, ameriški film 1.30 Kuhinja do nazga, ang. dok. serija 2.00 Alpe-Donava-Jadran: Expo 2002, ponovitev 2.30 Zid, belgijski film 3.50 Ep v plavanju, posnetek iz Berlina 5.35 Svetovni pokal v veslanju, posnetek 6.15 Mavrica, ponovitev TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst tv Slovenija do 01.50 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 Tv prodaja 10.30 Tedenski izbor 10.30 Murphy Brown, ameriška nanizanka, 2/22 10,50 Jean Christophe, nadaljevanka, 9, del 11.45 Med prijatelji, nanizanka, 13. epizoda 12.30 Tv prodaja 13.00 Šport 14.45 Retrospektiva nogometne pravljice, Euro 2000: Slovenija- Španija, posnetek 16.30 Munchen: svetovni pokal v veslanju 17.10 Berlin: ep v plavanju, prenos 19.15 Videospotnice 20.00 Polje, kdo bo tebe ljubil, oddaja tv Maribor 21.45 Tatovi v noči, nemška nadaljevanka, 1 /3 22.50 Praksa, ameriška nanizanka, 45.epizoda 23.35 Koncerti sobotnih noči: Oasis 1 .05 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV-prodaja - 8.30 Dragon Bali - 9.00 Mali helikopter - 9.10 Klic divjine, sinhronizirani risani film -10.10 Sedma nebesa - 11.00 Providence - 11.50 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone - 13.00 Bette - 13.30 Smola pa taka - 14,00 Mladi Indiana Jones: Bluesovska skrivnost - 15.40 Družinsko pravo -16.40 Zahodno krilo - 17.30 Amy in Isabelle - 19.15 24 UR - 20.00 Vikend med zvezdami: Poštar - 23.00 Studio 54 - 0.40 24 UR, ponovitev KANALA 10.10 TV-prodaja- 10.40 Obala ljubezni - 11.30 Obala ljubezni - 12.20 Obala ljubezni - 13.10 Obala ljubezni - 14.00 Obala ljubezni - 14.50 Kamor gredo angeli - 16.30 Slavne zvezde - 17.20 Z druge strani rešetk - 18.20 Simpatije - 19,10 Felicity - 20.00 Veščina umora - 21.40 Zadnje poglavje - 22.30 Brez ovir - 0.05 Zmikavta IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 10.15 Oglasi - 20.20 Napoved športnih dogodkov - 10.20 Video Poletje na Idea Tv z Markom, Glasbena oddaja - 11.00 Pregled dogodkov tedna - 12.15 Viva Espa-nia: Potepanje po Andaluziji, Reportaža - Kanal A TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 09.45 Usodni trikotnik, gost Boštjan Lajovic - 10.40 Miš maš, otroška oddaja iz produkcije ZLTV - 11.40 Videostrani. - 17.10 Usodni trikotnik, gost Boštjan Lajovic - 18.00 Gnes, informativna oddaja - 18.15 Iz produkcije ZLTV -19.00 Povej! Iz produkcije ZLTV -19.45 Glasbeni spoti - 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 20.15 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.40 TV-koledar - 7.50 Legenda o Otoku z blagom, risani film - 8.40 Ježek, risani film - 8.50 Felicity 2 -9.30 Klepetalnica - 10.00 Poročila - 10,05 The Adventures of Young Indiana Jones: The Perils of Cupid, ameriški film - 11.45 Nick Praskaton, risani film - 12.15 Predzakonski dogovor - 13.05 Prizma -14.00 Koreni - hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah Show - 15.35 Kralj Rihard in križarji, film -17.35 Zlata dekleta, serija - 18.15 Hrvaški glasbeni program - 18.45 Pisani svet - 19.15 Popaj, risani film - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dolgo, vroče poletje, zabavni magazin - 21.10 MoneyTalks, ameriški film - 22.55 Stoletje zabavne glasbe, dok. oddaja - 1.35 Neukrotljiva’ Afrika - 2.05 Oprah Show TV HRVAŠKA 2 9.30 TV-vodnik in Panorama turističnih središč Hr- 8.00 10.00 Videostrani- vremenska panorama Tv-prodaja 10.30 Videostrani - vremenska panorama 14.05 Tv-prodaja 4.35 22. Mednarodno zborovsko tekmovanje .05 20 40 05 00 40 .40 .00 .45 1.30 Maribor 2002: Cerkveni ženski zbor Andrej Vavken, Cerklje, ponovit^ Tv-prodaja Homo Turisticus, ponovitev Mary Tyler Moore, nanizanka, 4. epizoda Dr. Duinnova, ameriška nanizanka, 18/28 Ep v atletiki, posnetek iz Miinchna Miinchen: ep v atletiki, prenos Šport Praksa, ameriška nanizanka, 47. epizoda Porok, argentinska nadaljevanka, 7/8 Videospotnice OP TV ( .10 Varuhi luke - 10.00 Salome - 10.55 Močno me ibjemi - 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo - 12.40 DJ-prodaja- 13.15 Preverjeno, ponovitev - 14.05 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke -15.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24 UR - 20.00 TV-kriminalka: Nasprotnici, film - 21.45 Nikita -22.40 Odpadnik - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 UR sf/o^Gif otf a ff us ts^j^o_S-_G_v^u_st_G__2_OO_2_ / Deček spoznava svet, serija za otroke in mladino -/ 16.00 Grimmove pravljice - 16.25 Risani film -i 16.35 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo - 17.25 Izvir, serija - 18.15 Mati in sin, humoristična serija - 78.45 Reševalna služba - 20.05 Čarovnija -21.10 Planetarni zvok, glasbena oddaja - 21.45 Dosjeji X - Letni program 13.25 Podzemlje Pece, dokumentarna oddaja 14.15 Mavrica. 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv 76.30 76.56 17.10 17.30 18.00 TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - Šport - Forenzičarka Halifax 4. (3/3) - Globalna vas -Red in zakon 2. (5/21) (opomba: atletika - EP v Mtinchnu in Liga prvakov v nogometu - 2. predkolo) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj I - 9.05 Za otroke -10.05 Dogodovščine poredneža ■ I 10.35 Tiiskevar, nad. -11.10 Glas divjine, nad. -12.00 Poročila -13.00 T. I. R. nad-14.00 Hrvaška . kronika -14.30 Ecranul nostru -15.00 Madžarska I 2002 -15.30 Kralj policistov, nad. -16.20 Baptistič-l ni zbor v Ameriki -16.50 Ombudsman -17.20 I Kažipot -18.00 Poročila -18.05 Po ulicah San Fran-I cisca, ser. -19.00 Kovček- Hrvaška-19.30 Dnevnik I - 20.05 Siva sova, film - 22.00 Jordanija - 22.30 I Aktualno - 23.00 Thema - 23.10 Minute za kulturo -I 23.20 Varuška, film 18.30 18.40 19.00 19.05 19.25 19.30 20.00 21.40 22.00 Poročila, šport, vreme Vrt gospodične flore, dok. oddaja Dosežki: Takarazuka List in cvet: družinske vrtnarije Sprehod z zverinami, angleška dokumentarna serija, 3/6, ponovitev Dober tek vam želi Kris iz Louisiane v ZDA Risanka Danes Vaš kraj Vreme Tv dnevnik, šport, vreme Peklenska plaža, nad., 2., zadnji del Minute za... Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.45 Sfinga, kdo si?, dokumentarna oddaja 23.45 Brane Rončel izza odra: Maraca’s Otra Vision, 2. del 0.50 List in cvet: družinske vrtnarije, ponovitev 1.20 Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka, 1.45 Dr. Duinnova 2.30 Ljubezen naju bo razdvojila, film 4.20 Peklenska plaža, ameriška nadaljevanka i 6.05 Šport I 11.15 Videostrani - 17.00 Za vas in mesto, kmetijska oddaja - 18.00 Gnes, informativna oddaja -18.15 Zakoj pa nej, mladinska oddaja - 18.45 Glasbena skrinja, ponovitev - 19.30 Iz produkcije ZLTV, izmenjava programa - 20.00 Gnes, ponovitev -20.15 Popotniške razglednice: Moja Afrika, iz produkcije ZLTV - 20.45 Glasbeni spoti -. 21.00 Vitalis, zdravstvena oddaja - 21.30 Najviža, glasbena oddaja iz produkcije ZLTV - 22.45 Gnes, ponovitev -23.00 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Grimmove pravljice - 9.50 Pozabljene igračke, risani film - 10,35 Gospodarji svetlobe -11.00 Obstanek - 12.00 Poročila - 12.20 Izvor -13.10 Halo, Zagreb - 14.00 Evropski tv-film - 16.00 Poročila - 16.05 National Geographic - 17.00 Pustolovščina v Hrvaški - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Reka: Morje - 18.30 Hrvaški glasbeni program -19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik- 20.05 Barve turizma - 20.40 Zgodbe iz podzemne, angleški film - 22.15 Kulturno leto - 22.45 Glasba - 23.00 Meri-dijan 16 - 23.25 Pravi čas - 00.45 Angleški film KANALA 10.50. Sheena, kraljica džungle - 11.40 TV-prodaja -12.10 Felicity -13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje - 13.50 TV-prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemirni - 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Sheena, kraljica džungle -17.45 Da, draga? - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Hu-ghleyjevi - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Zmikavta - 20.50 Ekstra magazin -20.55 Telesni stražarji - 21.45 Will in Grace - 22.15 Kaj bo z Joan? - 22.45 Dosjeji X - 23.35 Šov Jenyja Springerja, ponovitev - 0.20 Rdeče petke TV SLOVENIJA 2 IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro Jutro Pomurje-Pozdrav Prekmurcem In Prlekom - Vreme - Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15,20 Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dne-. va -15.15 Oglasi - 15.20 Monitor RTS oddaja o Znanih Mariborčanih: Jure Ivanušič - 15.50 110 Let Gasilskega društva Veržej, Reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 20.15 Pomurski informativni kažipot - 21.00 Živa- Idea Tv,regionalni program - Aktualno, ponovitev informativne oddaje - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Hodil po Zemlji Sem Naši, Turistična oddaja - 21.40 32.Mednarodni Folklorni Festival, Reportaža iz Beltinec - 22.00 Pomurski inf. kažipot TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja ■ 9.40 Makra, film ■ 11.50 Poročila -12.10 Za kmetovalce -12.30 Živa cerkev -12.50 100 let župnijske cerkvi Belvaros -13.05 Ob Donavi -13.35 Potepanje -13.50 Kar je res, je res ■ 14.05 Mozaik preteklosti -14.45 Tisočletja v soncu -15.05 Bazilika Santo Ste-fano Rotondo -15.45 Bog naj blagoslovi pošteno obrt! -16.00 Zgodovinski portreti -16.30 Pod praporom Neptuna, nad. -17.00 Srčne težave -18.00 Poročila -18.30 Risanka -18.45 Gimnazija osvajalcev, nad. -19.30 Menica, bančni mag. - 20.00 Belis-sima, film -21.10 Katalin Macskassy - 21.25 »Meni je življenje...« - 21.45 Poročila ■ 22.10 Beli Huni...(2) - 22.50 Eks-kodeks, film TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.15 Kolumbo - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Nogomet: GAK-Šerif Tiraspol, prenos iz Gradca - 19.30 Čas v sliki -20.15 Nogomet: Austria Memphis - Rapid, prenos z Dunaja - 22.25 Nogomet - 23.15 Tom Clawcy’s Netforce, srhljivka 7.40 8.00 10.00 10.30 13.15 13.45 14.40 14.55 15.35 16.05 17.00 18.15 21.40 23.20 0.00 Teletekst tv Slovenija do 01.35 Videostrani - vremenska panorama Tv-prodaja Videostrani - vremenska panorama Tv-prodaja Videostrani - vremenska panorama Tv-prodaja Jemen: država, ki je odvisna od Katarja Mary Tyler Moore Dr. Duinnova, ameriška nanizanka, 19/28 Ep v atletiki, posnetek iz Miinchna Miinchen: ep v atletiki, prenos Poseben pogled: črne-solze, španski film Praksa, ameriška nanizanka, 48. epizoda V senci katedrale, nanizanka, 4/14 TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorame Hrvaške - 15.35 Deček spoznava svet - 16.00 Grimmove pravljice - 16.25 Risani ' film - 16.35 Poročila za gluhe in naglušne - 16.55 Hugo - 17.25 Izvir, serija - 18.15 Mati in sin, humoristična serija - 18.45 Reševalna služba - 20.05 Čarovnija - 21.10 Kronika iz folklornega festivala -21.45 Sodnica Amy - 23.25 Svet mode - 23.00 Letni program TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 20.05 Rock Club - 21.05 Posnetek koncerta - 22.05 Globalno selo - 22.35 Red in zakon (6/21) (opomba: atletika- EP v Miinchnu) TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 09.45 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev - 10.15 Kako biti zdrav in zmagovati?, oddaja Rudija Klariča - 10.45 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu - 11.45 Videostrani - 16.30 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu - 17.30 Viva Turistica, turistična oddaja, ponovitev - 18,00 Gnes, informativna oddaja - 18.15 Moji mali prijatelji, oddaja o živalih - 19.00 Revija skokov v Velenju, reportaža - 19.50 Glasbeni spoti - 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev -20.15 Šolstvo, iz produkcije ZLTV - 20.45 Glasbena skrinja, glasbena oddaja v živo - 21.30 Usodni trikotnik, gostja Natalija Verboten - 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 22.45 Videostrani TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Melodija iz Schwarzwalda, film -12.00 Poročila - 12.05 Reportaža - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba -14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.48 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Srčne zmede, tretji del romance -22.00 Čas v sliki » 22.30 Evropska panorama -23.15 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki POP TV 9.10 Varuhi luke - 10.00 Salome - 10.55 Močno me objemi - 11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo - 12.40 TV-prodaja - 13.10 Nikita -14.10 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke - 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi -18.15 Salome - 19.15 24 UR - 20.00 Romantični film: Danielle Steel: Zoya - 21.40 Lucy na svojem -22.30 Odpadnik - 23.20 Prijatelji - 23.50 24 UR, ponovitev TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščine poredneža -10.30 Tiiskevar, nad. -11.10 Glas divjine, nad. -12.00 Poročila -12.55 T. 1. R., nan. -14.00 Skupaj, manjšinski mag. ■ 14.50 Simboli-plug -15.05 Alpe-Donava-Jadran, magazin ■ 15.30 Kralj policistov, nad. -16.20 Baptistični zbor v Torontu -16.50 Slovenske mestne slike, dok. -18.00 Poročila ■ 18.05 Po ulicah San Francisca, ser. -19.00 Olepševalec -19.30 Dnevnik - 20.05 Mesto v črnem, nad. - 21.05 Klub Koos - 22.00 Aktualno, poročila - 22.25 Thema - 22.40 Minute za kulturo - 23.40 Sue, film Četrtek, 8. 8. KANALA 10.50 Sheena, kraljica džungle - 11.40 TV-prodaja -12.10 Jack in Jill - 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje - 13.50 TV-prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemirni -16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Beverly Hills - 17.45 Da, draga? - 18.15 Veseli rovtarji - 18.45 Hughleyjevi -19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja -20.00 Popstars - 20.50 Columbo: Odločilna tekma -22.15 X-CITE, reportaža - 22.35 Will in Grace -23.05 Kaj bo z Joan? - 23.35 Dosjeji X - 0.25 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje -1.10 Rdeče petke TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja -10.00 Nogomet starih časov, madž. film -11.20 Talent -11.50 Poročila - 12.10 Za kmetovalce -12.25 V božjih rokah, verski mag, -13.00 Človek iz Alcatraza, am. film -15.25 Anziks -15.40 Boške, portret Elizabete Nagy-16.30 Pod praporom Neptuna, nemš. nad. -17.00 Koledar -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -19.00 Koledar - 20.00 Hiro^ Šima, am.-japonski fikcijski film - 21.45 Poročila, šport - 22.10 Zakaj? ■ 22.40 Dunašport - 23.20 Svet zaporov, dok. (4) TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Grimmove pravljice - 9.50 Ovce, risani film - 10.35 Gospodarji svetlobe - 11.00 Obstanek -12.00 Poročila - 12.20 Izvor - 13.10 Halo, Zagreb -14.00 Evropski TV-film - 16.00 Poročila - 16.05 National Geographic - 17.00 Pustolovščina v Hrvaški -17.30 Hrvaška danes - 18.00 Tihi glasovi - 18.30 Hrvaški glasbeni program - 19.00 Vprašalnik -19.30 Dnevnik- 20.05 Skrivnostni srednji vek -20.40 Filmi Wernerja Herzoga: Moj najdražji sovražnik - 22.15 Kulturno leto - 22.45 Glasba - 23.00 Meridijan 16 - 23.25 Čas je za jazz - 00.45 Film TV SLOVENIJA 1 7.00 7.25 7.25 7.30 8.00 8.30 8.55 9.15 10.05 10.40 11.00 11.25 TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 15.35 11.55 13.00 13.25 Teletekst tv Slovenija do 07.15 Tedenski izbor Kulturna kronika Odmevi Na vrtu, oddaja tv Maribor Modro poletje, nadaljevanka, 15/37 Gulimišek, oddaja za otroke, 6/10 Pod klobukom: Šmarjeta Zgodbe iz školjke Oddaja za otroke Alpe-Donava-Jadran: Expo 2002 19. Ebu festival sodobne ljudske glasbe v Portorožu: Marko Banda in Bogdana Herman Ta moja družina, nadaljevanka, 3/6 Poročila, šport, vreme Tedenski izbor IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobto Jutro Pomurje-Pozdrav Prekmurcem In Prlekom - Vreme - Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 15.15 Oglasi - 15.20 Hodil po Zemlji Sem Naši, Turistična oddaja - 15.40 32. Mednarodni Folklorni Festival, Reportažni Zapis izBeltinec - 16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 20.15 Pomurski informativni kažipot - 21.00 Živa-ldea Tv, regionalni program - Aktualno, ponovitev informativne oddaje - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Kulturno Razvedrilno - Navigator (Film, Kultura, Prosti Čas) - 21.25 Intervju: Mišo Kovač - 21.40 R & B, Mladinska oddaja - 22.00 Pomurski informativni kažipot TV AS 09.30 Gnes, ponovitev - 09.45 Glasbena skrinja, ponovitev - 10.30 Moji mali prijatelji, ponovitev - TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 10.10 Resnični junak, komedija - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 18.50 Novo v kinu - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Komisar Rex - 21.10 Alarm za Kobro 11 - 21.55 Bluesiz Kaisermuhlena - 22.40 Novo v kinu - 22.50 Poletni kabaret - 0.00 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 - 10.15 Lepa Isabella, film -12.00 Poročila - 12.05 Tema - 13.00 Čas v sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pripravljeno - 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasnega neba - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in lepi - 16.00 Šov Barbare . Karlich - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes -19.30 Čas v sliki - 20.15 Univerzum - 21.05 Usodni dan - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Evro Avstrija - 23.00 Primer za dva vaške- 11.45 Najava programa - IZ.op Hišni ljubimci - 13.30 Bubimir, risana serija - 14.00 Longituda, serija - 15.35 Cosbyjev show - 16.00 Neukrotljiva Afrika - 16.30 Sosedje iz pekla, dokumentarna oddaja - 17.05 Veter v hrbet, serija - 17.55 Zlata krila - 18.40 Zvezdne steze - 20.05 Lika - Kalifornija, dok. oddaja - 2.0.50 Poročila - 21.00 Kaštela 2002, prenos - 22.35 Neurje stoletja, serija - 00.05 Film TV HRVAŠKA 3 10.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 17.05 Plavanje, prenos iz Berlina - 19.00 Panorame turističnih središč Hrvaške - 20.05 Reševalna služba, serija (ponovitev dveh epizod) - 21.35 Šport danes - 22.05 Reševalna služba (ponovitev treh epizod) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj - 7.25 Za otroke - 8.00 Zlati dim - 9.20 Zeleni klobuk - 9.35 Kje? Kaj? -10.00 Otroci kapetana Grant, sovjetska nad. -11.05 Samorastnik, kan. nad. ■ 12.00 Poročila, vreme -12.05 Safari v Hallywoodu, nad. -12.55 To je se zgodilo 1.1992 - 13.45 Popotnica, prometni mag. -14.00 Sposojena Zemlja-14.30 Naše stoletje -14.55 Delta -15.25 Osem letnih časov, film -16.40 EP v plavanju -19.30 Dnevnik - 20.05 Luxor Loto Show -20.55 Grease, film - 22.45 Žena iz prekapnice, film TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 9.00 Medvedi, duhovi na otoku Pricess Royal - 9.30 Kar je res, je res - 9.55 Pod praporom Neptuna, nemš. nad. ■ 10.25 Heureka! -11.00 Nadležneži, nad. -11.50 Poročila -12.10 Madž. narodna glasba -12.40 V božjih rokah -13.15 Iko-nostaz - verska zgodovina -14.05 Luise Brooks, dok. -15.05 Pot svile, serija -15.50 Donava, modri trak Evrope -16.25 Ob Donavi -17.05 Začaranost, nad. -18.00 Poročila -18.30 Risanka -19.05 Zakladi svetovne dediščine -19.15 Halo, halo -19.55 Bohemi, film - 21.45 Poročila - 22.05 Umor, film TV AVSTRIJA 1 6.29 Otroški program - 12.10 Šaljivec Carey - 12.30 Čisto mimo, čisto v življenju -13.15 Življenje in jaz -13.35 Simpsonovi - 14.00 Dvojček redko pride sam - 14.20 03 AustriaTop 40 - 15.15 Brez idej - 15.40 Roswell - 16.25 A. McBeal - 17.10 Sabrina - 17.30 V živo na ulici - 18.00 Mr. Bean - 18.30 Odbojka na mivki - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kolumbe - 21.50 Živa bomba, srhljivka - 23.10 Kraljičin odposlanec TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Lawrence Arabski - 12.45 Alhambra -13.00 Čas v sliki - 13.10 Stari grešnik - 14.45 Železni Gustav - 16.25 Alpe - Donava - Jadran - 16.55 Religije sveta -17.00 Poročila -17.05 Pogled v deželo - 17.55 Juhnkejev klub komedije - 18.20 Bingo -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Kneginja čardaša, opereta - 22.20 Čas v sliki - 22.30 Ljubezenske zgodbe in poročne stvari - 23.00 Mona-co Franze - 23.55 Kako se poročiti z milijonarjem TV SLOVENIJA 1 7.40 Teletekst tv Slovenija do 07.20 8,00 Živ žav: Telebajski, 90., zadnja oddaja; medvedkov piknik, risanka 9 .55 Nedeljska maša, Sv. Jurij ob Ščavnici 11 .00 Živali v navzkrižnem ognju 11.25 Naši misijonarji na Slonokoščeni obali, 1 /3 12 .00 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper/Capodistria 13 .00 Poročila, šport, vreme 13.20 Imago Sloveniae - glasba šestih strun: 13.55 So leta minila 14.25 Viharni časi 15.55 O živalih in ljudeh, oddaja tv Maribor 16.30 Poročila, šport, vreme 16.45 Vsakdanjik in praznik 18.05 Prezrta okolja: travniki 18.35 Žrebanje lota 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Zrcalo tedna 19.25 19.30 20.00 21.40 22.45 23.15 23.55 1.10 1.40 2.20 2.50 3.40 5.05 5.50 Vreme Tv dnevnik, šport, vreme Mavrica Velika imena malega ekrana: Črt Skodlar Poročila, šport, vreme Zgodbe iz Avstralije: življenje v divjini Vzroka smrti ne omenjati, srbski film Prezrta okolja: travniki Jemen: država, ki je odvisna od Kata Pa naj jedo pogačo Skrivnostni svet Michaela Fryja Vsakdanjik in praznik, ponovitev DP v odbojki na mivki - finale Ep v plavanju, posnetek iz Berlina TV SLOVENIJA 2 7.40 8.00 10.10 10.40 10.40 11.05 12.00 12.30 13.00 16.25 17.10 19.15 20.00 20.40 21.05 21.25 22.15 0.50 Teletekst tv Slovenija do 01.35 Videostrani - vremenska panorama Tv-prodaja Tedenski izbor Rad imam Lucy Na vrat na nos, jugoslovanska nanizanka, 22. Mednarodno zborovsko tekmovanje Maribor 2002: Cerkveni ženski zbor Andrej Vavken, Cerklje Tv-prodaja Šport Dp v odbojki na mivki - finale Berlin: EP v plavanju, prenos Videospotnice Jemen: Država, ki je odvisna od kata Murphy Bown, ameriška nanizanka, 3/22 Homo turisticus Skrivnostni svet Michaela Fryja R. Strauss: intermezzo Videospotnice, ponovitev POP TV 8.10 TV-prodaja - 8.40 Dragon Bali - 9.10 Mali helikopter - 9.20 Klic divjine, ponovitev sinhroniziranega risanega filma - 10.20 Sedma nebesa - 11,10 Providence - 12.00 Lepo je biti milijonar, ponovitev sezone - 13.30 Smola pa taka - 14.00 Dekle z Marsa - 15.40 Družinsko pravo - 16.30 Zahodno krilo -17.30 Policijska zgodba: Hiša strahov - 19.16 24 UR - 20.00 Vikend med zvezdami: - Telesni stražar -22.20 Čudežna pištola - 0.00 24 UR, ponovitev KANAL A 10.20 TV-prodaja - 10.50 - 14.10 Mladi in nemirni -15.00 Puščavska lisica - 16.35 Slavne zvezde -17.30 Adijo, pamet - 18.20 Dvakrat v življenju -19.10 Jack in Jill - 20.00 Ninja želve 2 - 21.35 Spet zaljubljena - 22.30 Lovci na marihuano IDEA TV - KANAL 10 8.00 Pomurski informativni kažipot - 10.00 Živa-ldea Tv, regionalni program - Pred novo sezono 2.SNL v Nk Lesoplast Križevci, rep. zapis - 10.20 Letno kopališče Radenci, reportaža - 10.30 Monitor RTS oddaja o znanih Mariborčanih: Srečko Pirtovšek -11.00 3. Rojstni dan Mercatorja v Murski Soboti -11.10 Mlinarski Dnevi pri Kantini na Bristrici, rep, -11.30 Andrejska noč Z Mišom Kovačem v Gostilni "Ob Gozdu”, - rep. posnetek - 11.50 Intervju: Samo Gorjup - 12.00 Deževanje In Abadanon, Kratka filma Roberta Černelča - 12.20 Veterinar Svetuje - 12.30 Pregled dogodkov tedna - Kanal A TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja - 10.30 Za vas in mesto, kmetijska oddaja - 11.25 Na domači grudi, kmetijska oddaja - 11.45 Vitalis, zdravstvena oddaja, ponovitev - 12.15 Glasbena skrinja, glasbena oddaja, ponovitev - 13.00 Viva Turistica, turistična oddaja - 13.30 Videostrani___________ TV HRVAŠKA 1 7.30 TV-koledar - 7.40 Dr. Argus - 8.05 Zajčkove zgodbe, risani film - 8.25 Jym in Jam, risani film -8.35 Poštar Pat, risani film - 8.40 Pleme, serija -9.30 Briljantina - 10.00 Poročila - 10.05 Ameriški film Indana Jones - 11.40 Športne igre za mlade -12.00 Poročila - 12.20 Plodovi zemlje - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.10 Jack in Jill, serija - 15.00 Glasbena oddaja - 15.30 Svet zabave -16.10 Oprah Show - 18.05 Zlata dekleta, serija -J 8.30 Rojeni med divjimi živalmi - 19.00 Poslednji dan - 19.30 Dnevnik- 20.05 Film - 22.00 Tišina prosim, kontaktna oddaja - 23.10 Romansa, film - 1.30 Oprah Show - 2.15 Amerika TV HRVAŠKA 2 9.30 TV-vodnik - Panorama turističnih središč Hrvaške - 10.45 Portret cerkve in mesta - 11.00 Novi Vinodolski: Maša, prenos - 12.00 Dr. Argus, risana serija -12.25 Zajčje zgodbe, risani film - 12.45 Jym in Jam, risani film - 12.55 Poštar Pat, risani film -13.50 Longituda, serija - 15.35 Cosbyjev show -16.00 Neukrotljiva Afrika, popularno znanstvena serija - 16.30 Sosedje iz pekla, dokumentarna serija -17.05 Veter v hrbet, serija - 17.55 Zlata krila - 18,40 Zvezdne steze - 19.30 Glasbena oddaja - 20.00 Splitsko poletje, otvoritev, prenos - 23.00 Dokumentarni film - 00.00 Vreme je za jazz TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - Športni program: Vaterpolo Final Four Svetovne lige v Atenah, Plavanje, Svetovni pokal v veslanju v Mun-chnu, Sinjska alka, HNL - oddaja in tekma 2. kroga - Šport danes - Ponovitve TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Oddaja za kmetovalce -6.00 Danes zjutraj, izbor - 7.40 Za otroke - 8.05 Muzej pravljic - 9.40 Glavni trg -11.00 Kanon, vera in kultura 12.00 Poročila, vreme -12.10 Kapetan veličanstva, ang. nad. -13.00 Madž. narodna glasba -13.30 Zaklad iz Frakna -14.00 Genska slika -14.55 Radostna novjca 15.20 Vnuki Angkora, film iz Kambodže -15.50 Osem letnih časov, ser. -17.00 EP v plavanju -18.30 Poročila, šport -19.00 Tednik -19.55 Top-show - 20.50 Srečanje z zvezdniki - 21.20 Prihajamo... Balatonalmadil, road-show televizije - 22.10 Šport ■ 23.30 Razvaline cesarstva TV DUNA 5.30 Za kmetovalce -5.55 Koledar - 7.05 Zmaj iz papirja, za majhne in velike - 8.00 Dogodovščine zmajčka Susuja - 9.00 Havvajski otoki - 9.35 Živa cerkev -10.10 Živali v nevarnosti -10.55 Poirot -11.50 Poročila -12.10 Teater Millenaris -12.45 Nori, nori, nori svet, am. film -15.15 Izginili so - iščemo jih! -15.35 Nekdanji dnevniki -15.55 Zamenjava skoka -16.25 Egipt, ang. ser. -17.10 Sherlock, ml., am. burleska-18.00 Poročila -18.15 Tednik -19.05 Risanka -19.20 Halo, halo -19.50 Zgubljeni ljudje, film - 21.50 Dunašport - 22.00 Sodobni madž. glasbeni almanah - 23.10 Labodja pesem, dok. TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 11.45 Šport - 12.15 V 80 dneh okoli sveta, pustolovski film - 14.50 Izgubljeni v globini, akcijski film - 16.15 Nogomet: Karnten -GAK, prenos - 18.30 Šport v nedeljo - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Poljub s posledicami, komedija - 21.50 Kolumbe - 23.25 Detektiv Rockford TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Salzburg - 9.20 Hitler in Wagne-rjev klan - 10.05 Bernd Weikl, portret - 10.35 Teden kulture -11.05 Grenki plavalec, komedija - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila - 13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani -14.15 Univerzum - 15.00 Tri dame z žara -15.25 Melodija iz Schwarzwalda, film -17.05 Domovina -17.55 Brez pošte, šov - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Dežela danes - 19.17 Loto -19.30 Čas v sliki - 20.15 Sanjska ladfa: Sydney -21.45 Poročila - 21.55 Dekle iz torte - 23.30 Marylin proti Monroeju, dok. film - 0.30 Nekateri so za vroče Ponedeljek, 5. 8. TV SLOVENIJA 1 7.05 Teletekst tv Slovenija do 07.15 7.30 Tedenski izbor 7.30 Utrip 7.45 Zrcalo tedna 8 .05 Alpe-DonavaUdran: Expo 2002 8.30 Modro poletje, španska nad., 12/37 9 .05 Iz popotne torbe: ena ribiška 9.25 Marko, mavrična ribica, risana.nan,, 34. ep. 9.40 Ljubezen in slaba riba, kratki igrani film 10 .05 Živali v navzkrižnem ognju, nemška poljudnoznanstvena serija, 2/7 10.30 National Geographic, serija, 11/23 11.25 Na vrtu, oddaja tv Maribor 11.50 Kuhinja do nazga, dok. serija, 13/15 12 .20 Zgodbe iz Avstralije: življenje v divjini, dokumentarna serija, 13.00 Poročila, šport, vreme 13.20 Tedenski izbor 13.20 O živalih in ljudeh, oddaja TV Maribor 13.50 Ljudje in zemlja, oddaja TV Koper-Capodistria 14.40 Polnočni klub 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila, šport, vreme 17.00 Kemija v telesu 17.55 Telebajski, ponovitev 90., zadnje oddaje 18.15 Radovedni Taček: Pujs. 18.30 Žrebanje 3 x 3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Danes 19.05 Vaš kraj 19.25 Vreme 19.30 Tv-dnevnik, šport, vreme 20.00 Julija, avstrijska nanizanka, 26. epizoda 20.50 Ta moja družina, nadaljevanka, 3/6 22.00 Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme 22.45 Ecce homo, dokumentarna serija, 6/13 23.35 Kemija v telesu 0.35 Mary Tyler Moore 1 .00 Dr. Ouinnova 1.45 Moški in druge katastrofe, nemški film 3.10 Homo turisticus, ponovitev 3.30 Križarske vojne 4.40 Končnica, ponovitev 5.25 Šport TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst tv Slovenija do 01.10 8.00 Videostrani - vremenska panorama 10.00 Tv-prodaja 10.30 Videostrani - vremenska panorama 13.20 Tv-prodaja 13.50 Tedenski izbor 13.50 Koncerti sobotnih noči: Oasis 15.20 Postaja x 16.20 Mary Tyler Moore 16.45 Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka, 16/28 17.40 Počitnice do zadnjega diha: začelo se je 17.55 Horace in Tina, nadaljevanka, 22/26 18.20 Jasno in glasno 19.15 Videospotnice 20.00 Križarske vojne 21.00 Končnica 21.45 Tretji rajh v barvah 22.35 Aliča, evropski dokumentarni film 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Varuhi luke -10.00 Salome -10.55 Močno me objemi -11.50 Tri sestre -12.40 TV-prodaja -13.10 Zahodno krilo - 14.05 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke - 16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome -19.15 24 UR - 20.00 Bruc - 21.50 Nedolžne žrtve -22.40 Odpadnik - 23.30 Prijatelji - 0.00 24 UR KANAL A 10.50 Sheena, kraljica džungle - 11.40 TV-prodaja -12.10 Simpatije - 13.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje - 13.50 TV-prodaja - 14.20 Obala ljubezni - 15.10 Mladi in nemirni - 16.00 Ricki Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Sheena, kraljica džungle - 17.45 Da, draga? - 18.15 Veseli rovtarji -18.45 Hughleyjevi - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Superfilm: Zadnja velika avantura - 22.20 Will in Grace - 22.50 Varnost prve dame -23.20 Dosjeji X - 0.10 Šov Jerryja Springerja, ponovitev - 1.00 Rdeče petke, erotična serija IDEA TV - KANAL 10 Pomurski inf. kažipot -15.00 Živa-ldea Tv, regionalni program - Viva Espania: Potepanje po Andaluziji, Reportaža - 16.00 Kanal A - 20.00 Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 20.15 Pomurski inf. kažipot - 21.00 Živa-ldea Tv, regionalni program - Aktualno, ponovitev inf. oddaje - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Kronika - 21.25 Pregled športnih dogodkov - 21.30 Vodne Igre v Bakovcih, Reportažni posnetek - 22.00 .Pomurski inf. kažipot TV AS 09.30 Teden ob Muri, informativna oddaja, ponovitev - 'O AO Za vas In mesto, kmeVpska oOOaja - wzr> \ Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev - \ 1140 Videostrani- VL60T eden ob Muri, intormatr- ' vna oddaja - 18.00 Gnes, informativna oddaja -18.15 Za vas in mesto, kmetijska oddaja - 10.10 Na domači grudi, kmetijska oddaja, ponovitev - 19.25 Glasbeni spoti - 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 20.15 Ustvarjajmo skupaj, iz produkcije ZLTV - 21.00 Romper Stromper - film - 22.30 Gneš, informativna oddaja, ponovitev - 22.45 Videostrani TV HRVAŠKA 1 6.50 TV-koledar - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Deček spoznava svet - 9.25 Grimmove pravljice -10.00 Poročila - 10.40 Gospodarji svetlikanja -izbor iz 40-letnice otroškega filmskega ustvarjanja -11.00 Življenje iz Črne lagune - 12.00 Poročila -12.20 Izvor, serija - 13.10 Halo. Zagreb - 14.00 Evropski TV-film, nemški film - 16.00 Poročila -16.05 National Geographic - 17.00 Pustolovščina v Hrvaški: Po Istri v 21. prestavi - 17.30 Hrvaška danes - 18.00 Poljudno znanstveni program -18.30 Hrvaški glasbeni program - 19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik - 20.00 Najava večernega programa - 10.05 Vojni zločinci - 21.00 Filmi hrvaških režiserjev- 23.00 Meridijan 16 - 00.25 Nemški film - 2.00 Evropski TV-film TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.30 Fantek spoznava svet - 16.00 Grimmove pravljice, risana serija - 16.25 Kipper - 16.45 Poročila za gluhe in naglušne - 16.55 Hugo - 17.25 Izvor, serija - 18.15 Madiganovi, humoristična serija - 18.45 Reševalna služba - 19.30 Glasbeni album - 20.00 Čarovnija - 21.00 Poročila - 21.15 Frasier - 21.40 Becker - 22.15 Letni program TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - 20.05 Rane preteklosti, mini serija - 22.35 Globalna vas - 23.05 Poljudnoznanstvena serija TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščina poredneža, avstralska nad. -10.30 Paglavci, za mano!, madž. nad. -11.10 Besedo ima branilec, madž. nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 T. I. R it.-madž. nad. • 14.00 Romski magazin -14.30 Slovaški magazin -15.00 Madžarska hiša -15.30 Več kot doktor, it. nad - 16.25 Cedra v Bibliji -16.45 Vezenine iz Udvarhelya, dok -17.10 Ostani z nami, srečanje z Biblijo -17.20 Evropski magazin -18.00 Poročila -18.05 Po ulicah San Francisca, krim. ser,-19.00 Bonus -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Modra luč - 21.00 Temni angel, film - 21.50 Oddaja Lasla Pestyja - 22.20 Aktualno, poročila - 22.45 Thema -23.05 Operne pravljice iz Kolozsvarja TV DUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 9.35 Pes, Oto, nemš. film -11,00 Tedenska poročila -11,50 Poročila -12.10 Za kmetovalce - 12.25 Nekdanji dnevniki -12.45 Znanstvena zakladnica -13.15 Vrata življenja, dok. -14.00 Klavir, moja ljubezen, dok. -15.00 Potepanje po Portugalski -15.45 Okno v naravo -15.55 Donava, modri trak Evrope -16.25 Pod praporom Neptuna, nemš. nad. -17.00 Halo, halo! -17.25 Kaznjenec št. 13, am burleska -18.00 Poročila, šport -18.30 Risanka -18.45 Gimnazija osvajalcev, ser -19.30 Nad mejami ■ 20.00 Harry, brez pameti, film - 21.45 Poročila, šport -22.10 Mozaik preteklosti, dok - 22.50 Ivo, dok. TV AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program - 10.20 Izgubljeni v globini, film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul - 16.30 Nebeška družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovnice - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill -19.30 Čas v sliki - 20.15 Varuška, komedija - 21.55 Porotnica, srhljivka - 23.50 Alarm za Kobro 11 TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pridobljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.50 Policijska inšpekcija 1 -10.15 Železni Gustav, komedija -12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Sveže kuhano je napol pri- ‘\asv\eQa. neba - A A.bb Haš CbacVg - Va /ib va \ \ep\ - Šov Kav\\cb,- Al Dobxoboš\\ ' i v Avštnv - A9.OO Deže\a danes - A0.00 Čas v s\\\d - \ 20.15 Gozdarska hiša Faikenau - 2A .05 Tema - I 22.00 Čas v sliki - 22.30 Gottschalk za Jedermanna - 6.00 Čas v sliki - 0.39 Preživeti Picassa, film Torek, 6. 8 TV SLOVENIJA 1 7.00 7.25 7.25 7.30 8.00 8.30 8.55 9.05 9.20 9.45 10.10 10.35 11.25 12.00 13.00 13.20 13.55 13.55 15.05 16.05 16.30 16.50 17.50 18.05 18.10 18.25 18.40 19.00 19.05 19.25 19.30 20.00 20.45 22.00 22.45 0.30 0.55 1.55 2.10 2.55 3.55 4.20 5.05 Teletekst tv Slovenija do 07.15 Tedenski izbor Kulturna kronika Odmevi Mostovi Modro poletje A. S. Puškin: Pravljica o Carju Saltanu Radovedni Taček: Pujs Srebrnogrivi konjič Sanjska dežela Oddaja za otroke Kemija v telesu Naši misijonarji na Slonokoščeni obali Julija, avstrijska nanizanka, 26. epizoda Poročila, šport, vreme Alfred de Musset: Beneška noč Tedenski izbor Orion Zlata šestdeseta - z ljubljanskim jazz ansamblom: V spomin Mišku Hočevarju Duhovni utrip Poročila, šport, vreme Indijanci, nemška dokumentarna serija, 2/5 Otroci Afrike, angleška dokumentarna serija, 8/10 Slovenska ljudska pesem: Lisička je prav zvita zver Enciklopedija znanja: Sesalci, 1. del Knjiga mene briga Risanka Danes Vaš kraj Vreme Tv-dnevnik, šport, vreme Gore in ljudje: Gurungi - ljudstvo Anapurne Aktualno Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme Obletnica mature, Češka drama Knjiga mene briga: Čarovništvo nekoč -magija danes, ponovitev Indijanci, dok. serija, 2/5, ponovitev Otroci Afrike, dok. serija, 8/10, ponovitev Gore in ljudje: Gurungi - ljudstvo Anapurne, ponovitev Aktualno, ponovitev Mary Tyler Moore, nan., 3. epizoda, pon. Dr. Ouinnova, nanizanka, 17/28, pon. Obletnica mature, češka drama, ponovitev TV SLOVENIJA 2 7.40 8.00 10.00 10.30 13.20 13.50 14.40 14.55 15.40 16.05 17.00 17.25 21.35 0.05 0.50 Teletekst tv Slovenija do 01.35 Videostrani - vremenska panorama Tv-prodaja Videostrani - vremenska panorama Tv-prodaja Križarske vojne, angleška dokumentarna serija, 1/4, ponovitev Tv-prodaja Končnica, ponovitev Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka, 3. epizoda Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka, 17/28 Ep v atletiki, posnetek iz Miinchna MOnchen: EP v atletiki, prenos Vrt dobrega in zla, ameriški film Praksa, ameriška nanizanka, 46. epizoda Videospotnice POP TV , 9.i 0 Varuhi luke - 10.80 Salome - 10.55 Močno me objemi -11.50 Med sovraštvom in ljubeznijo -12.40 TV-prodaja - 13.10 Nedolžne žrtve - 14.05 Odpadnik - 15.00 TV-prodaja - 15.30 Varuhi luke -16.25 Med sovraštvom in ljubeznijo - 17.20 Močno me objemi - 18.15 Salome - 19.15 24 UR - 20.00 Preverjeno - 20.45 Resnične zgodbe: Obdolženi dijak - 22.30 Odpadnik - 23.20 Prijatelji - 23.50 24 UR, ponovitev 10.50 Sbeena, kratpea džungle - M 40 TV-pmdaia - \ 12.10 Dvakrat v življenju - 18.00 Hita take, ponove \ tev pogovorne oddaje - 13.50 TV-prodaja - 14.20 Obala ljubezni -15.10 Mladi in nemirni - 16.00 Ricki I Lake, pogovorna oddaja - 16.50 Sheena, kraljica džungle - 17.45 Da, draga? - 18.15 Veseli rovtarji -18.45 Hughleyjevi - 19.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja - 20.00 Kung fu: Karate Kid -22.15 Will in Grace - 22.45 Varnost prve dame -23.15 Dosjeji X - 0.05 Šov Jerryja Springerja, ponovitev pogovorne oddaje - 0.50 Rdeče petke IDEA TV - KANAL 10 8.00 Dobro Jutro Pomurje-Pozdrav Prekmurcem In Prlekom - Vreme - Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - 9.00 Pomurski informativni kažipot - 15.00 Živa-ldea Tv, ponovitev regionalnega programa - Aktualno, informativna oddaja - Dogodek dneva - 15.20 Kronika - 15.25 Pregled športnih dogodkov -15.30 Vodne Igre v Bakovcih, Reportažni posnetek - 16.00 Kanal A - 20.00 Živa-ldea Tv, regionalni program - Aktualno, ponovitev informativne oddaje - Dogodek dneva - 20.15 Pomurski informativni kažipot - 21.00 Aktualno, ponovitev informativne oddaje - Dogodek dneva - 21.15 Oglasi - 21.20 Monitor RTS oddaja o Znanih Mariborčanih: Jure Ivanušič - 21.50 110 Let Gasilskega društva Veržej, Reportaža - 22.00 Pomurski informativni kažipot - TV AS 09.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 09.45 Zelena bratovščina, iz produkcije ZLTV - 10.45 Videostrani - 15.05 Usodni trikotnik, gost Boštjan Lajovic - 18.00 Gnes, informativna oddaja -18.15 Nogometni studio Naj N, oddaja o nogometu - 19.15 Glasbeni spoti - 20.00 Gnes, informativna oddaja, ponovitev -20.15 Na obisku pri Janezu Hudetu, iz produkcije ZLTV - 21.05 Viva Turistica, turistična oddaja -21.30 Primorski fantje, 1. del koncerta - 22.30 Gnes, informativna oddaja, ponovitev - 22.50 Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška - 9.00 Fantek spoznava svet, serija za otroke in mladino - 9.25 Grimmove pravljice - 9.50 Lisac Leon, risani film - 10.00 Poročila - 10.35 Gospodarji svetlobe - 11.00 Obstoj; Pekel ali potop - 12.00 Poročila - 12.20 Izvor -13,10 Halo, Zagreb - 14.00 Francoski film - 16.00 Poročila -16.05 National Geographic: Urbani slon -17.0^Pustolovščina v Hrvaški; Po Istri v 21. prestavi - 18,00 Potopisna oddaja - 18.30 Hrvaški glasbeni program - 19.00 Vprašalnik, kviz - 19.30 Dnevnik-20.05 Most na Rajni, dokumentarni film - 21.10 V velikem planu, informativno-politična oddaja - 23.00 Meridijan 16 - 23.25 Kinoteka TV HRVAŠKA 2 8.00 Panorame Hrvaške - 15.30 Deček spoznava svet - 16.00 Grimmove pravljice - 16.25 Lisjak Leon - 16.45 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 16.55 Hugo - 17.25 Izvor - 18.15 Madiganovi, humoristična serija - 18.45 Reševalna služba - 19.30 Glasbeni album - 20.05 Čarovnija - 21.15 Prijatelji - 21.45 Pravica za vse 5 - 22.30 Letni program TV HRVAŠKA 3 15.30 Panorame turističnih središč Hrvaške - Športni program - Ponovitve - 0.00 Globalna vas (opomba: atletika - EP v Miinchnu) TV MADŽARSKA 1 5.42 Jutranje misli - 5.45 Agrar - 6.00 Danes zjutraj - 9.05 Za otroke -10.00 Dogodovščina poredneža, nad. -10.30-Paglavci, za mano!, madž. nad. -11.15 Besedo ima branilec, madž. nad. -12.00 Poročila, vreme -13.00 T. I. R., nad. • 14.00 Srbski ekran ■ 14.30 Unsern Bildschirm -15.00 Za šolarje -15.35 Kralj policistov, nad. -16.25 Ta mali pameten -16.50 Družinsko drevo -17.20 Katoliška kronika -18.00 Poročila -18.05 Po ulicah San Francisca, ser, -19.00 Vir -19.30 Dnevnik • 20.05 Kraljica čardaša, izbor iz posnetkov Imreja Kalmšna - 21.00 Don Matteo, serija - 21.55 Panorama - 22.25 Aktualno, poročila - 22.50 Thema • 23.10 Vihravi časi, film TV RUNA 5.30 Začenja se dan - 8.40 Poletna matineja - 9.40 , X\\xx\ - \\ - - V2. AVi - A^^T-ar motava stov.% - -Vi rrft M srebata- - A 4Srtave Stas - A 4 5^ . Szatacs. - Potepanj po - 'L AL ^oc \ naj blagoslovi pošteno obrt'. ■ 1625 Pori prapora \ Neptuna, nemš. nad. -17 00 Halo, halo, ang. tal 1 ska -17,^> Mačka in njeni tovariš, ruš. anim. Wr I 18.00 Poročila, šport -18.30 Riwika -18.45 Gi nazija zapeljivcev ■ 19.30 Smeri neba - 20.00 F štor pod soncem, madž. film ■ 21.45 Poročila, šp - 22.10 Talent - 23.40 Oboževalci glasbe, am. fi TV AVSTRIJA 1 6.10 Otroški program - 10.20 Kolumbe - 11.45 K feti - 12.10 Risanke - 15.45 Herkul - 16.30 Nebe družina - 17.15 Sabrina - 17.40 Čudovite čarovr - 18.30 Varuška - 19.00 Cybill - 19.30 Čas v slil 20.15 Supersamec, komedija - 21.45 Dvojna nah - 23.20 Seks v mestu - 23.45 C. S. I. TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Sveže kuhano je napol pri bljeno - 9.30 Bogati in lepi - 9.55 Policijska špekcija 1 - 10.20 Monaco Franze - 11.10 Lju zenske zgodbe in poročne stvari - 12.00 Poročil 12.05 Evro Avstrija - 12.35 Tednik - 13.00 Ča sliki - 13.15 Sveže kuhano je napol pridobljen 13.40 Policijska inšpekcija 1 - 14.05 Z jasni neba - 14.50 Naš Charly - 15.35 Bogati in le, 16.00 Šov Barbare Karlich - 17.00 Poročil 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela dane 19.30 Čas v sliki - 20.00 Pogledi s strani - 20 Univerzum - 21.05 Reportaža - 22.00 Čas v slil 22.30 Ogled - 23.05 Križem kražem Sreda, 7. 8. TV SLOVENIJA 1 7.00 7.25 7.25 7.30 8.00 8.30 8.55 9.15 9.40 9.45 10.00 10.25 10.40 11.40 12.00 13.00 13.45 13.45 15.20 16.30 17.00 17.55 18.40 19.00 19.05 19.25 19.30 20.00 22.00 22.45 23.55 0.45 1.10 1.55 3.45 Teletekst tv Slovenija do 07.15 Tedenski izbor Kulturna kronika Odmevi Dober dan, Koroška Modro poletje, nadaljevanka, 14/37 Babar, risana nanizanka, 3/13 Pipsi, risana nanizanka, 9/26 Slovenska ljudska pesem: Lisička je pr; zvita zver Enciklopedija znanja: sesalci, 1. del, izobraževalna oddaja za otroke Knjiga mene briga: čarovništvo nekoč -magija danes Otroci Afrike, angleška dokumentarna serija, 8/10 Indijanci, dokumentarna serija, 2/5 Normal, Ohio, nanizanka, 5. epizoda Gore in ljudje: Gurungi - ljudstvo Anapur Poročila, šport, vreme Tedenski izbor Viharni časi, nemška nadaljevanka, 5., zadnji del Aktualno Poročila, šport, vreme Divja južna Amerika, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6 Pod klobukom: Smarjeta Risanka Danes Vaš kraj Vreme Tv-dnevnik, šport, vreme Sedmi pečat: Bogovi so padli na glavo, botsvanski film Odmevi, kulturna kronika, šport, vreme Glasbeno poletje v Bohinju: komorni ansambel Slovenicum Divja južna Amerika, angleška poljudnoznanstvena serija, 5/6, ponoviti Mary Tyler Moore, ameriška nanizanka, epizoda, ponovitev Dr. Ouinnova, ameriška nanizanka, 18/1 ponovitev Pariš Trout, ameriški film Šport TV SLOVENIJA 2 7.40 Teletekst tv Slovenija do 01.15 kstmik 1. avgust 2002 27 Molibden snemalna naprava NANDE VIDMAR DUHOVNIŠKI PRIPRAVNIK ^hiški &KI Režiser JUKAZ r^NIMI “ARVami L hiter P^' E TELUR Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: CM TANJA ODER LISASTA GAZELA AFRIŠKO JEZERO IN DRŽAVA KOPNO V MORJU NORDIJSKA MORSKA BOGINJA NEKDANJI BRAZILSKI NOGOMETAŠ IGRALKA ROSSELLINI KRAJNA PELJEŠCU OLIVER MLAKAR OBŽALOVANJE NAVIDEZNO OŽIVLJANJE LUTK RTV VZHODNI ŠPANIJI HUDIČ, ZLODEJ SLADEK PRIMORSKI SADEŽ JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka, 9. avgusta 2002. NADAV, NAPLAČILO E" 3 p ELEKTRO-KARDIO-GRAM BORILNA VEŠČINA DEL VIETNAMA MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB ILOVICA PERGAMON-SKI KRALJ GESLO FRANCOSKE REVOLUCIJE SAMOSTAN-SKI BRAT UGLED, VELJAVA POSODA ZA KUHANJE PETE SAMPRAS FILMSKO MESTO V ITALIJI DROG, KI VEŽE BAT Z ROČICO OČKA . ' _____________________________________________________________________________________________________ vestnik Graf AVTOR: ŠTEFAN HAJDINJAK STROKOVNJAK ZA FIZIKO ZVEZD NORVEŠKI SLOVNIČAR IN PESNIK (IVAR ANDREAS) PUSTOLOVEC RASTLINA Z LISTI ZA SOLATO STAROGR. BOJ. LADJA KATJA TRATNIK DRHAL, SODRGA DENARNA ENOTA ZAHODNE SAMOE RIBO-NUKLEINSKA KISLINA BABICA NA PRIMORSKEM. SMUČARSKI TEKAČ (JOŽE) NEKDANJA SMUČARKA (NUŠA)_____ BONBON NA PALIČICI EMILIO ESTEVEZ ISLAMSKI VERSKI VODJA ANTIČNI VIS PREROŠKO ZNAMENJE KRATKOREPA AFRIŠKA OPICA PRAVNI PREDPIS NORVEŠKI SMUČARSKI SKAKALEC (LASSE) FRANCOSKI KOMIK (LOUIS DE) GRŠKA REKA, EVROTAS PAS PRI KIMONU POMLADNI MESEC GENERAL EISENHOWER UMETNIŠKA SMER, SORODNA NATURALIZMU NAGLAS SMUČARSKA TEKAČICA (ANDREJA) KRAVA ZA MOLŽO ; NAPRAVA ZA LIKANJE ZRELOSTNI IZPIT STAREJŠA KAMENA DOBA RAZPRTA PEST GALOP (KNJIŽ.) OSMAN, TUREK IVAN KRISTAN DODATEK ZA KAVO KOMIK OLIVER HARDY BRITANSKI OTOK V IRSKEM MORJU GRŠKA ČRKA SLOVENSKI SOCIOLOG (ZDENKO) GOROVJE V ČRNI GORI PRITOK REKEALLER V NEMČIJI ŠKOT, NAKAZA PREŠERNOVA PESEM _J UKAZ ZA IZVRŠITEV DEJANJA PODEŽELSKO NASELJE , nagradne KRIŽANKE 18.7. 2002: JJstruktor-apollinaire-let-R,'’ 'ARAK - GOD - NA ■ SAHRON - . - SEAT - VEL - RAK - ENOJKA - IVnn13 ’TA0 'VOZNI PARK ’ KAR0 JAm °DN|Č' INSERAT - ADANA - KER -si^ArJterij-beretta-image-VEr n CE ' EKA - L0 ■ UMA - ENI ' LENI' - PROSTOR - BAKU - AN-■ Ot it?' TAN - MAR - TO - IAN - PARRA NEZa 'IL0K ' EREVAN - SEELER - DA-'TAKa ° ' TARANTELA - ANE - SLAK -“ ■ CAM CM PERZEJEVA MATI SKLADATELJ GOBEC HRVAŠKI PISATELJ IVAN TAVČAR FRANCOSKA IGRAŠ KARTAMI JAZ ___(LAT)__ ANG. ROCK GLASBENIK (JOHN) DRŽAVNA BLAGAJNA 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT « - Marija GRUŠKOVANJAK, Ozka ulica 8, 9000 M. Sobota gf 2. NAGRADA KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ: Avgust ŠPILAK, Tomšičeva 35, 3320 Velenje 3. - 7. PRAKTIČNE NAGRADE Tibor GAL; Genterovci 24, 9223 Dobrovnik Alojz KAUČIČ; Ob progi 4, 9240 Ljutomer Dragica PODLESEK, Kocljeva 6, 9000 Murska Sobota Gizela OBID, Cankarjeva 17, 9000 Murska Sobota Mihaela LIPOVEC, Cezanjevci 40b, 9240 Ljutomer Ž o >8 ■= E-= CD 05 s la en CB RASTLINSKA BODICA SLAVKO KOTNIK Ime in priimek: Naslov: ITALIJANSKI POLITIK (PIETRO) 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado knjigo Boug žegnjaj in 3.-7. nagrado praktična nagrada. N , s *N 105,7 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) 0o^ Ma?0 V dobro jutro' 10 00 Poročila ’ 1005 Obve-jg P°ročila Qop9las'' 11 00 Poročila - 11.20 Zamurjenci -P°roči|a jo 1205 Obvesti,a '1230 Od Petka do Petka ^■3n pOr .. 15 L oseba ednine - 13.20 Predstavljamo ^Oodki in°C'la ’ 14 05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 -Ig0bVp °d,nevi' 1 7.00 Osrednja poročila na Murskem P°ročila ’1730 MV-nagrajuje -18.00 ALL-BOOM - $^0p 913 Mlad' va< ■ 20.00 Ugasni televizor! - fojjL O5.qq r°«ila °-°5 Ob^ V dobr°iutr° - 08.30 Mali oglasi ■ 10.00 Po-^ 05 1 L3q n Vestila - 10.30 Potepajte se z nami ■ 11.00 Po-^^^tila-^H6 n°vice (BBC) - 12.00 Poročila BBC -%0'a ’14 05 oe ° Poroda ■ 13.15 1. oseba ednine ■ 14.00 'n °oo po,etn'večer ’ 24 00 ■SN0P 'n ča e°r0 V dobro 'utro ' °7-30 Panonski odmevi ’ ij^nje n 8,30 Zamurjenci - 09.00 Izbor pesmi tedna h^hinja-S^mvalu-10.25 Obvestila-10.30 Ne-. 1330 Uročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute % p^nja s . -30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi l1^nr°Čila ~ ig0^'11 '9rišč) ’18 00 Na narodni farmi MV" poljska n ' 5 Oddaia tedna - 20.00 Fordjanek ali Luj- osoji ^-24.00-SNOP edro v dobro jutro - 10.00 Poročila ■ 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila -11.15 Oaj kak san zliifto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 MV-nagrajuje - 18.00 MV-dur-19.00 Poročila -19.15 Krpanke - 20.00 Kak je inda fajn bilou ali • Domača plošča ali Brez okvirjev - 24.00 SNOP TOREK: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila- 11.00 Poročila -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -13.30 3 x country -14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.30 MV-nagrajuje -18.00 Srebrne niti -19.00 Poročila -19.15 Domača glasbena scena - 20.00 Jukebox - 24.00 SNOP SREDA: 05.00 Vedro v dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 Poročila -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 Poročila -13.151. oseba ednine -14.00 Poročila -14.15 NSTSNMV, lestvica -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila - 17.30 MV nagrajuje -19.00 Poročila -19.15 panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko-morski val - 24.00 SNOP ČETRTEK: 05.00 Vedro v dobro jutro - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Mali oglasi -11.00 poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Šport za vse -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila . 13.00 Poročila - 13.15 1. oseba.ednine - 14.00 Poročila -14 15 Domača plošča, lestvica - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje -18.00 Mali radio - 19.00 Poročila -19 15 Bilo je nekoč - 20.00 Geza se zeza - 24.00 SNOP Brat Džouži ■Pred kratkin je poslušalec pohvalo govornico na radiji. Tak lejpo slovenščino gučite, njojje pravo. Je pa Bela tudi poslujšo, pa je bilou vmes dosta tistoga lublanskoga dialekta, šteroga zovejo ovi tan v Sloveniji, se pravi v Lubla-ni, pogovorna slovenščina. Nejde njemi v račun, ka je zdaj tisto, za štero se šolaripo šolaj nategavlejo najmenje 9 lejt ali pa do mature lejt. Je tou teoretično spozna- vanje jezika, kakši bi naj buu ali ka bi takši knjižni slovenski jezik tudi v praksi nucali? Naši dialekti eti na obrobji so tudi pogovorna slovenščina, pravi un. Pa te • povejmo kak Srbi: »Piši kao govoriš.« Na tou si je Bela spopejvo: Slovenščina je žmetna, slovenščina je vse, slovenščino nafčiti, se strašno žmetnoje. Nej smo mij Kitajci, slovenski znamo vsi, šola nas pa muči, nas kcoj slovenski fči. Matura je za zrelost človeško probni test, slovenščina pa znanost, s fantastike povest. Kva pravš zdej ti Slovenc, koko pa to gobcaš, boš reku d z maturo, kej bi slovensk ti znaš. 28 1. avgust 2002 Prispevki za nakup opreme za ginekološki oddelek in novo porodnišnico 1. Štefan Kranjec iz Marjanec namesto cvetja za Irmo Kranjec iz Stanje-vec- 20.000,00 2. Jože Hari iz Martjanec namesto cvetja za Irmo Kranjec - 7.000,00 3. Gabrijela Balažič iz Martjanec namesto cvetja za Irmo Kranjec -10.000,00 4. Gizela in Tibor Pintarič iz Martjanec namesto cvetja za Irmo Kranjec -5.000,00 5. Sindikat podjetja Agroservis Murska Sobota namesto cvetja za pokojnega očeta Janeza Rajnarja Krog -15.000,00 6. Družina Mesarič namesto cvetja za pokojnega Janeza Rajnarja iz Kroga -5.000,00 7. Franc Barbarič, Polana 37, namesto cvetja za pokojnega Janeza Rajnarja iz Kroga - 5.000,00 8. Alojz Mekiš, Rogašovci, namesto cvetja za Martina Burjana - 5.000,00 9. Ožji sodelavci veterinarski tehniki Prašičereje Nemščak Ižakovci namesto cvetja za pokojnega očeta Franca Lenarčiča iz Doliča - 7.000,00 10. Sodelavci kirurškega oddelka in ambulante namesto cvetja za pokojnega skrbnika Erne Sreš -15.000,00 11. Družina Novak iz Černelavec namesto cvetja za pokojnega Franca Graha iz M. Sobote -10.000,00 12. Maturanti Gimnazije Murska Sobota ob 50. obletnici - 15.000,00 13. Renata Kumin s sinovoma iz Murske Sobote namesto cvetja pokojnemu stricu Alojzu Rituperju iz Poznano-vec-5.000,00 14. Družina Štefana Klementa iz Mar-tjagec 92 namesto cvetja pokojnemu Štefanu Gaborju iz Rakičana -5.000,00 15. Družina Rakuša, Murska 32, Krog, namesto cvetja za Verono Vrečič - 3.000,00 16. Andrej Škafar Ižakovci 117 namesto cvetja za pokojnega Jožeta Puhana iz Gančan 182a-10.000,00 17. Sonja in Štefan Celec, Martina Kranjec - Vink in Štefan Kranjec namesto cvetja za pokojno Irmo Kranjec iz Stanjevec - 20.000,00 18. Agencija RS za plačilni promet M. Sobota namesto cvetja za pokojno mamo Zvonka Hašaja -10.000,00 19. Darka Trplan Šulinci 53 namesto cvetja za Irmo Kranjec iz Stanjevec -5.000,00 20. Družina Sever, Krog, Trubarjeva 4, namesto cvetja za Marijo Gomboši iz Bakovec -10.000,00 21. Olga Činč, Miklošičeva 4, M. Sobota, namesto cvetja za Marijo Gomboši iz Bakovec - 5.000,00 22. Družina Titan, Partizanska 44, M. Sobota, namesto cvetja za Janeza Lazarja iz M. Sobote -.8.000,00 23. Sindikat Zdravstvenega doma Ljutomer namesto venca za pokojno hčerko Janeza Makovca -15.000,00 24. Sodelavci farme Nemščak namesto cvetja za pokojnega Franca Lenarčiča iz Doliča - 22.000,00 25. Sodelavci 313. brigade Ženska oblačila Mura namesto cvetja za pokojnega očeta Milene Grabar -14.500,00 26. Družina Gomboc iz Rakičana namesto cvetja sosedi Treziki -5.000,00 27. Družina Čer iz Rakičana namesto cvetja za pokojnega Martina Burjana iz Nuskove-5.000,00 28. Družini Mihaela in Kolomana Bp- Lepe želje, pozdravu, čestitke ... Dragi mami in babici Ani Horvat iz Veržeja vse najboljše za njen rojstni dan in god, predvsem pa dobro zdravje - hčerka' Marija z možem ter vnuki: Mihec, Patricija in mala Anemari, vsi iz Odranec. Prvega avgusta praznuje deseti rojstni dan moj ljubljeni vnu-kec Beno Kovačič iz Vanče vasi 55- Še na mnoga srečna, zdrava in uspešna leta in mnogo druženja z dedkom mu želi iz srca - njegov dedi Alojz. Draga Kristina! Vse dobro za tvoj god! Naj bo vsak tvoj dan prežet z ljubeznijo in dobroto. Ostani še naprej tako dobra in lajca namesto cvetja za pokojno Marijo Rola z Razkrižja - 10.000,00 29. Helena Lazar, Selo 18, namesto cvetja za pokojno Marijo Fiola iz Razkrižja- 10.000,00 30. Družina Šooš-Beznec, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Braneta Manevskega - 20.000,00 31. Aleksander in Olga Šiftar, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Braneta Manevskega - 30.000,00 32. Zdravilišče Moravske Toplice -sodelavci namesto cvetja za Alojza Verbana iz Tropovec - 44.500,00 33. Olgini sodelavci 281. brigade iz Mure namesto cvetja za pokojno Marijo Gomboši iz Bakovec -10.000,00 34. Janez in Tilka Erjavec, Lipovci 249, namesto cvetja za Marijo Gomboši iz Bakovec - 5.000,00 35. Alojz Serec, Plečnikova 47, Krog, namesto cvetja za pokojno Marijo Gomboši iz Bakovec -10.000,00 36. Šoštarec - Granfol, Partizanska 45, M. Sobota, namesto cvetja za Janeza Lazarja iz M. Sobote - 7.000,00 37. Marjeta in Ernest Gerenčer, Staneta Rozmana 8, M. Sobota, namesto cvetja za Janeza Lazarja -10.000,00 38. Franc Kerec, Partizanska 51, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Janeza Lazarja iz M. Sobote -7.000,00 39. Marija, Jožica Trplan, Partizanska 49, M. Sobota, namesto cvetja za Janeza Lazarja -10.000,00 40. Družina Danila Harija, M. Sobota, namesto cvetja za Janeza Lazarja - 10.000,00 41. Janez Lanjščak, M. Sobota, namesto cvetja za Janeza Lazarja iz M. Sobote - 6.000,00 42. Anica Polanič, Ivanocijevo naselje 8, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Janeza Lazarja -10.000,00 43. Osnovna šola III M. Sobota ob smrti nekdanje sodelavke Sabine Vu-čak, Mladinska 39, M. Sobota -10.000,00 44. Prebivalci Grosmanove ulice iz Ljutomera namesto venca za pokojnega Franca Filipiča - 21.000,00 45. Družina Žižek, Št. Kovača 20a, Beltinci, namesto cvetja za pokojnega svaka Antona Vereša, Ljubljanska 9b, Kamnik -10.000,00 46. Tončka Žižek, Št. Kovača 20a, Beltinci, namesto cvetja za pokojnega Janeza Lazarja iz M. Sobote -10.000,00 47. Inšpekcijske službe M. Sobota, Kardoševa 2, namesto venca za očeta sodelavke Majde Lazar - Hari, Partizanska 46, M. Sobota, -6.000,00 48. Ludvik Horvat, Martjanci, namesto cvetja za mamo Štefana Kranjca iz Martjanec - 5.000,00 49. Karel Bertalanič, Nuskova 86, namesto cvetja za pokojnega Martina Burjana iz Nuskove -10.000,00 50. Biba in Maks Keschler, M. Sobota, namesto cvetja za pokojnega Janeza Lazarja iz M. Sobote - 7.000,00 51. Družina Šiftar, Naselje Ljudske pravice 21, namesto cvetja za pokojnega Jožeta Goljevščka, Naselje Lj. pravice 19-10.000,00 52. Ernest Kuhar, Motovilci 57, prostovoljni prispevek za porodnišnico -15.000,00 53. Borut Hari z družino namesto cvetja za pokojnega Janeza Lazarja iz M. Sobote- 10.000,00 Draga botra Marija Preglej iz Rošnje 61 a praznuje prvega avgusta rojstni dan. Vse najboljše in prisrčen pozdrav - družina Huber iz Gornjih Slaveč. Našemu članu Dejanu Kovače-cu čestitamo ob rojstvu prvorojenke in želimo, da bi bila zdrava in srečna - športno društvo Šulinci. Dragemu Jerneju Ficku iz Ra-dovec vse lepo ob njegovem rojstnem dnevu, veliko sreče v ljubezni in izpolnitev vseh skritih želja - ugani, kdo! Jerneju Ficku iz Radovec želim dosti zdravja in sreče v življenju in čimmanj poškodb - tre- motorna vozila GOLF BENCINAR, letnik 1981, vozen, neregistriran, v celoti ali po delih prodajo. Tel.: 523 19 56. ml3667 LADO RIVO 1300, letnik 1986, prodam. Tel.: 041 600 231. ml3713 HONDO CIVIC 1.4 16 V, letnik 1990, prodam. Tel:: 031 640 163. ml3722 živali NESNICE, mlade, hisex, rjave, gra-haste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri mostu. Naročite jih v gostilni Horvat Nemčavci, tel.: 528 11 90, Franc Movrin, Petanjci, tel.: 546 15 05, gostilni Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilni Rajser, Grad, tel.: 553 11 48, in gostilni Čeh, Nedelica, tel.: 573 51 53. ml3404 NESNICE, RJAVE, ČRNE, GRAHA-STE, pred nesnostjo, 800 sit/kos, vsak dan v Babincih 49. Vzreja ne-snicTibaot, tel.: 582 14 01. ml3522 PASJE MLADIČE, čistokrvne, sibirski haski, stare 8 tednov, prodam. Tel.: 540 11 43. ml3672 TELICO, črno-belo, brejo 8 mesecev, majhne teličke, črno-bele, in več pujskov prodam. Tel:: 546 10 05. m 13677 KOZE, mlade in starejše, prodam. Tel.: 559 13 25. m!3680 SVINJE ZA ZAKOL in molzni stroj vitrex Virovitica, prevozni, prodam. Žerdin, Lipa 44, tel.: 542 11 71. ml3710 NESNICE, MLADE JARČICE, RJA VE, CEPLJENE, STARE 13 TEDNOV, prodam, 550 SIT/kos. Dostava na dom. Tel: 792 35 71. ml3714 posesti DVOSOBNO STANOVANJE prodam. Tel.: 041 933 548 ali 522 14 47. ml3664 TRI STAVBNA ZEMLJIŠČA po izbiri v Selu ob asfaltni cesti prodam. Tel.: 031 783 832. m 13670 HIŠO z mizarsko delavnico prodajo. Tel.: 02 569 13 20. ml 3698 NEKADILKA NAJAME GARSONJERO ali gre za sostanovalko v študentsko stanovanje v Ljubljani - okolica centra - s 1. 9. ali 1. 10. Tel.: 02 546 13 12. ml3687 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, v Cvetkovi ulici, damo v najem. Obvezno predplačilo. Tel:: 041 694 027. ml3696 DEKLETU - študentki oddam brezplačno sobo in nudim prehrano v VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Podjetje za informiranje, d. d., Ulica arh. Novaka 13, M. Sobota Te dni praznuje rojstni dan naš Jernej Ficko iz Radovec. Tečejo ure, dnevi, tedni, meseci, leta... in brezskrbna mladost hitro mine. Želimo ti dosti ljubezni in veliko atletske sreče - tekači in tekačice AK Pomurje. Najina draga vnukinja Patricija Škafar iz Odranecpraznuje peti rojstni dan. Čestitava in želiva veliko sreče, zdravja in otroških radostih - dedek in babica iz Veržeja. Rojstne dneve so praznovali: Drago Perš, Lidija Špilak in Zlatica Lucu. Čestitamo! Za prihodnost pa želimo veliko sreče, zdravja in ljubezni - ŠD Šulin- zarheno za občasno manjšo pomoč v gospodinjstvu. Sem ženska srednjih let iz okolice Maribora. Tel.: 031 564 881,02 604 05 03.ml3679 TRISOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, Severjeva 1, prodam. Tel:. 041 326061.ml3702 VINOGRAD S POČITNIŠKO HIŠICO v Čentibi prodam. Možnost plačila na obroke. Tel.: 041 797 111. ml3704 ENOSOBNO STANOVANJE V M. SOBOTI ZAMENJAM ZA ENOIN-POL- ALI DVOSOBNO z doplačilom. Tel.: 528 10 15 ali 031 591 3.03. m13705 DVOSOBNO STANOVANJE v cen tru M. Sobote prodam. Tel.: 523 10 20 ali 031 763 190. m!3708 TRGOVSKI LOKAL, 48 m2, v pritličju, v Slovenski ulici št. 1 v M. Soboti, dam v najem. Tel.: 531 11 11 ali 031 407 766. ml3709 POSLOVNI PROSTOR V SREDIŠČU LENDAVE, primeren tudi za trgovino, prodam. Tel:: 040 630 053. ml3712 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, damo v najem. Tel:.: 532 10 92, 041 464 689. ml3721 STAREJŠO HIŠO, primerno za vikend, v Bodoncih prodam. Tel:: 01 534 01 12, zvečer. ml3723 V M. SOBOTI prodam hišo z delavnico in vrtom. Telefon 041 793 221. ml 3724 ODDAM dvosobno po meri opremljeno in prenovljeno stanovanje na mirni lokaciji v bližini bolnišnice in Telekoma v Mariboru. Tel:: 041 788 404. m 13729 kmetijska mehanizacija VSE INFORMACIJE O DELU NA DOMU NUDI INFOCOMERCE, Danica Malešev, Šercerjeva 20, 3320 Velenje, Tel.: 041 747 121.ml3715 kmetijski pridelki KROMPIR ZA KRMO prodam. Tel.: 041 761 419. ml3665 VINO, šmarnico, večjo količino, prodam. Tel:. 554 11 19. m 13689 BELI PINOT, 18,20 TOČK, prodam. Možna dostava na dom. Tel.: 575 18 77 ali 041 773 330. ml3691 razno ZORILNICO ZA SUŠENJE SUHIH IZDELKOV (salame, klobase), pri- MALE OGLASE ZA OBJAVO V VESTNIKU SPREJEMAMO VSAK DELAVNIK D015.30, ZA OBJAVO V ČETRTEK JE TREBA ODDATI OGLAS V PONEDELJEK DO 15.30. CENIK: - mali oglasi - do 80 znakov 1.785,00 sit - mali oglasi - vsak naslednji znak 23,00 sit - zavezanci za ddv, s. p. - dodatek + 20 % - poudarjen tisk - dodatek + 50 % - naslov/šifra v upravi lista - 2.500,00 Osmrtnice za fizične osebe: 2 kol x 7 cm - 16.520,00 sit 2 kol x 8 cm - 18.880,00-sit 2 kol x 9 cm ■ 21.240,00 sit 2 kol x 10 cm - 23.600,00 sit 2 kol x 11 cm - 25.960,00 sit Naročniki Vestnika imajo 20 % popusta. Dodatek za fotografijo 4.000,00 sit. Vse cene so bruto in imajo vračunan 20-odstotni ddv. merno za kmečki turizem ali majhne mesarje, prodam. Tel.: 041 635 033-ml3621 STRUŽNICO znamke SU 50 CZ, dimenzije fi 250/140/200, prodam. Tel.: 789 01 53 ali GSM: 041 571 787. m 13669 KARDANSKO CIRKULARKO in hidrofor, motor, 3-fazni in enofazni, ugodno prodam. Tel:: 523 12 06. ml3686 3 m3 suhih jesenovih plohov, L kvalitete, in traktorski nakladalec za gnoj Riko ter priključek za kopanje kanalov prodam. Tel.: 543 m 13668 Preklicujem veljavnost 7227462 in HV 827140-227« " ime Terezija Pančič, Šalovci ml3711 srečanja ŽENITNA POSREDOV^ VITA v Lendavi. Samo volj, da vnesemo sonček v življenje. GSM 031 438^0 ® Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je v 89. letu umrla Rozalija Lebar roj. Doma iz Gornje Bistrice 3 Od pokojnice smo se poslovili v ožjem družinskem krogu 30. 7. 2002. Žalujoči vsi njeni Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu?-Nositi moramo vsak svojo ran° molče, da mu ne zmotimo mir11-(S. Makarovič) ZAHVALA v 72' Ob boleči izgubi in ob žalostnem slovesu od našega ljubega, letu starega moža, očeta in brata Aleksandra Škrilecd iz Puconcev , se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim s05 vj znancem in prijateljem ter vsem, ki ste ga pospremili na > zadnji poti. Posebej hvala G. Balažiču za obred, pevcem z PGD Puconci, govornikoma za pretresljive besede od o P a grobu, g. Štefanu Harkaiu in Zlatku Glavaču, g. Štefanu odigrano žalostinko, sodelavcem sina Tiborja in pogr^ Banfi. Hvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje, sveče ali namenili za humanitarne namene. Žalujoči: žena Irma, sin Tibor in sestra Jolanka Tam, kjer si ti, ni sonca in ne luči, le tvoj nasmeh v srcih še ži^-Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. V SPOMIN ko 3. avgusta bo minilo osem žalostnih let od takrat, tragično zapustil naš dragi mož in oce Emil Gomboc iz Mačkovec 38 , .A naš*,1S Tvoja ljubezen je ostala z nami. Ostajaš z nami in ^jjlttij^ boš živel večno. Hvala vsem, ki se ga spominjate-njegov grob, prinašate cvetje in prižigate sv Globoko žalujoči: žena Eniilija ter hčerki Sabina in Sandra KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 KM-PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI S P tri..: 102) 5.1 411 OIHI, LAX: Ul’) 52 51 170, KOMPLETNE POGREBNE UREJANJE POKOPALIŠČ Brezplačni prevozi opreme na dom, brezp a do 40 km, plačilo na več obrokov brez °^^l^ Vladimir Hozjan s. p. Šulinci o Tel.: (02) 55 69 046, GSM: 041 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI IN UREJEVANJE ZELEN**' MILORAD 9231 BELTINCI, Ravenska c , MRL^l/^’ Tel.: 02/542 22 40, fax: 02/542 22 41, NUJNI PRIMERI OB VSAKEM ČASU NA T^J/^ 29 UM 1. avgust 2002 Ti si bila naša največja sreča, Ena sama iskrena dobrota ljubeča, Rada si nas neizmerno vse imela, Edinstvena ljubezen v tebi je gorela. Za tabo sta ostali velika praznina In huda nepremagljiva bolečina. Jokali bomo ob tvojem grobu in ga krasili, A vedi, nikoli te ne bomo pozabili. ■ ZAHVALA Ni besed na tem svetu, s katerimi bi lahko potolažili naša žalostna srca sedaj, ko nas je v 81. letu zapustila naša ljubljena žena, mama, stara mama, tašča, sestra, pra a ica, teta in sestrična Terezija Jakič roj. Trplan, iz Markovec 72 težkih trenutkih se zahvaljujemo vsem, ki ste nam stali ob strani, nas tolažili, izražali pisna in ustna soza ja, < , Prostovoljne prispevke, za sv. maše, za cerkev in syece' duhovniku g. Antonu Furarju, pevcem za odpete za os; , Pogrebništvu Banfi, osebni zdravnici ge. Zvezdici J ^broš in preostalemu medicinskemu osebju, ki so se da bi ji lajšali bolečine med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Globoko žalujoči: mož Jože, hčerka Marija zdi uži, sinovijože, Milan in Drago z družinami, snaha J s hčerko in drugo sorodstvo Mirno spi, draga stara mama! t35a 2a vso ljubezen, ki si nam jo izkazovala in nas zmeraj v° pričakovala ter bila vesela vsakega našega obiska. Bila 'dovita stara mama, zato smo te imeli tako zelo radi, in nikoli te ne bomo pozabili. te Pomešamo tn občutimo veliko praznino ljubljeni vnukinje in vnuki Borut, Jure, Damijan, i Janja, Davja, Evelina, Simon in Tomas Naš dom je prazen, čakamo te, a tebe ni in ni. Zakaj, sprašujemo se vsi, zakaj si nas zapustil ti. Vsepovsod tišina, ki boli, a v naših srcih v najlepšem spominu boš ostal za vedno ti. ZAHVALA i, da nas je poln načrtov, veselja do r 48. letu zapustil naš dragi žkv°^no v srcu sporočamo,-- , ,enia in nedokončanih poti komaj v Štefan Žerdin iz Velike Polane 197c t?1 okl tragični izgubi se iskreno zahvaljujemo j s° ga v F!/0®’ sosedom, prijateljem, znancem, botrini in vsem, I ^rovaij ako Vehkem številu pospremili na njegovi zadnji poti, 11 sveče’2a svete maše, za cerkev in dobrodelne j Va|a °sebi|ament’nam pa izrek,i ustn° in pisno sožalje. 5fanu 'nterne8a oddelka soboške bolnišnice, še posebej dr. lU ^sebei 3tU’ s°delavcem zavarovalnice Triglav, OE M. Sobota, U®jana 8'Stanku Pleiu in 8- Viktorju Vildu, OE Nova Gorica, ^CUDrjo"«"1 s°delavcem na OŠ Velika Polana in zaposlenim v ^0^ in TS’.bratovim sodelavcem iz Varstroja, Darjanovim eiinim snSnleem z razredničarko. Posebna hvala g. ■ - -^.drk-anv Francu so^°lcem z razredničarko, ------------- Pcvs?U ^atu z 8' 2upniku Viliju Kovaču in g. prodekanu JSjg^u Zboru obred. cerkvenemu pevskemu zboru, P J ^dava Kliv1’8' Gerenčeriu' Vinogradniškemu oktetu, in,. ani, kofes^ ^^va, vinogradniškemu društvu v Veliki ‘ v veliki Polani, NK Polana, hvala — rranliivc koJc ' * NK Polana> hese T1’8' S,avku Prši in 8- viktoriu Kosu za 8anljive sl°vesa in pogrebništvu Ferenčak. se® še enkrat - iskrena hvala! ~^^^^voJl najdražji & - zelo te bova pogrešala Že leto dni te črna zemlja krije, v grobu tiho mirno spiš, srce ljubeče več ne bije, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 4- avgusta bo minilo leto dni od takrat, ko nas je zapustil naš najdražji mož, oče, dedek, pradedek ranc Kurnjek a bolečina in velika praznina. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama in tašča Frančiška Šavel iz Martjanec 78 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje. Hvala g. mag. Leonu Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni najdražji Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas, zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA V 79. letu nas je nepričakovano brez slovesa zapustila draga mama, babica, teta, sestra in svakinja Ema Lang iz Pertoče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, vence, sveče in svete maše. Posebej hvala gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi. Hvala tudi dr. Neradu in osebju ambulante Rogašovci ter osebju internega oddelka in Nadinim sodelavcem bolnišnice v Rakičanu. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni najdražji Skromno in tiho si živela, za nas si delala in skrbela. Prazen dom je naš, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 82. letu nas je po krajši bolezni zapustila draga žena, mama, babica in prababica Emilija Hakl iz Bodonec 114 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sveče, prispevke za dobrodelne namene ter izrekli pisno in ustno sožalje, in vsem, ki so jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, hvala govornici za občuten govor in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala kolektivu EE Mačkovci in hvala pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! ' Žalujoči vsi tvoji najdražji Ljubila si ta svet, ljubila vse nas, a prišel je čas, ko morala si od nas. Kako nam je hudo, tudi besede ne povedo. ZAHVALA 21. julija nas je v 69- letu za vedno zapustila ■ draga mama, tašča, babica, teta in sestra Šarolta Šebjanič iz Lemerja Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste našo drago mamo pospremili na zadnji poti, darovali vence, cvetje in sveče, nam pa izrekli sožalje. Hvala enoti za intenzivno nego na internemu oddelku soboške bolnišnice, g. duhovniku Evgenu Balažiču za lepe besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbenikoma za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Še sonce vzhaja in zahaja, življenje nas obdaja, le ti tako mlad si moral v groba hlad. V SPOMIN 1. avgusta se bo izteklo žalosti polno leto od takrat, ko je utihnilo mlado srce našega dragega Jožeta Kereca iz Ženavelj’ Vsem, ki postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! Vsi tvoji najdražji Tam kjer si bil, tam te ni, ljubil si življenje, ljubil si svoj dom, a odšel si brez slovesa v večni dom. V SPOMIN 30. julija je minilo pet žalostnih let od takrat, ko nas je zapustil naš dragi Štefan Panker iz Brezovec Hvala vsem, ki se ga še spominjate. Tvoji najdražji Zakaj, zakaj si moral umreti, ko s teboj je bilo tako lepo živeti. Zdaj žalost trga nam srce, ker tebe, dragi Simon, več med nami ni. V SPOMIN 22. julija so minila tri leta žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin, brat in vnuk Simon Fartek iz Serdice Hvala vsem, ki se ga skupaj z nami spominjate in se ustavite ob njegovem preranem grobu ter prižgete svečko spomina. Vsi njegovi najdražji Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata, izvoljenca, vnuka, nečaka, bratranca, botra in prijatelja Romana Domonkoša iz Mačkovec 43 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, Jasminini družini, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in denarne prispevke ter nam izrekli sožalje. Iskrena hvala osebnemu zdravniku dr. Langu, sestri Višnji in celotnemu osebju Zdravstvenega doma M. Sobota, osebju Onkološkega inštituta, stavba C - pritličje in osebju pljučnega oddelka soboške bolnišnice. Hvala sodelavcem OŠ Puconci in podružnice v Mačkovcih, vrtcu Mačkovci, SCT Ljubljana, mladini iz Mačkovec, Romanovim prijateljem, sošolcem iz OŠ, Srednje šole za gostinstvo in turizem Radenci, DU M. Sobota, g. župniku Hozjanu za opravljen obred, pevcem in Tadeju za odigrano pesem ter pogrebništvu Banfi. Njegovi najdražji: mama, ati, brat Danijel, izvoljenka Jasmina, motna Koleta in vsi, ki so ga imeli radi V SPOMIN 9. julija je minilo 20 let od takrat, ko smo se poslovili od naše ljubljene Dušanke Če bi solza mrtvega zbudila, draga Dušanka in Roman, vaju ne bi črna zemlja krila. OGLASI 1. avgust 2002 f| Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodišča v Murski Soboti, opr. št. St 10/2001-52 z dne 08. 07. 2002 objavljamo JAVNO DRAŽBO za ponovno prodajo premoženja stečajnega dolžnika: INDIP, Proizvodnja oblačil in dežnikov, d. d., Lendava, Industrijska ulica 2, Lendava - v stečaju. Premoženje stečajnega dolžnika se prodaja po delih, in sicer: 1. a) Poslovna stavba skupaj: 1.323,41 m2 - skladišče: 534,42 m2 - proizvodni del: 594,38. m* - pisarniški del: 194,61 m2 b) Zemljišče: zemljiškoknjižni vložek štev.: 2427, k. o. Lendava, parcelne številke: 732/1 in 732/4 s skupno površino 5.932 m2. Izklicna cena: 30.848.687 SIT. 2. Stroji in oprema: - stroji in oprema v uporabi in oprema zunaj uporabe, - tovorno vozilo Citroen, CV 25 furgon, 2500 cm3, - osebno vozilo Nissan maxima, 2960 cm3, - računalniška oprema, pisarniški stroji in oprema, proizvodno pohištvo, skladiščna oprema in pisarniško pohištvo. Izklicna cena: 17.399.000 SIT. 3. Trgovsko blago, gotovi izdelki in nedokončana proizvodnja. Izklicna cena: 3.125.500 SIT. B. Pogoji prodaje: 1. Na dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe ob pogoju, da plačajo varščino v višini 10 % izklicne cene na TR stečajnega dolžnika štev.: 02340-0014514590 pri NLB Divizija Pomurje. 2. Kupci morajo plačati kupnino najkasneje v 15 dneh od dneva sklenitve pogodbe. 3. Izročitev prodane stvari se opravi po popolnem plačilu kupnine. 4. Vse stroške v zvezi s pogodbo ter plačilo davka na dodano vrednost plača kupec. 5. Prodaja poteka po načelu videno - kupljeno. 6. Ogled je mogoč po predhodnem dogovoru po tel. 02 53 11 348. . 7. Javna dražba bo 19. avgusta 2002 ob 12. uri v razpravni dvorani štev. 12 Okrožnega sodišča Murska Sobota, Slomškova 21. NA VPRAŠANJE "ŠE?" BOSTE VZKLIKNILI varstroj ® Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d., Industrijska 4, 9220 Lendava OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO SAMOSTOJNI PROJEKTANT STROJNIH NAPRAV Od kandidatov pričakujemo: - Vil. stopnjo izobrazbe - univerzitetni diplomirani inženir strojništva - opravljen strokovni izpit - obvladovanje projektiranja z računalnikom - izkušnje s področja projektiranja strojnih naprav - aktivno znanje najmanj enega svetovnega tujega jezika (nemški, angleški) Ponudbe z dokazili pošljite v 15 dneh od objave na naslov: VARSTROJ, Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d. Lendava, Kadrovska služba, Industrijska 4, 9220 Lendava. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s 6-mesečnim poskusnim delom. Sadni sirupi Fructal. Mešajte jih z domišljijo. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 POGLEJ IN ODPOTUJ MMMM 29.900 17X, r ute M, 70, HZ 39.900 X, W X, r MN Stote, 7D, m, ImM NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN, d. o. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA GARANCIJE: PLAČILNE KARTICE, OSEBNI DOHODEK, POKOJNINA MS, Staneta Rozmana 16 Tel.: 02/ 524 16 30 U, Slovenska 27 Tel.: 01/ 425 20 75 VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. 44.900 144., m 50. K. «4MW 54.900 11., 10..2M., O4«a0MMW4Ml, n, HM., 63.900 X, K1«X. 7B.H. >»i»tz MU Klado Žabot Mura in KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ. Bojan Jakšlč. s. p., Gornja Bistrica 51, tel.: 57 88 200 ct.&.o-. “)K. Sadata TRGOVINA KZ DOM-OBRT 9000 M. Sobota, Gregorčičeva 9 Tel.: (02) 530 40 44 GSM: 041 504 999 E-mail: rhdoo@siol.net VSI DODATNI ELEMENTI ZA STREHE, OFIEMA ZA STROJNE OMETE IN GRADBENIKE, OPEKA POROTHERM VSE ZA STREHO! 158.900 ri0r»X«. atatato. MO. r. 10 MM. 44MMat>il)4*>ta 164.500 »4., V M 11 M0.4» 2M a «4 im» M 7-Omm* Pod krščanskim vplivom so dobili tudi ti par-kelni vlogo hudičev iz pekla, vendar pa kosmati kožuhi, goveji repi ter na govedo spominjajoče (doma, po ljudskem izročilu in domišljiji izdelane) maske največkrat nimajo prav veliko skupnega s skozi krščanstvo (predvsem pod vpliv renesančnega slikarstva) uveljavljeno podobo Satana ali peklenščkov. To je brez dvoma še zmeraj ljudska predstava o htonskih, demonskih bitjih, ki v tem sprevodu poznajo tudi svojo hierarhijo (»tari vrag in mladi vragi). Glede na to, da ponekod na Miklavžev večer še zmeraj obstajajo »miklavževi« sprevodi tudi brez svetnikovega lika, se pravi »vragi« ali »parklini« sami, pa je mogoče sklepati, da je lik sv. Miklavža tem sprevodom priključen pozneje ali pa so lik starega poganskega božanstva le »posvetili« s podobo blagohotnega, predvsem pridnim otrokom naklonjenega škofa (in svetnika). Veles (Volos) - bog živine in onostranstva Tudi (ob Muri še zmeraj živi) obhodi na večer sv. Lucije so ohranili svoj poganski in htonski značaj. To so beli, očitno »vampirski« ženski liki (vsaj ena med njimi je pogosto tudi pohabljenka), ki s svojo mrtvaško molčečnostjo vzbujajo srh in ki v noči med 12. in 13. decembrom (po starem koledarju v najdaljši zimski noči) strašijo po obmurskih vaseh. Očitno je, da' jim je lik svetnice Lucije z izdrti-mi očmi na pladnju priključen ''""l pozneje (saj sv. Lucija, ki si je ^SONČEK M. SOBOT*. 5to«wS» 52, «2/52141» TRIDOM TRIDOM, d. o. o. Robert Slana 031 290 226 VRATA VRATA DRSNA VRATA KRILNA VRATA POGON Z DALJINCEM HOVI d.o.o. ŽAGANJE. REZANJE IN VRTANJE BETONA TER HIDROIZOLACIJE ZIDOV. Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel. & faks: (02) 548 14 26. GSM: 041 772 426,041 733 940 VEDEŽEVALKA ZORA Pokličite najboljšo vedeževalko Odklanja vpliv črne magije in prekletstva Tel. 528 14 43, GSM: 031 828 675 Vedeževanje Zora, s. p., Pušča 91, 9000 M. Sobota Katerega pa? Bi jagodo ali malin«’ Pomarančo, limono, jabolko, višnjo, pingo? Morda nekaj novega: tropsko sadje ali gozdne sadeže? Hm. Težka odločitev. Vseh devet okusov Fructalovih sadnih sirupov je odličnih. So naravni, brez umetnih arom, barvil in konzervansov Fruct vam nudi le najboljše. Zagrabite! izdrla oči in jih na pladnju poslala (li še posebej v njene oči zaljubljenem115 sredozimskim časom, strašenjem y zimski čas, se (potem, ko so stare °?, iz svetišč na domača ognjišča pdne: ponovno rodi nebogljen sončni b°?^|ju„. I Jkpil k ’ do|Pčen čas 6 mes.; voz-KNknn 90riie: B; drugi pogoji: iSlŠkn ' KUHAR; OSNOVNO RA-; Ahbv. $ 2NAN.IF- Ha no no no- SKUPAJ 28 Pomurskemu društvu SLATI PROŠNJO; do 08.08.02; AMALIJA VEREŠ, S. P., CVETLIČARSTVO -VRTNARSTVO, BAKOVCI, RIBIŠKA 2, MURSKA SOBOTA ZDRAVSTVENI TEHNIK NEGA IN POMOČ NA DOMU; določen čas 2 mes.; 5 I. delovnih izkušenj; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE, PROŠNJE POSLATI do 08.08.02; AMALIJA VEREŠ, S. P., CVETLIČARSTVO - VRTNARSTVO, BAKOVCI, RIBIŠKA 2, MURSKA SOBOTA 2 RAČUNOVODKINJA V RAČUNOVODSKEM SERVISU; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - zahtevno, urejevalnik besedil - osnovno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ' VIŠJA ALI VISOKA EKOMONSKA IZOBRAZBA; SAMOSTOJNO OPRAVLJANJE DEL; do 02.08.02; IGOR IVAJNŠIČ, S. P., IVAJNŠIČ IGOR - DAVČNO SVETOVANJE, LEDAVSKO NASELJE 16, MUR- SKA SOBOTA . VARUH PREDŠOLSKIH OTROK POMOČNICA VZGOJITELJICE; določen čas 10 mes.; do 06.08.02; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI OTROŠKI VR-TEC GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI za boj proti raku, Murska Sobota ... VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROK VZGOJITELJICA; določen čas 10 mes.; do 06.08.02; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI OTROŠKI VRTEC, GORNJI PETROVCI 2, PETROVCI UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE ELEKTROINŽENIR; nedoločen čas; 6 mes. delovnih izkušenj; jeziki: angleški jezik - govorno in pisno, nemški jezik • govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: DRUGI POKLIC: ELEKTROINŽEN., ELEKTROTEHNIK DOBRO OBVLADANJE DELA Z MERILNIMI INSTRUMENTI; do 09.08.02; MILADIN PERIČ, S. P., EKOVIZ, P. P.72, CIRIL-METODOVA 50, MURSKA SOBOTA ... so namesto vencev in cvetja na grob pokojnih prispevali finančna sredstva: Center za socialno delo - TOM M. Sobota za pok. mamo Olge Germadnik iz M. Sobote; družina Vugrinec iz Lendave za pok. Feliksa Golenka iz Lendave; Staša in Boris Sapač iz M.Sobote za pok. mamo Milene Zobarič iz M. Sobote; učenci 6. a razreda OŠ Puconci za pok. razredničarko Ireno Sabo; Sindikat delavcev v zdravstveni negi SE M. Sobota za pok. očeta Simone Zr-im; Jasna Lovrenčič iz M. Sobote za pok. očeta Violete Celec iz M. Sobote; Bernarda Potokar iz Puconec za pok. Alojza Verbana iz Tropovec; stanovalci Sodne ulice iz M. Sobote za pok. Jožeta Goljevščka iz M. Sobote; Alenka Brulc Šiplič iz Tropovec za pok. Alojza Verbana iz Tropovec; Rozalija Pongrac iz Sodne ulice v M. Soboti za pok. Jožeta Goljevščka iz ' M. Sobote; Jože Verban iz Tropovec za pok. Alojza Verbana iz Tropovec; Metka in Damir Koprivec iz Tropovec za pok. Alojza Verbana iz Tropovec; družine Štesl, Lazar in Tornar iz Tropovec za pok. Alojza Verbana iz Tropovec; Olga in Štefan Kuhar iz I Vanče vasi za pok. Jožeta Goljevščka iz M. Sobote; Šarika Zadravec iz M. Sobote za pok. Jožeta Goljevščka iz M. Sobote; Bernarda Urh iz Koprivnika pri Boh. Bistrici za pok. Alojza Verbana iz Tropovec; Zlata Sukič iz M. Sobote za pok. Jožeta Goljevščka NAJBOLJŠIH SEDEM TUJIH SKLADB NA MURSKEM VALU: N S T S N M V 1. POOR MISGUIDED FOOL - Starsailor 2. NEVER TEAR US APART - Joe Cocker 3. SEI SOLO TU - Nek & Laura Pausini 4. SLOW BURN - David Bowie 5. KAVANNA - Neno Belan 6. STOP CRYING YOU HERT OUT - Oasis 7. OBJECTION (TANGO) Shakira PREDLOGI: LITTLE BY LITTLE - Supertramp TORERO - Chayanne LOLA - En Face LESTVICA SLOVENSKE ZADAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. MOJE SONCE - Bepop HOTEL MODRO NEBO - Kingston VSE ALI NIČ - Anja Rupe KO BIL SN ŠE MALI PIZDUN - MI2 . FONTANA ŽELJA - Pax . PESEK V OČI - Nuša Derenda .MOJA ZEMLJA-Regina PREDLOGI: POSLOVNI SEKRETAR SEKRETAR (RAČUNOVO-’ '3 DELA IN DRUG POSLOVNI ? D- 0 0., MARKI- DSKA, KNJ^ 'X '^SKA SOBOTA RRAVNEZAD^ ‘'K 5, ddovra ta,. nnvomo m Plsn0’ _ . „ %XUSeniDven ^as 12 mes-; 1L delo-W>ii' DRnrkl Upi’ kate9°riie: B; Nah G' P0KLIC: KUHAR' lXdXGGMEŠCaNJE porod- Slt;s'^go^03'm ' S jci ,Gostilna,gančani Casl2mes.; I ' B mes.; drugi ^^teo^otoen čas; voz- MJIGOVUUOnr. ZADEVE); določen čas 2 mes.; ------ " nj; jeziki: nemški jezik ■ govorno in pisno; vozniški izpit kategorije: B; drugi pogoji: ZAPO$LI SE LAHKO KANDIDAT Z DRUGO USTREZNO IZOB. Z ZNANJEM PRAVNIH ZADEV; MOŽNOST ZAPOSLIT. ZA NEDOL. ČAS; PO- n B; drogi po9W- \ ZAŽELEN w ' Ste/^BBTOJNOST PRI PROSTI; do 09. XlroX S. P., CWU-ME-XX/ SOBOT A X■XX't)ter' tas A mes.; drog' \ ZA RAZGOR: do \ 0.0., gornja Koliko Delavec lahko kadarkoli odpove I delovno razmerje, delodajalec pa le v I primerih, ki so določeni z zakonom, j Tako je varovan delavec kot šibkejša j stranka v pogodbenem delovnem / razmerju. Delodajalec pa največkrat odpusti delavca, ker postane presežek in je njegovo delo trajno nepotrebno ali zaradi izreka disciplinskega I ukrepa. j Pri prenehanju delovnega razme-I rja s presežnimi delavci delodajalec I zatrjuje, da je postalo delo kakega de-I lavca nepotrebno glede na potrebe irOresa sodišče načeloma delovnega procesa. Souisv^.. ni pristojno, da' bi ocenjevalo, ali so i razmere resnične, saj gre za delodajal- I - »i^nomske odločitve. 1 razmere resme,^, _ , čeve poslovno-ekonomske oi j To pa v praksi za delodajalca pomeni, I da lahko delavca zaradi navedenega I razloga kadarkoli postavi na cesto. i Delodajalci po tej metodi ne pose-niir, no neootrebnem, saj morajo DIPLOMIRANI EKONOMIST EK0N0MISTZA RAZISKOVANJE TRŽIŠČA; določen čas 3 mes.; 1 I. delovnih izkušenj; jeziki: nemški jezik - govorno in pisno; znanje programskih orodij: delo z bazami podatkov - osnovno, uporaba interneta - osnovno; drugi pogoji: MOŽNOST PODALJŠANJA ZAPOSLITVE; do 06.08.02; JOŽE PAVLINJEK, S. P., ČER., GORIČKA 150, MURSKA SOBOTA PROFESOR RAZREDNEGA POUKA UČITELJ RAZREDNEGA POUKA; nedoločen čas; do 06.08.02; OSNOVNA ŠOLA GORNJI PETROVCI, GORNJI PETROVCI 2. PETROVCI PROFESOR ŠPORTNE VZGOJE UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE; določen čas 12 mes.; 3 I. delovnih izkušenj; drugi pogoji: PEDAGOŠKI STROKOVNI IZPIT; do 02.08.02; SREDNJA ZDRAVSTVENA | ŠOLA RAKIČAN, UL. DR. VRBNJAKA 2, | MURSKA SOBOTA I •stane« odpoved? :u izplačati odprav- I sicer pred sodiščem zmagali, tožbo ie odvisna od viši- pogosto odsvetujejo. Zaradi razmeroma visokih sodnih stroškov se to ne splača. Z dobro stoječimi podjetji sindikati največkrat nimajo posebnih težav, saj, tudi če delavca nezakonito odpustijo ali mu ne izplačajo vsega, kar mu pripada, spoštujejo odločbo ' sodišča. Pogosto se poravnajo že pred izdajo sodbe. Pri tem je najpomembnejše, da delavec lahko izterja svojo terjatev v podjetjih z dobrim finančnim položajem. Povsem nasprotno pa je pri propadajočih podjetjih. V praksi pogosto ni primerov, ki bi bili že na prvi pogled jasni in bi se takoj vedelo, ali gre za nezakonitost ali ne. Resda jim uspe, kot kaže statistika, v več kot polovici primerov, vendar predvsem zato, ker gredo na sodišče predvsem takrat, ko obstaja možnost, da bodo tožbo tudi dobili. Milan Jeršei iz M. Sobote. Za boj proti raku je sredstva daroval Jože Gruškovnjak iz Ljubljane. Vsem darovalcem se za prispevke iskreno zahvaljujemo. Prispevke nakazujte na transakcijski račun pri NLB d.d. Divizija Pomurje Murska Sobota: 02340-0019232476. Naprošamo vse, ki se odločijo nakazati sredstva v korist boja proti raku, da pred nakazilom pokličejo na številko GSM: 031/438 - 342. I presežnemu delavcu izplačati odprav- | nino. Njena višina je v J. 1^.; -J ne delavčeve plače in števila let. Če delodajalec odpove delavcu službo, ga taka odpoved stane le v primeru tehnoloških presežkov in pri nezakonitem prenehanju delovnega razmerja. Pa še to le, če se delavec odloči poiskati pravico na sodišču. Delodajalec mora v tem primeru plačati pravne stroške, odškodnino in morebitno razliko med prejemki, ki jih je delavec dobival, in tistimi, ki bi jih moral ' dobivati. Posebna težava so sodni I stroški. Delavci namreč največkrat tožijo za majhne zneske, kot je izplačilo regresa za letni dopust. Prišteti pa je treba sodne takse, ki jih v vsakem primeru plača najprej delavec, kakor tudi druge stroške in tveganje, da bo delavec tožbo izgubil ali da bo delodajalec med tožbo finančno propadel. Zato sindikati delavcem, ki bi Pomursko društvo za boj proti raku, M. Sobota ■ OCEAN-Tabu ČE KDO Ml BO POVEDAL - Californija VROČE MIJE - Anika Horvat LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. ZVON ŽELJA - Ans. Toneta Rusa fantje 2. POLETNO HREPENENJE - Slovenskogoriški kvintet 3. SONCE, POLJUB MI DAJ - Navihanke 4. ŽALOSTNA DEKLICA - Hišni ansambel Jožovc 5. ŽIVLJENJE JE ROMAN - Zreška pomlad 6. RADOVNA - Alpski kvintet 7. ATA MAMA, DAJTA GNAR - Polka punce PREDLOGI. RADGONSKI KLOPOTEC - Vitezi celjski KADAR V SRCU SIJE SONCE - Rogaški odmev NE CUKAJ ME ZA KITKE - Unikat LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE: DOMAČA PLOŠČA 1. V VETRU MORJA - Jože Kovač - Uri 2. BABA MALO ME NJAJ (ROCK VERZIJA) - D’Kwaschen Retashy 3. ŽIVLJENJE JE KAgNEVAL - Halicanum 4. Z ROSO SI OPLAKNEM LICA - Hobby Brass Band 5. NAMESTO KOGA ROŽA CVETI - Dorina & Dejan 6. KURA IN KOKOT - Drago Jošar 7. DVE ZVEZDI - Blanka Keršič » PREDLOGI: TEBE SI ŽELIM - Nikola ZA ENO NOČ LJUBEZNI - Marina Huber ROŽA PORTOROŽA - Duo Andrej & Matej Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 8. avgusta 2002, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon št. 31 - glasujem za skladbo KUPON za Naslov pošiljatelja: NSTSNMV:..... 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: LESTVICA OBMURSKE ZABAVNE GLASBE »DOMAČA PLOŠČA' Ime in priimek ter naslov:. POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU M. SOBOTA, ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov In organizacij na račun pri Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 438 342 Besedilo: 32 ZADNJA STRAN 1. avgust 2002 Menjalniški tečaji za tolar Banke Slovenije 31. julija 2002 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 226,3505 227,0316 227,7127 Hrvaška HRK 191 1 30,5892 30,6812 30,7732 Madž. HUF 348 1 0,9286 0,9314 0,9342 Švica CHF 756 1 155,2366 155,7037 156,1708 V. Brit. GBP 826 1 359,6291 360,7112 361,7933 ZDA USD 840 1 230,1947 230,8874 231,5801 Razgledni stolp na Orehovskem Vrhu ... Zlata maša g. Franca Tementa Satoliška cerkev na območju Pomurja ima v tem letu no-vomašnika Roberta Bresta iz Beltinec, srebrnomašnika Jožeta Hozjana, župnika v Pečarovcih, in zlatomašnika Franca Tementa, župnika v Črenšovcih. V župniji Črenšovci so pripravili v nedeljo veličastno slavje, podobno novomašniškemu: s cvetjem okrašena cerkev, slavoloki ... pa tudi duhovna priprava (tridnevnica). Slavil je gospod Franc Tement, slavnostni pridigar pa je bil škof Jože Smej. Pozneje pa je bila pred cerkvijo pogostitev za vse. G. Franc Tement se je rodit pred 76 leti v župniji sv. Vid pri Ptuju in že v zgodnjih mladostnih letih je nosil v srcu željo, da bi postal duhovnik. Svoj cilj je dosegel 13. julija 1952. leta, ko je imel prvo mašo, torej je bil novoma-šnik. Potem je bil, nekaj mesecev duhovni pomočnik v kraju Sv. Vid, nato na Svetih Gorah; po odsluženem vojaškem roku je bil tri 2. avgust petek, ŠTEFKA 3. avgust, sobota, LIDIJA 4. avgust, nedelja. TAJDA 5. avgust, ponedeljek, MIRJAM 6. avgust, torek, LJUBO 7. avgust, sreda. KAJETAN 1. avgusta bo sonce vzšlo ob 5. uri in 44 minut, zašlo pa ob 20. uri in 32 minut. Dan bo tako že krajši od 15 ur. 1. avgusta ob 12. uri in 23 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. rem išče najugo^ nika za mletje Pr gramov pšenice. ' a?, dar. iskal b°/ spekel kruh iz1 X zSano.kajbopo^ bi lahko namenil m lje,kiizdneva^ s,upoddXadi