510
Listek.
Wie sie komite; doch denke dir nur die Tochter im Hause, Die mir der kuppelnde Dichter mit allem Bosen bekannt mecht.«
Kdo bi v tem »prijatelju« Goethejevem, ki tako nežno skrbi »fur die Tochter im Hause«, ne spoznal brž Prešernovega pisarja, boječega se balad in tragedij, češ:
»Da bi Kranjice strupa 'z njih ne pile, Ljubezni sladke, ki srce zapelje, Bi z Romejevo Juljo ne čutile.
Toda Goethe svojega prijatelja hitro potolaži; dekletom naj se namreč knjige sploh ne dajejo v roke, za dekleta je dovolj drugih opravil -- naj opravljajo klet, kuhinjo:
»Wunscht sie dann endlich zu lesen, so wahlt sie gcwisslich   ein Kochbuch, Deren Hunderte schon die cifrigen Pressen uns geben.«
Vkljub Gotzingerju in Viehoftu (Goethc's Gedichte, L, str. 369.) se ne morem sprijazniti z mislijo, da bi to bilo resno in pravo prepričanje Goethejevo in ne ironija; potemtakem se pa ta druga poslanica po glavni misli in ne po nje ironski smeri dodobra sklada s Prešernovo »Pisarijo«; vendar bi pričalo o neosnovani samovoljnosti, če bi hoteli samo spričo te splošne podobnosti dalje sklepati; opravičevati se da tako primerjanje le z ozirom  na začetne verze.
(Konec prih.)
Kopitarjeva knjižnica. Hvaležno delo bi bilo pregledati vse knjige Kopitarjeve, ki so prišle v ljubljansko liccalno knjižnico, pred vsem pa določiti natančno njih število, omeniti važnejša dela in iztiskc. Pred dražbo Kopitarjeve knjižnice je izšel na Dunaju poseben katalog njegovih knjig, ki je doslej neznan, vsaj nihče ga še ni omenil. Najbrže so njegovi iztiski jako redki; enega hrani arhiv »Slovenske Matice« v Ljubljani z napisom: »Verzeichniss der in der Ver-lassenschaft des Herrn Bartholm. Kopitar, k. k. wirklichen Hofrathes, crsten Custos der k. k. Hofbibliothck, k. k. Bucher-Censors, Rittcrs des konigl. preuss. Vcrdienst - Ordens und Mitgliedes mehrerer gelehrten Gesellschaften, gehorigen werthvollen Biicher und Handschriften, grosstentheils sprachwissenschaftlich, vorzuglich in allen slavisehen Sprachen, welche den                                        1845
Vormittags in den gewohnlichen Licitations-Stunden, und an den darauf fol-genden Tagen, in der Stadt Nr. 1100 (Biirgerspital), 1. Hof, 6. Stiege, im 3. Stock rechts, gegen baare Bezahlung offentlich versteigert werden.
Wien 1845. Zu haben a. kr. bei Jakob Bader in der Strobelgasse, und Math. Kuppitsch in der Augustinergasse.« — Knjižica obsega 51 str. in štev. knjig (nekatere v več iztiskih) 932 + 146. Poleg tega iztiska se nahaja v arhivu »Matice Slovenske« najbrže od prof. Marna popisan list, na katerem se med drugim bere: . . . »der gesammte Kopitarsche Biichervorrath betragt Nr. 932 »     146
1078 Werke 199 Duplicate
nur    979 Werke — mit Einschluss der Manuscripte.«
Listek.                                                          511
Vse te knjige so bile kupljene za 1400 gld. srebra po zaslugi Mih. Ka-stelca (Kopit. Spomenica str. 16.). — Poleg mnogih Kopitarjevih knjig, ki imajo njegove opombe, kakor n. pr.: iztisk Dobrovskega. Instit. ling. slav. dial. vet. so najvažnejši rokopisi, med temi bi zaslužila pozornost št. Q2Q. (v tisk. katalogu): »Ein Paquet mit Fragmenten, auf Schreibpapier und Pergament« Št. pj2: »Anlage zu einem slavisehen W6rterbuch auf cinzelnen Blattern. 12 Paqucte. Angelegt von Barth. Kopitar.« — Poslednji je najbrže oni staroslov. slovnik, katerega je Kopitar pripravljal skoro trideset let. Zaslužil bi gotovo, da ga kdo natančneje pregleda in prouči in o njem poroča. Najbrže bi se med temi in drugimi papirji našlo tudi kaj pisem.                                                  7. Kunšič.
Der Siiden. Drage volje smo dali na platnicah današnje številke prostor oglasu omenjenega novega lista ter mu iskreno želimo prav mnogo uspeha. Toda usojamo si podvomiti, ali bo dosegel svoj glavni namen, hoteč »razširjati poznanje naših razmer izven slovenske in hrvaške domovine«. Med našimi prijatelji takega poznanja pač ni treba razširjati, a našim ncprijatcljem tak skromen listič-polumesečnik, pa naj si izhaja v središču države, pač ne pride do živega. V ta namen bi trebalo uglednega dnevnika, in tu bi bolje kazalo si osvojiti staro firmo, to je kupiti kak starejši nemški list, ki že dalje časa izhaja in ima že svoje stalno občinstvo, nego pa ustanavljati novo glasilo, katero pri današnjih napetih razmerah že pri porodu ovirajo nešteti predsodki. Tu nasve-tovani načrt bi se seveda dal izvršiti le z obilnimi gmotnimi sredstvi.
»Hrvatska Matica« je razposlala poročilo o redoviti glavni skupščini dne 26. junija 1. 1898. Predsednik, vseučiliški profesor Tadej Smičiklas, je pozdravil navzočne upravičene članove in potem izrekel neke misli o smeri »Ma-tičinega« delovanja, posebno v izdajanju narodnih pesmi in gojitvi beletristike. Naposled je omenil one rodoljube, ki so se v prošlem letu spomnili »Matice« z darovi in volili; dr. Aleksander Vuščic, odvetnik v Križevcih, je ostavil »Matici« 6000 gld., dr. Janko Cakanic polovico vsega svojega imetka in mnogi drugi . . . Iz poročila tajnikovega smo posneli te-le podatke: Za leto 1898. se tiskajo te-le knjige: 5. zvezek Hoičevih slik iz občega zemljepisa, v katerem bode opisana edino Rusija; Ivana Rabra »Povest najnovejšega časa« (od leta 1815.—1875.); dra. Antona Lobmavra poljudna knjiga »Človek in njegovo zdravje«; prof. Milivoj Srepel je za tisk priredil in z vvodom spremil »Izbrana dela Antona Nemčiča«; dr. Ivan Gostiša je prevedel in z vvodom spremil manjši povesti Henrika Szienkiewicza. »Matica« kani izdati pripovest J an k a Lesko-varj a »Sence ljubavi«, Silvija Kranjčeviča »Izbrane pesmi«, na novo natisniti Jo s. E. Tomica pripovest »Zmaj od Bosne« in še eno ali dve drugi knjigi. — Tretji zvezek »Hrvatskih narodnih pesni« bode obsegal prvo knjigo, »m uhamedovskih nar. pesni« v redakciji prof. dr. Luke Marjanovida. V klasični biblioteki pa izda »Ks eno f on to v o kiropedijo« v prevodu prof. St. Senca in »Rimsko književnost in latinski jezik«, ki ju je po T. Hirtu in O. Weiseju priredil Milivoj  Srepel. —
Članov je imela »Hrv. Matica« 1. 1897. vsega vkupe 11.061. (464 manj nego 1. 1896.). To število je za hrvaški narod častno. Redovitih dohodkov je imela »Matica« 49,241 gld. 46 kr., med njimi podporo de ž el n e vlade v znesku 1200 gld. — Za knjige je izdala 29.808 gld. 36 kr., 12.042 gld. 68 kr. vložila v glavnico, 2000 gld. v zaklad za podporo hrv. književnikov, 1277 gld. 5 kr. v amortizacijski zaklad za »Matičino« hišo, preostanek je razpoloživ imetek.