TRGOVINA
ZA
RAČUNALNIŠKO
IN
BIRO
OPREMO
Kidričev trg 2
IIOLSK
Št. 13 (2276)* Leto XLIV • Novo mesto • četrtek, 1. aprila 1993 • Cena: 85 SIT
Stečaj Vidma je neizogiben
Po prenovi Vidma naj bi v tovarni delalo v različnih podjetjih 1.100 ljudi — Dr. Tajnikar: samo kapitalska preobrazba — Določili stečajni senat
KRŠKO — Podjetje Videm naj bi po predvidevanjih republiškega sklada za razvoj delovalo še naprej. Skladje sicer predlagal za podjetje stečaj, vendar naj bi le—ta potekal nadzorovano, kar pomeni neprekinjeno proizvodnjo papirja, ponoven zagon obrata Celuloze in začetek poslovanja novega podjetja Vzdrževanje. Po tem načrtu naj bi na koncu vseh ukrepov imelo delo 1.100 delavcev Vidma, se pravi 300 manj kot v sedanji tovarni.
Papirniška proizvodnja naj bi se po Papir bo prostore in stroje najel od t.i.
USPEŠNICA TUDI V METLIKI
METLIKA - V nedeljo, 4. aprila, bodo ob 19. uri v tukajšnjem kulturnem domu gostovali znani igralci iz ljubljanskega Cankarjevega doma Milena Zupančič, Polona Vetrih in Iztok Valič in sicer z uspešnico “Lc-ticija in Luštrek”. Vstopnice po 500 tolarjev so v predprodaji v Ljudski knjižnici, kupiti pa jih bo moč tudi uro pred predstavo. Vljudno vabljeni!
KRITIKA PRED SKUPŠČINO
KRŠKO - Predstavnik krških kmetov je na seji krške občinske skupščine izrazil nezadovoljstvo nad sedanjo kmetijsko politiko, ki jo vodi slovenska vlada. Ponovil je že znana stališča, ki se nanašajo tudi na napovedani vseslovenski protest kmetov, in pri tem prosil delegate, naj podpro kmečke zahteve.
teh napovedih nadaljevala v podjetju Videm Papir, ki bo zaposlovalo okrog 660 delavcev in katerega 100—odstoten lastnik bo Sklad. Vzporedni Videm
Delovno mesto z državno pomočjo
S sofinanciranjem novih delovnih mest lani v občini 107 zaposlitev
NOVO MESTO — V skladu z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti lahko naša podjetja oz. delodajalci dobijo državno denarno pomoč za izvajanje programov zaposlovanja. Najbolj poznana in iskana so nepovratna sredstva za odpiranje novih delovnih mest. V vsej Sloveniji je bilo lani odobrenih 11 tisoč vlog za sofinanciranje zaposlitev. Na ta način je v novomeški občini lani dobilo delo 107 brezposelnih ljudi. Delodajalci so lahko izbirali med brezposelnimi, ki so bili prijavljeni na zavodu najmanj tri mesece.
Na republiški natečaj se je iz novomeške občine prijavilo 91 delodajalcev. Ti so nameravali s sofinancersko pomoto, ki znaša 150 tisoč tolarjev za vsako delovno mesto, odpreti 218 novih delovnih mest. Sedem vlagateljev kasneje ni podpisalo pogodbe, pet pa jih je odstopilo od podpisane pogodbe in vrnilo prejeti denar. Trije vlagatelji so zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti v sodnem postopku.
Čeprav s podpisom pogodbe delodajalec, ki zaposluje nove delavce z delno državno pomočjo, pristane na to, da gre za trajno zaposlitev novega delavca, ni vedno tako.
starega podjetja Videm. Bolj vprašljiva je očitno še vedno proizvodnja celuloze, o kateri bo odločal verjetni najemnik VDI, ki verjetno računa tudi na pomoč države.
Damir Cibic in drugi ljudje, ki pojasnjujejo take načrte o krški tovarni, so preveliki optimisti, če njihove izjave primerjamo z besedami dr. Maksa Tajnikarja. Gospodarski minister je na izrednem zasedanju krške občinske skupščine 27. marca sicer izrazil pripravljenost pomagati Vidmu. Toda po njegovih besedah »nihče ne pove, od kod denar za Videm«. V celoti vseh drugih njegovih sobotnih izjav to pomeni, da vlada ne daje Vidmu nikakršne prednosti za dajanje finančne pomoči. Zlasti za celulozno proizvodnjo po njegovem ta trenutek v danih okoliščinah ni možnosti za donosno proizvodnjo. Stečaj je po Tajnikarjevih besedah neizogiben, vendar je pri tem pomembno, da stečaj ne
bo pomenil tehnološkega propada podjetja, ampak samo kapitalsko spremembo. V korist nadaljnji proizvodnji celuloze v Krškem je dr. Tajnikar napovedal ustanovitev konzorcija.
Ohranitev celulozne proizvodnje v Krškem sicer podpirajo poleg delavcev Slovenska ljudska stranka, krška vlada,
• Še zmeraj so aktualne tudi kadrovske teme v zvezi z Vidmom. V ponedeljek, ko je bil prvi narok za uvedbo stečajnega postopka za Videm, so na sodišču v Novem mestu med drugim sestavili stečajni senat. Njegov predsednik je Anton Panjan. V Videm sindikat še vedno ne pusti Rolfa Normana, ki ga bankiiji in menedžerji omenjajo vse manj v zvezi z bodočimi kadrovskimi kombinacijami. Po nekaterih ocenah so pohiteli s stečajem zato, da bi se na pritisk sindikata in javnosti znebili dobro plačanega švedskega poslovneža.
gozdarji in sindikat, kar je pokazala tudi razprava na sobotni krški skupščinski seji.
M. LUZAR
v ■*
IVU
V Revozu stekla serijska proizvodnja vozil Renault Clio
NOVO MESTO — V novomeškem Revozu je stekla serijska proizvodnja avtomobilov Renault Clio. Januarja so začeli s predserij^ sko proizvodnjo, februarja pa se je dnevna količina izdelanih vozil začela povečevat tako, kot je bilo vnaprej natančno določeno s terminskim planom projekta Clio. Renaultova direkcija za kakovost je Revozu dala soglasje za serijsko izdelavo vozil Clio, sestavljenih iz karoserij iz Renaultove tovarne v Flinsu, ki leži okoli 40 km od Pariza.
Dogodek jc za potek projekta Clio v Revozu izredno pomemben. Revozu je s sodelovanjem tehnološke službe Renaulta uspelo v predvidenem roku zadostiti zahtevam, ki so pogoj za prehod v serijsko proizvodnjo. Pri tem so seveda najpomembnejše zahteve, ki zadevajo kakovost. Gre za ocenjevanje kakovosti izdelave, s katerim v Renaultu ocenjujejo avtomobile, ki zapustijo tekoči trak. Za zeleno luč za serijsko proizvodnjoje potrebnih več kot 140 točk, novomeška vozila Clio iz predserije in začetne serije pa jih imajo v povprečju več kot 146.
Revoz torej' začenja serijsko proizvodnjo vozila Clio ob trenutni proizvodnjo 10 vozil na dan. Sedaj še sestavljajo Clio iz karoserij, ki pridejo iz Francije, že v drugi polovici aprila pa jih bodo začeli postopno nadomeščati z doma izdelanimi karoserijami.
na 2. strani:
•	Krka ambiciozno zastavila leto
na 3. strani:
•	Strategija, da bi se razjokal
na 4. strani:
•	Proračun le za polovico potreb
na 6. strani:
•	V Zabukovju zahteva Cerkev svoje
na 7. strani:
•	Temne ulice in prazne obljube
na 8. strani:
•	Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
na 10. strani:
•	Vietnamski sindrom v Posavju?
na 11. strani:
•	Če bo kaj hudega, pojdite v omaro
na 12. strani:
NA ZIMSKEM POLOŽAJU - Del bojne enote iz novomeške vojašnice, ki bo sredi aprila zaključila vojaško usposabljanje druge faze. je te dni na taborjenju na Gačah, kjer vladajo prave zimske razmere, sajje ponekod še pol metra snega. V torek so se vojaki urili v napadu z letalsko podporo. Na sliki vojaki Marjan Slapničar iz Malega Gabra pri Trebnjem, Danijel Žveplan iz Brodnic pri Rimskih Toplicah in Franc Za/tl iz Laškega, del posadke netrzajnega topa vodnika Miroslava Miljana, ki je tudi pri streljanju v republiškem merilu dosegla vrhunske rezultate. (Foto: T. Jakše)
DANES DVE PRVOAPRILSKI
Danes je L april, lažnivcev dan, in na strani Dolenjskega lista sta se vrinili dve prvoaprilski šali. Kdor odkrije vsaj eno, nsg to na dopisnici sporoči našemu uredništvu, s tem pa se bo uvrstil na žrebanje, ki bo srečnežu prineslo 5.000 tolarjev nagrade. Dopisnice z oznako »prvoaprilska laž« morajo biti v uredništvu do vključno ponedeljka, 5. aprila.
KRŠKO — Statistična slika krškega gospodarstva za leto 1992 kaže porazno stanje v gospodarskih podjetjih v sevniški, krški in brežiški občini. Tako ocenjuje krška podružnica Službe družbenega knjigovodstva stanje kot kritično. Medtem ko sta sevniško in krško gospodarstvo lani, statistično gledano, že potonila, se brežiško s težavo še drži nad vodo. Imelo je za 0,7 odst večje prihodke kot odhodke.
Za življenje gre
Leto 1992, ob koncu katerega so v gospodarstvu Posavja odhodki presegali prihodke povprečno za dobrih 7 odst., ni zaustavilo padanja fizičnega obsega industrijske proizvodnje. Lani je gos-
podarstvo še vedno čutilo izpad trga v nekdanji Jugoslaviji, poleg tega pa je bilo prisiljeno manj proizvajati tudi iz tega razloga, ker seje zmanjšalo povpraševanje v državah nekdanjega SEV-a in tudi v Sloveniji. Posavska prodaja na tuje, gledana v primerjavi, je v letu 1992 predstavljala samo še 2 odstotka izvoza slovenskega gospodarstva.
Ob pičlih prihodkih je zmanjkovalo denarja za bodoča vlaganja, in tako so posavska gospodarska podjetja obračunala za lansko leto borih 380 milijonov tolaijev akumulacije. Zaskrbljujoča je ugotovitev SDK, da akumulacija skoraj izginja iz obračunov podjetij. Nekatere številke o tej statistični postavki govore o popolnem zlomu družbenih podjetij, kajti 82 odst. posavske akumulacije so obračunala zasebna
HALO-ALO PIZZ
® (068) 24-415 ZARADI VAS
Petdesetletnica pomembne bitke v Jelenovem Žlebu
Dušan Švara-Dule: Še je vredna proučevanja
RIBNICA — V soboto dopoldan je bila v dvorani TVD Partizan v Ribnici osrednja slovesnost ob 50 obletnici bitke v Jelenovem Žlebu, kjer so partizani dosegli pomembno zmago nad italijanskim okupatorjem. Obletnico te zgodovinsko pomembne bitke, po kateri so Ribničani do pred treh let imeli 26. marca občinski praznik, so letos obeležili že med tednom s številnimi kulturnimi in drugimi prireditvami.
Ob pestrem kulturnem sporedu, ki so ga pripravili učenci ribniške glasbene šole, osnovnošolska dramska skupina in Parizanski pevski zbor iz Ljubljane, je številne nekdanje Jtorce in udeležence bitke v Jelenovem Žlebu ter druge prisotne na osrednji slovesnosti najprej pozdravil ribniški župan Franc Mihelič. V svojem nagovoru je poudaril pomen sodelovanja, ki je pripomoglo k zmagi slovenske partizanske vojske nad številčno mnogo močnejšim sovražnikom. O taktičnem pomenu bitke in zmage je spregovoril komandant bataljona Dušan Švara-Dule, kije med drugim dejal, da je nekdanja jugoslovanska armada to zmago kot vse ostale bitke slovenske vojske potiskala v obrobje. Izrazil je prepričanje, da bodo ob ponovnem organiziranju slovenske vojske bitko v Jelenovem Žlebu v naših vojaških šolah še proučevali in analizirali.
Ob tej priložnosti so položili venec na spomenik padlim v Jelenovem Žlebu in podelili plakete Jelenov Žleb. Udeležencem bitke je plakete izročil predsednik občinske organizacije Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Ribnica, Jože Levstik.
M. L.-S.
INTERMARC
IMPORT — EXP0RT d.o.o. Trgovina na debelo in drobno tel./fax. (068) 24-663 Zagrebška cesta 21 Novo mesto — Slovenija
Najceneje v mesecu aprilu:
BCS 622 diesel BCS 22 benz./petr. voziček za BCS BCS 602 BCS 603
5.700	DEM 4.600 DEM
500 DEM
2.700	DEM 3.000 DEM
Na zalogi rezervni deli ter motorji za BCS.
V ceni je vračunan PD.
Krška podružnica Službe družbenega knjigovodstva ocenjuje lanski gospodarski rezultat Posavja kot kritičen — V krških podjetjih dosežek najslabši
podjetja.
Pomanjkanje denaija kažejo tudi žiro računi. V povprečju je imelo lapi žiro račun blokiran nad 5 dni kar 59 godpo-darskih podjetij. Največje likvidnostne težave je imelo krško gospodarstvo, saj je prek 9 desetin decembrskega blokiranega zneska odpadlo nanj.
L. M.
A
hiscotrha
kosou ljram|
Sornjr iflrtjpoljr
petek, 2.4.
NA “CICIDANU" KAR 2000 OTROK -Novo mesto minuli četrtek v novomeški
pol dolgem programu so malošolarje in učena Pan, lutkarji ljubljanskega lutkovnega gledališča Blažka Miiller, mladi pa so dvorano zapustili za>
Otroška revija Ciciban je skupaj z Zvezo prijateljev mladine občine športni dvorani pripravila prvi Cicidan na Dolenjskem. V uro in učence prvih in dingih razredov navdušili člani ansambla Peter
Blažka Miiller, mladi ni materiala, mnogi mea
njimi pa še bogate nagrade, tradicionalna, prav bi bilo, da bi jo videli
m ustvarjalci revij Ciciban in PIL. Program je povezovala dvorano zapustili zadovoljni, saj so prejeli kar precej uporabnega propagandnega • nagrade. Organizatorji so se dogovorih, da bo prireditev postala tudi v katerem od drugih večjih dolenjskih mest. (Foto: J. Pavlin).
Do konca tedna bo spremenljivo aprilsko vreme z občasnimi popoldanskimi plohami.
Posavje je na tleh
Kar v celem Posavju je družbeno gospodarstvo doživelo zlom, zlasti sevniški in krški industrijski bazen beležita popoln propad. V posavskem gospodarstvu ni rasti, proizvodnja je zablokirana, razpadel je finančni tok, s tem pa tudi nabavni in prodajni trg. Posavski izvoz znaša samo še dva odstotka slovenskega. V porastu so nezaposlenost, izguba in plačilna nesposobnost. Ti rezultati so preslabi, da bi lahko vzbujali optimizem za v bodoče. Posavskega gospodarstva brez učinkovite in hitre pomoči države ne bo moč rešiti. Med tremi posavskimi občinami je glede gospodarstva nekaj na boljšem kot ostali dve le brežiška.
Zaradi vsega tega so najbrž Posavci stavili na turizem. Eni so za uresničitev turističnih zamisli že pljunili v roke, drugi so e polni pogumnih načrtov. Z vsem tem si bo Posavje verjetno spet popravilo pred slovenskimi očmi gospodarsko sliko in celostno podobo in napolnilo lasten proračun. Ali bo postalo nekaldna turistična Meka, žal ni odvisno samo od Posavcev. Krškega polja niso skazili domačini, v Savo spušča črnino, sintetične smole in dntgo nesnago lepo število Slovencev, ki se nikoli niso bili v Krškem ali še nižje na ozemlju svoje države. Zato bi ljudstvu ob spodnjem toku Save pripadalo nekaj vseslovenske pomoči, da bi ugnalo čmo statistiko o svojem gospodarskem zlomu.
M. LUZAR
Krka ambiciozno zastavila leto Premalo
vladne podpore
NOVO MESTO — Novomeška tovarna zdravil Krka načrtuje, da bo letos prodala za 200 milijonov ameriških dolarjev zdravil, farmacevtskih surovin, zelenih zdravil in veterinarskih proizvodov, od tega tri četrtine na zunanjih trgih. Krkini hčeri Kozmetika in Zdravilišča bosta s svojim prometom k temu dodali še približno 40 milijonov dolarjev. Ambiciozni načrti Krke niso narejeni na pamet, ampak imajo osnovo v Krkinih dosedanjih dosežkih in prizadevanjih.
Krka ne računa kar tako. Tuje prisotna že dvajset let in po kakovosti sodi med tri najboljše od sto farmacevtskih to-
Načrtuje prodajo v vrednosti 240 milijonov dolaijev — Za dosego ciljev novi programi, vlaganja v posodobitev proizvodnje, razšiijena predstavniška mreža
Svojo surovinsko proizvodnjo namerava Krka še naprej prodajati v razvitem delu sveta, v ZDA, na Japonskem in v zahodni Evropi. Da bi ohranila raven svetovne kakovosti, je že v preteklih letih veliko vlagala, letos pa v modernizacijo bazične proizvodnje in povečanje kapacitet vlaga še 15 milijonov mark. Načrtuje še druga vlaganja. Z dvema milijonoma mark bo dokončan objekt za predklinične raziskave, ki bo najmodernejši v tem delu Evrope. Letos gre v gradnjo raziskovalno razvojni center, ki bo skupaj vreden 25 milijonov mark, gradili pa ga bodo v dveh fazah. S petimi milijoni tfl&rk bodo zaokrožili in modernizirali proizvodnjo v prostorih nekdanje Iskre v Bršljinu za program zelenih zdravil, ki je vse bolj uspešen. Nekaj vlaganj bo deležna tudi prav tako vse uspešnejša vitaminsko-mineralna proizvodnja v Ljutomeru. Največja letošnja naložba v slovenskem turizmu je tudi Krkina, 10 milijonov mark v zdraviliški dom v Dolenjskih Toplicah.
Krka je danes s svojimi proizvodi, med katerimi jih je več kot pol rezultat lastnega razvoja, slaba polovica pa licenčnih, prisotna v 56 državah vsega sveta. Največji in najpomembnejši zunanji trgi ob majhnem domačem pa ostajajo trgi držav srednje in vzhodne Evrope. Krkin generalni direktor mag. Miloš Kovačič je tudi na četrtkovi tiskovni konferenci ponovno poudaril, da tu vidijo svoje možnosti, saj na tem prostoru živi 430 milijonov ljudi, ki za zdravila porabijo petkrat manj denaija od zahodne Evrope s 340 milijoni prebivalcev. Kljub velikim spremembam na teh trgih, ki so zahtevale veliko dodatnega angažiranja, je Krka tudi na njihov račun — prav tako pa tudi po zaslugi poslovanja z dobrimi tremi četrtinami lastnega kapitala — lani uspešno prebrodila skoraj popolno izgubo nekdanjega jugoslovanskega trga in poslovala dobro.
Na trge srednje in vzhodne Evrope
Revozovo lakirnico bodo morali porušiti
Odločba o odstranitvi največje črne gradnje v Sloveniji
NOVO MESTO - Največja črna gradnja v Sloveniji, nova Revozova lakirnica v Novem mestu, ni dobila obratovalnega dovoljenja. In ne samo to: republiški inšpektor je izdal odločbo o odstranitvi objekta velikih razsežnosti, ki so ga zgradili brez gradbenega dovoljenja, se pravi na črno. Že na začetku gradnje je medobčinski inšpektor izdal odločbo o ustavitvi nadaljnje gradnje, vendar tega investitor in izvajalci del niso spoštovali. Investitor, se pravi Revoz, ima po odločbi republiškega inšpektoija pol leta časa, da sam odstrani na črno zgrajeni objekt, sicer bo prišlo do izvršbe po tretji osebi, se pravi do rušenja. Iz dobro obveščenih krogov je slišati, da za tako odločitvijo stojijo najvišji vladni krogi, predvsem minister za varsto okolja in urejanje prostora Miha Jazbinšek, ki se je za trdno odločil, da bo vlada na tem področju enkrat za zmeraj naredila red. Jazbinšek je že pred časom v zvezi z Revozovo lakirnico izjavil, da so Francozi postavili uto za pudlja, vanjo pa hočejo spraviti buldoga.
vam, ki poslujejo v tem delu sveta. Za ta tržišča je — celo bolj od zahodnih far-
• V Krki se seveda pripravljajo tudi na lastninjenje, ki pa bo zaradi velike vrednosti — Krka je ocenjena, da je vredna okrog 320 milijonov mark — težavno. Radi bi namreč, da bi bilo čimveč delnic v rokah Krkinih delavcev, njihovih sorodnikov in znancev, Dolenjcev in vseh Slovencev. Bogatih tujih gospodarjev, ki bi (radi) prišli v Novo mesto in Krko spremenili po svoji podobi, pa se otepa. Upravičeno pričakujejo, da jim bo država v tem pritegnila.
macevtskih gigantov — zanimiva tudi zaradi širokega proizvodnega asorti-mana. Tega letos še razširja s proizvodnjo otroškega mleka, v kar gredo skupaj s Pomurko, z infuzijskimi raztopinami, ki jih je Slovenija doslej dobivala iz Srbije, s programom diagnostike za domačo rabo in z oftalmološkimi proizvodi.
Za uresničitev zastavljenih načrtov Krka širi svojo mrežo. Je lastnica ali solastnica devetih podjetij v tujini in ima 12 predstavništev od Londona do Vladivostoka. V njih dela 65 delavcev iz Slovenije in domačinov, konec leta pa jih bo že 80. Za to delo jih v Krki posebej usposabljajo.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Pomlad za Vino Brežice?
Ekskluzivna prodaja in proizvodnja Schvveppsovih pijač — Na svečanosti tudi predsednik M. Kučan
vico do ekskluzivne prodaje in proizvodnje Schweppsovih pijač na slovenskem tržišču.
Kot je ob svečani priložnosti, ki se je je udeležil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan, dejal direktor Recer, sc brežiška polnilnica uvršča med 10 najboljših Schweppsovih obratov. Vino Brežice ima lastno sirupamo ter brezalkoholni polnilnici za stekleno in plastično embalažo. Ravno visoka kakovost in sodobna tehnološka oprema sta prispevali k sodelovanju med podjetjema, ki ima že več kot dvajsetletne korenine v nekdanji Slovinovi licenci.
Vino si želi s pomočjo Schvveppsa predvsem izboljšati in utrditi svojo prodajno mrežo in proizvodnjo. V podjetju
LJUBLJANA —- Prejšnji torek so brežiški kulturniki in podjetniki prinesli pomlad pred ljubljanski magistrat. »Brežiška pomlad«, turistična predstavitev občine v Ljubljani, je dala poseben okvir večernemu poslovnemu dogodku, ko sta Karl Recer, direktor Vina Brežice, in Bernard Wiliams iz Londonskega podjetja Schweppcs International Ltd. podpisala koncesijsko pogodbo o dolgoročnem sodelovanju med podjetjema. Vino Brežice je z njo dobilo pra-
VELIK KORAK ZA VINO — Pogodbo o dolgoročnem sodelovanju med Vinom in Schvveppsom sta podpisala direktorja Karl Recer in Bernard Wiiiams. (Foto: B. D.-G.)
Maribor buri javno tajno pismo
Poteza Antona Rousa
MARIBOR — »Slutim, daje za preprečitev socialne eksplozije v Mariboru nujno sprejeti konkretne učinkovite ukrepe,« je zapisal v svojem tajnem pismu, ki gaje naslovil na predsednika dr. Janeza Drnovška in nekatere najodgovornejše ministre v slovenski vladi, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Maribor — Anton Rous. Njegovo strogo zaupno pismo, polno »črnih slutenj«, ki ga je poslal v vednost tudi predsedniku Republike Slovenije Milanu Kučanu in šefu Varnostno-informativne službe magistru Janezu Siršetu, pa je na »čudežen način« prišlo v javnost, še predno so ga vsi naslovniki prejeli v roke in utegnili prebrati. Od takrat naprej je v središču pozornosti.
Najbolj so, kakor kaže, zaskrbljeni zaposleni v Metalni, Elektro-kovini, Tovarni tirnih vozil in toplotne tehnike TVT, Tovarni avtomobilov T AM in Mariborski tekstilni tovarni MTT, saj je Rous republiškemu vodstvu zaupal, da bodo po njegovi oceni v omenjenih največjih mariborskih podjetjih še
letos prisiljeni odpustiti dodatnih 4 do 5 tisoč delavcev, čeprav je število brezposelnih v Mariborski regiji naraslo že na preko 27 tisoč delavcev.
Precej užaljenosti je tajno pismo Antona Rousa povzročilo tudi v Kreditni banki v Mariboru, saj je to bando predsednik občinske vlade republiškemu vodstvu »zatožil«, da ni sposobna spremljati izvozno atraktivne proizvodnje, kaj šele, da bi se vključila v finančno spremljanje prestrukturiranja mariborskega gospodarstva in proizvodnje. Razumljivo je, da so bančniki na to tako reagirali in odgovornost zvalili na agencijo za sanacijo bank, ki še ni uvedla sanacijskega postopka za Kreditno banko Maribor.
Anton Rous je republiškemu vodstvu tudi namignil, da zaradi brezperspektivnega položaja iz podjetij bežijo tudi vodilni managerji. To je ilustriral s primerom 2200-članskega kolektiva TVT, ki gaje v kratkem času zapustila domala celotna vodilna ekipa.
Naravnost ogorčeni pa so nad Rousovim pismom nekateri sindikati, saj je v njem republiškemu vodstvu tudi prišepnil, da so napete razmere v Mariboru tudi posledica »agresivne nepomirljivosti območnih svobodnih sindikatov v Mariboru oziroma predsednice Metke Roksandič v zvezi s sprejemom Zakona o zamrznitvi plač, in to preko sredstev javnega obveščanja«. Sindikalni aktivisti sc sprašujejo, ali bi bilo stanje v Mariboru res boljše, če bi bili Svobodni sindikati bolj pomirljivi, novinarji pa bolj tiho, in o težavah ter problemih prvi ne bi govorili, drugi pa o njih ne bi pisali. Konec koncev, pravijo sindikalisti, so časi, ko seje o težavah »pomirljivo molčalo« že bili, kam pa so pripeljali — pa se vidi!
TOMAŽ KŠELA
• Brežiška pomlad sicer ni imela velikega odmeva, je pa eden redkih poskusov, da bi se občina celovito predstavila. Pred mestno hišo so imeli mimoidoči Ljubljančani vse od poldneva kaj početi. Lahko so si ogledali lutkovno predstavo in ples folkloristov iz Artič ter prisluhnili kapelski godbi, pišeškemu oktetu, artiškemu dekliškemu nonetu, citrarki, pesnici Dragici Dani in ansamblu Tonija Hervola. Spregovorila sta tudi predsednika izvršnih svetov obeh občin. Na stojnicah ob prireditvenem prostoru so delavci Vina Brežice točili zastonj vino nove blagovne znamke Hubert. Lončar je prodajal lonce, sadjarke sadje, podjetje Agrariacvet-jje pa rože po reklamnih cenah. Terme Čatež so delile prospekte in nasvete, podjetje AFP je ponujalo Adidasove izdelke, k obisku pa je vabil tudi Posavski muzej iz Brežic.
upajo, da bo nova poslovna poteza prinesla pomlad tudi v njihovo podjetje, ki seje znašlo v hudih težavah. Z novo mejo in razmerami na jugu je namreč izgubilo kar 80 odst. svojih nekdanjih tržišč.
B.D.-G.
Odbor Območne gospodarske zbornice o rezultatih
SEMIČ — Odbor Območne gospodarske zbornice Novo mesto se je v ponedeljek sestal v semiški Iskri. Osrednja tema pogovora so bili rezultati poslovanja gospodarstva Dolenjske in Bele krajine v letu 1992 in aktualne gospodarske razmere.
Te niso pretirano spodbudne, lahko pa bi bile še slabše. Na srečo je bilo dolenjsko in belokranjsko gospodarstvo že pred slovensko osamosvojitvijo močno izvozno usmerjeno, s preusmeritvijo v izvoz pa je nadomestilo tudi večji del izpada nekdanjega jugoslovanskega trga. Lani je prodajo na tuje povečalo še za dobro tretjino. Kljub temu so se industrijska proizvodnja, prodaja in zaposlenost zmanjšale.
Da bi zaustavili to zmanjševanje, bi bilo treba pridobiti še nove trge. V ta namen bo treba v Sloveniji po mnenju dolenjskih gospodarstvenikov še marsikaj narediti. Predvsem pogrešajo hitrejše sklepanje meddržavnih sporazumov o gospodarskem sodelovanju, ki bi jim utrli pot. Pogrešajo večjo vladno podporo izvoznikom in kot nujno omenjajo tesnejše sodelovanje gospodarstva in države pri nastopanju na tujih trgih. V j>ogoltni državi pa vidijo nevarnost za tista podjetja, ki še poslujejo razmeroma uspešno. Javna poraba sedaj jemlje skoraj polovico družbenega proizvoda, apetiti pa se še večajo. Gospodarstveniki so prepričani, da bi se morala gospodarska zbornica pogajati z vlado in parlamentom o manjšem obremenjevanju gospodarstva.
Beseda je seveda nanesla tudi na lastninjenje. Dolenjski in belokranjski gospodarstveniki se zavzemajo predvsem za notranji odkup podjetij. V ta namen naj bi tudi popravili zakon in popust od 25 odst. povečali na 50 odst.
REVIZIJA ZA SUMLJIVE
NOVO MESTO - Po uveljavitvi zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij je SDK naložena zahtevna naloga, da opravi revizijo v podjetjih, za katera obstajan utemeljen sum, da je pri lastninskem preoblikovanju prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Rok za vložitev zahtevka je 5. april, SDK pa bo moral pričeti revizijski postopek v prijavljenih primerih do 5. maja. SDK bo opravila pravni, finančni in računovodski pregled postopkov in vse dokumentacije in na tej osnovi izstavila poročilo, ki ga bo dobilo podjetje, agencija za razvoj, družbeni pravobranilec samoupravljanja in vlagatelj zahteve za revizijo. V novomeški podružnici SDK pričakujejo nekaj revizij, pričakujejo pa, da bo manj prijav kot v ostalih regijah.
VAROVANJE OBRTNE CONE V BOŠTANJU
BOŠTANJ - Vodnogospodarski inštitut iz Ljubljane je izdelal strokovne podlage za lokacijsko dokumentacijo za obrežni zid na desnem bregu Save in obrežni nasip na levem bregu Mirne za zavarovanje pred visokimi vodami v območju boštanjske obrtne cone in naselja ob Mirni. Ob katastrofalni poplavi leta 1990 je bila voda kar za okrog 80 cm višje od doslej izmerjene gladine. Krajani so izrazili bojazen, ker ni denarja za naložbo, vredno 27 milijonov tolarjev. Z deli naj bi začeli konec maja letos.

«£' %
VAS ŠENTJUR NA POLJU NI VEČ OGROŽENA - Tako zagotavljajo delavci novomeškega Vodnogospodarskega podjetja (VGP), ki so od novembra lani do zdaj vgradili že okrog 15.000 kubikov kamenja in sipine na več kot 450 m levega brega Save; 226 m brežine do hidroelektrarne Vrhovo, kije ob preusmeritvi toka reke Save povzročila spodjedanje brežine in ogrozila vas Šentjur, bo zavaroval celjski Nivo. Novomeščani so sprva načrtovali, da bodo dela končali do 1. maja, zdaj pa kaže, da bodo še okrog 7000 m3 materiala vgradili dva tedna prej. Vodja vodnogospodarskega sektorja pri VGP, inž. Stane Pavlin, je te dni poudaril, da so že delali strokovno bolj zahtevne projekte, da pa je po jakosti zavarovanje pred Savo tod največje. Naložba bo veljala 46 milijonov tolarjev. (Foto: P. Perc)
naša anketa
Izkoriščani potrošniki?
Tržno gospodarstvo in konkurenca sta prinesla k nam velike spremembe. V trgovinah nas vabi bogata ponudba najrazličnejšega blaga, domačega in uvoženega, ponujajo pa nam ga tudi po domovih. Na vsa-kenrkoraku nas spremljajo reklame. Trgovci so v glavnem prijazni, da nam je včasih kar nerodno, saj smo bili dolgo navajeni mrkih in zdolgočasenih obrazov. Vabijo nas, podobno pa tudi proizvajalci, z najrazličnejšimi akcijskimi prodajami, nagradnimi akcijami, popusti. Trgovine nam odpirajo tudi v večernih urah pa v soboto popoldne in ob nedeljah. Kupljeno nam dostavijo na dom, četudi ne gre za večje nakupe. To smo še nedavno lahko gledali le v tujih filmih. Je Slovenija torej postala raj za potrošnike? Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, je nedavno v intervjuju za Dolenjski list dejala, da se bomo morali tudi pri nas zavedeti, da ima vsakdo na trgu svojo vlogo. To pomeni, da hoče potrošnik dobiti čim več za čim manj denarja, prodajalec pa hoče čim več zaslužiti. To dvoje ne gre ravno skupaj. Najrazličnejše pasti na trgu prežijo na potrošnika, kije premalo obveščen in osveščen in z luknjo v žepu nemalokrat lahek plan predvsem raznih prevarantov in zaslužkarjev. Da bomo bolj zaščiteni, potrošniki predvsem potrebujemo več znanja, poznavanja svojih pravic in samoorganiziranost. Zveza potrošnikov je nastala prav iz teh razlogov, a svoje bo moral zase narediti tudi vsak sam.
MARIJA CUGEU, upokojenka iz Trebnjega: »Potrošniki pri nas nismo zaščiteni in še tistih pravic, kijih imamo, v glavnem ne poznamo. Nasploh bi bilo treba narediti po trgovinah temeljitejšo kontrolo, tako cen kot kvalitete izdelkov. Ljudje se kot potrošniki v novem tržnem sistemu še ne znajdemo najbolje in marsikdaj ne vemo, kaj lahko zahtevamo od prodajalca in proizvajal-
MARJAN HORŽEN, upokojeni dipl. agronom iz Skopic: »Po mojem za potrošnike ni poskrbljeno, saj nas lahko vsi izkoriščajo, država, trgovci in preprodajalci.
Zadnje čase je na policah trgovin veliko podtaknjenega blaga. Kupna moč našega potrošnika je slaba, zato kupi tisto, kar je poceni. In kam se lahko pritoži? Lahko obvesti inšpekcijo, a ta ne dela ali pa ne najde napake. Služba, ki bi morala bdeti nad tem, je skratka zelo neučinkovita.«
DARINKA STARIČ, kmetica z Gornjega Brezovega: »Mislim, da pri nas potrošniki nismo najbolje zaščiteni. Prepričana sem, da bi bile tudi cene kmetijskih pridelkov oz. hrane nižje, če ne bi bilo toliko posrednikov. Zaščito potrošnika razumem namreč tudi tako, da ne gre le za dobro, ampak tudi cenejše blago. Zdi se mi, da so sevniške trgovine med najdražjimi, zato ni čudno, da precej Sevničanov hodi nakupovat drugam.«
JOŽE VESELIČ, direktor PE Oskrba v KZ Krka, Novo mesto: »Ob vse večji konkurenci se trgovci prilagajamo kupcem na vseh mogočih področjih, od cen, izbire in odnosa do kupca do delovnega časa, nagrad itd. Konkurenčnost je izboljšala ponudbo in kupec je sedaj gotovo v boljšem položaju kot včasih. Trgovci pa si delamo veliko škodo z neurejenim in neusklajenim delovnim časom. Mislim, da se bliža tudi čas različnih trgovin za rajo in gospodo.«
ERIKA SIMONIČ, zobotehnica iz Črnomlja: »Potrošniki sploh nismo zaščiteni. Veliko izdelkov na policah trgovin je slabe kakovosti, trgovci pa kupcev ne znajo niti prav postreči. Neprijazni so, opravičilo jim gre težko z jezika. Neredko se zgodi, da kruha sploh ne zavijejo ali pa ga v tako majhen papir, da ni vreden omembe. Cene niso napisane na vseh artiklih. Knjige pritožb pa so v glavnem izginile iz trgovin.«
FRANC ZEPUHAR, upokojenec s Sel pri Jugorju: »Potrošniki smo premalo seznanjeni s svojimi pravicami. Marsikdaj sploh ne vem, kje bi lahko kot potrošnik uveljavljal svoje pravice, na koga bi se obrnil. Drži, da so nam na voljo inšpektorji, a menim, da to ni dovolj. Ustanoviti bi morali potrošniške svete, ki so včasih že bili. Sedaj bi morali bolj zaživeti. Dela bi imeli zagotovo dovolj.«
HINKO URŠIČ iz Krškega: »Obstaja Zveza potrošnikov Slovenije, a ta ustanova ni tisto, kar naj bi bila. To naj bi bil servis za občane ali neke vrste inšpekcija. Za tako delovanje bi bil potreben denar, tega pa ni. K zaščiti pravic potrošnikov sodijo pritožne knjige. Te bodo učinkovite samo pod pogojem, da jih dostavljajo svetu potrošnikov. Zdaj pritožna knjiga samo trka na vest trgovca.«
DUŠICA DELAČ, zaposlena na občini Kočevje: »Potrošnik je zelo slabo zaščiten. Pravic ima sicer kar precej, vendar pa zanje ne ve. Mislim, da je narobe, da Zveza potrošnikov ne pošilja več brošur z informacijami, kje in na koga naj se potrošniki obrnejo. Na to bi morali opozarjati tudi mediji. Ker ljudje ne vedo za pravice, je isto, kot bi jih ne imeli. Le od morale prodajalcev je odvisno, ali bodo izkoristili njihovo nevednost ali ne.«
ALOJZ BOJC, projektant v ribniškem Riku: »Potrošniki ne vedo za svoje pravice in so zato nezaščiteni. Svet za zaščito potrošnika bi moral v vsak dom posredovati brošuro, iz katere bi ljudje lahko zvedeli, na koga se obrniti in kako ukrepati v konkretni situaciji. Prav bi bilo, da bi vsak vedel za inštitut, na katerega bi se lahko obrnil po verodostojno informacijo, za katero bi ta inštitut tudi stal, če bi prišlo do spora.«
Strategija, da bi se razjokal!
Minister dr. Jože Osterc o kmetijstvu — Kmetje ob vsakodnevnih težavah ne zaupajo niti v dobro strategijo — Odbor SKD: ustanovili kmečko gibanje_
BREŽICE — »Vse lo o strategiji razvoja v kmetijstvu je dr. Osterc krasno povedal, razjokal bi se človek. Toda kmetje poslušamo take razlage že od leta 1948. Če bi se stranka SKD zares močno postavila za kmetijstvo, bi se že kaj rešilo,« je uvodno razlago kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca komentiral predsednik brežiškega odbora SLS Darko Jelčič. Bilo je preteklo sredo zvečer na okrogli mizi o kmetijstvu in zadružništvu, ki jo je pripravil občinski odbor SKD. Taje k sodelovanju povabil tudi kmete in ustanovil kmečko gibanje v okviru svoje stranke.
PRIZADETI LE MALI REJCI?
SEVNICA - Na petkovi izredni seji sevniškega izvršnega sveta so sprejeli več sklepov o ne dovolj premišljeni kmetijski politiki v Sloveniji ob najnovejši zapori meje za meso in za mleko. Kot je povedala direktorica sevniške M-KZ Andreja Jamšek je zaradi tega ukrepa pri Ljubljanskih mlekarnah za 30 odstotkov preveč mleka in za toliko so morali s tem ponedeljkom zmanjšati dobavo oz. odvzem mleka tudi na območju sevniške občine. Pri sevniški zadrugi so razmišljali, da bi začasno zmanjšali odvzem mleka pri rejcih z eno do dvema kravama, s čimer bi zmanjšali odvzem mleka za okrog 15 odstotkov. Kakovost mleka naj bi bila prvo merilo odvzema. Kmetijski referent Ivan Kelhar je postavil vprašanje, kako bi s pomočjo denarja občinskega proračuna sofinancirali najmanj rentabilne mlečne proge, ki bodo najbolj prizadete.
MEŠKE TRŽNICE
Ta tržni ponedeljek so jajca stala 12 tolarjev, jabolka 60, krompir kifeljčar 100, med 350, propolis 150, radič 100, krhlji 200, česen 400, čebulček 200, merica regrata 100, šopek teloha 50, prekajeni sir 600, sirček 300, ocvirki 400, fižol 250, koleraba 100, orehi 660 do 700, šopek nageljnov 40 tolarjev. Pri Sadju in zelenjavi je solata veljala 214 tolarjev, banane 126, pomaranče 60, limone 99, kivi 121, paradižnik 265, čebula 55, cvetača 250, hren 475, korenje 129, jabolka 42 tolarjev. Deladini je ponujal česen po 400 tolarjev, pomaranče po 70 (vreča 5 kg že za 320), mandarine 130, banane 120, 3.kilogramskp vrečo kivija 300, solata 160, korenček 100, radič 250, fižol 160, suhe slive 250 in čebulo po 65 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE — Na sobotnem rednem tedenskem sejmu so prodajalci ponujali tokrat le 139 nad tri mesece starih in 9 starejših prašičev. Prvih so prodali 76 po 300 do 320, drugih pa 5 po 160 do 200 tolarjev kilogram žive teže.
Prisotni so priznali dr. Ostercu strokovnost v zastavljeni strategiji razvoja, ki jo je nadaljeval tudi minister mag. Jože Protner in bi jo čimprej moral sprejeti parlament. Toda očitno je bilo, daje strategija zelo daleč od konkretnih težav, s katerimi se srečujejo kmetje. Poleg tega je med njimi zelo malo zaupanja v dolgoročne koncepte. »Mali kmet se ne more sam pojavljati na trgu. Zanj je najprimernejše združevanje na klasičnih zadružnih osnovah, kjer je aktiven in enakopraven udeleženec pridelave, predelave in prodaje,« je dejal dr. Osterc.
Kot je pozneje pokazala razprava,
Oživljanje vasi
Nekoč FAO program, da-
nes C
prograi
RPOV
Kmetijski nasveti
Elektrika pase najceneje
Že vrabci čivkajo na strehah, da v tržnem gospodarstvu zmagujejo tisti, ki ob ceni, ki jo trg priznava, proizvajajo ali pridelujejo z najmanjšimi stroški. lo še kako velja tudi za živinorejo, našo daleč najpomembnejšo kmetijsko panogo, kjer je mogoče s pravilnim pašnokosnim načinom rabe travinja dosegati malone čudeže. Z aprilom prihaja čas paše, najboljšega in najcenejšega načina prehrane živine, zlasti goveda, in zadnji čas je, da se rejci pripravijo nanjo.
Za pašno kosno rabo mora biti pašnik oz. travnik ograjen in razdeljen v čredinke. V koliko, pašnika, roglavitr
to je odvisno od velikosti črede,
....intenzivnosti gnojenja, konfiguracije zemljišča ipd.
Poglavitno pravilo pravi, da je najprimernejša višina ruše za pašo od 10 do 18 cm, izjema je le začetek paše, ko naj bo mlada trava visoka šele 5 do 7 cm. S kroženjem pašnih živali po posameznih čredinkah je treba popasti ves pašnik tako, da ujamemo najprimernejši čas. Za naše razmere in povprečne velikosti črede na kmetijah sc je izkazalo, da je najbolje pašnik razdeliti na kakih 10 do 18 čredink, v katerih se čreda zadržuje 2 do 5 dni.
Za uspešno in vhrno pašo je odločilna ograja. Najboljša ograja je, kot pravi kmečka pamet, dobra paša, vendar je bolj zanesljiva trdna ograja in tok v električni napeljavi. V naših razmerah se električni pastir kot stalni tega, ali sc ob govedu ,
živali. Nosilni koli naj bodo akacijevi, hrastovi ali kostanjevi, dolgi
najbolj obnese električni pastir kot stalna ograja z 2 do 4 žicami, odvisno od tega, ali sc ob govedu pase tudi drobnica in mlade
Si .................
do 170 cm in debeli 12 do 15 cm, medsebojno pa oddaljeni približno 8 m. Žica naj bo pocinkana, nikakor pa bodeča.
Črcdinski pašnik potrebuje več nege kot običajen. Gnojenje z organskimi gnojili je potrebno opraviti že jeseni, z gnojem, gnojevko ali gnojnico pognojeno crcdinko pa spomladi najprej pokositi. Pašna živina, ki naj se pase vsaj 8 ur na dan, mora biti deležna tudi skrbnejšega zdravstvenega nadzora, saj je na pašniku izpostavljena večjim prebavnim motnjam in zajcdalccm kot v hlevu.
Inž. M. L.
kmete najbolj bolijo odkupne cena, uvažanje kmetijskih pridelkov po dum-pinških cenah in slabo poslovanje zadrug, ki so zasnovane še po jugoslovanskem zakonu. Darko Jelčič se ni strinjal
TREBNJE - Dve leti je že, odkar je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo pobudo, da se tudi v Sloveniji lotimo projekta celovitega razvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), Takrat so na ministrstvu izbrali 14 projektov, med njimi sta bila dva iz trebanjske občine. Danes pa teče v Sloveniji že skoraj 50 takšnih projektov, namenjenih oživljanju vasi. Prejšnji teden so v Trebnje prišli ljudje iz različnih občin s svojimi izkušnjami in dilemami, s katerimi se srečujejo pri celostnem razvoju njihovega podeželja.
Teobald Belec, vladni svetovalec, je poudaril, daje ta projekt novost za Slovenijo, zato je potrebno začetne izkušnje izmenjavati. Ljudi, ki so zagnani in bi radi delali na tem projektu, je veliko, čeprav strokovnjakov za to delo primanjkuje. Predsednik trebanjskega IS Jože Rebolj je v imenu gostiteljev srečanja dejal, da njihovo občino tvori 16 krajevnih skupnosti, v glavnem pa je to podeželje, zato je projekt celostnega razvoja vasi še kako pomemben za njihovo občino. V občini je sicer glavna panoga industrija, vendar je takoj za njo kmetijstvo. Dejal je še, daje pred leti v trebanjski občini tekel FAO program, kije bil dokaj podoben celostnemu urejanju podeželja in obnovi vasi, vendar je na žalost zamrl.
Predstavniki več kot 15 občin Slovenije so zatem poslušali predavanje inženirja krajinske arhitekture Izidorja Habjaniča o povezovanju sestankov oz. o motiviranju ljudi za delo pri projektu; inž. arh. Janja Kokolj - Prošek pa je spregovorila o vlogi ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo pri celostnem urejanju podeželja. Teobald Belec je menil, da bi se morali pri tem delu povezati tudi z drugimi ministrstvi kot so ministrstvo za malo obrt, ministrstvo za turizem, ministrstvo za planiranje. Na koncu so Trebanjci, ki so med tistimi v Sloveniji, ki so pri celostnem urejanju podeželja in obnovi vasi prišli najdlje, predstavili Knežjo vas z Malo vasjo.
J. D.
Danes naj pove, kakšen bo jutri
Težave prašičerejcev
KRŠKO — Pri Gradišarjevih na Štritu imajo za dve legli mladih pujskov. V aprilu se bo čreda, ki med drugim šteje 22 plemenskih svinj in krepkega merjasca, pomnožila z novim zarodom. Ker bi na kmetiji radi še povečali število prašičev, dograjujejo svinjake. »Že pred leti smo hoteli delati hlev za svinje. Toda takrat svinjereja ni bila v časteh in vse službe so pospeševale govedorejo in proizvodnjo mleka. Tako smo tudi mi nekako morali graditi goveji hlev. Časi pa so spremenili in danes takratni zagovorniki govedoreje svetujejo, naj se ukvarjamo s svinjami,« opozarja Ida Gradišar na precej nagle spremembe vetra v kmetijski politiki. Še dobro, da so Gradišarjevi pred leti opremili samo polovico prostorov za govedi in da so v drugi polovici naredili svinjake.
Čeprav se v ustanovah za pospeševanje kmetovanja ubadajo z mislijo, kaj je dobičkonosno in modno za slovenske ljubitelje mesnin, kmetijska politika kmetom ne pomaga prav veliko. Dosti lažje bi delali, če bi bilo danes jasno, kaj bo jutri. Ker
Ida Gradišar
ni čisto tako, Gradišarjeva sporoča, komur v Sloveniji pač gre tako sporočilo, naslednje; »Kmet bi pričakoval ugodnejše kredite in predvsem jasne razmere, v katerih se lahko predvidi dogajanje. To so razmere, v katerih lahko vsaj malo načrtuje. Danes niso take.«
Na Gradišarjevi majhni prašičji farmi, kjer rastejo pujski od rojstva do svojih 12 kilogramov, bo velikost črede vsaj deloma odvisna od količine krme, ki bo zrasla na štrit-ski domači in najeti zemlji. Zdaj pripravijo Gradišarjevi sami koruzno silažo, vendar bi radi v bodoče vso krmo za prašiče pridelali na svoji zemlji.
M. LUZAR
z dr. Ostercem, da na veletržnici v Rudniku prekupčujejo s pretihotapljenim sadjem. »Mislim, da nobene stvari ne moreš kar tako na črno uvoziti, sploh pa ne več tisoč ton sadja. 2000 ton uvoženih breskev je skoraj pogubilo domačo proizvodnjo tega sadja. Ta uvoz ni na črno, ampak gaje nekdo požegnal!« je bil oster, saj je tudi sam v zadružno hla-
• Ker so bili kmetje zaradi brezobzirne reakcije Ljubljanskih mlekarn ta večer še posebej razjarjeni in nestrpni zaradi plačilne nesposobnosti domače zadruge, trkanje na zadružno moralo ni bilo preveč uspešno. Kmetje so od ministra, kije v Brežice prišel po strankarski liniji, očitno pričakovali preveč. Napovedal je sicer bodoče popravke odkupnih cen mleka in uvedbo zaščite pred nizkimi cenami uvoženega mesa, a v isti sapi podvomil, da bodo spremembe velike in dovolj učinkovite. Vlada bi namreč za tako dobro zaščito domačega kmetijstva, kot ga imajo naši sosedje, potrebovala kar polovico državnega proračuna.
dilnico oddal 20 ton jabolk, pa še do danes ni dobil niti tolarja plačila.
Minister Osterc veliko stavi na moralno odgovornost kmetov in na njihovo potrpežljivost. Veijame, da se da v kmetijstvu veliko stvari izboljšati tudi s prepričevanjem kmetov. Pri tem je za primer navedel kakovost mleka, ki je zelo slaba tudi zaradi nemarnosti kmetov. »Če bi mlekarne vodil upravni odbor kmetov,« je še dejal, »potem ne bi prišlo do ukinjanja zbiralnic mleka brez vednosti kmetov, kot seje zgodilo v teh dneh.«
B. DUŠIČ-GORNIK
32. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA
kmetijska, gozdarska mehanizacija • široka potrošnja • avtomobili
KRANJ, 2. - 9. 4. '93
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja; mag. Julij Nemanič
Boj s pršico
Kaj moramo upoštevati, da bomo učinkoviti
(Nadaljevanje)
Ker zaradi zamudnosti pregleda ni mogoče s pregledom očes ugotoviti potrebe po škropljenju proti pršici (akarinozi), določamo to na osnovi napada v preteklem letu, upoštevajoč, ali smo proti koncu sezone škropili proti pršici.
Namesto žvcpleno-apnene brozge je primerno uporabiti močljivo žveplo v 3-odst. koncentraciji, ki tudi deluje na plesen (oidij), vendar dobro le pod pogojem, daje temperatura nad 15°C. Odločilno je, da škropimo o pravem času, to se pravi, ko so očesa tako napeta, daje viden že kak zeleni vršiček. Boljše je delno zažgati tisti vršiček, kije najmočnejši, kot pa škropiti prezgodaj. Potrebno je ločeno škropiti različne sorte, odvisno od časa odganjanja. Učinek je bistveno odvisen tudi od natančnosti izvedbe. Zato zavrzite stare obrabljene šobe! Šoba mora imeti izvrtino do 1 mm, le tedaj bomo dobili zaželene drobne kapljice ob majhnem pritisku in porabili manjšo količino škropiva.
Pršico lahko zatiramo tudi nekoliko pozneje, ko so poganjki veliki od 2 do 5 cm. Če je hujši napad, škropimo s tiodanom v koncentraciji 0,2%, ali uporabimo žveplo v prahu v količini 20 kg/ha. Za dobro delovanje žvepla sta potrebna toplota in vsaj en dan brezvetrja. Uporaba folidol olja (v konc. 0,75%) je upravičena kvečjemu v primeru zelo hudega napada pršice v preteklem letu, kakor tudi, če zemljemerka redno dela škodo in je videti večje število jajčec rdeče sad-
ne pršice. Manj strupeni pripravek je oleodiazinon v 1-odstotni koncentraciji. Uporabiti ga kaže, če je redno več škode od zemljemerke in jajčastih rilčkaijev. Najmanj sta strupena pripravka belo olje ali modro olje; uporabljamo ju v koncentraciji 2—3%. Samo za zatiranje zemljemerke je učinkovit tudi Ba-cillus thuringiensis v količini 1 kg/ha. Pripravka na tej osnovi sta thuricide baturad in baetospein, na 100 1 škropiva damo še 1 kg sladkorja.
Dobro je, če vemo, ali je večji nastavek rdeče sadne pršice. Sedaj je možno že s prostimi očmi zanesljivo pa s povečevalnim steklom) opaziti pod očesi drobna rdeča jajčeca. Pregledati je potrebno vsaj 50 rozg od 5 do 8 očesa, vzetih na različnih krajih parcele. Pomembnejša škoda lahko nastane le, če je na oko ugotovljeno več kakor 6 jajčec ali če je več kot 50% očes obdanih z jajčeci. Primerna sta pripravka nissorun v koncentraciji 0,55% in apolto v konc. 0,04%. Uporabimo jih v trenutku, ko se začnejo izlegati pršice. Ker je možna prisotnost tudi koprivne pršice, le-to pa lahko zatiramo šele nekoliko pozneje kot rdečo, je bolje, da ne škropimo in se odločimo za redno invtemeljito opazovanje vinograda. Škropimo pa šele potem, ko že ugotovimo prisotnost in obseg napada škodljivca. Takrat uporabimo pinoron ali neoron v konc. 0,2%.
Paziti moramo, da bomo v primeru deževnega vremena in velike okužbe starega lesa s črno pegavost-jo škropjli pravočasno. Prvi rok je, ko so poganjki veliki 2—5 cm, ponovimo pa čez 10 dni. Primerna pripravka sta mikal (prvič v konc. 0,6%, drugič 0,4%) in dithane M-45 (v konc. 0,25%).
Inž. JOŽE MAUEVIČ
Vzreja teleta z mlekom in krmili
Načela najboljše in najcenejše oskrbe — Kaj ponuja TMK iz Novega mesta
Prvi teden po telitvi imenujemo kolostralno obdobje, ko tele pije le mlezivo, zelo bogato s hranljivimi snovmi in zaščitnimi telesi. Tele naj čimprej po rojstvu dobi manjšo količino mleziva, ker je sluznica za ta zaščitna telesa prepustna le 36 ur. Mlezivo naj pije tele večkrat v manjših količinah, še bolje je, če sesa.
Po 5 do 7 dneh postane mleko nor- boljšega sena in močne krme. Ustrezna
malno, tele naj ga dobi vsaj 2 do 3-krat na dan 2 do 31. V drugem tednu starosti je treba izbrati način vzreje glede na spol, pasmo in zdravje teleta ter namen reje. Najobičajnejši način vzreje je pri nas še vedno s polnomastnim mlekom do 8. tedna starosti; vzreje z mlečnimi nadomestki je manj, izbira med njima pa je odvisna od cene mleka. Treba je upoštevati, da porabi tele okrog 10 1 mleka za kilogram prirasta.
Do tretjega tedna starosti je mleko za tele glavna hrana. Vsa prebava teče v si-riščniku, šele v tretjem tednu starosti se začne prebavni sistem prav počasi prilagajati rastlinski krmi. Najbolj pomembno za zdravje in uspešno rast je postopno prehajanje na drugačen obrok. Med tretjim in osmim tednom starosti naj dobi tele 6 do 7 litrov mleka na dan v več obrokih. V tretjem tednu začnemo dodajati manjše količine naj-
močna krma lahko po tretjem tednu starosti daje veliko večino hranilnih snovi, pripomore k boljšemu izkoristku hranljivih snovi v mleku in močno vpliva na razvoj predžclodcev. Tele naj zato dobi močno krmo vsaj v četrtem tednu starosti! Najbolj ustrezna močna krma za teleta je Tl.-ST (starter). To je krmna mešanica, ki vsebuje biološko visokov-redne hranilne snovi in je prilagojena potrebam telet v tem obdobju. Namesto TL-ST je mogoče uporabiti tudi drugo krmo, kije na voljo: mleta žita, beljakovinska krmila (sojine in druge oljne tropine, ribja in mesna moka, mleko v prahu), razni otrobi (vendar v majhnih količinah, ker delujejo odvajalno), kar je potrebno dopolniti še z rudninskimi snovmi in vitamini.
Vsega tega rejci nimajo doma, zato je manjkajoča krmila najbolje dokupiti v obliki dopolnilne mešanice. Tovarna nočnih krmil v Novem mestu pripravlja za teleta v tem obdobju dopolnilno mešanico TL-D. Krmno mešanico TL-D je potrebno dobro zmešati z mletimi žiti v razmerju 40:60. Tako mešanico krmimo teletom od 3. do 12. tedna starosti. Za teleta od 12. do 16. tedna pa mešamo TL-D z mletimi žiti v razmerju 30:70.
Pri vzreji telet nikakor ne smemo pozabiti na dobro pitno vodo, posebno še, ko zaužijejo že več močne krme. Zreja teleta s polnomastnim mlekom, ustreznim močnim krmilom ob kvalitetnem senu omogoča postopno odstavljanje. Količine mleka teletu v starosti 8 do 12 tednov počasi zmanjšujemo. Nenadna odstavitev je za teleta hud stres, ki ima velik negativen vpliv na zdravje, posebno če istočasno menja tudi hlev.
Inž. SILVA BEVC (Nadaljevanje sledi)
| HELENA MRZUKAR
gospodinjski kotiček
Ribe ne le v postu (1)
SVOBODA GIBANJA — 32. mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije (A Ipe A dria — Svoboda gibanja 1993) bi minil brez opaznejšega prispevka Dolenjcev, Posavcev in Belokranjcev, ako ne bi bilo na tem območju nekaterih znanih zdravilišč, podjetnih turističnih društev in zasebnikov. Mednje spada gotovo mladi predsednik TD Poljanska dolina ob Kolpi, Martin Lindič (na posnetku pred stojnico društva), kije popestril predsta vitev ponudbe »belokranjske Švice« tudi z nastopom ansambla Tonija Verderberja in na zadnji dan enotedenskega sejma v soboto še folklore iz Starega trga. Od Dolenjcev je prijetno presenetila trebanjska Vita. (Foto: P. Perc)
Že pogled v statistiko nam pove, da Slovenci pojemo kaj malo rib, le 1,5 kg na osebo letno. Japonci jih použijejo kar 60-krat več. Kakovost rib je odvisna od načina ulova in od ravnanja z njimi v prvih urah ulova. Najbolj so poškodbam izpostavljene ribe, ki so ujete v mrežo. Zelo pomembno je, da je riba pravilno in pravočasno ohlajena, saj je potem dlje časa odporna proti bakterijam.
Meso sveže ribe je na otip čvrsto in prožno m prijetno dišeče. Luske so nepoškodovane in se svetijo, oči so bistre, izbočene, škrge pa rdeče. Ribji fileji ne smejo biti niti suhi niti obdani s tekočino. Riba, ki je kemično obdelana zaradi obstojnosti, se nenaravno sveti in na otip je spolzka. Steki ali fileji so obstojni krajši čas, ker meso brez kože hitreje napadejo bakterije.
Svežo ribo je potrebno po ulovu ali nakupu kolikor je mogoče hitro predelati ali konzervirati. Obstojnost ribe je odvisna od vrste in kakovosti, ta pa se ohrani samo pri temperaturi 0° C. Celim
ribam je potrebno pred zamrzovanjem odstraniti drobovje, ker jim želodčni encimi kvarijo meso. Nato jih tesno zavijemo v prozorno folijo in termostat uravnamo na najnižjo temperaturo, ker sc sicer ustvarijo veliki ledeni kristali, ki slabo vplivajo na strukturo in okus mesa. Za daljši čas zamrznemo le ribe s čvrstim in nemastnim mesom.
Pred kuhanjem damo globoko zamrznjene ribe čez noč v hladilnik in jih pustimo, da sc počasi odtalijo. Fileje pa lahko cvremo ali pečemo zamrznjene. Kako odstranimo kožo s filejev? Trdo in temno kožo odstranimo z zelo ostrim in prožnim nožem. File položimo s kožo navzdol ter ga s krpo primemo za ožji konec in režemo med kožo in mesom proč od sebe. File položimo med dve plasti prozorne folije in rahlo potolčemo. Nato na strani, kjer je bila koža, naredimo nekaj kratkih vzporednih zarez. Za poširanje ali dušenje lahko fileje zložimo v različne oblike. Če jih zvijamo ali prepogibamo, jih lahko še dodatno nadevamo.
1
IZ NKŠIH OBČIN
ifflM
IZ NKŠIH OBČIN
Največ železa
Uspela spomladanska akcija odvoza kosovnih odpadkov — Največ doslej
NOVO MESTO — Novomeška Komunala vsako spomlad in jesen organizira odvoz kosovnih odpadkov, in to povsod tam, kjer imajo tudi sicer urejen reden odvoz odpadkov. Prvi letošnji odvoz kosovnih odpadkov so organizirali od 22. do 26 marca. Čeprav je ta spomladanska akcija uradno že končana, so komunalci pripravljeni priti na klic in zamudnikom odpeljati večje količine teh odpadkov.
Letošnja spomladanska akcija je bila tako uspešna, da je presenetila še ko-munalce. Ljudje so, kot so bili obveščeni, na običajnih odjemnih mestih pripravili kosovne odpadke, komunalci pa so za to priložnost osnovali pet dodatnih ekip, ki so te odpadke pobirale in odvažale; na voljo so imeli tri specialna vozila, tovornjak z avtodvigalom in navaden tovornjak. Ljudje so ob tem pripravili tudi 17 avtomobilskih školjk in komunalci so tudi te, čeprav ne gre za gospodinjske odpadke, naložili in odpeljali. »Toliko odpadkov, kot smo jih odpeljali v tej akciji, v tako kratkem času nismo še nikoli,« je povedal Slavko Janežič. »To pripisujemo v prvi vrsti večji naravovarstveni zavesti naših občanov, poleg tega pa hočejo ljudje, ki plačujejo odvoz smeti, to tudi izkoristiti.« Vsekakor bi v nasprotnem primeru veliko teh odpadkov končalo ob potokih, po gozdovih in drugod v naravi. Gre pa kar za 476 kubikov odpadkov ali za 75 ton, ob rednem odvozu pa odpeljejo 50 do 60 ton odpadkov na mesec. Daleč največ, celih 56 ton, seje ob tej akciji nabralo železa. Poleg večjih odpadkov so odpeljali tudi precej manjših kosovnih odpadkov, ki se jih je nabralo za četrtino skupnega volumna. ______________________A. B.
KAR USPEŠEN POBOT
NOVO MESTO - Novomeška podružnica SDK vsak mesec opravi obvezen pobot med pravnimi osebami, ki prijavijo medsebojne obveznosti oz. terjatve. Za zadnji pobot je prijavilo 152 pravnih oseb za 1.421 milijonov tolarjev obveznosti. Pobotanih je bilo 253 milijonov tolarjev oz. 17,8 odst. prijavljenih obveznosti. Najboljši rezultat je bil na področju zavarovalništva, 44,2-odst. in gospodarstva 19,3-odst., na področju negospodarstva pa le 5,8-odstotcn. Novomeška podružnica je bila boljša od slovenskega povprečja s 13,2-odstotno uspešnostjo pobota obveznosti.
DEŽURNE TRGOVINE
•	V soboto, 3.aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 7. do 19. ure: M-KZ Krka, Blagovnicav Žabji vasi
od 8. do 19. ure: trgovina Gros, Ra-govska 17
od 7. do 20. ure: market Saša, K Roku 33, Novo mesto od 7. do 14.30: mini market Maja, Bučna vas
od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 7. do 19. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 14. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 16. ure: mini market Pero, ' Stopiče
. od 8. do 20. ure: Perko, market v Šentpetru
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
•	Dolenjske Toplice: od 7. do 17. ure: Mercator-Standard, Prodajalna Rog
•	Žužemberk: od 7. do 17. ure: Mercator—KZ Krka, Samopostrežba
•	Straža: od 7. do 17. ure: Dolenjka, Market
V nedeljo, 4. aprila, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: M-Standard, Pogača, Glavni trg 3
od 8. do 11. ure: trgovina Gros, Ra-govska 17
od 8. do 13. ure: market Saša, K Roku 33, Novo mesto od 8. do 11. ure: mini market Maja, Bučna vas
od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas
od 8. do 12. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice
od 7.30 do 11. ure: mini market Pri kostanju, Prečna
od 8. do 12. ure: mini market Pero, Stopiče
od 8. do 12. ure: Perko, market v Šentpetru
Proračun le za polovico potreb
Letošnji proračun novomeške občine znaša 1,68 milijarde tolarjev — Podpora kmetijstvu in podjetništvu — Za investicije 292 ter 667 milijonov iz državne blagajne
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je na četrtkovi seji sprejela zaključni račun občinskega proračuna za leto 1992 in letošnji proračun, ki je v celoti za 27 odstotkov večji od lanskega. To je še vedno manj, kot se bo povečal državni proračun.
SENTJERNEJCANIV GOSTEH NA RAKI
RAKA - Pod naslovom “Igramo in pojemo sosedom” bosta v soboto,
3.	aprila, ob 19. uri na Raki v gosteh Pihalni orkester Iskra in Šentjemejski oktet.
Proračun novomeške občine je lani znašal nekaj več kot 1,3 milijarde tolarjev. Dovoljena poraba je bila manjša, saj je skupaj s finančno izravnavo za novomeško občino znašala dobro milijardo tolarjev, razliko pa so predstavljali izredni prihodki in zadolžitev proračuna. V prihodkih je štet tudi denar od prodaje občinskih obveznic. Lani sojih prodali za 329,469 milijona tolarjev. Od tega je bilo 144,4 milijona tolarjev porabljenih za cestni, 100 milijonov za komunalni in dobrih 71 milijonov to-laijev za telekomunikacijski program.
Veliko dela v šentjemejski
V
župniji
Obnove cerkva — Nazaj nekdanje župnišče
ŠENTJERNEJ — Za letos šentjer-nejski župnik g. Trpin načrtuje več del pri obnovi cerkva v tej veliki župniji. Tako že tečejo zaključna dela pri temeljiti obnovi cerkve v Šmarju, nadaljevali bodo dela pri čiščenju in ureditvi ostankov cerkvice sv. Jedrti na Trdinovem vrhu. Na zvoniku farne cerkve sv. Jerneja je treba zamenjati kritino, na obnovo čakata cerkev sv. Tomaža v Gorenji Stari vasi pa zvonik cerkve sv. Jurija v Orehovici. Temeljite obnove je potrebna cerkev sv. Sigismunda v Polhovici.
Pred dnevi je šentjemejski župnijski urad dobil nazaj nacionalizirano nekdanje župnišče s pripadajočim zemljiščem. V stavbi naj bi še ostali sedanji uporabniki, to sta vodstvi Hipota in Re-zistorjev ter kuhinja in menza Kmetijske zadruge, na zemljišču ob sedanjem župnišču pa naj bi slej ko prej zraslo novo župnijsko središče z veroučnimi učilnicami, prostori za župnijski urad, za arhive itd.
JUTRI ZVEČER BRUCOVANJE V KANDIJI
NOVO MESTO Klub novomeških študentov bo tudi letos skupaj z Mladinskim kulturnim centrom organiziral brucovanje študentov novomeške občine. Prireditev bo tako kot lani potekala v prostorih gostinskega objekta Kandija, in sicer v petek, 2. aprila. Pričetek ob 20. uri. Vse brucke in bruce, študentke in študente Novega mesta in okolice v imenu vodstva KNŠ vljudno vabim na prireditev.
MARKO KRALJ predsednik KNŠ
SPET POMOČ IZ LANGENHAGNA - Veliki orkester iz Langenhagna, ki ga vodi Ernest Miiller, je z dobrodelnima koncertoma v Hannovru in Langenhagnu zbral 4.841 mark in jih namenil kot pomoč beguncem iz Bosne. Konec preteklega tedna se je delegacija iz tega Novemu mestu partnerskega mesta, ki jo je vodila Annalisa Rudolph, mudila v begunskem centru v BrŠljinu. Skupaj z novim novomeškim županom Francijem Koncilijo sta si ogledala bivalne, razmere beguncev in se z njimi pogovarjala o vsakdanjih težavah'. (Foto: J. Pavlin)
Avtobusna postaja in šest bifejev
Na novomeški avtobusni postaji vsak dan 12 do 14 tisoč potnikov — Glede lokalov niso spoštovali sklepa izvršnega sveta — Bifeji brez stranišč
NOVO MESTO — Novomeška avtobusna postaja je gotovo najbolj prometni kraj v mestu. Okoli 220 avtobusov vsak dan na postajo pripelje in z nje odpelje 12 do 14 tisoč potnikov; med njimi je okoli 3.500 dijakov z mesečnimi vozovnicami. Med temi je tudi precej avtobusov Gorjancev, ki so tudi upravlja-lec avtobusne postaje.
»V prvi vrsti moramo skrbeti za varno odvijanje prometa, za varnost potnikov, za normalno poslovanje in za red,« pravi Marjan Smrke, direktor potniškega programa pri Gorjancih, ki ima svoj sedež na postaji. Na postaji je zaposlenih 8 uslužbencev, 2 čistilki in čuvaj. Čeprav je novomeška avtobusna postaja ena od treh v Sloveniji, ki ustreza vsem zakonskim predpisom, z njo ni vedno prijetno upravljati. »Na postaji bi radi imeli red in čistočo, vendar tega ne moremo doseči v taki meri, kot si želimo,« pravi Smrke. Novomeški izvršni svet je leta 1989 sprejel sklep o določitvi namembnosti lokalov, ki naj bi jih Pionir zgradil na avtobusni postaji za trg. Tako naj bi biltam en gostinski obrat na peronu in restavracija v zgornji etaži, v Številnih drugih lokalih pa naj bi bile druge dejavnosti, od cvetličarne in slaščičarne do izdelovanja ključev, fotokopiranja in urarja. Ta sklep izvršnega sveta, piše, je Pionir dolžan upoštevati
pri projektiranju, izgradnji in prodaji lokalov na avtobusni postaji.
V resnici pa je stvar taka, daje sedaj na postaji 6 bifejev, od drugega pa tako rekoč nič. Noben od teh bifejev pa nima stranišča za goste. In tako so sanitarije
Marjan Smrke
postaje postale tudi gostinske, čeprav so v bistvu last Gorjancev, ki sojih kupili in jih tudi vzdržujejo. »Vendar v takih razmerah ni mogoče vzdrževati reda in čistoče. Vse nam sproti razbijejo, od straniščnih školjk do električnih vtičnic, da ne govorim o ogledalih, potrganih ceveh, razbitih vratih in uničenih ključavnicah. Jasno je, daje razbijanje inventarja nasploh povezano s točenjem alkoholnih pijač, zlasti mladoletnim osebam. Pa da bi lastniki bifejev vsaj kaj prispevali za vzdrževanje! Ne! Vse to in ostalo vzdrževanje postaje je v breme občini in Gorjancem: slabe tri četrt krije občina, dobro četrtino pa Gorjanci. Ti stroški presegajo 2 milijona tolarjev na leto. Še dobro, da se občinski sekretariat za urejanje prostora zelo angažira pri tem, kajti vsi skupaj bi radi, da bi bila postaja lepa in urejena, prva prijetna podoba mesta.«
Za sedaj je zgrajena prva faza. Dokler ne bodo gradnje za trg končali, so Pionirju predlagali, da bi spodnji zagrajeni in neurejeni del ob cesti, kjer je sedaj jama, zravnali in tako dobili parkirni prostor za več kot 30 avtomobilov.
A. B.
Skoraj polovico vsega proračuna, natančno 48 odstotkov, je Šlo lani za plače in materialne stroške v družbenih dejavnostih in pri drugih uporabnikih proračuna.
Letošnji proračun novomeške občine po sprejetem odloku znaša 1,68 milijarde tolarjev. S sestavo je bilo precej težav, saj je bilo prijavljenih potreb za
2,9	milijarde tolarjev. Njegov najpomembnejši vir so davki od osebnih prejemkov, s katerimi bo zbranega 60 odstotkov proračuna. Po veliki centralizaciji davkov in drugih proračunskih virov na državni ravni ima občina le še 13 odstotkov izvirnih prihodkov.
Največ proračunskih sredstev bo šlo tudi letos za plače in materialne stroške
izvajalcev v družbenih dejavnostih in državnih organov. V proračunu je dobrih 50 milijonov tolaijev zagotovljenih za intervencije v kmetijstvu, 25 milijonov pa za kreditiranje podjetnikov in obrtnikov preko občinskega razvojnega sklada. Za financiranje dodatnega socialnega programa bo namenjenih 11 milijonov tolaijev. Gre za nove vsebine na področju otroškega varstva, sredstva za brezobrestne kredite materialno ogroženim družinam in sredstva za javna dela. S postavko v proračunu je podprto tudi predvidevanje, da se bo letos precej povečalo število občanov, za katere mora občina plačati prispevek za
NO VIŽUPAN — Novomeška občina se je izognila krizi oz. aferi, ki se je napovedovala v zvezi z opravljanjem funkcije predsednika občinske skupščine. Kot je znano, je dosedanji župan Marjan Dvornik sredi februarja poslal drža vni sekretar v ministrstvu za promet in zveze, še naprej pa je želel, seveda neprofesionalno, opravijatu tudi župansko funkcijo. Poslanci v novomeškem občinskem parlamentu so menili, da občina potrebuje na tem mestu profesionalca. Na četrtkovi sejije bil za novega predsednika novomeške občinske skupščine izvoljen Franci Koncilija (na sliki med slovesno prisego). S tem je zagotovljena tudi strankarska (krščansko-demokratska) kontinuiteta na čelu občinske skupščine. Koncilija je dobil 43 od 80 glasov, drugi kandidat dr. Tone Starc pa 36. (Foto: Z. L.-D.)
• Med nekaj spremembami, ki sojih sprejeli poslanci, je tudi ta, da se 3 milijone tolaijev, rezerviranih za »obravnavo« črnih gradenj v občini, da za delo gasilskih društev. Kaj bo s črnimi gradnjami, bo tako povedal zakon, ki bo sprejet za vso državo.
zdravstveno zavarovanje, ker niso zavarovani.
Dovoljenj javna poraba in majhna izravnava proračuna občine s strani države je zelo skrčila možnosti za razširjeno reprodukcijo. Za investicije je v letošnjem proračunu predvidenih 155,5 milijona tolarjev. Denar bo namenjen predvsem za investicijsko vzdrževanje, za nadaljevanje lani pričetih investicij in za financiranje novih investicij v komunalni dejavnosti (novomeško pokopališče, vodovod v Birčni vasi, podgorjan-ski vodovod itd.). Za investicije bo v občini letos sicer zagotovljenih še 137 milijonov tolaijev, ki pa jih bodo zbrali in obrnili v skladu stavbnih zemljišč. Njegov podroben letošnji program je občinska skupščina prav tako sprejela na četrtkovi seji.
Iz državnega proračuna naj bi bila novomeška občina letos deležna le dobrih dveh odstotkov od skupaj 30 milijard investicijskega denarja. Po informaciji, ki jo je posredoval predsednik občinskega izvršnega sveta mag. Boštjan Kovačič, bo 200 milijonov tolaijev zagotovljenih za ureditev nove policijske postaje, 200 milijonov za RTP Hudo, 87 milijonov za nadaljevanje hidromelioracije Radulje, 140 milijonov za ceste in 40 milijonov tolarjev za varstveno delovni center, ki je v gradnji v Novem mestu. Telovadnice pri srednješolskem centru ni na seznamu. Novomeška občina ne misli odnehati s prizadevanji, da vanj pride, kakšno pa bo očitno treba reči tudi o tem, kako zvabiti iz Ljubljane kakšen tolar za nadaljevanje gradnje nadomestne porodnišnice.
Z. L.-D.
Olajšanje za graditelje
Novomeška občinska skupščina je potrdila predlog sprememb treh hektarov kmetijskih zemljišč v stavbna
NOVO MESTO — Novomeška občinska skupščina je pred tednom
NOVOTEHNA NA SEJMIH
NOVO MESTO — Novomeška Novotehna je na sejmu Alpe-Jadran, imenovanem Svoboda gibanja, v Ljubljani razstavljala opremo za rekreacijo, tako imenovano fitness opremo, ki jo bo te dni začela prodajati. Ta teden sodeluje Novotehna na radgonskem sejmu, kjer razstavljajo pločevinasto strešno kritino v obliki strešnikov, prevlečeno s plastiko (groba zrnca), ki jo izdelujejo po švedski licenci, Novotehna pa poskrbr za dobavo in montažo. Prihodnji teden bodo to streho, ekološko sprejemljive zaščitne premaze za les in še kaj razstavljali na sejmu Alpe-Jadran, namenjenem bivalni kulturi.
OČISTIMO OKOLJE!
NOVO MESTO - Odsek za varstvo narave Planinskega društva Novo mesto pripravlja očiščevalno akcijo, ki bo jutri, 2. aprila. Začela sc bo ob 16. uri z zborom pri kapelici nad Mestnimi Njivami, udeleženci pa naj bi počistili razno smetje in odpadke od poti z Mestnih Njiv čez Kosovo dolino in skozi naselje Pod Trško Goro ter gozdiček ob avtocesti. Čistilec bo spremljal tovornjak Komunale. Vse, ki jim je pri srcu narava, vabijo na akcijo.
sprejela spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje od 1986 do 1990. Z njimi je kot stavbna opredelila blizu tri hektare zemljišč v občini, ki so bila doslej uvrščena v drugo območje kmetijskih površin. To v naravi pomeni gozdna zemljišča. S tem je dana možnost, da 14 prosilcev dobi lokacijska dovoljenja za gradnjo stanovanjskih hiš ali obrtnih delavnic v različnih krajih občine.
Poslanci predloga sicer niso sprejeli najbolj naklonjeno. Slišati je bilo precej očitkov. S tem naj bi bila narejena krivica tistim, ki tudi že leta čakajo na dovoljenje, a ga ne morejo dobiti, čeprav lokacija za gradnjo ni sporna. Nekaj je bilo tudi mnenj, da je težko odločati o izvcnplanskih gradnjah v razmerah, ki večini niso poznane. Marjan Ravbarje dodal, da je predlog rezultat tega, da se je Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje razbil preko vseh razumnih meja. Kljub razlagi Jožeta Preskarja, sekretarja sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, da je postopek pač po zakonu tak, predlogi za odločanje v skupščini pa so pripravljeni strokovno, je zbor krajevnih skupnosti glasoval proti.
Imenovana je bila usklajevalna med-zborovska komisija, kije po pričakovanjih predlagala, na bi predlog sprememb in dopolnitev vendarle sprejeli. Navsezadnje je taista skupščina pred slabim letom sprejela sklep o aktivnejšem vodenju prostorske politike, kar naj bi pomenilo, da bo večkrat na leto imela v rokah take predloge. Pod težo vseh teh argumentov so poslanci klonili in z večinsko podporo sprejeli predlog, s katerim novomeška občina dobiva 3 hektare novih stavbnih zemljišč.
ROŽICE - Pred tednom je bil materinski dan. Svojih poslanskih kolegic so sc ob tej priložnosti s šopki spomnili tudi krščansko demokratski poslanci v slovenskem parlamentu. Mediji so poročali, da je to prijetno poslanstvo opravil vodja poslanskega kluba Ignac Polajnar. Petkovo Delo je dogodek zabeležilo s fotografijo, na kateri prejema rože novomeška poslanka Vida Čadonič-Špclič. Ljudje zdaj ugibajo, kakšen sporočilni pomen imajo te rože in ta slika. Simpatična gospa Vida namreč (še) ni mama.
JEZIK - Pred tednom izvoljenemu novemu novomeškemu županu Franciju Konciliji ni bilo dano kakšno dolgo brezdelno sončenje v slavi izvolitve, ampak je začel z županovanjem že kar naslednjega dne. Za začetek je sprejel delegacijo iz pobratenega Langenhagna. Nepoznavalce je pri tem prijetno presenetil, saj mu nemščina ni delala težav tako kot njegovemu predhodniku, ki se je - resnici na ljubo - proti koncu županstva močno popravil, k čemur so mu pomagali v šoli. Kdo ve, če sc tudi novi župan že ne ozira po kakšni. V begunskem centru, kamor je pospremil delegacijo iz Langenhagna z nekaj pomoči, njegovega jezika nekdanjih bratov onstran Kolpe niso najbolje razumeli.
MESO - Trgovsko zasebništvo cvete tudi na Ratežu. V tamkajšnjo trgovino te vrste (Modic) je mati nedavno poslala otroka po mleto meso. Meso je seveda dobil, vendar mati z njim ni bila zadovoljna, saj je bilo, po datumu na ovitku sodeč, že leto dni zamrznjeno. S sprejemom nazaj in z zamenjavo za drugo blago v trgovini niso delali težav. Inkriminirano meso pa tudi ni več dolgo ležalo v hladilniku, še isti dan so isti paket prodali sosedi. Ta ga ni nesla nazaj, porabila pa niesa tudi ni. Paket čaka na inšpektorja v skrinji pri sosedi.
REŠ II.EC - Zdajšnji rcšilci novomeškega zdravstvenega doma so močno potrebni zamenjave. Enega, ki je pred tednom prišel po poškodovanega učenca v Otočec, so morali otroci porivati, da je sploh vžgal in z nesrečnežem odbrzel zdravniški pomoči naproti. A z nakupom novega in tudi bolje opremljenega urgentnega reševalnega vozila za novomeški zdravstveni dom še naprej bolj slabo kaže. V Tabakumu, kjer je zbiralec prispevkov v skladu z izglcdom podjetja pričakoval izdatno vsoto, so mu povedali, da ne bo nič, saj bi tudi oni potrebovali kakšno pomoč. Četrtkovega dobrodelnega koncerta v ta namen pa sc je namesto pričakovanih 2.(HX) udeležilo le dvesto obiskovalcev. Kriv naj bi bil menda tudi urednik Studia D, ki da je voditeljici daljšega pogovora o pomenu vozila zabičal čim manj omenjati prireditev.

Ena gospa je rekla, da se je novomeški parlament pri izbiri novega župana obnašal skrajno racionalno. Znanega zdravnika bi v službi težko pogrešali.
V času od 8. do 14. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marjeta Kraševec iz Metlike - Anjo, Anica Boben iz Žvirč - Urbana, Marica Gorcnčič iz Gor. Ajdovca -Vanjo, Milena Štrckclj iz Dragovanje vasi - Urško, Zvonka Mlakar iz Križa - Mitja, Rozalija Pcr iz Šmarjeških Toplic - Jureta, Tanja Kordič iz Črnomlja - Izidorja, Jožica Kuplcnik z Vrha pri Pahi -Mitja, Ivanka Idžanovič iz Gabrja pri Soteski - Josipa, Zdenka Žagar iz Malih Brusnic - Janeza, Marjeta Štcpic iz Dol. Nemške vasi - Denisa, Anica Fekonja z Dol. Dobravc -Anjo, Anica Novina z Gradišča -Dominika, Marija Seničar iz Sino-lenjc vasi - Katjo, Jasminka Kuhar iz Gor. Pirošicc - Sabino, Lidija Gašperšič iz Hrastja pri Mimi Peči
-	Mateja, Anica Brajar iz Dol. Karteljcvcga - Primoža, Mojca Klevišar iz Smolcnjc vasi - deklico, Irena Kump-Papcž z Ratcža -dečka, Jožefa Lahne s Sel - deklico.
Iz Novega mesta: Irena Klemenčič, K Roku 85 - Draga, Alenka Šmajdck iz Sukljctovc 30 - Gala, Andreja Gornik, Pod Trško goro 85
-	Janka, Zvonka Žulič, Slavka Gruma 80 - Jaka, Zora Trifkovič iz Šcgovc 8 - Ines, Vladimira Šuštaršič s Ceste Herojev 36 - Nejca, Vlasta Oman, Slavka Gruma 21 - Špelo, Zdenka Golobič s Ceste herojev 43
-	Natašo.	Čestitamo!
(Črnomaljski drobir
MEŠETARJENJE - Vse bolj očitno jc, da bi morali v črnomaljski občini uvesti živinske sejme. Ljudje zelo pogrešajo mešetarjenje in ker se ne morejo izživeti na sejmih, to počno na zasedanjih v skupščini. Tako jc bilo tudi prejšnji teden pri sprejemanju občinskega proračuna. Tokrat jc bilo mešetarjenje kar uspešno, saj so delegati dvignili roke za vse amandmaje, ki so povečali primanjkljaj v proračunu še za nekaj milijonov tolarjev. Vprašanje pa je, če bi bili mešetarji tako uspešni tudi na sejmu, kjer so tržni pogoji bolj kruti.
OSTANKI - Pred volitvami so se mnoge črnomaljske stranke pritoževale, da jim nepridipravi skoraj hitreje trgajo reklamne plakate, kot jim jih uspe ponovno obesiti. Sedaj, skoraj štiri mesece po volitvah, se pritožujejo občani. Ostanki volitev v obliki na pol uničenih plakatov še vedno kazijo izgled občine, ki bi moral biti pred skorajšnjim začetkom turistične sezone prijazen za dušo in oko. Zal, urnih predvolilnih nepridipravov ni od nikoder več.
ZNAK - Prebivalci naselja Pod gozdom razmišljajo, da bi dali pobudo za nov prometni znak, na katerem bi bili hlodi. Tako bi vse, ki sc bolj redko vozijo po njihovi ulici, opozorili na presenečenje in nevarnost hkrati, ki ju tam skoraj vsak dan pripravi Gozdno gospodarstvo. To namreč kar na cesti naklada hlode in prav nič čudnega ni, če sc kdaj kakšen hlod zavali tudi pred mimo vozeči osebni avtomobil. Najbrž bodo morali gozdarji zadeti kakšen avtomobil bolj natančno, da bo končno mir na cesti, kamor nakladanje in razkladanje hlodov niti slučajno ne sodita.
Sprehod po Metliki)
V METLIŠKI OBČINI imajo težave domala z vsemi pokopališči, saj postajajo premajhna, neurejenih pa jc še vrsta drugih reči. Za začetek bodo poskrbeli za popis vseh grobov. Nekdo jc prišel na zamisel, da bi o tem napisali jx>sebno knjižico. Kot rojen za to nalogo bi bil g. Tone Omerzel, ki jc pred časom obelodanil natančen seznam vseh vinogradnikov, nosilcev najrazličnejših priznanj.
ČRNOMAIJCI SO POSKRBELI za čistočo pasu ob cesti, Metličani pa še ne. Pred dnevi jc bilo videti ob cesti Črnomelj - Metlika traktor s človekom, ki je pobiral iz avtomobilov odvržene smeti. Toda le do občinske meje. Od Gradca do Metlike je zato pošteno nastlano. Posebno veliko papirja in polivinilastih vrečk jc okoli avtobusnih postajališč, kar kaže, da so z avtobusom potujoči ljudje še zlasti nemarni. Letos, ko jc leto turizma, bo treba paziti tudi na takšne “malenkosti”.
METLIŠKI DISKO GHETO sc jc uvrstil zelo visoko na lestvici slovenskih lokalov te vrste. K dobremu imenu in k slovesu so pripomogle ob petkih nastopajoče skupine in jrosa-mezniki, ki prihajajo v Metliko iz slovenskih in hrvaških glasbenih središč. Pred kratkim so mladi žurirali ob skupini “Zabranjcno pušenje”. Zanimivost:	na plakatih je bilo
napisano tudi poslovenjeno ime te skupine: Prejrovedano kajenje.
STARO METLIŠKO mestno jedro je domala brez stalnih prebivalcev, zato je ob pojroldncvih na trgih pravo mrtvilo. Občutijo ga predvsem gostil-ničarji in trgovci, ki jadikujejo nad slabim prometom.
( Trebanjske iveri ^
ROSE - Pred kratkim so v trebanjski podružnici Društva vinogradnikov Dolenjske ocenjevali lanskoletni pridelek vina. Od 118 vzorcev je bilo tudi nekaj neustreznih, npr.: vino rose so nekateri naredili kar f>o domače, namesto stiskanja temnega grozdja po tehnologiji belega vina jim je bilo lažje zmešati malo belega in malo črnega vina. Kje smo Dolenjci glede kletarjenja, nam jc jx> tem verjetno jasno.
OBISK - Nekateri Trebanjci radi jadikujejo nad tem, da jc v mestu premalo kulturnih prireditev, teta Mici pa je ob sobotni prireditvi, ko so v trebanjski kulturni dom vabili Metličani z metliško folklorno skupino Ivan Navratil, le zmajevala z glavo. Zakaj? Dvorana jp bila napol prazna in tisti, ki so prišli na metliško kmulturno prireditev, so imeli slabo vest. V imenu gostiteljev jih jc potolažil Toni Gašperič, ki je dejal, da hodijo gledat kulturne prireditve le kulturni ljudje, in če je teh pet, jih jc pač pet. Dodal jc še, da Metličani zaradi tega ne bodo žalostni, saj jim 1h> zaradi tega več ostalo za popotnico na avtobusu, kajti vsega kar sr) prinesli s sabo Trebanjci ne bodo mogli pojesti. In kaj jc na to dejala teta Mici? Da bi sc znebila slabe vesti, je pripomnila, da je Trebnje še mlado mesto in sc še uči, kar jc v tako starih mestih, kot jc Metlika, že povsem normalno.
ti
IZ NKŠIH OBČIN
iIlliiM
IZ NtkŠIH OBČIN
l
Neenakopravneži
i pomembno, kje gradiš, ampak ob kom
ČRNOMELJ — Medtem ko je Slo včasih poročilo o delu črnomaljskega sklada stavbnih zemljiSč na skupščinah skoraj neopazno mimo, letos ni bilo tako. Enemu od delegatov je bilo povsem nerazumljivo, zakaj mora plačevati nadomestilo za uporabo stavbnih zemljiSč, kije eden od virov sklada, če paje moral drago plačati tako gradbeno parcelo kot tudi njeno komunalno ureditev. Dobilje odgovor, da prispevki, kijih plačuje sedaj, in tisti, ki jih je plačal ob začetku gradnje, niso v nikakrSni povezavi Z odgovorom najbrž ni bil zadovoljen, zato pa se bo lahko odločil za pot, kakr-Sno je ubral eden od krajanov, ki je položnico za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljiSča vrnil na občino s pojasnilom, naj mu jih ne pošiljajo več. In sedaj ima že nekaj časa mir.
Čepra v se v skladu zbere manj denarja, kot so potrebe, pa mnoge moti tudi, da so te drobtinice nepravično razdeljene. Graditelji so zaradi tega v neenakopravnem položaju, saj kljub temu da plačujejo za kvadratni meter vsi enako, dobijo nekateri več, drugi manj komunalne ureditve. Predvsem pa bode v oči, da ni toliko pomembno, kje gradiS, ampak ob kom. Najpomembnejše je torej, kolikSen vpliv ima in kako blizu korita je sosed. Bližje ko je, večje komunalne ureditve je deležen on in z njim tudi njegova okolica. Zato je razumljivo, da do sklada in nadomestila za uporabo stavbnih zemljiSč, ki že tako nista ravno priljubljena, čutijo zaradi različnih meril pri dodeljevanju pravic zlasti tisti ljudje, ki so prikrajšani le Se večji odpor.
M. BEZEK-JAKŠE
Na deponiji tudi smeti, ki tja ne sodijo
METLIKA — S službe za higieno, epidemiologijo in ekologijo pri Zavodu za zdravstveno varstvo Novo mesto so si nedavno ogledali metliško komunalno deponijo. Na odlagaličče odpadkov, ki je v gozdu, veliko pa je približno 150 metrov krat 200 metrov, je bilo kar nekaj pripomb. Med drugim, da je deponija le delno ograjena, a še tam je ograja dotrajana. Ker ni natančno določeno iztresališče za smeti, jih puščajo po vsej širini južne strani deponije in celo ob cesti. Precej odpadkov ostaja tudi nepokritih in jih veter raznaša j>o gozdu. Janez Judež, kije ogled opravil, je videl tudi veliko odpadkov, na primer pločevino, gume, lesene predmete, ki ne sodijo na komunalno deponijo. * * Judež je navedel številne predloge za odpravo pomanjkljivosti. Tako bodo morali Metličani ograditi celo deponijo ter določiti čas za dovoz, urediti iztresališče in ga sproti prekrivati z zemljo. Prav tako bodo morali očistiti okolico deponije, zlasti odstraniti smeti ob cesti in iz gozda. Pred dovozom na deponijo priporoča reciklažo odpadkov, kot so pločevina, gume, tekstil, papir, saj bi s tem lahko občutno zmanjšali količino smeti. Hkrati svetuje stalno nadzorno službo ter redno dezinsekcijo in deratizacijo.
M.B.-J.
Proračun je precej napihnjen
Hitro sprejet predlog občinskega proračuna — Uslišani vsi amandmaji delegatov — Odhodki so veliko večji od prihodkov — Apel poslancem
ČRNOMELJ — Delegati črnomaljske občinske skupščine so bili ob sprejemanju predloga občinskega proračuna zelo radodarni. Tako rekoč vsi njihovi amandmaji, ki so pomenili hkrati povečanje odhodkov iz občinskega proračuna, so bili sprejeti. Vprašanje paje, če jih bo moč tudi uresničiti. Že v predlogu je bilo namreč navedeno, da bodo letošnji odhodki dobre 404 milijone tolaijev, kar pomeni 24 milijonov tolarjev primanjkljaja. Poleg tega bodo morali odšteti
__: oo ____:i::---- ______•	_____________________a? i_____m... •
še skoraj 88 milijonov tolarjev za obveznic.
To pa ni motilo delegatov, da ne bi predlagali dodatnih želja, ki so seveda pomenile še večjo obremenitev proračuna. Tako naj bi šlo po novem več de-
MIHELCIC PONOVNO RAVNATELJ
ČRNOMELJ - Delegati črnomaljske občinske skupščine so na zasedanju pretekli teden dali soglasje k imenovanju Silvestra Mihelčiča za ravnatelja glasbene šole Črnomelj za nadaljnja štiri leta. Mihelčič je bil tudi doslej ravnatelj te ustanove, a mu je prav te dni jx>tekel mandat.
OPOZORILO RIBIČEV
METLIKA - Metliška ribiška družina “Kolpa” je ojrozorila tukajšnji izvršni svet na problematiko hrvaške eksploatacije gramoza iz Koljrc, zaradi katere nastaja velika gospodarska in družbena škoda. IS je o tem obvestil slovenski ministrstvi za okolje in prostor ter zunanje zadeve. Slednjemu je hkrati predlagal, naj o problematiki čimprej seznani odgovorne organe Republike Hrvatskc.
plačilo obresti, kreditov in odplačila
naija za krajevne skupnosti in komunalno vzdrževanje njihovih središč pa za semiško osnovno šolo in še nekatere komunalne jx>trebe. Da bi bil letošnji Božiček ali dedek Mraz bolj radodaren, so občinski zvezi prijateljev mladine namesto 178 namenili 500 tisočakov. Precej polemike je bilo, ali naj tudi mestna godba na pihala pride v občinski proračun s 700 tisočaki. Slišati je bilo oporekanje, češ da morajo vedeti, da imajo v občini tudi folklorne skupine. Na koncu so se le odločili, da bodo za 700 tisočakov več namenili ZKO, v kateri naj se godba bori za svoj denar.
Direktor zdravstvenega doma se ni strinjal, da bi za opremo te ustanove namenili le 500 tisočakov. Predlagal je 3 milijone tolaijev, paje dobil odgovor, naj bi v občini pripravili humanitarno akcijo za opremo, da bi z mirnejšo vestjo prosili denar tudi na republiki. A iz te moke ne bo kruha, kajti zdravstvo dobi z republike denar le za svojo dejavnost, za naložbe pa ga mora zagotoviti občina. Tako so delegati velikodušno dvignili roke za več denaija v zdravstvu, prav tako pa so »dodelili« za milijon tolaijev več za vzdrževanje kulturnih do-
mov ter prav toliko za razvoj turizma.
S svojimi željami so tako delegati povečali odhodke proračuna za 21,6 milijona tolarjev, kar pomeni, daje sedaj črnomaljski proračun »napihnjen« za četrtino nad dovoljenim. Pri tem pa so poudarili, da bodo morali apelirati na poslance, naj čimprej sprejmejo republiški proračun. Le tako bodo lahko začeli uresničevati občinskega.
M. BEZEK-JAKŠE
O HIGIENSKEM PRIDOBIVANJU MLEKA
METLIKA - Obveščamo vse pridelovalce mleka, da bo kmetijska svetovalna služba Metlika organizirala predavanje o higienskem pridobivanju mleka in mastitisu pri kravah. Predavanje bo v torek, 6. aprila, ob 10. uri v Vinski kleti Metlika. Predaval bo mag. Janez Koprivnikar iz Kmetijskega zavoda Ljubljana. Povabljeni so tudi Marija Stariha iz Ljubljanskih mlekarn in predstavniki Kmetijske zadruge Metlika, ki bodo odgovarjali na vprašanja.
IGNORANCA
METLIKA - Tukajšnji izvršni svet jc podjetjem v občini, ki imajo zaposlene hrvaške državljane priporočil, naj ne delajo težav tistim, ki jih Republika Hrvaška kliče na opravljanje vojaške dolžnosti v oborožene sile. Podjetjem jc metliška vlada svetovala, naj tem delavcem odsotnost štejejo kot opravičeno, seveda brez nadomestila osebnega dohodka in dragih pravic iz naslova delovnega razmeija. Vendar so izvršni svet iz nekaterih metliških podjetij obvestili, da sc hrvaške oborožene sile ignorantsko obnašajo do svojih državljanov, zajx>slenih v Sloveniji, ter da jim ni mar, kaj bo v prihodnje z njimi in njihovo zajroslitvijo. Zato so v podjetjih že najrovcdali, da bodo morali, če ne bo drugače, na pomembnejša delovna mesta, od koder so odšli delavci v gardo, prisiljeni zaposlovati druge delavce.
Velik pomen drobnih opozoril
Zeleni Metlike o svojem lanskem delu — Pohvala občinski vladi, ki ima posluh za ____ekološke probleme — Letos predvsem o reciklaži smeti in kanalizaciji
METLIKA — Zeleni Metlike so bili na nedavni letni skupščini zadovoljni z delom v preteklem letu. Toliko bolj, ker so se povezali z Zelenimi iz črnomaljske občine. Tako so bili močnejši in prodornejši pri reševanju ekoloških problemov, ki niso zgolj metliški, ampak belokranjski.
Kot je bilo slišati na skupščini, si metliški Zeleni lastijo del zaslug, da bodo začeli letos graditi sanitarno močvirje za čiščenje odpadnih voda pri Otoku. To bo bila prva tovrstna naravna «čistilna naprava« v občini. V prihodnje naj bi jih zgradili še v drugih vaseh ob Kolpi. Zeleni so zadovoljni, da ima za tovrstne ekološke rešitve posluh tudi občinska vlada. Skupaj s črnomaljskimi Zelenimi jim je lani spomladi usjrelo ustanoviti klub prijateljev Kolpe. Zahteve za svobodno kopanje, čolnaijenje, ribarjenje v reki in kampiranje ob njej je podprlo kar 1.200 ljudi, in kot je prepričan predsednik Zelenih Metlike Tone Bezenšek, je bila gotovo tudi zaradi teh njihovih zahtev poleti Kolpa dostopna vsem. Upa, da bo tako tudi vnaprej.
Zeleni so lani takratnemu zunanjemu ministru dr. Ruplu poslali pobude oz. ojjozorila glede vodnih virov na Hr-
•	V vojni padajo pokončni (Petan)
•	Pameten novinarje tisti, kipiSe take članke, da »sedijo«. Bolje, da sedijo članki, kot novinar. (Jurič)
vaškem, iz katerih se napaja metliški vodovod, glede golosekov na Žumber-ku in gradnje tamkajšnje ceste. Prav tako so predlagali, naj bi ob cesti proti Vahti postavili table, ki bi ojtozarjale na bližino vodnih virov, medtem ko bi morali začeti opremljati gasilce za primere, če bi prišlo do ekoloških nesreč. Da jim ni vseeno, kaj bo z vodnimi viri v Beli krajini, so dokazali tudi z organizacijo strokovnega jjosveta o tej pro-
• Zelenim Metlike ni najbolj po volji, da je pri Zelenih Slovenije prišlo do razcepa, toliko manj, ker so bili Zeleni v Beli krajini zelo enotni. Odločitev o tem, komu se bodo v prihodnje pridružili, so prepustili članstvu.
blematiki. Morda za sedaj nekoliko obrobna, vendar za prihodnje čase izredno pomembna je bila njihova posredniška vloga med novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine in krajevno skupnostjo Ro-salnice pri sanaciji lip pri Treh farah.
V letošnjem letu se bodo veliko ukvarjali s smetarsko problematiko, predvsem pa z možnostjo reciklaže odpadkov. Pohvalili so občinsko vlado, ki je
že doslej vložila veliko truda in denaija v gradnjo vodovoda v občini ter odstranjevanje črnih smetišč. Hkrati sojo spomnili, da bodo morali začeti povsod po občini urejati tudi kanalizacijo, o čiščenju odplak pa bo morala bolj kot doslej razmišljati tudi industrija.
M.B.-J.
NI ZANIMANJA ZA KORUZO
METLIKA - Glede na škodo, ki jo je prizadela v lanskem letu, se jc metliška občina znašla na 23. mestu v republiki. Tako je po republiških podatkih upravičena do
3.561.000	tolaijev odškodnine ter dodatnih 56 ton koraze, medtem ko so je 71 ton Metličani že dobili. Denar nameravajo v Metliki porabiti za prevoz vode in intervencije v kmetijstvu. Za koruzo po polovični ceni pa na podeželju ni zanimanja, saj so decembra eno pošiljko že odklonili. Kmetje bi raje sončnične in sojine tropine, na občini pa upajo, da jim jih bo uspelo dobiti.
SAMI BODO IZDELOVALI PLASTENKE
MIRNA - V Dani so v zadnjih treh letih izgubili veliko trga, ki so ga imeli v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Kljub temu niso nobenega delavca poslali na cesto. Odločili so se za 36-urni delavnik. Vseskozi pa so razmišljali, kaj bi še lahko storili, da bi lahko zaposlili svoje delavce, hkrati pa tudi zmanjšali stroške. Tako so se odločili, da bodo poslej plastenke iz granulata delali kar sami. Kupili so stroj za plastiko in sredi poletja bodo začeli izdelovati plastenke (pet embalaža) v treh velikostih za gazirane pijače in siruj)c. Na ta račun bodo zaposlili 12 delavcev.
Kmalu bo pitna voda razkužena
Naprava za razkuževanje mirenske pitne vode je že na carini — Nekje v maju naj bi začela obratovati — Tako razkužena voda bo primerna tudi za prehrambeno industrijo
MIRNA - Po zadnjih premikih sodeč, bodo Mirenčani končno prišli do že pred leti obljubljene naprave za razkuževanje vode. V mirenski Dani, kije lastnica tega vodovoda in njena upravljalka, so povedali, da so že pričeli s pripravljalnimi deli za vgradnjo naprave. Naprava za razkuževanje vode je bila pretekli teden na carini v Ljubljani. Računajo, dajo bodo vgradili in usposobili za obratovanje v dobrem mesecu, če jim ne bo nagajalo vreme.
Še pred Daninim vodovodom so imeli Mirenčani vodovod napeljan iz
Kraljeve doline, vendar s to vodo niso bili najbolj zadovoljni, saj je imela priokus po rudninah. Leta 1968 je Dana začela graditi za svoje potrebe nov vodovod iz Zabukovja. V pretežni meri so ga zgradili z udarniškim delom delavci Dane in K PD Dob, zato je poleg Dane pravico do uporabe vode dobil tudi K PD Dob. Vodovodni sistem, kakršen je danes, je bil dograjen leta 1971 in leta 1974 razširjen tudi na gospodinjstva na Mirni.
Nabava naprave za dezinfekcijo vode in priprave za vgradnjo seje zavlekla zaradi pridobitve vse piotrebne dokumentacije (projektne izvedbene doku-
mentacije), pridobiti so morali strokovna mnenja ustanov, ki bdijo nad pitno vodo, pa tudi na naročeno napravo so morali čakati nekaj mesecev. »Nekoliko dalj časa paje nabava trajala tudi zaradi tega, ker smo v Dani iskali takšno napravo, ki bo vodo dezinfieira-la, pa bo voda kljub temu primerna za našo industrijsko proizvodnjo,« je povedal direktor Dane Božidar Pernarčič. Takšno napravo ima ljubljanski Union, le da jo uporablja zgolj za svoje industrijske namene, na Mirni pa bo hkrati dez.inficirala vodo tudi za prebivalce, ne le za Dano. Vgradili jo bodo na glavnem cevovodu pred vhodom v Mirensko dolino. Elektronska naprava bo merila in glede na okuženost vode in
pritok samodejno dozirala klordioksid. »Prednost naprave jc, da je količina razkužila desetkrat manjša, brez priokusa in vonja, ne škoduje naravi, in
• Tovrstna naprava bo prva v Sloveniji, ki bo namenjena tudi za dezin-ficiranje javnega vodovoda. Vsa večja mesta Evrope imajo tovrstno opremo za dezinfekcijo vode. Dana je napravo kupila v Avstriji pri firmi La - Top. Predračunska vrednost investicije je bila ocenjena na 5,800.000 tolarjev; v Dani pričakujejo, da bo ta številka na koncu višja. Pri nabavi jim je že pomagala s 50 odst. deležem predračunske vrednosti občina Trebnje. Trebanjsko občinsko vodstvo se je zelo zavzemalo, da bi se mirenski vodovod čimprej saniral.
kar je za nas zelo pomembno, je primerna za prehrambeno proizvodnjo,« pravi inž. Janez Kovačič.
J. DORNIŽ
Podedovano le nadgrajevati
je dejal dr. Janez Bogataj na otvoritvi šeste razsta-ve izdelovalcev domače obrti v Trebnjem
na kvaliteto izdelave izdelkov, zato se lahko pohvalijo z devetimi mojstri pletarstva, ki so dobili ta naziv na osrednji slovenski razstavi domače obrti v Slovenj Gradcu, lani pa so dobili tudi štiri priznanja na področju priprave domačih jedi na kulinarični razstavi v Ptuju. Letos so ženske predstavile jedi, kakršnih doslej na razstavi ni bilo videti, iz polnovrednih žit, zelenjave, sadja in mleka. Gospodinje je teh spretnosti naučila Helena Mrzlikar.
Dr. Janez Bogataj je dejal, da bo moralo društvo čimprej navezati stike tudi s strokami, npr. oblikovalci, potem s tistimi, ki poznajo področje trženja, da bodo šli lahko v korak s časom. Helena Mrzlikar je menila, da je na naših jedilnikih preveč sladkorja, belih maščob, rafiniranih olj, bele moke in mesa, hrane, ki ni primerna današnjemu načinu življenja. Predsednik trebanjskega IS Jože Rebolj je še posebej pohvalil mlade ustvarjalce in izrazil upanje, da bodo domačo obrt nadgrajevali in razvijali ter s tem omogočili, da bi se nekateri tudi dodatno, če ne polno, zaposlili.
J. D.
TREBNJE - »Trebanjska občina ima veliko mojstrov domače obrti, ki znajo delati stvari, ki so del naše dediščine. Treba pa bo narediti korak naprej, izdelke domače obrti bo potrebno prilagoditi današnjemu času,« je na otvoritvi šeste razstave domače obrti prejšnji teden v stari trebanjski osnovni šoli poudaril naš priznani etnolog dr. Janez. Bogataj.
Na lanski razstavi domače obrti in kulinarike so trebanjski izdelovalci ustanovili Društvo izdelovalcev domače obrti, ki pravzaprav nadaljuje delo projektne skupine za razvoj domače obrti, ki je delovala v okviru projekta FAO. Tokratno razstavo so pripravili v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Trebnje, pomagali pa so tudi strokovnjaki Doma iz Ljubljane in dr. Janez Bogataj. Poleg že uveljavljenih mojstrov domače obrti so se s svojimi izdelki predstavili tudi otroci s trebanjskih osnovnih šol ter Društvo ujtokojencev z Velike Loke in Trebnjega ter trebanjsko Društvo invalidov. Predsednik društva izdelovalcev domače obrti Anton Zakrajšek je v uvodnem govoru povedal. da so vsa ta leta dajali poudarek
OBRAZSTA VI IZDELKOV DOMAČE OBRTI-»To. karsmopode-dovali,je potrebno le nadgrajevati. Zmotno bi bilo živeti v muzejski zgo-„ dovini, treba je pobrati le najboljše oz. ločiti zrnje od plev,« je rekel dr. Bogataj. (Foto: J. Dorniž)
I
IZ NlkŠIH OBČIN
llil tl
IZ NlkŠIH OBČIN
k
Le okrog 30 večjih črnih gradenj?
Odgovor poslancu
SEVNICA — Poslancu zbora združenega dela sevniške občinske skupščine Borisu Pernovšku na njegovo vprašanje, koliko je v občini črnih gradenj in kakšen je način njihovega reševanja, Občinarji odgovarjajo, da si, po lokacijskih ogledih sodeč, doslej 15 investitorjev stanovanjskih hiš in vikendov še ni pridobilo lokacijskih dovoljenj in daje približno toliko tudi investitoijev gospodarskih objektov in dozidav. Na sev-niški občini pa ocenjujejo, daje veliko več primerov, da so organizacije in posamezniki v manjši meri posegali v prostor brez ustreznih dovoljenj. Medobčinski inšpektorat Krško so Sevničani prosili, naj jim da poimenski seznam ugotovljenih črnograditeljev, da bi lahko izdelali podrobnejšo analizo.
Po podatkih Medobčinskega inšpektorata Krško je bilo od začetka leta 1983 do konca lanskega leta odkritih 113 črnih gradenj, in v prav tolišnem številu primerov so tudi začeli postopke. Kot zanimivost naj navedemo, da so do leta 1986 pri črnograditeljih prednjačili, tisti, ki so se lotili gradnje vikendov. Takih primerov je bilo v tem obdobju, ko ni bilo ustreznih posojil, 69. Po letu 1986 pa so ugotovili 44 črnograditeljev, zlasti pomožnih in gospodarskih objektov ter dozidav k obstoječim objektom zaradi dopolnilnih dejavnosti.
Samo od obljub se ne da živeti
Rikovi delavci, ki so na čakanju, nadomestil plač še niso prejeli — Novi rok vodstvu je potekel včeraj — Se Riku obeta stečaj? — Včeraj seje iztekel novi rok
RIBNICA — Rikovi delavci, ki so na čakanju, do minulega četrtka obljubljenih izplačil nadomestil plač za december, januar in februar niso prejeli. Na zboru delavcev, sklicanem tega dne z namenom, da bi tako delavci, ki so na čakanju, kot tisti, ki delajo, in tudi tisti, ki so bili še do pred kratkim v Riku, dobili od vodstva podjetja odgovore na nekatera svoja vprašanja, delavci niso dobili jasnega odgovora niti glede tega, kdaj naj bi nadomestila plač vendarle dobili.
SLOVENSKI NARODNI VZPON -Svojo najnovejšo knjigo s tem naslovom je zgodovinar dr. Janko Prunk pretekli četrtek predstavil v sevniški občinski knjižnici. Prunk (na posnetku) seje prisrčno zahvalil oktetu Jurij Dalmatin za doživeto zapet spored Izrabil je to priložnost, da je znova poudaril, kako odveč mu je nestrokovna polemika o njegovem delu, ko mu nekateri kritiki očitajo celo tisto, česar ni napisal Samokritično pa je menil, da je peti det knjige, naj novejša povojna zgodovina, najmanj popoln.
Na zboru, ki se ga je udeležila približno četrtina od skupno okoli 1100 vseh Rikovih delavcev, je na njihova vprašanja odgovarjal le generalni direktor Rika Mirko Jančigaj, čeprav so delavci zahtevali, da bi to storil še kdo drug iz vodstva podjetja. Jančigajevi odgovori so bili dokaj nejasni, vse skupaj pa seje pravzaprav zataknilo že pri plačah, tako da so bila vprašanja o tem, kako bodo reševali trajne presežke, kako jez odpravninami in kako si vodstvo predstavlja nadaljnje poslovanje in usodo podjetja, potisnjena v ozadje.
Delavci se niso se zadovoljili z Janči-gajevim odgovorom, da plače bodo, ampak so hoteli tudi vedeti kdaj. Vedeti so hoteli, za kaj je bilo porabljenih 114 milijonov tolarjev, ki jih je Riko dobil decembra lani z ministrstva za delo. Spraševali so se, če ni morda nenamenska poraba tega denarja, ki naj bi ga, kot je zatrdil Jančigaj, porabili za izplačilo oktobrskih in novembrskih plač, sedaj razlog, da jim ministrstvo za delo ne da več denarja.
GASILCI IŠČEJO PRAVICO
KOČEVJE - Leta 1925 so kočevski radarji ustanovili radarsko gasilsko društvo, ki jc po ukinitvi Rudnika rjavega premoga Kočevje postalo Industrijsko gasilsko društvo Itas Kočevje. V razpolaganju in upravljanju imajo člani tega društva dve stavbi. Obe stavbi jc stečajni upravitelj Podjetja Itas Kočevje v stečaju prenesel na novega lastnika bivših rudarskih delavnic in ju vključil v cent) ostalih stavb. Gasilci, ki so sc na sobotnem občnem zboru preimenovali v GD Rudnik, niso. zadovoljni s to odločitvijo. Odločili so se, da zadevo uredijo prek sodnega stečajnega senata TS v Ljubljani - enote v Ljubljani, ki jc potrdil prenos gasilskih nepremičnin na novega lastnika. Gasilcem pa so omogočili desetletno uporabo.
V. D.
Takšnim razmišljanjem je samo delno pritrdil predsednik ribniškega izvršnega sveta Janez Henigman. Povedal je, da plače za delavce na čakanju bodo, da jim je ministrstvo za delo obljubilo
denar, da pa je res, da bodo tudi preverili, za kaj je bil porabljen denar, ki so ga Riku že dali. Henigman je še opozoril, da morajo za plače delavcev, ki delajo, poskrbeti družbe same in da, če tega niso sposobne, za Riko verjetno ni druge rešitve kot stečaj. Delavci so bili glede stečaja Rika deljenih mnenj in so glede zahtevanega izplačila nadomestil plač postavili novi rok, ki pa seje iztekel včeraj.
M. LESKOVŠEK-SVETE
DELA VCEMJE OBLJUB DOVOLJ— Rikovi delavci ki so na čakanju, niso prejeli nadomestil plač že od lanskega decembra. Od direktorja Rika, Mirka Jančigaja, so zahtevali, naj jim jasno pove, kdaj bodo plače. Obljub jim je dovolj, saj od njih ne morejo ži veti zatoje bil četrtko v zbor delavcev, kije potekal v čustveno izredno nabitem ozračju, ob podaljševanju takšnega stanja morda samo uvod v nekaj, kar bi se utegnilo izmakniti vsakršni kontroli (Foto:M.L.-S.)
Iz doma komercialni center
Kaj v Ribnici nastaja iz nekdanjega doma JLA
BO PREVLADAL RAZUM? Malokdaj se zbere v Zabukovju toliko ljudi kot se jih je tokrat, ko so se vpričo sevniške županje Bred Mijovič, predsednika IS Marjana Kurnika in sekretarja za okolje Jožeta Kolarja ter predstavnikov Cerkve pogovarjali, kaj storiti z denacionalizirano župnijsko hišo. Cerkev zahteva vračilo v naravi, podpira jo veljavna zakonodaja in delfaranov, večina pa se jih ogreva za status quo. Cerkvi naj bi kvečjemu izplačali okrog 150.000 mark za sedanjo stavbo ali pa bi zdajšnji uporabniki zadržali to pritličje vsaj kot podnajemniki (Foto: P. P.)
RIBNICA — Nemogoče je mogoče je reklamni slogan Kovinotehne, označuje pa tudi prizadevanja podjetja Russ, d.o.o, z Griča pri Ribnici, da bi nekdanji dom JLA v Ribnici preuredili v moderni trgovski center. Kot zatrjuje lastnik podjetja Slavko Rus, jim bo to uspelo v pičlih treh mesecih.
Nov komercialni center se bo imenoval Ideal, podjetje Russ pa bo v njem zasedalo kar polovico vseh poslovnih prostorov. Tolikšna zasedenost jim je omogočila, da so se takoj po 1 .januarju, ko so stavbo najeli, lotili njene preureditve po lastnih zamislih, brez poprejšnjih dogovorov z morebitnimi interesenti za najem lokalov. »Zavedali smo se tveganja, vendar pa tudi tega, da moramo ljudem najprej pokazati, da mislimo resno,« pravi Slavko Rus. Prvi po-
URA IN OZVOČENJE
SEVNICA - Na sevniški ekspozituri LB Posavske banke obiskovalci že približno dve leti pričakujejo, da jih bo banka osrečila z namestitivijo ure z datumom, ki je poprej dobro delovala v stalili prostorih banke. Tiste, ki jili pa pot včasih zanese na sevniško zadnje počivališče, je vznejevoljilo slabo ozvočenje na pokopališču. Zadnjikrat, ko je bilo na pogrebu veliko govorcev, so ti žebrali bolj sami sebi, saj je ozvočenje popolnoma odpovedalo. Po uradnih izjavah in pričevanju očividcev naj bi bile vsega krivi slabi baterijski vložki v mikrofonu. Da le ne bo potreben spet kakšen samoprispevek, bodisi za uro na banki ali ozvočenje na Žalah!
skus najema doma pred meseci namreč ni uspel.
Danes imajo oddane že skoraj vse poslovne prostore in skoraj 90 odst. le-teh jih bo že 10.aprila lahko sprejelo prve kupce. V 20 lokalih bo kupcem na voljo vse, od suhe robe, papirne galanterije, čevljev, perila, oblačil in pletenin za otroke in odrasle, delikatesnih izdelkov, mesa, zlata, tehnične opreme in pohištva do izposoje poročnih oblek. V centru bosta tudi kiosk in restavracija, pred stavbo pokrita tržnica, ki bo nared še pred poletjem, za stavbo pa bo veliko parkirišče, na katerem bo enkrat mesečno sejem najrazličnejšega blaga.
Vsa dela bodo podjetje Russ stala okoli 300 tisoč mark ter ogromno vloženega lastnega znanja in dela. Ureditev propadajoče stavbe v moderen komercialni center, v katerem bodo tudi sedeži kar sedmih firm ter kino dvorana, pa za podjetje Russ ne bo zadnje tovrstno delo. Kot kažejo ponudbe, ki so jih že prejeli tudi iz nekaterih drugih slovenskih mest, je bila Ribnica le začetek.
M. L.-S.
Največ štipendij za gradbince
V Zabukovju zahteva Cerkev svoje
Po denacionalizaciji bi morala bivša župnijska hiša spet v last Cerkve, temu pa nasprotujejo farani, ker so tudi oni pomagali obnavljati stavbo
ZABUKOVJE — Na sevniški občini se radi pohvalijo, da so po reševanju denacionalizacijskih postopkov med boljšimi v republiki. Občinski fukcionaiji pred sestankom s predstavniki Cerkve in krajanov v Zabukovju zatorej verjetno le niso pričakovali, da bo denacionalizacija nekdanjega župnišča, zdaj pa stavbe, v kateri so prostori avtomatske telefonske centrale, krajevnega urada in krajevne skupnosti v Zabukovju, eden najtrših orehov.
Krajani, zbrani v bivši, žal tudi propadajoči šoli, so se razdelili v dva tabora v medsebojnem prepričevanju, komu naj pripada stavba. Taje bila nekoč last Cerkve, med vojno je bila v njej nemška postojanka, partizani so jo požgali, po vojni pa sojo zabukovški farani oz. krajani spet temeljito obnovili. Bolj glasni in številnejši so bili tisti, zlasti mlajši krajani, ki so zagovarjali stališče svoje krajevne skupnosti, naj bi v pritličju stavbe ostali dosedanji uporabniki, nadstropje nad tem pa naj bi vrnili Cerkvi. Ta bi po veljavni zakonodaji sicer lahko vztrajala, da bi ji vrnili odvzeto lastnino, toda ker je tudi ta zakon s precejšnjimi luknjami, bi se lahko postopek vračanja
cerkvenega premoženja hudo zavlekel, ker bi se v primeru nepripravljenosti cerkvenih oblasti za kompromis gotovo tudi druga stran, se pravi krajani oz. farani, ki so tudi precej prispevali za obnovo stavbe, potegovali za svojo pravica
Predstavnik mariborske škofije, sevniški dekan Anton Hribernik, ni imel na omenjenem »sestanku« nikakršnih pooblastil za tovrstno popuščanje. Župnija v Zabukovju obstaja že okrog 100 let. Do leta 1950 je bila tudi omenjena stavba last Cerkve, ne duhovnikov. Zato je to hiša faranov, župnijska Itiša, je povedal Hribernik in še dodal, naj bi po cerkvenem pravu krajani poskrbeli
za dostojno bivališče župnika. Nadzidava hleva, kjer je dobil tudi sedanji zabukovški župnik Nace Kustec svoje začasno bivališče, je bila nestrokovna in po izjavah cerkvenih predstavnikov ni
* Krajani so opozorili, da krajevi urad in PTT uporabljajo vsi ljudje. Navajali so še, da je vsako hišo ali hlev treba vzdrževati, da zdaj propadata že dve cerkveni hiši, in vprašali, ali naj bi potemtakem še tretja, če bi jo vrnili Cerkvi? S tem so nedvoumno namignili, da se doslej v tem kozjanskem kraju Cerkev ni ravno odlikovala kot gospodar. Menili so, da mora Cerkev pač deliti revščino s svojimi farani, ne pa se primerjati z razvitejšo sevniško ali katero drugo župnijo.
le velika revščina, temveč že kar življenjsko nevarna, ker zemljišče plazi.
P PERC
• v*
in šivilje
Posavje razpisalo le 156 kadrovskih štipendij
SEVNICA — Še v šolskem letu 1988—89 je bilo v Posavju razpisanih 859 štipendij, za šolsko leto 1992—93 pa le še 91. Po besedah vodje poklicnega usmeijanja pri sevniški enoti republiškega Zavoda za zaposlovanje Andreja Mihelina ne pričakujejo v prihodnjem šolskem letu nič boljših razmer, čeprav so posavska podjetja razpisala 156 kadrovskih štipendij.
Skoraj tretjino tega števila štipendij je namreč razpisala gradbena operativa novomeškega podjetja Pionir v Krškem, zvečine za tesaije in zidarje, po 20 sevniško splošno gradbeno podjetje Posavje in Lisca, 16 štipendij je razpisala nuklearka itd. V brežiški občini je za šolsko leto 1993—94 pet podjetij razpisalo le 7 kadrovskih štipendij, v Krškem pet podjetij 80 in v Sevnici devet podjetij 69 kadrovskih štipendij.
Za srednje šole je razpisanih 130 kadrovskih štipendij oziroma 83 odstotkov vseh, največ za 3-letne poklice. V Posavju je letos razpisanih za višje- in visokošolske poklice samo 26 kadrovskih štipendij, to pa je občutno manj kot lani. Za 2-letne šole so razpisane štipendije samo za gradbene poklice, teh je največ tudi pri 3-letnih šolah, po številčnosti pa se jim pridružuje tudi poklic šivilje.
P. P.
MILIJONI ZA ZAČETEK
PREDGRAD - Prebivalci tega kraja v Poljanski dolini ob Kolpi in ostalih krajev v tem delu Slovenije se že vrsto let prizadevajo, da bi čimprej modernizirali cestni odsek od nekdanjega naselja Rimsko do Brezovice. Z dosedanjimi deli niso zadovoljni. V tej zvezi so že večkrat protestirali, saj menijo, da je slaba cestna povezava v smeri Kočevja precejšnja ovira za hitrejši napredek krajev v tem predelu črnomaljske in kočevske občine. Ker so te dni zvedeli, da jc v predlogu proračuna Republike Slovenije za letošnje leto namenjeno za cestni odsek od Mozlja do Knežje lipe 40,000.000 tolarjev, so delno le zadovoljni.
V SOBOTO O PRAVICAH IVALIDOV
RIBNICA - V soboto dopoldan jc bilo v dvorani Glasbene šole v Ribnici predavanje o pravicah in aktualnih problemih varstva pravic invalidov I., II. in III.kategorije. Predaval je namestnik predsednika Sodišča združenega dela dr.Ivan Žužek.
OB MATERINSKEM DNEVU
RIBNICA - Ribniški krščanski demokrati in Slovenska ženska zveza iz Ribnice so ob materinskem dnevu pripravili minuli četrtek zvečer krajšo proslavo. Številnim zbranim v prostoru galerije v Miklovi hiši so sc s plesnimi, glasbenimi in govornimi točkami predstavili otroci iz ribniškega vrtca ter osnovne in glasbene šole. Ob zaključku proslave, ki ji jc sledilo predavanje profesorice defektologije z ljubljanskega Pedagoškega inštituta, mag.Angclcc Žerovnik, o pomenu družine na vzgojo otrok, so otroci vsem prisotnim ženam podarili lične rožice iz papirja, ki so jih izdelale ribniške vzgojiteljice.
STRAH, I)A BO KAKOVOST PADLA
KOČEVJE - Kočevska knjižnica ima po vaseh na demografsko ogroženih območjih kočevske občine štiri potujoče knjižnice: v Fari, Osilnici, Kočevski reki in Podpreski. Čeprav so ministrstvo za kulturo že pred časom zaprosili, naj jim denarno pomaga pri izvedbi programa potujočih knjižnic, do danes z ministrstva niso dobili niti odgovora. Ker so cene knjig lani in letos močno narasle (tudi za 350 odst., višina dotacije pa le za 149 odst.), sc v knjižnici bojijo, da ne bodo več mogli obdržati dosežene kvalitete svojih storitev. Ker jc bralna kultura v Kočevju zelo razvita in se je branje v zadnjem času še povečalo, tako da jc v kočevski knjižnici izposoja knjig na zaposlenega za 100 odst. večja, kot jc povprečje v republiki, bi kakršno koli omejevanje prizadelo kar precejšnje število ljudi.
BREZPOSELNIH BO ŠE VEČ
RIBNICA - Na zavodu za zaposlovanje v Ribnici jc bilo konec februarja prijavljenih 598 ljudi, kar predstavlja 14-odst. brezposelnost. Med njimi jc 286 žensk, mlajših od 26 let jc 219 brezposelnih, svojo prvo zaposlitev pa jih išče 104. Trajnih presežkov zaradi tčajev jc 143. Med brezposelnimi niso všteti Donitovi in Rikovi trajni presežki, ki pa jih jc z dneva v elan več. V Riku bodo trajne presežke dokončno opredelili v teh dneh, kar bo brezposelnost v ribniški občini bistveno povečalo.
PLODNO DELO GASILCEV — Ker ni bilo zanimanja podjetij in drugih za priprave na stalno dežurno službo pri občinski gasilski zvezi za požarno in tehnično varovanje podjetij niti ni bilo dovolj denarja za nabavo potrebne opreme v centru, je to ena zelo redkih nalog iz lanskega programa dela, ki je sevniška občinska gasilska zveza ni uresničila. Predsednik OGZ Brane Derstvenšek je na petkovem občnem zboru naštel vrsto uspehov pri opremljanju in usposabljanju gasilcev. Član predsedstva GZS Roman Župevc (na sliki levo podeljuje plamenico 2. slopje, Dragu Žnidaršiču, za delo z mladino pri sevniškem društvu), je izročil tudi 15 priznanj novopečenim gasilskim častnikom. (Foto: P. P.)

(Drobne iz Kočevja)
NAHOD - Snega, ki jc prejšnji teden pobelil Kočevsko in Ribniško dolino, ni več, ostale pa so posledice nenadne spremembe vremena. Medtem ko v zdravstvenih domovih ocenjujejo, da jc glavni naval gripe že pojenjal, pa jc, sodeč po številnih Smrkajočih nosovih, obdobje nahoda in prehladov šele nastopilo.
KIPA NI VEČ - Kip deklice s piščalko, ki jc do nedavnega stal na ploščadi ob kočevski cerkvi, je bil v preteklih letih že večkrat poškodovan. Najpogosteje so kipu, ki ga je izdelal kočevski akademski kipar Stane Jarm, odlomili piščalko, zgodilo pa sc je tudi že, da so ga prevrnili v bazanček. Nazadnje se jc to zgodilo sredi prejšnjega meseca. Čeprav so tisti, ki so “Deklico s piščalko” sprejeli kot svojevrstno značilnost Kočevja, kip vedno znova popravili in postavili, pa ostaja veliko vprašanje, ali bodo to lahko storili tudi sedaj, saj je odlomljen kip po nekaj dneh izginil.
MLADI OBVEZNIKI - Na občinskem štabu civilne zaščite v Kočevju pravijo, da bi potrebovali za usposabljanje kadrov in dopolnilno izobraževanje veliko več denarja, kot ga jc za te namene letos predvidno. Kljub temu niso nezadovoljni. Pravijo, da jc poleg tega, da je stanje na področju CZ v občini dobro, razveseljivo predvsem to, da jc med obvezniki vedno več mladih.
(Ribniški zobotrebci)
PRIREDITVENI PROSTOR -Ribničanom lahko marsikdo zavida Miklovo hišo, ki pod isto streho združuje knjižnico, razstavno galerijo umetniških del in muzej. Kljub temu da so nanjo ponosni, pogrešajo primeren prostor za večje kulturne in drage prireditve. Gledališki oder v TVD Partizan jc že zdavnaj povozil čas in tudi sicer dvorana ne ustreza zahtevam in merilom sodobnega časa, zato Ribničani upajo, da jim bo kmalu na voljo dvorana v nekdanjem domu JLA, ki so jo že v času, ko jc bil objekt še v rokah jugoslovanske vojske, občasno uporabljali tudi v takšne namene.
MATERINSKI DAN - Da letošnji 25.marcc v ribniški občini ni minil kot katerikoli drugi dan v letu, jc poskrbela predvsem stranka SKD. Mag.Angclca Žerovnik, ki se je po proslavi ob materinskem dnevu pogovarjala o družini in vzgoji otroka z ženami v Ribnici, jc že predtem na povabilo krajevnega odbora SKD Sodražica o tem spregovorila tudi sodraškim ženam.
ST ADION - Ribniški osnovnošolski otroci imajo atletski stadion in ga nimajo. Bilo jim jc namreč obljubljeno, da bodo lahko uporabljali stadion v nekdanji vojašnici v Ribnici, vendar ga še vedno ne smejo uporabljati. Razlog za to jc menda v tem, da se še ne ve, če ni morda kje podtaknjeno kakšno eksplozivno sredstvo oziroma in ali jc prostor povsem varen ali ne. Če to ne bo znano do maja, ribniški šolniki ne vedo, kako bodo izpeljali pionirske igre, ki naj bi bile letos v Ribnici.
( Sevniški paberki)
ŽUPNIŠČE - Mlajši farani oz. krajani, zbrani na razburljivem sestanku v Zabukovju zaradi dogovora o usodi župnijske hiše v tem kraju, bi morali po mnenju nekaterih starejših faranov, naklonjenih vrnitvi stavbe, bolj tiho in ponižno spremljati dogajanje. A se niso dali, kljub očitkom da jih takrat še nikjer ni bilo, ko so starejši delali. Tej mladeži pa rek ni nič sveto, niti lastnina. Gotovo so okuženi s komunističnim bacilom. Ja, demokracija jc pač izražanje različnih mnenj, je pa zalo dostikrat tudi na meji kulturnega. Zabukovškcga župnika Naceta Kustcca, starega gospoda blizu upokojitve, je neznanec domala postavil na pranger, ko jc zavpil, naj gre potem, ko so Šcvničani ukinili šolo in pošto, še on v Sevnico.
DROG - Boštanjčan Rafko in še nekateri krajani, ki prebivajo v bližini boštanjske železniške postaje, predlagajo vodstvu svoje krajevne skupnosti, naj vendar odžaga drog za javno razvetljavo v njihovi soseščini in ga prestavi tja, kjer bo luč tudi svetila. Tod so Boštanjčani namreč že kakšnih 10 let bolj ali manj v temi. Kabel javne razsvetljave naj bi po besedah predsednika KS Jureta Šlogarja pretrgali in nategnili, ko so delali telefonijo za železnico. Upamo, da lolc “nategovanje” ne bo več dolgo trajalo.
VODOVOD - Pretekli teden so Tehnološkim sistemom komunalci enostavno za dva dni odrezali vodovodno napeljavo, ker je bivši direktor TSS skoraj eno leto vlekel sevniško Komunalo za nos, da bo plačal vodo, a je ni. Komunala se jc z novim direktorjem TSS Milanom Senico dogovorila za kompenzacijski posel in vodovod spet priključila na omrežje.
Krške novice )
“ZARUKANI” - Na Senovem gradijo pokopališko kapelo oz. pokopališko cerkvico. Tamkašnji župnik je priporočil domačinom, naj dajo denar za ta skupni pokopališki objekt. Vesel, da krajanstvo velikodušno sega v denarnico in prispeva za cerkvico, je okrcal tudi ljudi, ki imajo v zvezi s to dajatvo kakršnekoli pomisleke. Tako nam je sporočil, da sc najdejo tudi taki, ki mislijo, kako so modri, pa so bolj zabiti kot tisti, ki še do pet ne znajo šteti. Župnik je potemtakem razdelil Scnovčane na dve skupini: na tiste, ki ne znajo šteti do pet, in tiste, ki so bolj zabiti od teh.
PREDSEDNIK - Ne tako dolgo nazaj smo zapisali, da Krčani vsaj lačni ne bodo pod novim predsednikom krške občinske skupščine. No, Ivan Kozole, ki smo ga imeli v mislih kot predsedniškega kandidata, ni postal krški župan. Kdo v krški skupščini ga je volil in kdo ga je pri glasovanju zavrnil, se ne ve. Znano pa je, da je Kozole direktor krškega kmetijskega kombinata, slednjega pa bodo v kratkem kmetje deloma razlastili.
KRIZA - Policisti v mestu nimajo blokccv za zaračunavanje mandatnih kazni občanom. Državi gre res hudo, če niti svojim varuhom ne priskrbi, kar jim pripada. Sicer pa, kaj bi z blokci? V Krškem so vendar sami vzorni vozniki, čeprav se o tem ne govori!
IMAJO SE RADI - Predsedniška kandidata v Krškem sta veliko govorila o razumevanju in sodelovanju Krčanov, ki so politično različno opredeljeni. S tem sta izražala milo hrepenenje po nedosegljivem. Če to ne drži, potem sc krški strankarski veljaki samo delajo, da vlečejo vsak na svojo stran. V vsakem primeru se krški volilci še spominjajo, da občinski parlament zaradi političnih razprtij veliko mesecev sploh ni zasedal.
( Novo v Brežicah)
SRBOKLETNO - Plctcršnikov Maks, rojen v Pišecah in že davno preminul, je za svojega življenja proučeval primere pri Homerju in pri srbskih pesnikih. Bil je tako naiven, da je celo verjel zgodbi, kako so eni in drugi pesniki približno na isti ravni. Kot pravi znanstveni delavec je temeljito razčlenil ene in druge verze in zapisal za Srbe še danes bogokletno trditev, namreč, da sc srbski pesniki nikakor ne morejo primerjati s Homerjem. Tako je porušil veliki mit, s katerim so Srbi sami sebe postavljali ob bok starim Grkom. Še sreča, da takrat goloroki , srbski narod še ni znal brati, televizije pa tudi še ni imel. Pletcršnikova žalitev je tako do danes ostala nemaščevana.
POMOTA - Kot je dobro, da Srbi niso pravi čas slišali za Pleteršnika, tako je tudi čisto prav, da Plctcršnik nc more več slišati za svoje Pišcčane. Njihova osnovna šola si zdaj na vse kri pije prizadeva, da bi sc poimenovala po
učenem rojaku. In
po znanem in kaj je v tern tako
zelo slabega, da bi razkačilo pokojnika? Nič, razen ene same malenkosti. OŠ Pišecc sc je dolga leta imenovala po Plctcršniku. A prišla je nova oblast, demokracija, birokracija, kretcnokracija in vse ostale vladavine. Vsem šolam v občini so odvzeli ime, da ne bi še naprej poveličevali komunistične zalege. Tako sta sc v ropotarnici odsluženih imen znašla tudi Tone Seliškar in Maks Plctcršnik. Ne kriva ne dolžna. A kaj bi to, imen res več nimamo, imamo pa demokracijo!
ŠOLA ZA ŽIVLJENJE - Oni dan se je brežiški kmet dokončno odločil. Svojega sina nc bo pustil kar na kmetiji, niti ga nc bo poslal v kmetijsko Šolo. Poiskal bo prvega prekupčevalca in ga dal za vajenca. Takole si je mislil, sam imam osnovno in kmetijsko šolo pa še nekaj tečajev, seminarjev in predavanj povrh. Prebral, slišal in iloživcl sem že marsikaj, toda še vedno mi nc uspe čez mejo pripeljati niti enega zavoja pralnega praška, ne da bi me cariniki vprašali zanj. V Slovenijo pa, kot sem slišal, prekupčevalci tihotapijo na tisoče ton sadja in zelenjave, pa jih nihče nič nc vpraša!
DOMAČE TRNJE
•	Najbolj cenjeno pohištvo, pri nas - poslanski sedež
•	Politika je kakor prevrelo mleko smetana je vedno na vrlin
•	Stranski vhod t’ politiko za mnoge pomeni glavni vliod v neupravičeno bogatenje
•	Srbski politiki so kot mravlja, ki prileze v čebelnjak in si domišlja, da Je ustvarila novo mravljišče
•	Le gams kot konj, si priden kot čebela, marljiv kot mravlja in zvest kot pes. Pojdi k veterinarju po potrdilo, da si osel!
MARJAN BRADAČ
PSI
il
IZ NkŠIH OBČIN
ilkiit
IZ NlkŠIH OBČIN
Temne ulice in prazne obljube
Na Senovem daljši čas ni delovala javna razsvetljava v delu mesta — Občinarji in električarji so se menili, haska od tega pa ni bilo — Nadležni in tatovi
SENOVO — Na Senovem danes najbrž že deluje javna razsvetljava, če sklepamo po tistem, kar so o zadevi povedali v torek dopoldne v ustreznem občinskem sekretariatu v Krškem. Doslej javne ulične svetilke niso delovale in to je povzročilo med domačini precej nejevolje. Med drugim so se zaradi take javne razsvetljave pritožili preko svojih delegatov tudi na krško občinsko skupščino.
Scnovčanom, ki stanujejo v zatemnjenem delu mesta, se zdi za malo, da so jim električarji odklopili ulično razsvetljavo. Po njihovem je že kar sramota, da zanje ni elektrike, ko pa iz svojih kuhinj skoraj vidijo krško elektrarno. Politikov in poslancev so polna usta hvale, kako bodo v Posavju reševali elektroenergetski sistem vključno z nuklearko. Zelo življenjsko pa bi bilo, če bi poskrbeli, da bi elektroenergetski sistem dal luč za zakotne senovške ulice, menijo na Senovem.
Potem ko se sistem senovške ulične razsvetljave v določenem delu mesta zvečer ni več vklapljal, so se domačini obrnili po pomoč na krško izpostavo Elektra in na občino. Na Elektru so rekli, da bodo luči usposobili za normalno delovanje, takoj ko jim bo občina plačala dolg, ki se nanaša na delovanje
Bodo poroke kmalu tudi v brežiškem gradu?
Peneče vino in kočija
BREŽICE — Brežiški mladoporočenci lahko izrekajo svoj usodni »da« trenutno le v gradu Mokrice, morda pa bo že kmalu drugače. Pooblaščenci za sklepanje zakonskih zvez, matičarki, predsednik skupščine in predstojnik sekretariata za notranje zadeve so namreč predlagali, da bi za poročne obrede uredili tudi prostore v brežiškem gradu. Zdelo se jim je nesprejemljivo, da se ni mogoče poročiti v občinskem upravnem in geografskem središču, kjer je v neposredni bližini tudi cerkev za opravljanje cerkvenega obreda.
Predlagajo, da bi občina primerno uredila obredni prostor v gradu, postavila priložnostno točilno mizo, za katero bi kvalificiran natakar vsakemu novo poročenemu paru odprl steklenico penečega vina. Za to delo naj bi poiskali natakaija pri priznanih gostinskih hišah, stroške pa bi pokrili iz občinskega proračuna.
Predlagajo tudi, da bi občina naročila izdelavo posebnih map za poročne liste. Na prvi strani mape naj bi bil občinski grb, na drugi strani življenjsko napotilo mladoporočencema, ki bi ga podpisal predsednik skupščine, in nato še vložek za poročni list. Na mapi bi lahko bil tudi trak v barvah slovenske zastave. Kadar bi poročali mlad zakonski par, naj bi mu izročili tudi kakšno poučno knjigo. Po želji bi se mladoporočenca lahko od blagovnice do gradu in nazaj peljala s kočijo.
javne razsvetljave po občini Krško. Na občini so zatrdili, da bodo z Elektrom uredili stvari v res zelo kratkem času. Bolj ko so Senovčani klicarili v Krško, bolj so jim tam obljubljali, da bodo zadeve uredili takoj. Vse to dogovarjanje pa se je vleklo več mesecev. Ni kaj, vzorna skrb za državljane, ki jim država
GASILCI BREZ DENARJA
KRŠKO — Gasilcem v krški občini grozi, da bodo postali neučinkoviti, saj društva nimajo denarja niti za vzdrževanje glavne opreme. Spričo takih razmer gasilci pričakujejo iz občinskega proračuna denar za najnujnejše izdatke.
DRESURA PSOV
KRŠKO — Kinološko društvo Krško že nekaj tednov organizira dresuro psov. Na vajah, ki so ob torkih in petkih popoldne, trenutno potekajo vaje poslušnosti. Omenjene pasje šole se udeležuje okrog 20 psov z vodniki, ki trenirajo na odprtem vadbišču v Žadovinku.
• V času, ko sta se občina in krška enota Elektra pogajala o plačilu obveznosti glede javne razsvetljave, so na Senovem pohotni ali morda tatinski neznanci nadlegovali delavke Lisce in kradli avtomobilska stekla. Ni izključeno, da je nizke nagone spodbudila tema. Glede pogajanj je zanimivo, da sploh niso dala pričakovanih rezultatov. Občina Elektru še vedno ni plačala vsega dolga v zvezi z javno razsvetljavo in uličnih luči na Senovem ne priključuje Elektro, ampak zasebnik.
pobira s prispevkom za mestno zemljišče tudi denar za javno razsvetljavo.
L. M.
»KRANJCI < IN LJUBLJANSKI OKTET
ČATEŽ OB SAVI — Oktet »Kranjci« iz kulturnega društva v Krški vasi priredi jutri zvečer ob 19. uri v prostorih čateškega motela koncert, na katerem bodo poleg njih zapeli še člani Ljubljanskega okteta.
Krčani v Logu pod Mangartom
Krški vrtec na zimskem taboru — Otroci so se dobro počutili — Za vsakogar nekaj — Snega ni bilo
KRŠKO — Pred kratkim seje vrnila v Krško skupina otrok, kije nekaj dni bivala na Lisci na taboru, ki gaje organiziral vzgojno varstveni zavod Krško.
Bolj znani kot bivanje na Lisci so tabori, ki jih krški vrtec skupaj s tolminsko osnovno šolo organizira v Logu pod Mangartom.
Krški otroci so bili v Logu zadnje dni februarja in prve dni marca. Kot so ugotovili vzgojitelji, ki so bili skupaj z njimi na zimovanju pod Mangartom, so bili otroci kljub zahtevnemu programu ves čas odlično razpoloženi in ni nihče med njimi govoril o utrujenosti. Če odštejemo žulje, na taboru ni bilo poškodb in bolezni. Zato menijo v krškem vrtcu, da so dejavnosti, kot so jutranja telovadba in drugo, izbrali primerno. V Logu so imeli poleg jutranje telovadbe, ki so jo na svoj način dopolnili z meditacijo, napravili veliko pohodov po bližnji in daijni okolici, imeli pisateljske in likovne delavnice, športna tekmovanja, jogo in predavanja z diapozitivi, da ne omenjamo vsega v pestrem delovnem dnevu otrok, ki je trajal od 6. do 23. ure. »Program tabora je bil sestavljen iz številnih dejavnosti tudi zaradi tega, da se je lahko vsakdo izkazal v neki dejavnosti,« pojasnjuje bogati urnik diplomirana psihologinja mag. Zdenka Zalokar Divjak iz VVZ Krško.
Po mnenju Zalokar—Divjakove, je tak program večini udeležencev ustrezal. Nekateri pa so pričakovali tudi smučarski tečaj, vendar ga ni bilo moč izvesti, ker v Logu ni bilo snega. Pred-
hodno se je vrtec sicer dogovoril za umeten sneg, vendar seje kmalu po prihodu Krčanov pod Mangartom pokvaril snežni top. Organizatorji zimovanja so zato smučanje nadomestili z drugimi dejavnostmi, kar pa so starši nekaterih otrok ocenili kot samovoljno in zato nedopustno spreminjanje programa že plačanega zimovanja.
Ko smo že pri kritikah, ki so jih na rovaš vrtca in tabora v Logu izrekli po koncu zimovanja nekateri v Krškem, omenimo pripombo o ceni. Iz kroga staršev očitajo vrtcu, daje od dogovorjenih 140 mark na dan odhoda poskočil na višjo ceno. V vrtcu pravijo o tem naslednje: dogovorili smo se za ceno 140 mark v tolarski protivrednosti, kar velja na dan plačila, in to po prodajnem tečaju Ljubljanske banke. Ta cena je vključevala vse stroške, tj. prevoz, prenočišče, hrano in celoten program.
M. LUZAR
Danilo Siter
Danilo Siter predsednik krške skupščine
Protikandidat je bil Ivan Kozole
KRŠKO — Na skupni seji zborov krške občinske skupščine 24. marca so volili predsednika Skupščine občine Krško, ker je parlament zaradi odhoda Vojka Omerzuja ostal brez predsednika. Sredino skupno sejo in skupno zasedanje je sklical Stane Sunčič, eden od dveh podpredsednikov. Za župansko mesto sta se v sredo potegovala Ivan Kozole, direktor Mercatorja— Agrokombinata Krško, predsednik zbora združenega dela in član predsedstva, ter Danilo Siter, sekretar za družbene dejavnosti. Predtem je bilo po neuradnih informacijah v igri več kandidatov.
Kozole in Siter sta med drugim napovedala, da bosta v najtesnejšem sodelovanju z izvršnim svetom kot predsednika občinske skupščine naredila vse za nov gospodarski vzpon občine. Oba sta skušala navzoče prepričati, da zmoreta pravično preoblikovati sedanjo občino Krško in iz sedanjega sprtega Posavja narediti enotno regijo. V maniri demokratov sta Kozole in Siter pozvala Krško k politični enotnosti in se ponudila kot pravična zastopnika vsega ljudstva. Prvi bi bil nepoklicni predsednik vseh občanov in občank, ne glede na njihove verske in druge take razlike, medtem ko bi drugi kot poklicni funkcionar dal vse moči na razpolago ljudem krške občine in bi prisluhnil vsem parlamentarnim in neparlamentarnim strankam.
Za predsednika Skupščine občine Krško so izvolili Danila Siterja. Ker slednji torej odhaja na novo delovno dolžnost, so imenovali vršilko dolžnosti sekretaija sekretariata za družbene dejavnosti. Na tej funkciji bo do imenovanja novega sekretarja Vlasta Zupančič.
L.M.
E
V krški občini nad 1.700 ljudi brez dela
Sto težje zaposljivih
KRŠKO Na tukajšnjem zavodu za zaposlovanje imajo vpisanih 1.742 iskalcev zaposlitve. Od tega je kar 754 ljudi brez poklica; v tej skupini je 325 žensk. Delo preko zavoda išče 76 državljanov, od tega 40 žensk, s končano dveletno šolo. Končano 3. stopnjo ima 55 iskalcev zaposlitve, od tega je 13 žensk. Dosti visoko je število brezposelnih, ki so opravili triletno poklicno šolo, in sicer je teh 505; žensk je v tej skupini 169. Krških srednješolcev brez zaposlitve je na zavodovem seznamu 297, pri čemer je 166 žensk.
Armado delovne sile v krški občini sestavljajo tudi višje in visoko izobraženi državljani. Prvih je 36, od tega 24 žensk, in drugih 19, med temi lOžensk. Zavod je opravil še nekatere druge statistike glede iskalcev zaposlitve. Tako ugotavlja, da v navedenem skupnem številu prijavljenih na zavodu išče prvo zaposlitev 408 ljudi, od tega 203 ženske. Med omenjenimi 1.742 ljudmi na borzi dela jih je 823 mlajših od šestindvajset let; v tej skupini je 386 žensk. Od 1.742 ljudi, se pravi skupnega števila čakajočih na delo, jih je prek 100 težje zaposljivih. Sem so všteli tudi Rome.
INVALIDI SE OGIBAJO DELAVNIC
V brežiški občini bi trenutno nujno prezaposliti
BREŽICE bilo
najmanj 70 delovnih invalidov, ki so zaposleni v tamkajšnjih podjetjih.
Po nekaterih idejah naj bi delo zanje našli v podjetju Elektron v Skopicah, ki deluje pod posebnimi pogoji za invalidske delavnice. Prvi pogovori so že stekli, v kakem mesecu dni pa naj bi se pokazalo, ali je možno uvesti dodatne proizvodne programe in zaposliti nove delavce. Vodstvo Elektrona naj bi pripravilo nove programe, sredstva zanje pa bi primaknila republika. Te ideje zaenkrat še nimajo realne podlage, ravno tako nc prerazporeditev delavcev - invalidov, ki nc želijo oditi iz svojih podjetij.
Zato pa že lep čas povsem na trdih tleh stojijo novi proizvodni prostori Elektrona. Ko je pred leti iskal pomoč za širitev prostorov v posavskih občinah in republiki, tam še niso razmišljali tako kot danes. Bodo tokrat našli skupni jezik?
Ekipa rešuje, zadruga razpada
V KZ Brežice imenovali »reševalno« ekipo — Rešitev v novih kreditih in v prodaji osnovnih sredstev? — Kmetje ustanavljajo male zadruge
BREŽICE — V nedeljo, 21. marca, je upravni odbor brežiške Kmečke zadruge imenoval ekipo predstavnikov kmetov, ki naj bi poskušala potapljajočo se zadrugo vsaj še nekaj časa obdržati nad vodo. Ekipo vodi Franc Pnbožič iz Dečnega sela, medtem ko pride v. d. direktorja zadruge spet opravlja upokojeni nekdanji direktor Roman Baškovč. Menda zato, ker v razpadajočo zadrugo ne morejo dobiti primernega strokovnjaka.
Zavojček zdravja iz pridnih sadjarskih rok
V Posavju obujajo sušenje domačega sadja
OKLJUKOV A GORA PRI SROMLJAH — V naglici sodobnih dni smo tudi Slovenci skoraj povsem pozabili na okusno domače suho sadje Posavski sadjarji si že nekaj let prizadevajo, da bi to staro obrt obnovili in kupcem spel ponudili nekaj domačega in zdravega sadja. Zaenkrat sušenje še ni množično steklo in tudi prodaja ni najboljša. Tako pravi tudi Rezika Pe-
tan iz Oklukove gore, sicer znana sadjarka.
»Sadje sušimo v posebnih sodobnih sušilnih komorah, a je z njim kljub temu veliko dela. Jabolka, na primer, je treba razrezati in nato še olupiti. Za kilogram jabolčnih krhljev je potrebno kar 10 kg svežega sadja. Izbiramo samo zdravo in neškropljcno sadje starih sort,« je povedala Rezika, ki še vztraja pri sušenju, čeprav še ni prineslo pričakovanih rezultatov.
Suho sadje zapre v polivinilasto embalažo in ga prodaja na tržnici. »Za prodajo v trgovini je potrebna analiza,« pravi. Analiza pa seveda precej stane in s tem tudi povečuje ceno. Ob tako malih količinah in negotovi prodaji seje za tak strošek težko odločiti. Rezika Petan in druge gospodinje, ki sušijo sadje za prodajo, seveda upajo, da bo kmalu bolje.
Težko je Obdelovati kmetijo, pridelovati sadje, ga predelati in nato še sam skrbeti za, prodajo. Če bi ta posel organizirano prevzel kdo drug, bi bilo mnogo lažje Potem bi slpven.sk] kujreimnogo bolje poznali zdravo in slastno suho sadje Morda bi ga marsikdo prigriznil namesto uvoženih suhih fig, čokolade. pečenega krompirčka ali bonbonov. Zavojček zdravja že prihaja iz sadjarskih domov, samo ponuditi in prodali ga je še treba.
B. D -G.
Prejšnjega v. d. direktorja Bojana Tičarja so razrešili dolžnosti, s čimer seje samo potrdila teza Toneta Zevnika, kmetovalca s Čateža, ki je bil zaradi obrekovanja zadruge izključen iz članstva, da Tičar ni primeren za tako funkcijo. Kmalu po njegovi razrešitvi so po aferi, ki si jo je na vodilnem mestu v Hranilno-kreditni službi privoščila njegova žena, razrešili še njo.
Kot je dejal kmetijski svetovalec Jože Vovk, je bila zadruga ustanovljena po zveznih merilih. Delovala je kot podjetje, v katerem je imel direktor vsa pooblastila, upravni odbor pa je lahko
jterr:-A
b. ' ,
POGLED V PRIHODNOST Tale krava sicer ne ve za zadružne zdrahe, toda če se kmetje ne bodo kmalu organizirali, ne bo šla kmalu iz svojega hleva. (Foto: B. D.-G.)
le kimal. Zaradi razdrobljenosti interesov v zadrugi je direktor lahko vse prepeljal žejne čez vodo. »Na občnem zbo-
• Lansko leto je obseg prodaje padel za 12 odst., v denarju pa še mnogo bolj. Ob tem so stroški naraščali iz meseca v mesec, z njimi pa tudi zadolženost. Zadruga se bo zdaj očitno morala odločiti za. prodajo nekaterih osnovnih sredstev, da bi zmogla še naprej odkupovati vsaj tisti del proizvodov, ki se mora organizirano ponuditi na tržišču. Po bivši Agrarii je podedovala upravno zgradbo in 40 zaposlenih delavcev. Trenutno ima 150 pravih članov, poleg njih pa še 1300 kmetov, ki poslujejo z zadrugo samo takrat, ko svojih proizvodov ne morejo drugje prodati. Trenutno je v zadrugi 550 prašičev, težkih okrog 150 kg, ki jih je nemogoče prodati. Zadruga ne more biti socialna ustanova, zato bo prisiljena opustiti vse dejavnosti, ki ne prinašajo dobička.
ruje predložil tak zaključni račun, kot si gaje sam želel,« je še dejal in pripomnil, da bi se pred enim letom dalo še marsikaj rešiti.
Glavni upnik zadruge je HKS, ki zaenkrat še normalno posluje, čeprav ima težav e. saj se promet nenehno zmanjšuje. Zadruga je že zdaj precej dolžna tudi občini, da o številnih kmetih, ki še nimajo plačanih že oddanih pridelkov, sploh ne govorimo. Mnoge specializirane družinske kmetije, ki so v preteklosti nastajale s pomočjo ugodnih kredi-
tov, same niso sposobne obnoviti proizvodnje, zato jih čakajo hude težave.
V tako veliki zadolženosti in zmedi je težko pričakovati, da bo ekipa kmetov, čeprav še tako zagnana, rešila zadrugo pred stečajem. Za kaj takega bi bilo potrebno vključiti strokovne, mlade in s preteklimi odnosi v zadrugi neobremenjene ljudi. Nujna je pomoč zadružne zveze in še pred tem občinskega IS, ki bi sc moral aktivneje vključiti v reševanje zadruge, saj je od nje odvisen tudi raz-
• Po besedah Franca Pribožiča je vrednost osnovnih sredstev zadruge 4 milijone mark, ki pa jih zadolženost še ne presega, zato stečaj nc pride v poštev. Zadruga je imela v preteklih dveh tednih kljub vsemu blokiran žiro račun. Pribožič je napovedal skorajšnjo deblokado, pri čemer »reševalna« ekipa računa tudi na pomoč občinskega izvršnega sveta. Radi bi kratkoročne kredite spremenili v dolgoročne. Ne zahtevajo nepovratnih sredstev, ampak finančno podporo pri premostitvi likvidnostnih težav. Ekipa naj bi predlog rešitve pripravila v mesecu dni. V maju naj bi začeli prodajati nekatere prodajalne, tečejo pa tudi prvi dogovori o tem, da bi hladilnica poslovala kot delniška družba; 49 odst. delnic naj bi prodali že znanim interesentom iz Primorske, vendar skrajno previdno, da si ne nakopljejo preveč konkurence.
voj kmetijstva v občini. Kmetje so sc v pričakovanju skorajšnjega razpada zadruge že začeli povezovati v male zadruge: vinogradniške, sadjarske, živino^ rejske, mlekarske. Držijo sc načela: Pomagaj si sam!
B. DUŠIČ-GORNIK
Novinarji Dolenjskega lista komentirajo
Ko reveži redijo državo
Včeraj si je marsikdo v Sloveniji gotovo močno oddahnil. Iztekel se je namreč rok, do katerega je država Slovenija pričakovala, da ji bomo davkoplačevalci lepo redoljubno in do zadnjega stotina prijavili svoje lanskoletne zaslužke. Oddahnili si bodo “napovedovalci” dohodnine, od katerih so nekateri še zadnji hip in - nikar ne ugibajte! - zaman hoteli kupiti v lepi modri barvi natisnjen fonnular, tako da se je bilo treba zanj kar malo potruditi. Oddahnili si bodo tudi dacarji, ki so neutrudno sprejemali napovedi za odmero dohodnine in ob tem, praktično nič krivi in dolžni, slišali prenekatero pikro.
V novomeški občinski enoti uprave za družbene prihodke, kot se uradno reče med ljudstvom bolj razširjeni davkariji, so pričakovali okrog 40 tisoč napovedi za odmero dohodnine. Oddati so jo namreč morali vsi, ki so imeli v preteklem letu kakršenkoli obdavčljiv dohodek, naj gre za dobra dva tisočaka katastrskega dohodka ostarele gospe brez drugih dohodkov ali za milijonske zaslužke najrazličnejših djetnežev. Spremembi iz kroga davkoplačevalcev izločila ljudi z najnižjimi dohodki _ v novomeški občini bi se na ta način "rešili” najmanj tretjine napovedi za odmero dohodnine _ namreč ni bila sprejeta. In tako so slovenske davčne uprave spel zasipane z gorami papirjev, ki jih bodo sedaj še nekaj mesecev obdelovali brez večjega učinka. Nekaj doplačil verjetno bo, pa vračil preveč plačane dohodnine tudi, da bi odkrili kakšne večje
šavo, si pač ni mogla privoščiti. Doplačata pa bo okrog 9 tisočakov dohodnine! Opisan primer skoraj gotovo ne bo nekaj izjemnega, ampak je podobnih še. Bog /x>magaj državi, ki se redi na tak način in račun!
ZDENKA LINDIČ-DRA GA Š
Nočejo biti drobiž visoke
politike
novodobnih podjetnežev. Sprem ba zakona, ki bi iz kroga da\
utajevalce, pa ni upati. Za to ni ne prave zakonodaje ne prave tovrstne službe. Užaljenost dacar-
jev bi bila na tem mestu seveda povsem brez razloga, kajti ugotovitev se tako ali tako njih ne tiče veliko.
Sicer pa "hec" okrog dohodnine za leto I9p2 z 31. marcem še ni končan. Čez nekaj mesecev bodo začele po pošti prihajati odmere, ki bodo za marsikoga hudo razočaranje. Dohodnine bodo v bistvu doplačevali tudi zaresni reveži. Primer: delavka v enem novomeških podjetij je lani vse leto prejemala mogoče kakšnega tisočaka več od zajamčene plače je samohranilka; da živi težko, verjetno ni treba posebej poudarjati; na srečo živi pri starših, ki ji pogledajo skozi prste za najemnino, pa še za kakšen dntg strošek tudi; šolske potrebščine otroku na srečo kupuje očka; in je ostala brez vsake "postavke” za 10-odstotno olajšavo! Delnic, umetniških predmetov, izobraževalnih pripomočkov ipd., ki prinašajo olaj-
Društvo izgriancev Slovenije (DlS), ki v 65 krajevnih organizacijah zdnižuje okrog 12.000 izgnancev, zelo veliko pričakuje od vladne medresorske komisije za vojno odškodnino. Ta se je po ustanovitvi oktobra lani prvič sestala šele 18. marca. Izgnanci menijo, da je velika napaka, ker Slovenija pred okujracijske države ne postavi zahteve po odškodnini. Izgnanci nočejo biti drobiž, s katerim bi poračunavali dobre ocbw.se z nekaterimi državami, tudi z Nemčijo ne, čeprav se je ta država zelo izkazala pri prizade\’anjih
Pri Društvu izgnancev Slovenije predlagajo slovenski vladi, naj se vključi v mednarodni center, ustanovljen leta 1988 v Oslu, la proučuje psihosocialne in stresne posledice bivanja v taboriščih, v zaporih in izgnanstvu. Nekatere posledice se pokažejo šele na starost. Tudi DIS se namerava včlaniti v ta center. Doma pričakujejo od borčevske organizacije, da jim njeni člani vsaj ne bi škodili, če jim že nočejo pomagali. Kot pravi Ivica Žnidaršič, predsednica komisije zn socialno-zdravstvena vprašanja in odškodnino pri DIS, izgnanci spoštujejo veličasten odpor borcev proti fašističnim okupatorjem. “Borci pa naj priznajo, da smo bili prve žrtve vojne. Te volje danes ni. Rešiti je treba posamezna vprašanja izgnancev, internirancev in ukradenih otrok," poudarja Žnidaršičeva.
za priznanje mlade slovenske države. Se zlasti je čudno, da naša visoka politika tega noče storiti ali pa ne zmore podobnega koraka, kakršnega so naredile Rusija, Belorusija in Ukrajina, ki jim je Nemčija letos že plačala odškodnino.
Podobno, kot razmišljajo izgnanci, bi lahko še marsikje, če ne bi bila vmes prislovična slovenska majhnost in nevoščljivost ali pa še kaj. Naposled je vendarle vseeno, ali bo dobil denar Janez ali Francelj, pomembno je, da izgnanci kot populacija, ki je bila najdlje izpostavljena terorju in ni bila nikoli priznana kot žrtev vojne, dobijo tiste marke kot pravično odškodnino za prestam trpljenje. Slovenija je po končani 2. svetovni vojni poslala septembra 1945 jugoslovanski vladi v Beograd zelo natančen popis škode. Hudo so trpele tudi slovenske družine, ki so imele koga izmed svojcev v vojnem ujetništvu ali v internaciji. Peklenski načrti nacistične raznarodovalne politike so izpraznili cele vasi in pognale na trnovo pot izgnanstva okoli 60.(X)0
Slovencev.
PAVEL PERC
Prospekti niso več prilepljeni m stojnice
Tudi na 32. mednarodnem sejmu Alpe-Adria, ki je nosil naziv "Svoboda gibanja", je bilo videti, da je Dolenjska daleč od Alp in še dlje od Jadranskega morja. K temu ne prispeva samo vse bolj razpadajoča “avtocesta”, ampak slovenska nečimrnost, ki ne prenese, da bi slovenski turizem domoval še kje druge kot na Gorenjskem, v Primorju ali v dolgi ljubljanski vasi. Levji delež krivde seveda nosijo Dolenjci sami pa še njihovi sosedje - Belokranjci in Posavci.
Med 337 razstavljala iz 19 držav je bilo na Gospodarskem razstavišču največ domačih in tistih iz Avstrije, Hrvaške, Italije in ZDA. Več kot
Kdo si še upa piti vodo?
NOVO MESTO - Podatki o stanju pitne vode v novomeški občini za lansko leto vzbujajo skrb. Kvaliteta "surove’’ vode, se pravi vode na zajetjih, preden jo klorirajo, je zelo slaba, saj bi bilo brez nadaljnje obdelave primernih komaj 22 odst. vzetih vzorcev. Da bi ugotovili, kakšna voda teče v vodovodni sistem in koliko se s kondicioniranjem (v glavnem gre tu za kloriranje) izboljša, je novomeški Zavod za zdravstveno varstvo opravljal analize vzorcev vode s prvega odvzemnega mesta (iz prve pipe v sistemu) in naprej po sistemu. Na prvem odvzemnem mestu je bilo primernih komaj 55 odst. vzorcev, pri treh vodovodnih sistemih pa celo le četrtina, kar pomeni, da se razkuževanje ne konča v rezervoarjih (predvsem zaradi prekratkega časa| in da se nadaljuje v omrežju. Sele vzdolž vodovodnega sistema se je število primernih vzorcev vode povzpelo na 72, kar pa pomeni, da je bilo še vedno več kot četrt odvzetih vzorcev vode neprimernih.
Sanitamo-liigicnsld nadzor jrote-ka po dogovorjenem načrtu. Lani so skupno opravili 325 pregledov, pri katerih so vzeli 1.005 vzorcev voda za mikrobiološke in 228 vzorcev za kemične preiskave. Mikrobiološke preiskave so jroka-zale, da je bilo na splošno 65 odst. vzorcev primernih, 35 odst. jra neprimernih. Znotraj tega jra se pokaže zanimiva slika: vzorcev, vzetih na zajetjih, je bito primernih le 41 odst., iz omrežja jra 73 odst. Velike razlike pa so od enega do
drugega vodovodnega sistema. Tako je bilo na zajetju Jezero, od koder dobiva vodo več kot
23.000	ljudi le 12 odst. primernih vzorcev, na zajetju Stopiče (blizu
10.000	ljudi) pa 42 odst. Na zajetju vodovoda Bnisnice-Ratež so bili vsi vzorci neprimerni, na zajetju Gabrje pa vsi primerni, prav tako na zajetjih Vrhpolje in Zaloviče; na zajetju Strahi pa je bilo primernih le 8 odst. vzorcev. Analiza vzorcev, vzetih iz omrežja, jra kaže drugačno sliko: iz omrežja Jezero in Stopiče je bito primernih tri četrt vseh vzorcev, iz bntsniškcga
60	odst., iz gabrskegan 95 odst. (manj kot na zajetju), iz Straškega
61	odst., vrhjroljskega 95 in žaloviškega 81 odst. (v obeh zadnjih manj kot na zajetjih). Malo boljša je slika kemičnih preiskav. Fo teli je bilo primernih 81 odst. vzorcev.
Gre za 15 vodovodnih sistemov, s katerimi upravlja novomeška Komunala. Iz teh dobiva vodo več kot 47.000 ljudi ali blizu 73 odst. prebivalcev novomeške občine. Sc veliko bolj črna pa je slika vzorcev iz 26 vaških vodovodov, iz katerih dobiva vodo okoli 1.700 ljudi. Zavod jra iz vsakega vzame le po en vzorec na leto. Lani je bil od 26 vzorcev en sam primeren!
Od 154 naselij v novomeški občini jih 78 še vedno nima vodovoda. V zadnjih letih novomeška Komunala proda od 4,8 do 5,2 milijona kubikov vode na leto, ta količina pa se zmanjšuje za 5 odst. na leto. V občini je
okoli 6rt)0 km vodovodovnega omrežja, 53 rezervoarjev in 24 črpališč. Povprečna starost omrežja je 26 let, možna pa 36 let. Okoli tretjina omrežja je že amortiziranega in bi ga morali obnoviti vsaj 10 km na leto; v zadnjih dveh letih so ga skupaj 15 km, letos pa ga bodo komaj 2 km. V zadnjih 10 letih so bila vlaganja v obnovo vodovodnega omrežja glede na potrebe 3- do 5-krat premajhna. Za oskrbo z vodo že ves čas ni na voljo dovolj denarja, /roleg tega pa ta dejavnost v okviru Komunale posluje z izgubo, tako da morajo oskrbovanje z vodo "podpirati" druge komunalne dejavnosti.
Ce bi hoteli izboljšati kakovost pitne vode, kar je glede na zadnje rezultate več kot potrebno, bi, dolgoročno gledano, morali zgraditi nove rezervoarje, pospešeno obnavljati omrežje, iskati nove kakovostne vire pitne vode, zlasti v dolomitnih plasteh, gladiti kanalizacijsko omrežje in nove čistilne naprave. Veliko pa bi za boljšo kakovost vode lahko naredili ljudje sami, saj so rezultati analiz vzorcev vode v marsičem slika našega odnosa do narave.
O problemih v zvezi s jritno vodo novomeški občini so razpravljali tudi na seji zborov občinske skupščine lani spomladi. Skupščina je sprejela več sklepov in med drugim naložila izvršnemu svetu, naj prouči možnost ustanovitve posebnega sklada za sanacijo kakovosti pitne vode. Vendar je vsa stvar zaspala. Voda jra kot da bi vedela -iz leta v leto je slabša.
ANDREJ BARTEIJ
tretjina podjetij je razstavljala izdelke za pnrsti čas, šport in rekreacijo: plovila, opremo za podvodni ribolov, pohodništvo in tenis ter nasploh športna oblačila in obutev.
Turistične agencije in jrodjetja so tvorila dobro petino vseh razstav -Ijalcev. Ponujali so informacije o poletni sezoni in jrostregli tudi s cenami. Nekateri redki so stregli še s čim drugim. Dobro potezo je letos naredila Krka-Zdravilišča, ki se je na razstavnem prostoru predstavila skupaj z mirensko Dano in z igralnico Otočec. Droben izsek iz igralnice in ponudba Dane sta pritegnila marsikaterega obiskovalca. V bližini Krkinega prostora je samevala slabo opremljena in le s plakati oblepljena stojnica Term Čatež, ki razen prospektov in informacij obiskovalcem ni ponudila ničesar. Po slabi izkoriščenosti sejemskega prostora se je tako povsem približala Portorožu ali Rogaški, ki sc z nastopom tudi nista proslavila.
Na sejmu so se med drugimi predstavili turistično-rekrcativni centri iz Slovenije (Kranjska Gora, Savinjska dolina), Avstrije in Hrvaške ter ljubljanske občine. Svoj prostor na razstavišču sta imeli grosujreljska in ribniška občina. Zlasti slednja je pritegnila veliko pozornosti z urejenim razstavnim prostorom, ki ga je vsak obiskovalec lahko že na daleč jrrepoznal. Hrvati so v javnosti sprožili plaz negodovanja, ker so na prospektu narisali mejo tam, kjer ne bi smeli, sicer pa so se na sejmu predstavili, kot se spodobi.
Že bežen pogled na razstavišče je pokazal, da pritegnejo samo tiste stojnice, kjer se nekaj dogaja. Sejem je v tem oziru v primerjavi s prejšnjimi leti napredoval. Precej je bilo degustacij, brvzjrlačnih zavojčkov vzorcev, tudi nekaj jrraktičnih jrri-kazov. Razstavljala so skoraj brez izjeme mnogo bolj radodarno delili prosjrekte kot pred leti, ko so bili še prilepljeni na stojnico
BREDA DUŠIČ-GORNIK
Kajje
belokranjsko in kaj državno
Se bo v Beli krajini zgodilo, da se bodo pri sodniku za prekrške še Irolj kot doslej kopičili nerešeni primeri ali pa bosta morala sodnica in sodnik delati tako rekoč 24 ur na dan, da bosta kos vedno večjemu številu zadev? Ne gre za to, kot bi morda kdo sklepal na prvi pogled, da so postali Belokranjci skoraj čez noč veliki kršitelji predpisov in zakonov. Svoje je naredila državna meja s Hrvaško. V zadnjih dveh letih se namreč naglo jrove-čujejo prav kršitve mejnih predpisov, torej zakona o nadzoru državne meje in zakona o tujcih.
V kakšnih težavah in stiskah sta se znašla belokranjski sodnik in sodnica za prekrške, jrove že to, da nista več kos niti množici zadev, ki imajo prednost. Kako tudi, ko pa naj bi po normi republiškega senata za prekrške sodnik rešil 990 zadev na leto, v Beli krajini pa se jih je lani nabralo kar 4.512, torej na vsakega sodnika po 2.256! Razumljivo, da skoraj 130 odst. nad normo nista zmogla delati, presegla pa sta jo skoraj za polovico. Za svojo pridnost sta sicer dobila jrohvalo republiškega senata za prekrške in ministrstva za pmvosodje, a z njo si lahko kaj malo pomagata. Vse to povzroča negodovanje in marsikje tudi slabo voljo zaradi prepočasnega reševanja zadev. Problem bi bil lahko rešen mimogrede, če bi imeli v Beli krajini zaposlenih jret sodnikov zajrivkrškc, saj hi bilo potem zadoščeno tudi republiškim normativom: Toda kaj, ko je malo možnosti, da bi jim uspelo dobiti vsaj še enega.
Toda četudi bi imeli v Beli krajini toliko primernih pravnikov, da bi se kar sami ponujali za sodnike za jrrekrške, je vprašanje, če bi dodatno zaposlili že samo enega, kaj šele tri. Problem je namreč denar. Obe občinski skupščini morata zagotoviti možnosti za delo organa in prevzemati jrojrolno odgovornost za nerešene zadeve in za posledice, ki zaradi tega nastanejo. To pomeni, da bi morali biti odgovorni tudi za to, če ne bo dovolj sodnikov oz. če ne zagotovita denarja za njihovo delo. Toda tukaj se mnenja države in Belokranjcev nizhajajo. Slednjim se zdi nerazumljivo, da bi morali na svoja ramena prevzemati odgovornost zaradi nerešenih zadev, ki so posledica pripetljajev ob meji, ki je državna in ne belokranjska.
MUHAM BEZEK-JAKŠE
Dogodki v sliki in besedi
DOBITNIKI PLAKET JELENOV ŽLEB - Osrednja proslava ob 50. obletnici bitke v Jelenovem Žlebu pri Ribnici je bila, kot poročamo na L strani, minulo soboto v športni dvorani. Ob tej priložnosti so podelili tradicionalne plakete »Jelenov Žleb« (na sliki so dobitniki) ob jubileju pa so pripravili več zanimivih prireditev. Tako so v prostorih TVD Partizana odprli razstavo fotografij borcev štirih brigad. Borci so obiskali spomenik padlilh v Makošah pri Dolenji vasi, posebna delegacija pa je položila vence v Jelenovem Žlebu. Pripravili so tudi okroglo mizo na temo NOB, katero so se udeležili predstavniki teritorialne obrambe in borcev. (Foto: M. Glavonjič)
1299 VAJ GODBE V 15 LETIH — Tudi ta zanimiv podatek smo slišali na sobotnem jubilejnem koncertu Delavske pihalne godbe pri GD Sevnica ob 15-letnici godbe. To pomeni, da je godba vadila povprečno 86-krat letno, v tem obdobju pa je imela tudi 440javnih nastopov. Slavnostni govornik, predsednik sevniškega izvršnega sveta Marjan Kurnik, je poudaril, da so na podeželju še posebej ponosni na take in podobne ljubiteljske skupine. Poudaril je vpetost godbe v življenje Sevnice in občine, v delo glasbene šole, zahvalil pa se je še za razumevanje gospodarstva in davkoplačevalcev. Tajnik sevniške ZKO Albert Felicijan je podelil godbenikom 7 bronastih, 6 srebrnih Gallusovih značk, zlato pa je za 25-letno delo dobil Ivan Pask vale. Predsednik zbora godbeniko v Sandi Kostanjšek (na posnetku na levi) se je zah valil prvemu dirigentu godbe Bogomirju Hrovatiču (na sliki), Marku Martinu, Janezu Zupancu, sedanjemu kapelniku prof. Francu Zupancu in neutrudnemu predsedniku godbe Francu Ogorevcu. Odlikovanja je podelila tudi GZS, številne čestitke in darila pa so godbeniki dobiti od kolegov iz sosednjih krajev. Za vse so se oddolžili s čudovitim koncertnim sporedom. (Foto: P. Perc)
ZMAGOVALEC ŽE TRETJIČ ZAPOVRSTJO - Petčlanska komisija s predsednikom Petrom Štefaničem na čelu je imela kar precej dela, da je pravično ocenila 26 salam, ki so jih na salamiado v Badovinčevo gostilno na Jugorju pretekli petek prinesti iz številnih slovenskih krajev. Razdelili so tri zlate, pet srebrnih in šestnajst bronastih priznanj, izločili pa le dve salami, a ne zaradi napak, ampak le zaradi prevelikih razpok. Štefanič, ki na jugorski salamiadi sodeluje že vsa leta, je pohvalil, da prinašajo ljudje iz leta v leto boljše salame. Tokrat je tretjič zapored zmagal Marjan Zupančič iz Dolnjega Maharovca (na fotografiji z darilom), kije zbral 120 do 140 točk, drugi je bil njego v sin Marjan, tretji pa Milan Badovinac iz Novega mesta. (Foto: M. B.-J.)
OBNOVA CERKVE SV. HELENE Po legendi naj bi v cerkvici sv. Helene y Dragi pri Beli Cerkvi maševala sveta brata Ciril in Metod Vendar je to res samo legenda, kajti ko sta Ciril in Metod hodila po naših krajih, te cerkvice še ni bilo. Vas Draga se prvič omenja leta 1251, cerkev pa omenja šele Valvasor. Sicer pa cerkev sv. Helene pripada najbolj razširjenemu tipu romanskih cerkva pravokotnega tlorisa, z ravnim stropom in s polkrožno obokano apsido. Dr. Marjan Zadnikar jo na podlagi tlorisa uvršča v pozno 13. stol Na južni zunanji strani cerk ve so odkrili napis donatorja z letnico 1531, ki se verjetno nanaša na danes skoraj uničeno fresko sv. Krištofa. Obnovitvena dela, kijih vodi novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, so se začela že pred leti Obnovili so streho na zvoniku in apsidi, letos pa naj bi dokončali statično sanacijo zvonika in zahodne stene ladje ter obnovili streho nadnjo. Obnovitvena dela financirata ministrstvo za kulturo in novomeška občina, kajti cerkev je razglašena za kulturni spomenik. (Besedilo in slika: A. Bartelj)
Lackovič-Croata v Krki
V Krkini galeriji razstava, v Metropolu predavanje in razstava znanih hrvaških naivcev
V sredo, 7. aprila, ob 13. uri bo v Galeriji Krka razstava del enega najbolj znanih hrvaških naivnih slikarjev Ivana Lackoviča-Croate. Na otvoritvi bo umetnika in njegovo delo predstavil Tone Gošnik, pela pa bo zagrebška pevka Liljana Molnar-Talajič.
Ivan lackovič-Croata je bil rojen 1932. leta v podravski vasi Bati-
P
bi
.W\
Iz mape: Strahote vojne (Ivan Lackovič-Croata. 1992)
na, kot poštni uslužbenec pa se je zaposlil leta 1950. Takrat je ričel tudi slikati. Prva pomem-na priznanja o svoji umetniški vrednosti je dobil leta 1961, leto pozneje pa ga že srečamo v Kostanjevici na Krki na skupni razstavi. Bil je tudi udeleženec trebanjskega Tabora likovnih samorastnikov. Sledil je hitri umetnikov prodor v svetovne galerije in muzeje. Omenimo samo, da je njegovo delo uvrščeno celo v stalno zbirko vatikanskega muzeja in da je ob otvoritvi olimpijskih iger leta 1992 prejel predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Anton Samaranch njegovo naročeno sliko, ki je tudi uvrščena v stalno postavitev olimpijskega muzeja.
V sredo, 7. marca, ob 18. uri bo v modri dvorani hotela Metropol umetnik Ivan Lackovič-Croata govoril na temo naiva na Hrvaškem. Predavanje bo v okvira redne “Tribune v sredo ob osemnajstih”, ki jo vsako prvo sredo v mesecu organizira Hrvaški kulturni dom Novo mesto. V modrem salonu hotela Metropol bodo ob tej priliki razstavljene tudi slike dragih hravaških naivnih slikarjev iz slikatjcve osebne zbirke.
Pouk ob grajski pojedini
Šolski izbirni program tokrat nekoliko drugače
BIZELJSKO - V Posavski muzej zadnje čase prihaja veliko pritožb zaradi gospodarjenja z bizeljskim in pišeškim gradom. Ravno te so vzpodbudile kustodinje v tem muzeju, da so pripravile zanimiv predlog za obvezni izbirni program v brežiški srednji šoli.
Že jutri dopoldne bo tako 19 dijakov in dijakinj nižjih letnikov brežiške gimnazije združilo koristno s prijetnim. Na predavanjih bodo poslušali o stavbni in upravni zgodovini gradu Bizeljsko in samega kraja ter o življenju v času kmečkih uporov. Etnologinja Ivanka Počkar, umetnostna zgodovinarka Jožica Vrtačnik-Lorbcr in zgodovinarka Vlasta Dcjak jih bodo seznanile tudi s samostojnim terenskim delom.
V soboto bodo dijaki odšli na teren, kjer bodo zbirali informacije o vsakdanjem življenju na gradu in
KOS V RI/iNICI - V petek so v galeriji Miklove hiše v Ribnici odprli razstavo izbranih del iz retrospektivne razstave Gojtniria Zntona Kosa (1896-1970), ki je bila pred nedavnim v Modemi galeriji v Ljubljani. Življenje umetnika, klasika slovenske modeme likovne umetnosti, in njegova dela je predstavila kustodinja razstave prof. Breda Ilich-Klančnik. V Miklovi hiši bodo Kosova dela na ogled do 18. aprila. (Foto: M. L.-S.)
Izkušnje, upanje in umetniška rast
Veliko zanimanje in ugodni prvi vtisi z razstave novomeškega slikarja Jožeta Kotarja - Trideset platen iz zadnjih treh let v Dolenjski galeriji
NOVO MESTO - Novomeški slikar Jože Kotar je na Dolenjskem že dobro poznan. Z udeležbo na različnih ekstemporih in likovnih kolonijah po vsej Sloveniji pa tudi v Beljaku na Koroškem se je krog njegovih umetniških poznanstev v teku let samo še širil, hkrati pa je rasla in in se krepila njegova umetniška izkušnja. Svoja dela je doslej predstavil na štirinajstih samostojnih razstavah in več kot devetdesetih skupinskih razstavah po domovini in tujini.
Veliko zanimanje, ki vlada v Novem mestu za tega domačega slikarja, je potrdil tudi obisk na petkovi otvoritvi najnovejše razstave, poimenovenc Slike izkušenj in upanja, v Galeriji Dolenjskega muzeja, na kateri je slikar predstavil trideset platen, nastalih v obdobju 1989-1993. Galerija jo bila namreč polna kot le redkokdaj in na marsikaterem obrazu je bilo razbrati presenečenje nad vtisom barvne in vsebinske skladnosti, ki ga na prvi pogled daje galerijska dvorana s Rotarjevimi platni. Seveda je to le prvi površni zunanji videz, ki se ob vsakem platnu posebej razblini. Res, da na njem še vedno prevladujejo hladne barve, predvsem modra, toda skoznjo pronicajo tople, ki vsiljujejo kopico dilem, na katere, poskuša avtor s svojo umetniško intuicijo odgovoriti. Gre predvsem za odnos do dolenjske pokrajine in novomeške vedute, ki sta še vedno prisotni, a le kot osnova za nadgradnjo, prepcsnjcnjc, za čustveno erupcijo in za iskanje novih motivov, povezanih s človekovim dejanjem in razdejanjem (kamnolom, ekologija) ter eksistenco (pojav figuralike).
Jasno je, da je umetnik napredoval za precej stopničk. Tako laskavo sc je izrazil tudi umetnostni zgodovinar in kritik, kustos Mestnega muzeja v Ljubljani Franc Zalar,
ega , ki
je na otvoritvi predstavil avtorja, njegovo delo in pričujoča platna. Zalar je prispeval tudi uvodni zapis k ličnemu katalogu, ki ga je ob tej priliki izdal Dolenjski muzej, v katerem je med dragim zapisal: “Jože Kotar je eden tistih umetnikov, ki nosi ta svet od svojega rojstva v srcu in v očeh. Je pa tudi umetnik, ki upodablja Dolenjsko na svojstven način. Njegov pogled na dolenjski pejsaž in dolenjsko veduto ni romantično poetičen izliv ob videnju in doživetju pojavnega, marveč bi ga lahko prej poimenovali kot ekspresivno videnje in preoblikovanje resničnega. Slikar Jože Kotar nas s svojimi slikami na povsem drugačen način opozarja na vrednote dolenjske krajine. Od drugih se loči po tem, da v njegovih slikah ne dominira običajna skala, za Dolenjsko tako značilne zelene barve, marveč prevladujejo izrazito hladne barve, modra in vijoličasta v premnogih odtenkih. Vsebinsko in razpoloženjsko polnost pa dajejo še akcenti toplih barv: rjavih, okrastih in rdečih...” Življenjsko pot cnainštiridesetlet-nega slikarja Jožeta Kotarja je v katalogu pod naslovom “Med Parizom in Tolstim vrhom” popisal Tone Gošnik. Iz tega zapisa je razvidno, da je moral na svoji slikarski poti ta, tako rekoč slikar-samouk kljub
očitnemu talentu veliko delati, da se je dokopal do spoznanj, ki so njegovim vrstnikom na likovnih akademijah dana s študijem. Prav to ga je izostrilo v samosvojega slikarja borca, ki bo sposoben obstati tudi na negotovi poti svobodnega umetnika, na katero je stopil konec lanskega leta. Razstava “Slike izkušenj in upanja” je prvi pomembni mejnik na tej novi poti, na kateri želimo Jožetu Kotarju še mnogo uspehov.
T. JAKŠE
LITERARNI VEČER NA JUGORJU
JUGORJE - V petek, 2. aprila, ob 19.30 bo v gostilni pri Badavincu na Jugorju literarni večer. Gostja Tonija Gašpcriča, ki bo vodil razgovor, bo novomeška pesnica belokranjskega porekla Marjanca Kočevar. Srečanje bo popestrila pevka Stanka Macur s Senovega.
kultura
in
izobra-
ževanje
“PESMI ŠTIRIH” V METROPOLU
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, L aprila, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani hotela Metropol v Novem mestu literarni večer ob 40. obletnici izida pesniške zbirke “Pesmi štirih". Svoje pesmi bodo brali Kajetan Kovič, Ciril Zlobec, Janez Menart in Tone Pavček. Večer je pripravila Študijske knjižnica Milana Jarca v sodelovanju z Zavarovalnico Triglav iz Novega mesta.
v vasi v preteklosti. Zanimali sc bodo za vire preživljcnja, način življenja in prehrane. Želeli bodo zvedeti vse o lovu, ribolovu, preskrbi z vodo, mlinarstvu, apnarstvu, o odnosih kmetov z grajsko gospodo, o duhovnem življenju in o ljudskih pripovedkah, vražah in legendah, ki govorijo o gradu.
Drugi del programa bo po vsej verjetnosti prihodnji teden, odvisno od vremena. Dijaki bodo namreč čistili in pripravljali posamezne grajske prostore za uporabo. Med drugim bodo usposobili veliko peč v grajski kuhinji in mogoče tudi grajsko kapelo. Priskrbeli si bodo drva, vodo in moko ter zadnji dan pripravili nekaj jedi po starih receptih. Ob pravi grajski pojedini bodo poročali o svojem delu in spoznanjih na terenu.
B. D.-G.
SLIKE IZKUŠENJ IN UPANJA - Na otvoritev razstave cikla slik iz zadnjih treh let je slikar Jože Kotar v Galerijo Dolenjskega muzeja privabil, veliko število obiskovalcev. Na sliki od desne proti levi: ravnatelj muzeja Bojan Božič, umetnoštni zgodovinar in kritik Franc Zalar, ki je predstavil slikarja, in slikar Jože Kotar. Na otvoritvi sta nastopala kitarist Bojan Drobeš in kantavtor Tomaž Pengov. (Foto: T. Jakše)
Lotili so se zahtevnejših skladb
Kako do novih instrumentov za orkester?
TREBNJE - Lani, ko je Občinski pihalni orkester Trebnje praznoval 65-letnico delovanja, je dosegel zlato plaketo v tretji težavnostni stopnji na tekmovanju pihalnih orkestrov Slovenije v koncertnem programu. Letos bodo nastopili v dragi težavnostni stopnji in bodo edini iz Dolenjske, ki so sc iz lanskega tekmovanja prebili naprej.
Že v septembru so sc začeli pripravljati na letošnje tekmovanje. Izbrali so si zahtevnejše skladbe, saj vedo, da bo tudi tekmovanje, ki bo 15. in 16. maja v Žalcu, težje. “Vadimo vsaj dvakrat na teden, štirikrat pa smo letos imeli tudi izredne vaje ob nedeljah,” pravi predsednik Občinskega pihalnega orkestra Ignac Škoda. I pni so se v orkestra lotili prenove že dotrajanih instrumentov in oblek. Kupili so okrog 40 odst. novih inštrumentov in oblek. Za ostale inštrumente in plašče pe bi potrebovali še okrog 25.000 nemških mark. Lani je večino denarja za prenovo prispevala
občina oz. trebanjski IS. “letos bi radi zamenjali še preostale inštrumente, zato bomo poskušali najti tudi sponzorje,” pravi Ignac Škoda.
Poleg zlate plakete, ki so jo priigrali na tekmovanju pihalnih orkestrov v tretji težavnostni stopnji, so lani posneli tudi kaseto in pred kratkim jim je Radio Slovenija sporočil, da je iz nje izbral šest posnetkov, ki jih bodo predvajali na radiu. Orkester se je v zadnjih treh letih razširil od 30 na 55 članov, med njimi je več kot polovica osnovnošolcev in srednješolcev. Motivacije med njimi ne manjka in prav bi bilo, da tako dobro začeto delo nadaljujejo.
J. D.
Ignac Skoda
LJUBLJANSKI PEVCI V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 1. aprila, ob 18. uri bo v Rozinovi dvorani novomeške Glasbene šole koncert, na katerem bo sodelovalo sedem solo pevcev iz Srednje glasbene šole v Ljubljani. To so pevci, ki bodo se bodo potegovali za najvišja mesta na državnem prvenstvu. Med nastopajočimi je tudi Irena Yebuah iz Novega mesta.
• V vseh ljudeh je zasnova za ustvarjalno delo. Le da je večina ljudi ne opazi. (Capote)
Z 32 kanali “Luca” prvi v Sloveniji
Po enem letu seje novomeški snemalni studio “Luca” že prebil v ospredje - Najmodernejša snemalna oprema v Sloveniji - Prihodnje leto novi studii
NOVO MESTO - Pred kratkim so v novomeškem snemalnem studiu “Luca” instalirali novo digitalno opremo, s katero je že po enem letu delovanja postal prvi slovenski 32-kanalni digitalni studio. Prenosna 32-kanalna digitalna oprema mu omogoča tudi večkanalno snemanje na terenu, kar je še zlasti uporabno pri snemanju pevskih zborov, pihalnih orkestrov in raznih drugih prireditev v živo.
Lep uspeh “Ave Marije”
Kaseta in CD plošča v počastitev 500-letnice Kolegiatnega kapitlja
NOVO MESJV - Kaseta "Zdrava Marija”, ki jo je v počastitev 500-letnice Kolegiatnega kapitlja Umi decembra izdal znani slovenski operni pevec Nace Junkar, založila pa Založba kaset in plošč RTV Ljubljana, gre dobro v prodajo, saj je bilo že v prvih tednih prodanih 16 tisoč izvodov, kar je za današnje čase veliko. Kaseta prinaša devet klasičnih nabožnih skladb iz svetovne gkisbene zakladnice in skladlx> Angelsko petje Ignacija Hladnika, nekdanjega kapiteljskega organista. Vse skladbe so zapete v slovenščini, zdaj pa je v pripravi še CD plošča, prav tako .v posvetilom kapiteljskemu jubileju, ki bo prinašala deset skladb v slovenščini, istih, kot so na kaseti, pa še osem v originalu.
Najbrž ni mnogim znano, da je Nace Junkar po rodu Dolenjec, saj
je njegova mati doma s Sel, oče pa iz Drče pri Šentjerneju. Pred štirinajstimi leti je pričel peti v operi, v lepem spominu pa mu je ostal tudi koncert v kapiteljski cerkvi pred dvanajstimi leti, kjer je prav tako pel "Ave Marijo", po kateri nosita kaseta in CD plošča ime. S skladbama s tem naslovom (prva J. S Bach - Ch. Gounod, dmga Fr. Schubert, obe pa v priredbi T. Borsana) se kaseta tudi začne in zaključi.
"Seveda so pri nas kasete in plošče z nabožnimi skladbami, zlasti božičnimi, izdajali že drugi, predvsem narodnozabavni ansambli, to pa je prvi posnetek s petjem na operni način. Prav zaradi tega in pa nekoliko tudi zaradi novomeškega snemalnega studia "Luca", ki ga tedaj še nisem dovolj poznal, sem bil na začetku nekoliko negotov. Glede studia so pomisleki hitro odpadli, kajti Tomaž Borsan se je izkazal za odličnega glasbenika, aranžerja in producenti, svojo nalogo pa je zelo dobro opravil tudi tonski mojster Tomaž Maraš. V studiu srno kvalitetno posneli tudi visoko pete tone in je to po mojih občutkih prvi studio, kjer je moj glas res lahko prišel do izraza. Projekt je bil zelo naporen, uspeh
na trgu pa je potrdil pravilnost odločitve pa tudi izbora, ki sem ga opravil sam, ” pravi Nace Junkar, ki z novomeškim snemalnim studiom že uresničuje nove projekte.
Ob snemanju kasete je bil v kapiteljski cerkvi posnet tudi videospot, ki ga je prisiteval video studio Jagrič iz Krškega, izdajo kasete in C D plošče /ra je sponzorirala novomeška zavarovalnica Tilia.
T. J.
t c
-
'VVVVV
La
Nace Junkar '
■ Ofc> 500-htttk
kok’gi:Hjic\:i hip.
■ v liosem Mcziiu
Naslovnica kasete “Ave Marija"
“Zanimivo je, da take storitve nekateri zbori in glasbene skupine z Dolenjske še vedno drago plačujejo ljubljanskim in drugim podjetjem, medtem ko sc tisti glasbeniki in zbori iz Ljubljane in drugod, ki sc zavedajo naše kvalitetne opreme in sposobne ekipe, obračajo na nas,” pravi lastnik studia Tomaž Borsan, tudi sam znan slovenski glasbenik, skladatelj in aranžer, ki poleg snemanja organizira tudi izdajanje kaset in CD plošč.
S prvim letom delovanja svojega studia je Tomaž Borsan lahko res zadovoljen, saj se je v njegovem studiu v tem času zvrstila že cela vrsta znanih imen iz slovenskega glasbenega življenja. Tako je snemal kaseto “Zdrava Marija” Naceta Junkarja, pripravlja pa že novo, “Prijatelja za vedno” Helene Blagne, “Poletje v meni” Irene Vrčkovnik, “Scndi” ansambla Scndi in druge. Še zlasti pa je ponosen, da so sc nanj obračali tudi taki, ki so jim sicer odprta tudi tuja tržišča, kot na primer Peter Pcrz, 'Ilič trccs in Aleksander Mežek. Slednji je doslej snemal le v najboljših londonskih studiih in je bilo snemanje v Novorn mestu tudi njegovo prvo snemanje v Sloveniji nasploh. Pomembno pa je, da so zdaj na široko odprta vrata tudi domačim skupinam in da so nekatere že s pridom izkoristile možnost snemanja. Tako so lastne kasete ali pa samo posamične posnetke v studiu “Luca" posneli Društvo mrtvih pesnikov, Mercedes Bend, Fclix-k, Dolenjski oktet, Desert fox, Rubini, Objem, Barakuda, Chcrie, Mi-chelagclo, Lopatič family band, Čopa ca Bana in drugi. To je precej pri-
pomoglo k njihovi samozavesti in uveljavljanju.
Živahno bo v studiu “Luca” tudi ta in prihodnji mesec, ko bodo v njeni snemali znani bosanski, hrvaški in slovenski glasbeniki. Posneli bodo projekt, katerega izkupiček bo šel v dobrodelne namene za mesto Sarajevo. V projektu bodo sodelovali Loša in Plavi orkestar, Hari Mata Hari, Zabranjcno pušenje, Dino Dvornik, Jura Stubič, Psihomodopop, Janez Bončina - Benč, Predin, Kreslin in dragi. Celoten potek snemanja bosta s svojimi kamerami spremljali slovenska in hrvaška televizija.
Zelo veliko pa si snemalni studio
“Luca” obeta tudi od prihodnosti. Tomaž Borsan namreč računa, da bo obnova nekdanjega doma JLA potekala po načrtu. Cc bo tako, naj bi v njem studio že konec tega leta pridobil več kot 300 kvadratnih metrov, kjer bi uredil en večji in en manjši snemalni studio ter več manjših prostorov za ločena snemanja. Večji studio z dvorano bi bil namenjen vsem vrstam snemanj, od posameznikov do orkestrov in pevskih zborov, s čimer bi odpadel precejšnji del terenskega snemanja; manjši pa bi bil namenjen predvsem snemanju reklam ter postopkom za pripravljanje kvalitetnih posnetkov za CD plošče.
Načrti za studio na novi lokaciji so že v zasnovi, izdeluje pa jih znani londonski strokovnjak šnamalnih studijov Andy Monroe, ki je napravil načrte tudi za sedanje prostore studia “Luca”.
T. JAKŠE
MED SNEMANJEM - Nace Junkar in Tomaž Borsan ob poslušanju posnetkov za kaseto "Zdrava Marija" v studiu “Luca”. (Foto: I. Hotko)
DOLENJSKI UST
POTA Ii\ S ll{/
dežurni
poročajo
VLOM V ZIDANICO - V začetku marca je neznan storilec vlomil v zidanico Metličana R. P. v Berčicah. Odnesel je prenosno CB postajo in tako lastnika oškodoval za 16.000 tolarjev.
ODNESEL TOLARJE IN LIRE -24. marca je neznan storilec vlomil v stanovanjsko hišo v Ruhni vasi, last A. B. Iz denarnice, ki jo je našel, je zmaknil 1.000 tolarjev in prav toliko italijanskih lir. S slednjimi si kaj prida ne bo pomagal, skupne škode pa je za okoli 14 tisočakov.
TAT NA UROLOŠKEM ODDELKU - Na še nepojasnjen način je 23. marca iz sobe urološkega oddelka novomeške splošne bolnišnice izginil manjši kovček, v katerem je imel pacient I. Ž. z Vrha denarnico, v njej pa tolarje, devize, ženski prstan, moško perilo in še nekaj drugih manjših predmetov. Skupne škode naj bi bilo za 25.000 tolarjev.
ZMIKAVT OB MONTAŽNEM TRAKU - V mesecu marcu je neznan storilec z montažnega traku za osebne avtomobile R-5 v novomeškem Revozu ukradel osem svečk in komplet vžigalnih kabljev. Stvari se dajo stlačiti v žep, zato večjih problemov s krajo bržkone ni bilo.
SMRT MED NABIRANJEM REGRATA
GABRJE - 25. marca okoli 18. ure sc je 64-lctna Marija R. iz Gabija odpravila na travnik nabirat regrat. Ko ženičke nekam dolgo ni bilo domov, so jo domači odšli iskat, vendar je niso našli. O izginotju so zato obvestili policiste, ki so skupaj z vaščani organizirali iskanje. Okoli 21. ure so Marijo našli mrtvo. Preiskava ja pokazala, da je vzrok smrti srčna kap.
ČASTNA IZJAVA VOZNIKA
RIBNICA - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Ribnica se je pridružil vseslovenski akciji podpisovanja častne izjave voznika, katere namen je, da sc voznik zavestno odloči, da bo s svojim ravnanjem in obnašanjem prispeval k varnosti cestnega prometa. Do sedaj je bil v Ribnici odziv na to akcijo, ki je stekla že 10. marca in ji bo posvečena posebna pozornost do 7. aprila, svetovnega dne zdravja, zelo dober, pričakujejo pa, da bo dosegel svoj vrh prav v prvem tednu v aprilu. Vsi vozniki, ki to želijo, lahko izjavo podpišejo v prostorih zavarovalne skupnosti Triglav na Seškovi 9 a.
Jalova pravda na črno zaposlenih
Kako sta bila izigrana R. D. in Z. P. — Čeprav sta mu dala delovni knjižici in opravila pregled, ju zasebnik ni prijavil__
ČRNOMELJ, NOVO MESTO — Novomeško sodišče združenega dela posluje s polno paro, tedensko rešijo po deset in več primerov, daleč največ med njimi je pritožb zavoljo domnevno nezakonitih prekinitev delovnih razmerij ali premestitev na druga dela in naloge. So pa tudi izjeme, mednje sodi tudi pričujoči primer, ki po besedah predsednika sodišča Francija Cvelbaija sploh ni osamljen.
R. D. in Z. P., oba doma iz Kanižarice, sta se nedavno tega obrnila z vlogo na sodišče, naj odloči o njunem sporu, ki ga imata s tamkajšnjim Zidarstvom Banovec, kjer sta bila zaposlena. Po njunem je zadeva jasna. Kot gradbena delavca sta 1. marca 1991 pričela z delom v omenjeni firmi. Andrej Banovec jima je obljubil, da bosta sprejeta v delovno razmerje, v ta namen sta mu tudi izročila svoji delovni knjižici in opravila predpisan zdravstveni pregled. Vse mesece sta pridno delala in za svoje delo prejemala tudi osebni dohodek. Eden med njima je tistega leta celo zaprosil za potrošniški kredit in delodajalec mu je posojilne pole izpolnil ter potrdil, daje pri njem zaposlen
in prejema redno plačo. Zataknilo pa se je lanskega februarja. Možakarja sta namreč prekinila z delom, ob izplačilu zadnje plače pa jima je delodajalec v podpis ponudil neke vrste poravnavo, s katero naj bi se R. D. in Z. P. odpovedala vsem zahtevkom iz naslova socialnega zavarovanja do Andreja Banovca. Tedaj še slutila nista, da ju delodajalec ves ta čas ni socialno zavaroval, to sta videla šele, ko jima je izročil delovni knjižici, v kateri čas, prebit pri njem, ni bil vpisan, kar seveda pomeni, da jima ti meseci niso bili priznani v skupno delovno dobo. Delala sta torej, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju, čeprav sta bila o tem trdno prepričana.
Možakarja sta hotela svojo pravico — beri: plačilo prispevkov za nazaj in priznanje tistih mesecev v skupno delovno dobo — iztožiti preko sodišča. Zaman. Nobenega dvoma ni bilo, da pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena tako, kot veleva zakon o delovnih razmerjih. Slednji pravi, daje delovno razmerje sklenjeno, ko je pogodba o zaposlitvi podpisana, registrirana na pristojnem občinskem upravnem organu in ko delavec nastopi delo. Pismene pogodbe pa v tem primeru sploh ni bilo, kaj šele, da bi bila predložena v registracijo. To seveda pomeni, da delavcema tudi pravice iz naslova redne zaposlitve ne gredo in je moralo sodišče njuno vlogo zavrniti. Takšno odločitev je potrdilo tudi ljubljansko* sodišče združenega dela, primer pa seveda ostaja v poduk mnogim, ki ubirajo podobna pota, da pridejo do kruha. Previdnosti pač ni nikoli preveč.
B. B.
METLIKA, MIRNA - Dolenj-
ski in posavski policisti ugotav-" da se jc zadnje mesece nenavadno povečalo število na-
Ijajo,
V temi napadel policista
Minuli teden dva napada na može v modrem, ko so opravljali svoje deio -Tovrstnega nasilja vse več
nila nekam na Hrvaško. A ne za dolgo; možakarja je zapekla vest in kasneje sta se sama javila na policijski postaji v Metliki.
Druga podobna vest prihaja iz trebanjskega konca. 23. marca ob 1.40 sta tamkajšnja policista nadzirala promet v bližini Ljubljanske banke na Mirni. Naenkrat sta zaslišala močan pok in v bližini gostilne Kolenc opazila, kako je osebni avtomobil zapeljal s ceste. Pokazalo se je, da ga je vozil 53-letni V. A. z Dolenjih Selc. Ko sta policista prišla do mesta nezgode, ju jc možakar prosil, če mu lahko pomagata, da bo avtomobil spravil nazaj na cesto. Moža postave sta mu obljubila pomoč, a sta predtem zahtevala, naj V. A. dahne nekaj
silniških dejanj zoper uradne osebe, ki opravljajo svoje redno delo. Ali gre zgolj za naključje ali je nemara vzrok iskati kje drugje, bodo morali odgovoriti možje postave sami, s tokratnim zapisom le potrjujejo, da njihove ugotovitve niso iz trte izvite.
Minuli petek, 26. marca, okoli 20. ure so metliški policisti med kontrolo prometa na križišču ceste med Metliko in Drašiči z lokalno cesto Slamna vas-Ra-dovica ustavili osebni avtomobil, za volanom katerega je sedel 45-letni Anton G. iz Metlike. Možje v modrem so od voznika zahtevali dokumente, namesto njih pa so dobili batine. Voznik namreč dokumentov ni hotel pokazati, ko so policisti vztrajali se naprej, je iz vozila skočil njegov sopotnik, 21 -letni Andrej G., prav tako iz Metlike, se
pra odil v
vozilo, ki je mimo mejnega prehoda pobeg-
zapodil v policista, ga udaril in urno skočil nazaj v
Za Dolenjce bodo nove olajšave veljale za nazaj
Odlok prinaša izjemo
NOVO MESTO - 31. marec, rok za oddajo davčnih napovedi, je včeraj potekel. Mnogi ste oddali napovedne pole s tesnobo, saj ste izračunali, da bo treba po obračunu dohodnino še doplačati, ker niste mogli zbrati dovolj davčnih olajšav. Naj vas potolažimo! Davkarji so danes pripravili prijetno presenečenje: razširili so krog olajšav, ki pa ne bodo veljale za vso Slovenijo, ampak le za prebivalce Dolenjske. Gre namreč za pridelke in izdelke dolenjske alkoholne proizvodnje, ki jih je republika krivično prekomerno obdavčila in tako prikrajšala naše ljudi.
Ti izdelko oz. pridelki so v prvi vrsti dolenjski cviček, dolenjska bela in rdeča vina, pijače, kijih proizvajajo Metliška klet, Vino Brežice in mimska Dana, seveda pa sodijo v ta krog tudi pleterska viljamovka, brinjevec in ostale specialitete. Edini dokaz, ki ga davkarija zahteva, je potrdilo, da je bila pijača zares po-užita. Zato bo treba odslej shranjevati blagajniške listke iz bifejev, gostiln in restavracij, njihovo istovetnost pa bodo morali še na dan konsumiranja s svojim podpisom na zadnji strani računa zajamčiti starši oziroma zakonski partneiji. Zbiranje teh potrdil seveda velja za naprej, za davčno prijavo 1993. Ker pa je odlok retrograden, bodo olajšave pavšalno priznane tudi že v letošnji davčni napovedi.
T. J.
Vietnamski sindrom v Posavju?
Lani kar osem umorov, v katerih je življenje izgubilo enajst oseb, šest morilcev je storilo samomor — Po petih letih zatišja je kriminala vse več
KRŠKO — Upi se niso uresničili. Zadnjih pet let, od leta 1987 pa do lani, je bilo kriminalitete v Posavju vse manj, lanska spoznanja so tak trend postavila na glavo. Kriminal je znova razširil svoje lovke, število kaznivih dejanj seje povečalo za petino, lani sojih na krški UNZ obravnavali 1175. Med storilci seje znašlo 896 imen, 117 od tega mladoletnih in 50 otroških. Sreča v nesreči je pravzaprav, da so posavski policisti in kriminalisti tako uspešni pri njihovem odkrivanju; po raziskanosti je krška UNZ na častnem tretjem mestu v Sloveniji.
Med tistimi, ki imajo za tak ugled krške UNZ največ zaslug, je zagotovo tudi Dušan Kerin, načelnik urada kriminalistične službe. »Posavje se je z lansko krvavo bero zapisalo v slovensko kriminalistiko. Obravnavali smo kar osem umorov, pri katerih so storilci vzeli življenje enajstim osebam, v šestih primerih so nato naredili še samomor. Ne bi bila odveč posebna sociološka in še kakšna analiza lanskih tovrstnih dogajanj, ki bi bodisi ovrgla bodisi potrdila tudi takšne govorice, kot je tista, da seje v Posav-
• V Posavju so lani obravnavali 56 požarov, v katerih je ena oseba izgubila življenje, pet pa jih je bilo huje ranjenih. Skupno materialno škodo so ocenili na 24,241.000 tolaijev.
ju zasadil neke vrste vietnamski sindrom.«
Sicer pa za leto 1992 velja, da so bila v porastu domala vsa kazniva dejanja. Daleč največ je bilo tatvin in vlomov, kar 599, izredno seje povečalo tudi število goljufij, ki sojih lani v Posavju obravnavali 115. Slišati je bilo tudi, daje v Brežicah in Krškem vse več tistih, ki se omamljajo. Dušan
Kerin pravi takole: »Zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili jc bila lani napisana vsega ena kazenska ovadba, zaradi posedovanja mamil pa še šest predlogov sodniku za prekrške. Takšne številke ne vzbujajo večje skrbi, čeprav je res, da bo
Lov za ukradenim tovornjakom
Francoskega državljana je novomeško sodišče obsodilo na 5 mesecev zapora — Pred stavbo RK ukradel tovornjak — Spektakularen lov
Dušan Kerin: “Ihanskih osem umorov v Posavju zahteva posebno analizo. ”
NOVO MESTO — 17. februaija letos okoli 8. ure je Anton Prijatelj pripeljal svoj tovornjak z ljubljansko registracijo LJ M3—849, na katerem je imel naloženega več blaga, pred stavbo novomeškega Rdečega križa na Cesti komandanta Staneta. Vozilo je pustil prižgano pred stavbo, sam pa je stopil v prostore povprašat, kje naj blago zloži. Ko seje čez minuto ali dve vrnil do ceste, tovornjaka ni bilo več.
Najsi si je Prijatelj še tako mel oči, vozila pred stavbo ni bilo več. Zadnji
V SMRT ZARADI EPILEPTIČNEGA NAPADA
KOČEVJE - V sredo, nekaj po 5.3o, sc jc pri križišču Ljubljanske ccslc in Kolodvorske ulice v Kočevju zgodila prometna nesreča.
Štefan Logar, 34, iz Zajčjega Polja, jc ob navedeni uri vozil osebni avto po Ljubljanski cesti proti Mahovniku. V križišču s Kolodvorsko ulico jc zapeljal rahlo v desno prek prehoda za pešce ter čelno trčil v obcestno drevo, ne da bi pred tem zaviral. Voznik sc je tako hudo poškodoval, da jc na kraju nesreče umrl. Na zadnjem sedežu je sedel 6-lctni Marko Iz>gar; hudo ranjenega so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano. Ko so ugotavljali vzroke nesreče, so ugotovili, da je bil pokojnik hud epileptični bolnik, ki jc dobil napad ravno v času vožje.
hip pa je le opazil svoj tovornjak, kako sc oddaljuje nekam proti Ločni. Umojc poprosil naključnega voznika Pionirjevega kombija, naj si vzame nekaj časa in vozilu sledi. Že v Ločni sta skušala tovornjaku zapreti pot, zapeljala sta predenj, toda neznanec za volanom se za to ni zmenil, mimo rdeče luči na semaforju je zapeljal na pločnik in mimo kombija naprej proti Gorjancem. Z drzno vožnjo in vijuganjem po cesti sem ter tja je zasledovalcem onemogočal, da bi ga prehiteli, na Prijateljevo srečo pa je voznik kombija dobro poznal kraje in vzporedne ceste. Po »obvoznici« je zapeljal čez Stopiče in Dolž ter pred tovornjakom zapeljal nazaj na glavno cesto proti Metliki in tako zaprl pot predrznemu zmikavtu. Slednjemu ni preostalo drugega, kot da je tovornjak ustavil, iz kabine ukradel denarnico z 9.735 tolarji, 200 markami in osebnimi dokumenti ter jo popihal v gozd. Na njegovo nesrečo mu je bil Prijatelj vseskozi za petami, o tatvini tovornjaka pa so bili obveščeni tudi policisti, ki so nepridiprava naposled prijeli v bližini žage na Pogancah.
V roke jim je padel 21 -letni francoski državljan Auvin Herve Yves Claude, ki je nedavno za rešetkami pričakal sojenje. Policistom in sodnikom je pojasnil, daje Francijo zapustil 1. februarja letos.
S svojim avtomobilom seje odpeljal do Švice, vendar seje vozilo tam pokvarilo in svojo avanturo je nadaljeval z avto-stopom. Tako je preko Slovenije pripotoval na Hrvaško, kjer pa je kmalu ostal brez denarja. V roke je tudi padel tamkajšnjim policistom, ki so ga, ker je bil celo brez potnega lista, za tri dni zaprli in nato prepeljali na mejno črto med Slovenijo in Hrvaško. Claude je noč prespa1 kar v gozdu, naslednjega jutra pa je pot nadaljeval po Dolenjski. Nekaj pred osmo uro seje znašel v Novem mestu, kjer je na Cesti komandanta Staneta opazil prižgan tovornjak. Ni dosti razmišljal, pač pa jc sedel vanj in se odpeljal. Vse ostalo je bolj ali manj znano, dodati velja le še, daje med drzno vožnjo poškodoval dve vozili, štiri-najstici je dodobra spremenil podobo.
Na obravnavi pred dnevi je mladenič opisana dejanja priznal, Senat novomeškega sodišča ga je obsodil na enotno kazen 5 mesecev zapora, izrekel pa mu je tudi ukrep izgona tujca iz države Slovenije za dobo petih let. Sodba še ni pravnomočna.
B. B
Kdo je utopljenka?
Krka naplavila neznano žensko truplo
jerneju najde pljcnka, ki n
DRAMA - V soboto, .27. marca, okoli 10. ure jc bila v reki Krki v Drami pri Šent-lena neznana utoni imela pri sebi nikakršnih dokumentov. Ženska je bila stara med 30 - 40 let, visoka 160 centimetrov, gladkih kostanjevih srednje dolgih las, rjavih oči, oblečena pa je bila v zimski plašč modrozelcne barve, na sebi je imela kostim modre barve, vijoličasto jopico, rumeno majico in nogavice temne barve. Utopljenka je imela na roki poročni prstan z vgraviranim imenom “Ivan” in datumom “29. december 1979”.
Novomeška UNZ naproša
lanr
občane, ki bi karkoli vedeli o neznani utopljeni ženski, naj jih o tem obvestijo po telefonski številki 21-080 ali pokličijo policijsko postajo, telefon 92.
prav zaradi bližine Zagreba, kjer trgovina z drogami cveti, in družbene nevarnosti, ki jo to početje prinaša, potrebno temu področju dela posvetiti več pozornosti.« Od ostalih omembe vrednih spoznanj minulega leta omenimo še zaseženo količino raznega vojaškega orožja, ki nedvoumno kaže na to, da glavne preprodajal-ske poti ne vodijo več na Hrvaško in v BIH, pač pa od tam na Zahod. Uslužbenci krške UNZ so tako lani med drugim zasegli kar 127 bomb in min, da pušk, pištol in drugega orožja ne naštevamo posebej. Poglavje zase so bile lani najdbe ponarejenih tisočto-larskih bankovcev. Možje postave so jih v Posavju zasegli 721, ki so jih našli pri 205 osebah, vnovčilo pa jih je 152. Ob teh so kriminalisti zasegli še ponarejen bankovec za 1000 nemških mark in 4 ponaredke bankovcev za 100 ameriških dolarjev. Nič čudnega potem, če je bilo spisanih 14 kazenskih ovadb in če je statistika pokazala kar sedemkratno povečanje tovrstnega kriminala.
Gospodarski kriminal je lani v Posavju vestno sledil ostalim dogajanjem, številke kažejo, da gaje bilo natanko za 27 odstotkov več. Plati
• Lani je bilo na območju UNZ Krško 12 napadov na policiste, ko so ti opravljali svoje delo. Med 32 pritožbami, ki so letele na prekoračitev pooblastil policistov, je bilo 28 neutemeljenih, v štirih primerih pa je bil zoper može postave sprožen disciplinski postopek.
zvona pa ne gre biti prezgodaj, kajti večina dejanj, kar 54, odpade na gozdne tatvine. Slej ko prej bo v naših gozdovih potrebno narediti red, ponekod je to, žal, že prepozno. »Črnih sečenj je bilo ogromno, opozorila in ukrepi ne zaležejo, tudi letos je teh dejanj vse več. Na območju Posavja je bil v letošnjih treh mesecih posekan poldrugi hektar gozdov, gre za goloseke, kjer naravna obnova ni mogoča. In ko smo že pri gospodarski kriminaliteti, bi omenil še eno posebnost: zlasti seje razbohotila ob lastninjenju; vodilni delavci imajo skoraj v vseh družbenih podjetjih svoja zasebna podjetja, katerih dejavnost je enaka kot v družbenem.«
B. B.
sape, ki je očitno zaudarjala, v alkotest. V. A. se s tem ni strinjal, pričel je kričati na policista in jima groziti, tako da sta moža v modrem sklenila, da mu začasno odvzameta vozniško dovoljenje. Ko je eden od policistov pisal potrdilo o odvzemu, jc V. A. med grožnjami vrgel etui za dokumente proti njemu, ga prijel za srajco in ga napadel. Policista sta bila seveda spretnejša, urnejša in močnejša in sta ga odpeljala na policijsko postajo Trebnje. Da vožnja ni bila prav nežna, kaže stavek v zapisniku, kako jc V. A. med Mirno in Trebnjem vpil, razgrajal v vozilu in brcal policista. Precej drugačnega razpoloženje jc bil čez nekaj ur, ko sc je na postaji zbudil trezen, a s težko glavo.
ŽELEZNIČARJEM ODNESEL DESET PIP
VRHPEČ _ V času med 17. in 24. marcem je neznan storilec vlomil v prostore Sekcije za popravljanje in vzdrževanje prog na Vrhpcči in tam železničarjem iz umivalnice odvil in odnesel deset dvoročnih vodovodnih pip. Novomeško ŽGP jc oškodovano za okroglih 100 tisočakov.
PO DOLENJSKI DEŽELI
•	Da bi ohranili formo in kvaliteto opravljanja svojega dodatnega poklica na kasnejši svobodi, je med prebivalci Kazcnsko_poboljševalnega doma Dob pri Mirni vse več lakih, ki samoiniciativno, a pridno vadijo priučene veščine. Tako je bil eden od obsojencev 24. marca ob denarnico s 500 nemškimi markami, spravljeno v žepu delovne halje, ki jo jc imel na sebi. Dva dni kasneje pa jc bilo neopazno vlomljeno v garderobno omarico zapornika P. R., ki pogreša 12.000 tolarjev in nekaj deviz. Generalki sta storilcema torej imenitno uspeli.
•	A. M. s Hudej je prejšnji teden naložil na Voz več petde-setkilogramskih vreč s krompirjem, namenjenim prodaji. Prodaja je brez vednosti lastnika potekala kar preko noči: nekdo si jc “prodal” 150 kilogramov krompirja, vrednega deset tisočakov.
•	Neznan storilec je ondan izpred gostilne Kolenc na Mirni ukradel čelado in usnjene rokavice, ki jih je M. II. s Sela pustil na parkiranem kolesu z motorjem. Zanje ne potrebuje vozniškega izpita, če bi ga imel v žepu, bi se bržkone odločil bistveno drugače.
MED ZAVIRANJEM JO JE ZANESLO - 25. marca ob 12.35 se jc 36-lctna Mirjana Djokič iz Ljubljane peljala z osebnim avtomobilom Suzuki Vitara po magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom. Pri Otočcu jc dohitela tovornjak in pričela zavirati^endar jo jc ob tem na mokri in spolzki cesti zaneslo. Vozilo je zdrknilo na levi prometni pas, kjer je silovito treščilo v skalnati usek. Voznica sc jc v nezgodi le laže ranila, enako 15-lctna sopotnica Ana Aba-zova iz Ljubljane, medtem ko je bila druga sopotnica, 45-lctna Elizabeta Kavčič iz Ljubljane, hudo poškodovana. Vse tri so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno
škodo pa so ocenili na 150.000 tolarjev.
Z JUGOM ZBIL PEŠCA - 49-lctni Jože Koračili iz Črmošnjic se jc 25. marca okoli 5.50 pehal z osebnim avtomobilom jugo od Črmošnjic proti Novemu mestu. Zaradi prevelike hitrosti ga jc na mokri in spolzki cesti pri Pogancah zaneslo proti sredini ceste, takrat pa je nasproti pripeljal tovornjak. Da bi se mu izognil, je Koračin sunkovito zavil v desno, tam pa ob robu ceste zbil 34-lctnega pešca Alojza Ogrinca iz Novega mesta, ki je pešačil proti domu. Ogrinc jc padel po stopnicah pred obcestno stanovanjsko hišo in obležal hudo poškodovan. Zdravi se v novomeški bolnišnici.
10
DOLENJSKI UST
St. 13 (2276) 1. aprila 1993
Po nekaterih ocenah naj bi bila krška jedrska elektrarna pred časom zaradi pofnanjkanja denarja že tik pred tem, da bi njeno obratovanje postalo nevarno. Vse skupaj je videti še bolj čmo, potem ko so Kostanjevičani naravnost vprašali, koliko bi jih sploh ostalo živih ob morebitni nesreči v jedrski elektrarni. O takih številkah obstajajo predpostavke. Prav tako marsikdo ne ve ničesar točnega o tem, kaj naj naredi v primem nesreče v nuklearki v Krškem.
Potem ko jc Ljubljana nekaj dni pospešeno pisala ultimate Zagrebu, se je Hrvaška okrog 11. marca omehčala in nakazala jedrski elektrarni Krško toliko pričakovani znesek. Po tej zapozneli hrvaški državni blagajniški operaciji so se ti zaskrbljujoči glasovi v zvezi z jedrsko elektrarno polegli. Toda še naprej javnost razpravlja o varnosti elektrarne, zlasti Posavje vztraja pri vprašanju, kam naj sc prebivalstvo zateče v primeru jedrske nesreče v nuklearni elektrarni Krško.
ameriški strokovnjaki priporočili, naj se območje evakuacije razširi od 10 na 16 kilometrov. V 16-kilometrski pas sodi tudi Kostanjevica. Toda v Sloveniji uradno še niso sprejeli stališča o širitvi območja od 10 na 16 kilometrov.
Glede mrtvih sekretariat navaja, da bi podatek verjetno vedeli kje drugje. Meni pa, da bi se posledice pri prebivalcih zmanjšale z discipliniranim izvajanjem zaščitnih in reševalnih ukrepov v primeru nesreče v NEK.
Napotki so, a so se izgubili
Vprašanja, ali v Krškem in drugje prebivalstvo ve, kaj mu je storiti v primeru nesreče v krški jedrski elektrarni, Kostanjevičani niso zastavili. Toda v Posavju je to vprašanje v zraku.
Na nedavnem zasedanju krške podružnice Slovenske ljudske stranke so precej obširno razpravljali o jedrski elektrarni Krško. Po besedah razpravljalcev je mogoče sklepati, da v Krškem in okolici precejšnje število domačinov pogreša podrobnejše informacije o tem, kaj naj storijo v primeru nesreče v nuklearki.
Kdor bi raziskoval od tod naprej, bi verjetno vprašal, ali “povprečen” Krčan pozna alarmna znamenja, se pravi, ali ve, kakšen glas sirene pomeni nesrečo v jedrski elektrarni. Številna možna vprašanja zadevajo poznejše ravnanje prebivalcev. Ali Krčani in prebivalci na širšem območju poznajo odgovore na ta vprašanja?
Nekaj odgovorov je očitno ostalo skritih v neki brošuri. V Krškem so jo sicer napisali
in natisnili, vendar v gospodinjstva, kamor je bila namenjena, ni našla poti. O tem, kaj je brošuro zadržalo, sta na voljo dve vrsti ugibanj, milejša so tista, po katerih naj bi brošure iz te izdaje nekje ostale zaradi pozabljivosti izbranih razpečevalcev. O kraju, kjer naj bi bile še danes, trdijo različno. Nekateri menijo, da so brošure prispele v omare na sedeže krajevnih skupnosti, medtem ko so drugi prepričani, da brošur niso nikoli raznesli tako daleč med ljudstvo.
Med Krčani še danes krožijo govorice, da je nekake) ob izidu omenjene brošure prispel v skupščino občine telegram. Pisec je v njem zahteval, da morajo pristojni poskrbeti za razdelitev brošur prebivalstvu. Menil je tudi, da predtem ne bi smeli organizirati po krajevnih skupnostih javnih razprav o (nc)varnosti krške jedrske elektrarne. Prebivalci, vsaj nekateri v Krškem, so vse do danes ostali brez brošur.
Zamere prebivalstva
Ce torej obstaja nekakšen papirnati dolg do Krčanov, ne drži, da nihče v Krškem ni storil ničesar praktičnega v zvezi s poučevanjem ljudstva. Novembra 1982 so v Krškem izvedli obširno vajo za primer nesreče v NE Krško. Vanjo se je vključilo prek 70.000 ljudi. Najbolj dejavni so bili delavci elektrarne, enote civilne zaščite in prebivalci, ki jih je “zadela nesreča v krški nuklearki”. Ekipa mednarodnih opazovalcev jc vajo pohvalila. Toda ugotovila je tudi, da bi bilo potrebno v taki vaji, zlasti pa ob resnični nesreči, marsikaj opraviti bolje.
Kako je Slovenija, recimo osebje nuklearke, upoštevala priporočila omenjenih opazovalcev, praksa doslej ni pokazala. Kljub napovedim, da bodo v Posavju vajo ponovili, je doslej še niso organizirali.
Kar zadeva dosedanje poučevanje javnosti o ukrepih v primeru nesreče v nuklearki, katerega rezultat naj bi preverili v napovedani vaji, imajo Krčani še nekatere zamere. Tako je v Krškem slišati pripombo, češ kako naj vemo, za kaj v resnici gre pri teh rečeh, ko pa nam je pred leti razlagal (ne)varnost jedrske elektrarne eden od Krčanov, in to gradbenik.
Krčani torej nekako živijo v strahu.' Ker pa jih ne begajo s pogostimi vajami, poučevanjem o alarmnih signalih in o hermetiza-ciji, z razdeljevanjem vznemirjajočih zaščitnih sredstev za primer nesreče, z informacijami o načinih in smereh evakuacije in z drugimi še bolj nevsakdanjimi dogodki, obvestili in predmeti, lahko rečemo, da oblast in strokovnjaki dejansko krepijo njihov občutek varnosti. Kajti statistika o številu preživelih, sklepi o širitvi ogroženega območja in podobna “črna” obvestila jih res ne morejo pretirano razveseliti, kajneda?! Vseeno bi se Krčani takemu dobremu občutku odpovedali za nekaj dodatnih informacij o tem, kaj jim je storiti v primeru nesreče v jedrski elektrarni, in o tem, česa so se doslej že naučili glede zaščite.
MARTIN LUZAR
Koroška in kostaiyeviška vprašanja
Štiri vprašanja v zvezi z jedrsko elektrarno je pred dnevi na tiskovni konferenci v Celovcu zastavil Peter Kaiser, avstrijski socialdemokratski deželni poslanec. Ko je očital slovenski vladi, da zavlačuje v zvezi z jedrsko elektrarno Krško, ga jc med drugim zanimalo, ali jc jedrski reaktor v Krškem sploh varen.
Kot korak naprej od tam, kjer jc vprašanje končal poslanec Kaiser, je videti zapis, ki ga jc dostavil v Krško občinsko skupščino Janez Kuhar. Ta delegat zbora krajevnih skupnosti krške občinske skupščine je na zasedanju krškega parlamenta 24. februarja med drugim posredoval tole: “Iz razprave o Odloku o gradnji zaklonišč v občini Krško smo spoznali, da bomo prebivalci Kostanjevice zelo slabo zaščiteni v primeru vojne in še manj v primeru nesreče v jedrski elektrarni Krško. V svetu so se že zgodile jedrske katastrofe, zato izjave odgovornih, da moramo zaupati strokovnjakom in. da se v naši elektrarni ne bo nič zgodilo, ne more prepričati ljudi. Želimo informacije ne samo o trenutni varnosti, temveč tudi o tem, kako bo z elektrarno v prihodnjih letih.” Ob tem je delegat Kuhar med 17 vprašanji zastavil (udi tile dve: “Ali obstaja možnost evakuacije prebivalstva KS Kostanjevica? Koliko prebivalstva bi preživelo katastrofo glede na stanje (nc)zaščite?”
Pomaga ustrezna zaščita
Kuharju in Kostanjevici je v delegatskem delu krškega časopisa Naš glas odgovoril Sekretariat za obrambo občine Krško. Med drugim piše: “Glede na ocene strokovnjakov in pristojnih organov ter inštitucij, ki so bile podlaga za načrtovane evakuacije prebivalcev v primeru nesreče v NE Krško, se je načrtovala evakuacija prebivalcev v območju z radijem 10 km od NE Krško. Območje KS Kostanjevica se nahaja izven 10-kilometrskega pasu in zanj ni bila načrtovana evakuacija prebivalcev.”
Ob reviziji ocen in načrtov zaščite in reševanja v primeru nesreče v NE Krško so
v poslanski klopi: marjan Šetinc
V	brežiški občini jc večkrat slišati dvome o tem, da bi lahko poslanec, ki že vrsto let živi v Ljubljani, zagovarjal interese občine in regije. Marjan Šetinc ne misli tako. V Brežicah še vedno pozna veliko ljudi, med njimi tudi takih, ki so zelo dobro informirani. Z največjimi lokalnimi težavimi (od letališča, remontnega zavoda, meje in do melioracij na Dobovškem polju) je zelo natančno seznanjen. Na to ga opozarjajo strankarski kolegi in ljudje, ki so vključeni v lokalno kmečko politiko. Marsikaj na se konča v zaprtih krogih na lokalni ravni, kot je primer s privatizacijami.
V	kratkem času, kolikor je poslanec, se občinske oblasti nanj še niso obrnile, čeprav pravi, da bo vsako pobudo iz lokalnega okolja po svojih močeh poskušal prevesti v logiko
“Sem proti ponovni izvolitvi nekaterih funkcionarjev. Ljudje, ki se že dolgo vrtijo v politiki, preveč prodrejo v neformalne plasti oblasti. To kot novinec med poslanci močno občutim. Vse se dogaja na neformalni ravni, vsi že vedo, jaz pa še ne, ” je o svojih poslanskih začetkih povedal Marjan Šetinc, ki je sedež v državnem zbom dobil potem, ko je kolega iz stranke LDS dr. Janez Drnovšek postal predsednik vlade.
splošnega reševanja. Tu pa se pojavi težava s presojanjem, kaj jc smotrno prevesti v zakon, ki bo veljal za vse, in česa ne. Ob tem je prepričan, da vztrajanje na lokalnih interesih hromi parlament. Nekateri poslanci, ki se proglašajo za lokalne predstavnike, v resnici bolj skrbijo za svojo promocijo kakor pa zares za to, da se bo kaj premaknilo pri sprejemanju zakonov, ki bi reševali tudi lokalne probleme.
Marjan Šetinc meni, da je bolj pomembno, da bodo občine zelo previdne pri re-organiziranju. Prevelika razdrobljenost bo povsem ohromila lokalno samoupravo in možnosti vključevanja v odločanje. “Ljudje, ki mislijo, da sc lokalni interesi uresničujejo v parlamentu, se močno motijo. So lokalne zadeve, ki jih je treba reševati na državni ravni, vendar po nekih zakonitostih. Mislim, da je volilno telo razumno in da to ve,” je prepričan in to svoje prepričanje utemeljuje z izidom volitev. Čeprav izhaja iz generacije, ki je množično migrirala iz Brežic, kjer ni bilo možnosti za zaposlitev univerzitetno izobraženih ljudi, je že na prejšnjih volitvah dobil največ glasov. Takrat so se ti glasovi šteli tistemu, ki je bil prvi na strankarski listi. Zdaj je dobil v absolutnem številu glasov še
nekaj več. To dokazuje, da ga Brežičani poznajo kot uveljavljenega znanstvenega raziskovalca, ki za povrh izhaja tudi iz družbeno in politično zelo aktivne, družine.
„ Marjan Šetinc se je pred 44 leti rodil v Šentlenartu pri Brežicah in se do drugega letnika gimnazije šolal v domačem kraju. Potem jc odšel v Veliko Britanijo in sc vpisal na mednarodno šolo. (“Da ne boste mislili -nisem iz diplomatske družine, za šolanje sem sam poskrbel!” pripomni.) Po končanih zadnjih dveh letnikih srednje šole se jc vrnil domov in na filozofski fakulteti diplomiral iz psihologije. V sindikalnem raziskovalnem centru jc delal analize družbenih procesov in pojavov. Sredi 70-ih let je dobil štipendijo in odšel na študij v London, kjer je magistriral iz socialne psihologije.
Zdaj že več kot 10 let dela na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani, kjer zadnja leta vodi mednarodne primerjalne raziskave šolskega izobraževanja. Mnogi ga poznajo po aktivnosti pri uveljavljanju sprememb v šolskem izobraževanju. Ker poslanec seveda ne more natančno poznati vseh področij, se je sam specializiral za tista, ki so mu najbližja: šolstvo in izobraževanje, znanost in tehnologijo, socialo, zdravstvo in družino ter za mednarodne odnose.
Tudi zdaj, ko je dobil sedež v parlamentu, ohranja delovno obvezo na inštitutu, saj so projekti, ki jih vodi, daljšega značaja, kot je njegov mandat v skupščini. Ta je po njegovi oceni precej majav, saj bo lahko kmalu prišlo do nesoglasja med parlamentom in vlado. Ker je v parlamentu zasedel prazno mesto dr. Drnovška, se je znašel v čudni in skorajda nevzdržni vlogi, zaradi katere je prepričan, da bi bilo nujno spremeniti zakon. Prisiljen je namreč podpirati politiko tistih, ki so izvoljeni na višjo funkcijo, če želi obdržati mandat.
Marjan Šetinc kljub vsemu verjame, da je politika te vlade prava, saj želi omejiti ■ porabo in čimveč sredstev usmeriti v odpiranje novih delovnih mest, uvajanje novih programov in v prestrukturiranje gospodarstva. Seveda pa to ni projekt, ki bi dal rezultate že v enem mesecu. “Zagovarjam idejo, da bi bile plače poslancev v neposredni zvezi z učinkovitostjo odločitev parlamenta, vendar je treba gledati na daljši rok. Ljudje premalo poznajo delo v parlamentu in težke odločitve, s katerimi sc soočamo poslanci. Napadi na poslanske plače je šlager novinarjev, ki želijo pritegniti množice bralcev z nizkimi plačami,” pravi.
Poudarja, da jc parlament zelo neopera-tivno telo, ki ne more vsega diktirati vladi, čeprav vlada trenutno zelo spretno prelaga velik del odgovornosti na parlament. In kot psiholog pogleda še drugo plat, kajti tudi v politiki je vse relativno. Vlada je v težkem položaju. Če namreč postaviš nov sistem, je zelo težko predvideti posledice, čeprav si pomagaš s celo vrsto uglednih ekonomistov. Mimogrede lahko pride do zelo hudih napak.”
In Brežice? To, da občina v preteklosti ni imela velikih podjetij, je danes zanjo prednost. Nova državna meja jc prinesla težave, ki jih bo treba rešiti na državni ravni. Brežice pa imajo po Šetinčcvcm mnenju še nekaj, česar nima nobeno slovensko mesto: v neposredni soseščini vtc občine je milijonsko mesto -Zagreb. Čeprav obstajajo danes omejevalne okoliščine zaradi meje, je prihodnost odvisna tudi od tega, kako bo občina znala izkoristiti to priložnost.
BREDA DUŠIČ-GORNIK
priloga dolenjskega lista 1 1
naše korenine
humanitarna akcija
Nekatere vasi imajo poseben čar. Čar Boričevega je v tem, da je okrog in okrog obdano z gozdom, ki je kakor blagodejen filter. Nedaleč od Novega mesta in od prometnice proti Straži in Dolenjskim Toplicam leži, i v vas hrup modernega življenja ne seže. Res, da se je tudi tukaj marsikaj spremenilo in da tišino včasih ostro preseka zavijanje motornih žag in jo zmoti zamolklo bobnenje traktorjev, a najbolj pogosti glasovi so le lajež psov, mukanje živine, petelinje petje in kokošje kokodakanje. To pa so glasovi, ki so človeškemu sluhu od nekdaj blagi. Z veseljem jih je pozdravil, ko se je vasi bližal iz gluhega gozda.
Jože Mišjak, doma s prve kmetije, ki pozdravi prišleka, ko pride p cesti v vas, se je po skrivnih potih svojčas večkrat bližal domačiji. Obstal je skrit na obronku gozda in nekaj časa pozorno prisluškoval. Tisti čas je bila vas še bolj živahna. Med glasove domačih živali, lajanje, kokodakanje, mukanje in blejanje so sc mešali otroški vrišč, smeh in jok ter klici starejših. Pri vsaki hiši je bilo polno odraslih in otrok, drugače ko danes, ko je otroški jok le malokje še slišati in v nekaterih hišah že skoraj ni več življenja. To je bilo v času druge svetovne vojne. In Jožetova previdnost je bila upravičena, kajti bil je v policijski uniformi in nič se ni vedelo, kaj bi se zgodilo, če bi ga dobili v roke partizani. Zato je tako pozorno prisluhnil glasovom v vasi, in ko je njegovo vajeno uho dognalo, da ni v njih čutiti nobenega vznemirjenja, je šele stopil iz varnega gozdnega objema. Čeprav je služboval v Ljubljani in čeprav je bila vojna, si ni mogel kaj, da ne bi vsaj nekajkrat
na leto prišel pozdravit domače.
Anton Mišjak, Jožetov oče, je bil daleč naokoli znan krojač. Doma je bil z Vrha pri Ljubnu, družino pa je ustvaril s Škrajnarjevo Jožefo z Boričevega. Na gričku nad vhodom v vas sta si postavila domačijo, v kateri je zavekalo enajst njunih otrok, pet fantov in šest deklet. Sinova Tone in Alojz sta se pridružila očetu za šivalnim strojem, Ivan se je izučil za ključavničarja, Miha je z osmimi leti umrl, Jože pa je sredi tridesetih let odšel v Ljubljano, kjer je bil pri prometni policiji. Tako je bilo, ko sc je pričela vojna. Jože ja ostal v Ljubljani. Ko se je oglasil doma in so sc pogovarjali o tem, kaj vse lahko še pride, je domačim rekel: “Nikamor se vtikati, politiko pa pustiti pri miru. Nevarno je.” A vojna te vasice sredi gozda ni zaobšla. Kot ptica ujeda v tuje gnezdo je zasadila vanjo svoj kljun in si vzela žrtve. Zato je po vojni, ko seje vrnil iz Ljubljane, moral Jože poprijeti za kmetovanje, kajti moške roke, ki bi zapreg-la konje in vodila plug, ni bilo več pri hiši.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Pravijo, da je bil najstarejši brat Tone maja dvainštiridesetega na nekem sestanku v vasi Petane onkraj gozda. Najbrž je bil govor o organizaciji vaških straž in o gibanju proti komu-
nizmu. Vse, ki so bili na tem sestanku, so imeli potem, partizani na črni listi. To je Tone zvedel in se umaknil od doma, namesto-njega pa so partizani v začetku junija odpeljali očeta Antona, sina Alojza in krojaškega pomočnika Alojzija Kristana. Domov se niso več vrnili. Bilo je že globoko poletje, ko so domači dobili sporočilo, naj jih iščejo zakopane v gozdu Padež blizu Birčnc vasi. Res so jih našli, že nekoliko razpadle, a s še opaznimi sledovi zverinskega mučenja. Tone seje potem pridružil domobrancem. Po končani vojni se je šel s skupino drugih fantov iz vasi javit v Novo mesto. Tudi njega ni bilo več nazaj.
Mrak je že, ko se z Jožetom pogovarjava o teh in drugih stvareh. Zena naloži drva v peč, da prijetno zaprasketa in zadiši po kuhinji, zunaj narahlo škreblja prvi pomladanski dež, v hlevu pod hišo pa muka krava, okoli katere skaklja šele nekaj dni star teliček. Je to znamenje novega življenja na kmetiji? Jože upa, da bo tako, kajti poleg stare niše že stoji nova, kamor sc bosta še letos preselila hčerka in zet z vnučki. Kmetija je že zdaj lepo urejena, saj izkoristijo vsak prosti čas, da na njej kaj postorijo. Beseda pa teče tudi o čebelah. Ljubezen do njih je Jože podedoval p svojem očetu. Še sedaj, stoji ob hiši velik čebelnjak, a je prazen. “Ce hočeš imeti čebele danes, je treba zanje lep skrbeti in vanje veliko vlagati, jaz pa tega pri dvainosemdesetih ne morem več. Saj bi se šlo, pa me zdelujejo noge in vid ni več tak, kot bi moral biti za tako delo,” pravi Jože, ki mu je p krilatih ljubljenkah zelo žal. A kaj se ve, morda pa bodo tudi panji spt oživeli, ko bodo prišli mladi, in bo Jožetu dano na toplem soncu vsaj poslušati živahno čebelje brnenje, če mu že ni moč zanje več skrbeti.
Še marsikatero pametno reče Jože, medtem ko deževnica nad oknom prijteno zvonklja v žlebu in se steka v vodnjak. “Lepo je, da imamo mir, in vsa čast tistim, ki so znali stvari za Slovence tako lep izpljati. A bi morala naša oblast biti bolj skrben gospdar. Poglejte izvire pitne vode p naših vaseh! Vir življenja so bili in dobra voda je bila v njih. Zdaj usihajo, ker so zanemarjeni in zanje nihče ne skrbi, ali pa je vanje speljana kanalizacija. Pa naj kaj pride, kaj bomo pili? Ne bi smeli biti tako kratkovidni,” je zaskrbljen za naše naravno bogastvo Jože. In to v idilični vasici sredi gozda. Kako bi morali biti zaskrbljeni šele v mestu!
TONE JAKŠE

Dolenjska je brez urgentnega reševalnega vozila, ki je v mnogih primerih lahke) usodnega pomena v boju za ohranitev človeškega življenja, zato je stekla akcija zbiranja denarja za nakup tega vozila.
Kadar zaslišimo, kako skozi mesto predirljivo zavija sirena rešilnega avtomobila, nas stisne pri srcu, saj vemo, da se spet bije boj za človeško življenje, da morda odločajo minute, ali bo neko človeško življenje obstalo ali ga bo zagrnila večna tema. Takih priložnosti, ko se rešilec prebija po cestah in hiti na pmoč, ni malo, nesreča nikoli ne počiva, pravi slovenski pregovor, na “dolenjki”, kot pravimo cesti med Ljubljano in Brcgano, so se psebno pogoste, zato je ne spremlja zaman žalostni in tragični naziv “krvava dolenjka”. Tu je pgosto potrebna hitra zdravniška pomoč in hiter prevoz ponesrečenca v bolnišnico. V tesnobi ob tuljenju sirene se običajno ptolažimo z mislijo, da ima ponesrečenec ali bolnik še srečo, saj mu je na voljo hiter avto in vse, kar mu zdravniki lahko nudijo.
A prav ta naš tihi optimizem ni upravičen. Na kraj nesreče ali na pomoč bolniku ne hiti tisto najboljše in najpotrebnejše. Na območju dolenjske regije namreč ne premoremo urgentnega reševalnega vozila, s čimer se sicer lahko phvalijo vse ostale slovenske regije, medtem ko jih osrednje z Ljubljano imajo že kar lep število. Ni namreč vsak reševalni avto primeren za prevoz hudih bolnikov in ponesrečencev ali za nujno zdravniško posredovanje na terenu, ker pač ni ustrezno urejen, nima ptrebnih instrumentov in pripomočkov, ki jih zdravnik potrebuje v hitri bitki za človeška življenja. Kaj naj naredi zdravnik na terenu v primeru, da pacient kaže znakov kapi, nima pa pri roki EKG naprave, če nima naprav za oživljanje, ali če v primeru ponesrečenca s hudo poškodbo hrbtenice ne morejo položiti na posebna nosila, ker jih na premorejo.
Za takšne in pdobne primere v svetu in tudi v Sloveniji uporabljajo psebna reševalna vozila, ki jim pravijo urgentna. Gre za nekaj višja in z zdravniškimi instrumenti psebej
opremljena vozila. Z njimi ne omogočijo le prevoza ponesrečenca, marveč boljšo in učinkovitejšo takojšnjo pmoč, poleg tega pa lahko med prevozom v bolnišnico zdravnik v urgentnem vozilu veliko postori in pacienta pripravi za takojšnjo operacijo. Žal v klasičnih reševalnih avtomobilih, s katerimi si zdaj pomagajo dolenjske dežurne ekip, to ni mogoče, ker pac niso narejeni v ta namen.
Krasna stvar tako urgentno reševalno vozilo! Seveda. Vendar ima eno veliko “napako” -zelo drago je. Zdravstveni dom Novo mesto ne zmore toliko denarja, da bi ga lahko kupil. Iz svojih sredstev lahko zagotovi le tretjino itrebne vsote, ki sc giblje okrog 140.000 EM. Zato so se odločili za novo humanitarno akcijo zbiranja prispevkov za nakup urgentnega reševalnega vozila. Kot je povedala dr. Tatjana Gazvoda, ki je duša akcije, ponovno računajo na človečnost in srčno dobroto Dolenjcev, ki sc je tako lep izkazala v akciji za nakup mamografa. Računajo seveda tudi na obilno pmoč dolenjskih delovnih organizacij, ustanov in zasebnih podjetij. S pomočjo Glasbene produkcije in založništva Sraka, ki ga vodi Drago Vovk, je akcija že stekla. Obljub o pomoči je veliko in videti je, da se pdjetniki in odgovorni v ustanovah zavedajo pomena te akcije (so seveda tudi izjeme, celo med dolenjskimi gospodarskimi “čudeži”). Seveda pa bo treba od obljub preiti k dejanjem. Kot mrzla prha je deloval bolj slab obisk dobrodelnega koncerta prejšnji teden, vendar pa bi bilo najbrž narobe iz tega sklepati, da je čut solidarnosti in človečnosti v dolenjskih srcih ugasnil.
Dr. Gazvodova je prepričana, da bo urgentno reševalno vozilo zapljalo po dolenjskih cestah že letos pleti in bo dolenjsko zdravstvo naredilo pmemben korak naprej v večji skrbi in učinkoviti pomoči ljudem.
MILAN MARKELJ
Prispevke nakazujte na račun pri SDK: 52100-603-30715 za reševalno vozilo
Iskra
S-E-L-E-C-O-M
ZASEBNI TELEFONSKI SISTEM
za eno ali dve zunanji liniji
s
op
s
eo
<05
io
no
<0
ZO-I
512
Ct LU =
i|S
O
<
(X
O
LL
Z
Na sistem SELECOM je možno priključiti več internih telefonskih aparatov.
Hkrati pa še:
jfaksimilna naprava, [domofon,
(električna ključavnica,
Ibabv alarm,
3TOI
[telefonska tajnica
Cena
18.900+ p.d.
Nudimo vam nakup vseh telefonskih aparatov
SELECOM — REŠITEV PROBLEMA NOTRANJIH IN ZUNANJIH TELEFONSKIH POGOVOROV
TERMIN ALS
European Quality and Design from Iskra
jPOOBLAŠČENI SERVIS|

|z E L O U G O P N I KREDITNI POGOJ ij AVTOMEHANIKA VIDRIH Šentpeter 51- Otočec tel.:068 «5 180
E3 nissan
PAN EUR0PE SERVICE

KMEČKA ZADRUGA BREŽICE
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA KMEČKE ZADRUGE BREŽICE
Razpisni pogoji so:
1.	da ima visoko ali višjo izobrazbo agronomske ali ekonomske smeri
2.	da ima tri oziroma pet let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih oziroma tolikšno dobo vodi kmetijo
3.	da predloži program razvoja zadruge
Kandidati lahko oddajo svoje prijave v roku 8 dni po objavi v časopisu na naslov:
Kmečka zadruga Brežice, Pod obzidjem 39, p. Brežice.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po preteku razpisnega roka.
PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA«
Sevnica-Krško
68290 SEVNICA
oddaja v najem Tončkov dom na Lisci.
Najem je možen 1. julija 1993.
Prijava naj obsega program pohudbe in pripravljenost vlaganja v obnovo doma.
Ponudbe sprejemamo do 15.4.1993 na naslov društva. Vse dodatne informacije dobite na telefonu (0608) 82-959 (Lojze Motore) vsak dan od 11. do 13. ure.
VI NAM — Ml VAM

d©W[][XJ/A\
BQTLEQ
Pod Trško goro 49, tel./fax. (068) 22-815
Ugodna prodajajeans izdelkov (kavbojk, otroških kavbojk, jaken, otroških jaken, srajc in ostalih jeans izdelkov v osmih barvah) in
sposoja poročnih oblek in dodatkov.
Delovni čas: od 10. do 12. ure in od 14. do 19. ure sobota: od 10. do 12. ure
12
priloga dolenjskega lista
NAGRADA V VAVTO VAS IN NOVO MESTO
Žreb jc izmed reševalcev 11. nagradne križanke izbral MARKA LUKŠIČA iz Vavte vasiin OLGO TOMAŽIN iz Novega mesta. Lukšiču jc pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Tomažinova pa bo prejela knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo.
Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 12. aprila na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, 680(X) Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 13. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
NAGRADNA KRIŽANKA
13
REŠITEV 11. NAGRADNE KRIŽANKE
Pravilna rešitev 11. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: PASTIRICA, ORGANIZEM, SK, SALOMA, TAKT, KLEN, RUDI, LEAN, ŠOLARKA, TM, REKA, STRINA, PILOTKA, RABIN, OSIM, INDIC, NI, LAGEV, KANIBAL, TROTI, MANIRA.
prgišče misli
Čim večja je v neki dndbi brezperspektivnost, čim večje je število tistih, ki nimajo kaj izgubiti s spremembo stanja, čim večja je revščina in zaostalost, toliko plodnejša so tla za leninistično
Par1iia	F. BUČAR
Literatura je poklicana, da nam ponudi celovito podobo o nas ali pa detajl, prek katerega se sami dokopljemo do celovite podobe tistega, kar nam je še neznano ali nejasno.
C. ZLOBEC
Pisatelj mora živeti življenje! Pisatelj se ne more roditi samo iz papirja. Imeti mora kontakt s pravim, čutnim, poltenim izkustvom, v kar je vključeno vse, a na prvem mestu morda odnos med moškim in žensko.
M. PAVIČ
SALOMONOV
UGANKAR
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
PRAZNIČNI
OGENJ
KDOR
ODDAJA
STANOVA-
NJE
KRAJ PRI POREČU
OKRAJŠAVA ZA ARTUR
HLADNO
OROŽJE
IZDELOVALEC RET
AVTOR:
RUDI
MURN
JEZERSKIM
LETNI ČAS
RUSKO
LJUDSKO
BRENKALO
KONEC
MOUTVE
KDOR SE RAD LASKA
MESNATI TROSNJAK GLIV
ANGLEŠKI FIZIK, NOBELOVEC 1922
SLOVENSKI SLOVNIČAR . BOHORIČ
STRMINA
STRMAL
JAPONSKI PO U TIK IN GENERAL
SA RAJEV. TV NAD AL.
PREVOZ
BLAGA
PREKO
SLOV.
GLEDAUŠK
REŽISER
KRIŽANKO
PRIPRAVIL
SALOMO-
OGLASNIK
GLAS
NOSNIK
DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST
VRSTA
AMERIŠKE
KUKAVICE
REŽISER
SLOV.
FILMA
VESNA
HRVAŠKA HUM ORL
OREL V GERMANSKI
MTTOLO-
GUI
ŽENINA
MAMA
Z DREVESI OBROBLJE NA CESTA
PASJA
PASMA
GEOMET-
RIJSKO
TELO
OBŠIREN
TRAVNAT
SVET
ANTON
TROST
ALOJZ
REBULA
astrologija
MM iDiHj]@ii (Ml®
Iz dobe rib prehajamo v dobo vodnarja, ki prinaša s seboj več sodelovanje, pretočnost komunikacij in dobrin in teži k udejanju idealov ter je usmerjena k
narave
“Bil je čas, ko se je človek v iskanju lastne duše in božanskega obračal daleč proč v nebo, in je čas, ko se obrne vase in najde dušo globoko v sebi, v središču svojega bitja. Bil jc čas, ko je bila narava zaničevana, spregledana in izrabljana, in je čas, ko se človek ponovno obrača k nji, da zaživi z njo v harmoniji. Bil jc čas, ko so bile besede žbratstvo, pravičnost, ljubezen’ le visoko leteči ideali, in je čas, ko zaživijo v srcih ljudi in se spontano izrazijo v medčloveških odnosih. Izteka sc čas, ki mu pravijo doba rib, in prihaja čas, ki mu pravijo doba vodnarja. Njuni vplivi se mešajo in ustvarjajo konflikte, nemire in negotovost. Vendar, mar ni vedno tako, ko se rojeva novo in odmira staro?” Tako poetično se je izrazil Primož Skoberne, ko je govoril o prihodu vodnaijev dobe.
Povedal je, da je vodnarjeva doba astronomsko in astrološko dejstvo, povezano z recesijo zemeljske polarne osi, ki opiše v 26
Suženjstvo še živi
Skoraj 125 let po ukinitvi suženjstva v Ameriki, ko je ta nehumana ureditev doživela popolno mednarodno obsodbo, sc s suženjstvom sc vedno srečujejo v mnogih afriških, azijskih in južnoameriških državah. V najnovejšem poročilu, ki ga je te dni izdala Mednarodna organizacija dela s sedežem v Ženevi, je kup prav pretresljivih podatkov.
Najbolj osupljivo je dejstvo, da na svetu ta čas še vedno več deset milijonov ljudi, med njimi veliko otrok, starih tudi manj kot sedem let, suženjsko dela v nezdravih in nečloveških razmerah. Delavnik je dolg do 18 ur, med delom pa jih pogosto pretepajo in posameznike spolno izrabljajo. Otroci so najpogosteje žrtve sodobnih lovcev na sužnje, ki se potikajo po zaostalih in odmaknjenih predelili ter od staršev odkupujejo otroke ali jih premamijo z lažnimi obljubami ali pa preprosto ugrabijo.
Navedimo nekaj primerov. Kot piše v poročilu, prebivalci v sudanskih pokrajinah, ki jih je opustošila vojna, prodajajo potujočim trgovcem svoje otroke že za borih 70 dolarjev. Na Haitiju jc bilo prodanih najmanj 100.000 otrok za služabnike, v Pakistanu opravlja suženjsko delo 20 milijonov ljudi, med njimi 7,5 milijona otrok. Med državami, kjer je suženjstvo pogost pojav, so še: Mavretanija, Indija, Tajska, Peru in Brazilija.
tisoč letih plašč stožca. Zaradi tega se v približno dvatisoč letih premakne spomladansko enakonočje iz enega v drugo zodiakalno znamenje. Zadnjih 2000 let smo bili pod vplivom znamenja Rib, sedaj pa vstopamo v znamenje Vodnarja. Gre za zelo pretanjene vplive, ki delujejo na ravni duš in od znotraj obarvajo življenje z določeno kvaliteto. Posledica tega je, da začnemo ljudje spreminjati pogled na življenje in način razmišljanja ter s tem povezane vrednostne sisteme. Doba rib je bila zaznamovana z idealizmom, z ustvarjanjem idealov, ki pa so žal ostali samo ideali
in sc niso uresničevali, povezana je bila z žrtvovanjem za ideale, dualizmom ali ločevanjem na sveto in posvetno, z abstrakcijo, ki je omogočila razvoj znanstvene misli. Vodnarjeva doba prinaša s seboj sodelovanje, pretočnost komunikacij in dobrin, teži k manifestaciji idealov in jc usmerjena k naravi.
Nov čas prinaša možnosti, da razvijemo lastnosti, za katere prej ni bilo ugodnih razmer. Le če živimo togo in zaprti za svoje plotove, dojemamo tovrstne in vse druge življenjske spremembe kot prisilo. Če se znamo življenju pravilno odpreti, pa so to priložnosti za osebno m duhovno rast.
Na vprašanje, ali je vodnarjeva doba povezana z gibanjem Nova doba (Ncw Age), Skoberne odgovarja, da sc doba rojeva povsod, neodvisno od kateregakoli gibanja, tudi neodvisno od gibanja Nova doba. Vpliv vodnarja se kaže v porajajoči se novi miselnosti. Ljudje ne želimo več slepo slediti avtoriteti, pa naj bo ideološka, religiozna ali znanstvena, marveč želimo sami razumeti. Namesto k idealizira-
zdravnikov kotiček
mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda
iDTMCV JOK
Otroka zavijte kot štruco. Gre čisto preprosto za to, da bo dojenčku prijetno ob dotiku, da ga obdamo s toploto, mehko plastjo tkanine, ki ga bo nežno objela in zadrževala nenadne kretnje, ki bi ga lahko zmotile.
Pri večini dojenčkov dosežemo naravnost čudežen učinek, če jih lepo povijemo. Če pa jih zavijete preveč ohlapno, lahko dosežete nasprotno. Otrok mora biti zavit tako, da bo odejica narahlo zadrževala roke in noge v najbolj prijetnem položaju in pa tako, da se bo dojenček premikal ves, kot štruca, ne pa da bo imel občutek, da se premika znotraj ogrinjala. Najbolj primerne tkanine za zavijanje so lahke in nekoliko raztegljive, tako da se malo prilagodijo dojenčkovemu telesu, na drugi strani pa sc ob premikanju malo vdajo. Pozimi je najprimernejše ogrinjalo ali tanka odejica. V vročini bo flanelasta rjuhica na dotik prijetno topla, hkrati pa ne bo prevroča.
Dojenčkov naravni položaj je z rokami, upognjenimi v komolcih, in s skrčenimi nogami. Zato ga zavijte v takem položaju in se ne trudite, da bi ga poprej zravnali. Predvsem pa glejte, da bodo roke toliko proste, da bo lahko sesal prstke.	<•
Če dojenček joče zato, ker je lačen, ga bo sesanje pomirilo le tedaj, če bo s sesanjem dobival hrano, sicer pa ne. Kadar dojenček ni lačen, sc bo s sesanjem skoraj vedno pomiril. Dudke imajo dobre in slabe lastnosti. Dobrovoljen otrok lahko prav lepo shaja brez nje in tudi bolje jc tako. Toda dojenčki, ki pogosto jočejo in jih je drugače težko potolažiti, se bodo veliko bolje počutili, če jim dovolimo sesati dudko. Razdražena, na široko odprta mala usteča, iz katerih prihaja ogorčeno tuljenje, se oklenejo dude in vsa energija sc preusmeri od joka v sesanje. Polagoma tudi sesanje postane bolj umirjeno in nazadnje otrok zaspi. A tudi med spanjem duda pomaga,
da ne bruhne otrok znova v jok. Če ugotovite, da vaš dojenček v resnici potrebuje dudo, mu jo dajte, vendar mora biti duda skrajno sredstvo, po katerem sežete šele takrat, ko vse drugo odpove.
Otrok postane nemiren, če si mora sam proizvajati toploto, kadar pa je zrak okoli njej>a razgrel, sc dobro počuti. Če otrok joče in ga ne morete pomiriti, mu morda lahko pomagate z dodatno toploto, da sc umiri in sprosti. Zato sobo ogrevajte tako dolgo, da bo temperatura dosegla 24 stopinj Celzija, in tako naj tudi ostane, dokler sc otrok ne umiri.
Kadar otroka kam nesete, ga skrbno zavijte. V hladnem vremenu ne hodite z vozičkom ven, in dokler dojenček male ne zraste, ga ne prevažajte z avtomobilom, ki se še ni ogrel.
Trebušni krči
Poznamo še eno, prav pogosto vrsto joka. Navadno se začne takole: zdi se vam, da dojenček joče več in bolj trpeče zvečer kot sicer. Nazadnje ima vsak dan pozno popoldne in zgodaj zvečer prave napade vreščečega joka. Zdravnik otroka pregleda in sc prepriča, da je zdrav in da se lepo razvija. Prav nobenega fizičnega razloga ni za bolečino, zaradi katere bi otrok tako jokal. Verjetno ima otrok trebušne krče ali koliko. Ne gre za bolezen, ampak zgolj za mučen pojav dojenčkovega obnašanja. Ne poznamo vzroka, ne moremo ga zdraviti in tudi ne pusti nikakršnih posledic razen za živce otrokovih staršev.
Kaj lahko storite? Otroku ne morete dosti pomagati. Prav zaradi te nemoči in pa zato, ker se oglaša s strahotnim vreščanjem ravno pred večer, ko sle najbolj utrujeni, je to za novopečene starše eden najhujših problemov. Poskušajte sc sprijazniti z dejstvom, da je vzrok teh težav neznan. Zato si ne belite glave z iskanjem vzroka, ne grizite se, ker mislite, da ste naredili kaj narobe, ne mislite, da je otrok bolan. Raje se poskušajte nekako vdati v usodo. Čaka vas pač nekaj hudih tednov. Dokler trajajo napadi, potrebuje otrok vso vašo skrb in pozornost, zalo si uredite življenje tako, da boste tisti čas prosti in se boste lahko čim bolj posvetili otroku. Pa ne pozabite: naj bodo ti večerni napadi še tako hudi, otroku ne bodo škodovali, trajali pa bodo tudi v najslabšem primeru do 12 tednov.
Konec
praktični KRIŽ

nju in postavljanju ciljev, odmaknjenih v oddaljeno prihodnost ali onostranstvo, težimo h konkretizaciji. Vse večje stopanja iz lastnih miselnih okvirov in odpiranja do drugače mislečih.
Vpliv Vodnarja sc kaže tudi v večji brižnosti za naravo in zaskrbljenosti zaradi ekološkega neravnovesja, kaže se tudi v nezadovoljstvu z obstoječimi načini in vsebinami v izobraževanju in iskanju novih oblik in vsebin. V ekonomiji se kaže v prenašanju težišča od monopolnih gigantov k prilagodljivim skupinam in podjetništvu ter v iskanju nove svetovne ekonomske politike, v politiki pa kot težnja po večji regionalni in mednarodni povezanosti. V religiji se odraža v odvračanju od institucionalizirane in dogmatične religioznosti k osebnejšemu in pristnejšemu doživljanju.
Vodnarjeva doba ni stvar deklaracij, manifestov ali ekshibicij, marveč notranjih sprememb, ki sc dogajajo v globinah človekove duše, in če jc človek odprt lastnim duhovnim globinam, spontano sledi toku časa.
BRANE KRAPEŽ
J
Razporki
Čeprav bo na ulicah gotovo moč videti še veliko kril (in hlač) mini in dolžine okrog kolen, jc glavna značilnost nove modne sezone vendarle dolga in oprijeta linija, ki rahlo drsi navzdol po telesu in sc konča pri členkih, kjer zaplapola. Taka so krila in dolge hlače. Nova moda dolge in oprijete linije pa obožuje razporke. Razporek jc lahko spredaj, zadaj, bočni, vsekakor pa mora biti čim višji, da se izpod krila zapeljivo pokaže kar največji del nog. Veliko razporkov bo verjetno narejenih kar tako, da bo ostalo odpetih nekaj zadnjih gumbov. Namesto gumbov sc velikokrat pojavljajo tudi zadrge, ki jih prav tako ne bo kazalo zapreti do konca. Razporke so modni ustvarjalci narisali celo modnim dolgim hlačam na zvon, v katerih pa lahkotna hoja ne bo ravno verjetna.

Pranje steklenic
Za pomivanje steklenic ni priporočljivo uporabljati detergentev, ker jih boste težko sprali. Pranje bo bolj učinkovito, če boste v steklenico, v katero ste nalili malo vode, nasuli zdrobljene jajčne lupine. Tako boste lahko očistili vsa mesta v steklenici, ki jih ne morete doseči. Učinkovito si boste lahko pomagali tudi z naribanim surovim krompirjem, pomešanim s kisom, s koščki svinca, peskom ali gorčičnim semenom. Steklenico osušile tako, da jo potem, ko ste jo sprali, do roba napolnite z mrzlo vodo. Nato jo na hitro obrnite narobe, da sc začne prazniti, medtem pa pustite čez dno teži močan curek mrzle vode. Odtekla bo vsa voda, kapljice, ki bodo ostale, pa bodo izhlapele.
Vranični žličniki ali vranična juha
Za vranične žličnike potrebujemo: 1/4 kg vranice, 4 dag masla, 2 jajci, 1 žemljo, mak) mleka, sol, poper, majaron, 1 strok česna, zelen peteršilj, drobtine. Vranico nastrgamo in pretlačimo. Maslo penasto umešamo, dodamo jajci in še malo mešamo. Pridcncmo v mleku namočen in ožet kruh. Posolimo, popopramo, začinimo z majaronom, strtim česnom in sesekljanim zelenim peteršiljem. Primešamo vranico in po potrebi drobtin. Zmes ne sme biti pregosta, ker sc drobtinice napoje, zato počakamo pol ure, preden zakuhamo žličnike v vrelo juho. Počasi naj vro 8 do 10 minut. Za vranično juho potrebujemo: 25 dag vranice, 3 dag olja, košček čebule, 1 strok česna, 5 dag kruha, juho iz kocke, sol, poper, majaron, 6 - 8 dag riža, zelen peteršilj. Vranico nastrgamo. Na olju prepražimo sesekljano čebulo, dodamo strt česen, vranico in nariban kruh. Malo popražimo, nato zalijemo z juho iz kocke. Solimo, popopramo in odišavimo z majaronom. Ko zavre, zakuhamo riž. Nazadnje primešamo sesekljan peteršilj.
i.\ryr
Sadež večne mladosti
Aktinidija ali kivi, ki mu pravijo tudi sadež večne mladosti, sc jc zlasti zadnje desetletje močno razširil po Sloveniji. Ne le v Primorju in Goriških Brdih, vse več ga sadijo tudi v drugih slovenskih pokrajinah. Čeprav mu ustreza toplejša, južna in zahodna lega, v zimskem mirovanju prenese tudi do -20 stopinj Celzija. Doslej jc prevladovalo splošno mnenje, da jc kivi enodomna rastlina, za katero sta za oprašitev potrebni rastlini obeh spolov, ženskega in moškega. Toda prizadevni gojitelji so v zadnjem desetletju cepili in vzgojili tudi dvospolne kivije. Pomeni, da vsaka rastlina zase cveti in rodi. Takšen jc na primer bavarski kivi s sortnim imenom wciki, ki jc za celinsko Slovenijo toliko bolj primeren zato, ker jc popolnoma odporen proti našim zimam.

Homologacija
Marsikoga jc presenetil vladni sklep, da bodo morali biti poslej vsi uvoženi avtomobili homologirani, tudi rabljeni avtomobili, ki jih bodo uvozili posamezniki. To bo slednjim gotovo povzročalo veliko preglavic, saj si bodo morali priskrbeti potrdila za vsak avtomobil posebej in ne bo dovolj navesti samo znamko, leto izdelave in tip vozila. Homologacija pomeni pravzaprav tehnično dokazilo, da jc uvoženo vozilo usklajeno z vsemi standardi in predpisi, ki veljajo v državi, kamor sc vozilo uvaža. Poteza vlade, naj sc zdi na prvi pogled še tako restriktivna, jc logična, saj bo zavrla uvoz okolju in prometu nevarnih vozil, prvi šok pa jc verjetno posledica vedenja, da sc jc doslej naša država, zlasti prejšnja, na predpise o varnosti in okolju požvižgala, sicer ne bi srečevali po cestah toliko neustreznih (Zastavinih!) vozil.
' -..N' ’	■■
priloga dolenjskega lista
13
KRALJEV SV. JURIJ - Sedanja podružnična cerkev sv. Jurjja v Selih pri Hinjah je bila po pripovedoavnju vaščanov zgrajena na pobudo premožnega povratnika iz Amerike v začetku tega stoletja. Njena arhitektura je zelo tradicionalna, a v sebi skriva redkost - lesen oltarni nastavek z reliefom sv. Jurija, ki prebada zmaja. Gre za izdelek velikega ekspresionističnega umetnika Kralja. Škoda je le, da je danes nekoč barvno bogato poslikani relief premazan z monohromno belo barvo, ki je zabrisala njegovo prvotno, iz ljudskega podobarstva izhajajočo slikovito podobo. (Pripravila umetnostna zgodovinarka Marinka Dra-žumerič)
\ A 390***
ML"
Po letu dni dela v Avstriji se Milan, še ne dvajset let star, delaven in pošten fant, vrača 5 .svojim avtomobilom domov v bližino Apač. V avtomobilu sedijo še dekle, s katero se namerava oženiti, in njegov brat Ivan z ženo. Sredi prijetnega kramljanja se nenadoma zgodi nekaj zelo nenavadnega: pred avtomobilom se pojavi rebrasta smrt s koso v rokah. Nekaj časa drsi pred avtomobilom. Milan vozi. Njegov brat se ponorčuje: "Pritisni na plin, da jo boš spodnesel in se bo usela na pokrov motorja!” Milan se ne odzove. Prestrašen, a vseeno miren vozi naprej. Prikazen čez nekaj trenutkov izgine. Vsi štirje so jo videli.
Ko je Milan pripeljal avto pred domačo hišo, se je komaj zvlekel ven. Ves je bil bled in prestrašen. Ko je o dogodku povedal domačim, so ti le strmeli vanj, prepričani, da se mu blede. Niso mogli verjeti kaj takega. Ker pa so dogodek potrdili tudi ostali, ki so bili v avtu, so domači sprejeli, da je nekaj res bilo. Gospodinja, ki je sama imela že nekaj čudnih doživljajev, sploh
Brigita Gašper:
ni podvomila o resničnosti Milanove pripovedi. Opozorila ga je, naj bo previden pri vožnji z avtomobilom.
Milan se je pripravljal k poroki. Določen je bil dan in doma je bilo že skoraj vre pripravljeno za svatbo, le vino je bilo še treba pripeljati od nekega kmeta s precej oddaljenega hriba. Pa hajd, spet sedejo vsi štirje v avtomobil, naložijo sod in se odpeljeo. Od doma so šli zjutraj, zvečer pa naj bi se vrnili. Tako so rekli domačim. Vendar jih zvečer ni bilo od nikoder. In ponoči tudi ne. Domači je zaskrbelo: nekaj je narobe, saj so za sveto obljubili, da pridejo zvečer domov, zdaj pa je že polnoč mimo.
Proti jutru je pred hišo končno pripeljal avto. Domači so stekli ven in takoj videli, da Milana ni v avtu, ostali trije pa da so vsi potolčeni in obvezani. “Milan je mrtev, ” so povedali. “Vozil je precej okajen, prevrnil se je in podlegel. Mi smo ostali živi."
Drugi dan je Milan že ležal na mrtvaškem odru, oblečen v obleko, ki si jo je bil kupil za poroko.
Nemškutarija - Zadnje čase več gibov nernškutarije. V slovenski podružnici krnet, družbe predrznil se je v seji predsednik govoriti po nemški, čeravno je dal malo pred za Tomšičev spominek 5 for. Osmošolci pojo zelo nemške pesmi, pri Solncu imenovali so svoje komerse dokler se jim ni prepovedalo. Na pokopališču imajo spominki imenitnejih letos umrših gospodov spet le nemške napise.
Vojaki silno umirajo v novembru. Sploh se pripisuje to grešni napaki, da jih major goni na vaje tudi o grdem, deževnem, vetrovnem. Odtod prehlad, tifus, smrt.
Le kmet je vreden, da mu roko kušnemo, ker on živi vse. To je res -gospodi pa rit, ker vse požre.
Zmrznil je še marsikateri po zimi še več jih je bilo otelili s hitro pomočjo, ki jo ljudje poznajo: mrzlo vodo, snegom, jesihom, drganjem. Vzrok, ker ljudje slabo oblečeni zunaj prezebajo in v prehudo vročo sobo dirjajo, brez previdnosti.
Po zaslužek v Hrovatijo - V službo gredo v Hrovatijo in Trst mnogi posli od tod in tisti, ki so tu najbolj nemarni so ondi najbolj v čislu - če čez dve tri leta prihajajo nazaj polni denarja. Ljubezen pomaga gotovo mnogim.
Stare ljudi vsi zaničujejo, češ kaj ta ve, ta stari bedak, kaj je prišel simo za kanonika ta starec, ki že ves v dve gubi leze.
Hud potres - V Mokronogu bil hud potres pol dmgo uro da se je zemlja 30 krat potresla, cerkev je počila, dimniki padali s hiš, vse jelo bežati.
Ko sem se prebudila in pogledala skozi okno, je zasijalo lepo jutro.
Na sinjem nebu se je prikazalo sonce in z zlatimi žarki prebudilo naravo. En žarek je požgečkal pod nosom pastirčka in ga spomnil, da se že dani, drugi je pozdravil ptičke v gnezdu za lepše jutro, najlepši žarek pa je skočil za grm in pobožal beli cvet, mu pomel zaspane očke, da bi videl, kako lep je svet, ko se prebuja iz sanj.
Poglej ga, kako nebogljeno gleda!
Rahlo sem se dotaknila njegovih venčnih listov. Čutila sem, kako mu bije srce. Da, živ je. Prva bilka, ki je zadrhtela v vetru te pomladi.
Bleščeča jutranja rosa mu polzi iz listov in tiho stopa na hladna tla.
Tako droben in nemočen je. Se mar zato tako sramežljivo skriva za grmom, kot da se noče prikazati svetu? Naj ga ponesem mami?
Morda tudi njej polepša to jutro, kot ga je meni Ne, naj ostane tukaj!
Verjetno bi pogrešal sončnega žarka,
__________________________________________________________________________
grm, ki mu je dom, in naravo, ki mu je mati V vazi bi žalostno povesil glavico in ovenel Nazadnje bi končal med smetmi. Ah, žalosten konec. Naj živi naprej in uživa sadove življenja, ki so mu namenjeni! In nikar ga ne pohodite, ko se boste sprehajali po mehki travi. Pazite, za tistim grmom je!

Stoletje na knjižni polici
Cankarjeva založba ima bogato tradicijo izdajanja zahtevnih prevodnih del, ki jo je kljub sedanjim, takšnim knjigam nenaklonjenim razmeram sklenila nadaljevati z novo knjižno zbirko XX. STOLETJE. Gre za zahteven založniški projekt, ki gaje založba načrtovala več let in za katerega uredniki (A. Blatnik, K. Dolinar, Z. Duša in J. Stanič) upajo, da bo enako odmeven, kot je bila znamenita zbirka Sto romanov, ter da bo za slovensko bralstvo prav tako pomemben. Osnovni namen nove zbirke je slovenskim bralcem predstaviti 50 izbranih in v svetovnem merilu najbolj znanih romanov, ki so nastali v tem iztekajočem se stoletju, ki je v zgodovinskem pogledu izjemno in ga m mogoče primerjati z nobenim drugim obdobjem doslej, tako polno je bilo usodnih dogodkov, duhovnih vrenj in umetnostnih tokov. Ker vsaka doba odmeva v umetnosti, lahko rečemo, da je literatura, ki je nastala v tem stoletju, svojstven povzetek dogajanj in duhovnih tokov časa. In ker poznavalci pravijo, da je 20. stoletje stoletje romana, bi lahko novo zbirko Cankarjeve založbe označili kot romaneskni povzetek našega stoletja. Pomen zbirke je toliko večji, ker naša prevodna literatura v minulih dveh desetletjih ni sledila svetovnim tokovom in smo v tem pogledu izgubili stik s svetom.
Zbirka bo obsegala okrog 50 romanov, ki bodo v 60 knjigah izšli v naslednjih petih letih. Vsa dela razen Joycevcga Uliksa bodo novost na našem knjižnem trgu, saj jih doslej nismo imeli prevedenih v slovenščino. Gre za romane in avtorje, o katerih smo veliko slišali in vedeli zanje, a jih v slovenščini zvečine nismo imeli možnost brati. Vsak prevod romana v zbirki bo opremljen s spremno besedo, v kateri bodo naši poznavalci svetovne literature predstavili avtorja in njegovo delo. Izšlo je že prvih pet romanov nove zbirke.
Prvi med njimi je popravljen ponatis slovitega romana irskega pisatelja Jamesa Joycea ULIKSES, s katerim je avtor postavil pomemben mejnik v zgodovini romana, zato vsekakor zasluži, da se z njim zbirka začenja. Prevod znamenitega Uliksa je po izdaji iz leta 1987 pripravil Janez Gradišnik, ki je za to priložnost svoj pivi prevod predelal
na osnovi najnovejših spoznanj in ugotovitev literarne stroke ter prevodu napisal tudi komentar, brez katerega je resno branje tako kompleksnega dela, kot je Ulikses, slovenskemu pa tudi vsakemu drugemu bralca precej otežkočeno. Spremno besedo je napisal Aleš Pogačnik.
V šesdesetih letih se je v ruski prozi pojavil eden najbolj izrazitih in pomembnih sodobnih pisateljev Valentin G. Rasputin. Njegov opus ni velik, kljub temu pa so njegova dela doživela izreden odmev tako doma kot v svetu. Najbrž gre zasluga za takšen odziv osrednjemu vprašanju, ki ga ta sibirski pisatelj obravnava v svojih delih, to je temeljno eksistenčno vprašanje o smislu bivanja. Njegov zadnji roman SLOVO OD MATJORE, ki ga je za zbirko XX. stoletje prevedel in mu spremno besedo napisal Janez Stanič, je avtorjev literarni obračun s socialistično dogmo o človeku kot kolektivnem bitju in z dogmo napredka. Gre za vrhunsko delo, ki bralca ne pušča neprizadetega.
Najz.namenitcjše delo VVilliama Burroughsa je roman GOLI OBED, s katerim je ta avtor kmalu po izidu, ki ga je spremljala sodnijska prepoved zaradi obscenosti, dokončno dobil mesto v literaturi 20. stoletja kot izrazit individualist in stilist. Pripoved o grozotah zasvojenosti z mamili in poti iz nje je več kot to, z njo je avtor razgrnil paradoks, značilen za, naš čas: zelja po sreči in svobodi privede prek zasvojenosti z osvobajalnimi pripomočki v muke in trpljenje, v razčlovečenje in v poniževalno nesvobodo, kot je zapisala v spremni besedi Majda Stanovnik.
Thomas Bcrnhard je ob Handkeju najbolj znan, najbolj bran in najbolj “sporen” sodobni avstrijski pisatelj. Vsa njegova dela so zelo odmevala, roman SEČNJA, ki ga je za zbirko prevedel in mu napisal spremno besedo Jani Virk, je dobil epilog celo na sodišču. V njem avtor na izrazito svojski način v monomaničnem umetniškem zapisu brezobzirno analizira sebe in umetniško dunajsko okolje ter nasploh življenje v njegovi absurdni in groteskni dimenziji.
Zadnji roman enega najbolj uspešnih sodobnih italijanskih piscev Itala Calvina je ČE NEKE ZIMSKE NOČI POPOTNIK. Zelo obsežno in slogovno razvejeno delo tega pisatelja, ki je bil izvrsten stilist in izredno spreten pisec, se umešča v njegovo postmodernistično obdobje, in sicer v sam vrh. Pisateljica spremne besede Tea Štoka ga imenuje “romaneskna mojstrovina”, ki še vedno navdušuje bralec predvsem zaradi moči sugetivnih podob. Prevedel ga je Jaša Zlobec.
MILAN MARKELJ
Na začetku poznega latena v 1. stoletju pred n. št. so opustili obe nekropoli v Kandiji in na Kapiteljski njivi ter uredili novo pokopališče na drugem mestu, na nekdanjem Beletovem vrtu, kjer stoji danes poslopje Ljubljanske banke. Ta premestitev poznolatenskega pokopališča je verjetno v zvezi s priselitvijo keltskih Latobi-kov. Način pokopavanja je ostal isti, pridatki pa so po obliki in izdelavi prilagojeni modi in okusu časa. Dva vzhodnonoriška velika srebrnika, najdena v Novem mestu, sta znanilca začetkov denarnega gospodarstva. Nekropola Beletov vrt je bila tudi po rimski zasedbi kontinuirano dalje v uporabi do konca 2. stol. n. št. Iz horizontalne stratigrafije te nekropole je vidno kronološko zaporedje pokopavanja od zahoda proti vzhodu.
Rimska doba
Po končanem vojnem pohodu Oktavijana proti upornim Japodom leta 33 pred n. št. je prišla tudi Dolenjska pod oblast rimske države. To področje je bilo najprej vključeno v veliko upravno enoto Ilirik, kasneje za časa cesarja Trajana pa v provinco Zgornja Panonija. Pod rimsko oblastjo je v Novem mestu opazen gospodarski napredek, ki je trajal od vlade cesaija Avgusta do markomanskih vojn. K temu je pripomogla izgradnja velike državne ceste skozi Dolenjsko, ki je vodila od AKvileje (Oglej) preko Emone (Ljubljana) v Nevioaunum (Drnovo) in Siscio (Sisak) ter naprej v Sirmium (Sremska Mitroviča). Ta rimska cestna magistrala, antični Orient ekspres in predhodnica sedanje avtoceste Ljubljana-Zagreb, je povezovala Italijo s panonskim vzhodom. Zgrajena je bila zaradi logističnih potreb armade: za hitre premike vojaških enot in njihove oskrbe,
To@nczArheološko bogastvo Novega mesta])
za učinkovite poštne zveze in kurirsko službo cesarskega dvora z vojaškimi poveljniki ob limesu in administratoiji v provincah ter za transport blaga trgovskih hiš. Na Dolenjskem, še posebej za Novo mesto je imela cesta tranzitni značaj, ker je tekla približno 3 km severno mimo mesta pri Mačkovcu pod Trško goro. Vendar je treba računati z odcepom stranske ceste, ki je peljala v Novo mesto in naprej proti jugu čez Gorjance v Belo krajino.
Da je v Novem mestu v rimskem času obstajala večja naselbina, ki ji ne vemo imena, dokazuje obsežno poznolatensko-zgodnjerim-sko grobišče Beletov vrt, na katerem je bilo odkritih in raziskanih že nad 300 grobov. To nekropolo pripisujemo keltskim Latobikom, tipološke značilnosti njihove materialne kulture so v grobnih inventarjih močno opazne. Keltski in provincialnorimski elementi se tu prepletajo v pogrebnem obredu, noši, oborožitvi, pivskem posodju itd. Med značilne proizvode latobiške ustvarjalnosti sodijo: izvirne hišaste žare, nareb-reni keramični pokali in pivska garnitura, sestoječa iz kroglastega lonca in čaše. Med lončenim posodjem je razmeroma dosti sigilatne ali pečatne posode, izključno gladka terra sigillata iz sever-noitalskih delavnic, dosti manj je steklenih posod in redke so novčne najdbe. Pomanjkanje dragocenih pridatkov kot nakita iz plemenitih kovin, steklene posode in fino namizno posodje razložimo lahko z dejstvom, da je dobra polovica rimskih grobov bila že v antiki izropana. Najbolj pogosta grobna oblika v rimskem
času na Dolenjskem je s kamnitimi ploščami obložen in pokrit grob, ki mu pravimo tudi latobiški grob. Uvoz italske sigilate, steklenih posod, oljenk in vinskih vrčev kaže na povečano kupno moč in premožnost tedanjih prebivalcev. Novčne najdbe iz Novega mesta segajo od cesarja Nerona do Licinija, večina jih je iz obdobja Flavijcev in Antoninov, od druge polovice 1. stoletja do druge polovice 2. stoletja. To je čas največjega blagostanja v teh krajih pod Rimljani.
Redke najdbe iz 3. stoletja kažejo močan upad prebivalstva in usihanje življenja v antičnem Novem mestu. Kaj je bilo temu vzrok, ni jasno. Ali je bila to posledica roparskih napadov Kvadov in Markomanov, epidemije kužnih bolezni, ki so morda zdesetkale prebivalstvo, ali odhod prebivalcev v kraje z večjo gospodarsko prosperiteto? Novomeška naselbina ni ležala v antiki neposredno ob veliki tranzitni cesti Emona - Neviodunum - Siscia, ki je dajala življenjski utrip in zaslužek. Dve drugi mesti na Dolenjskem sta po rimski zasedbi postali upravno in gospodarsko pomembnejši: Neviodunum (Drnovo) in Praetorium Latobicorum (Trebnje). Za vlade cesarja Vespazijana je Neviodunum dobil status mesta - Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum in postal upravno ter trgovsko središče Latobikov na Dolenjskem. Praetorium Latobicorum pa se je razvil v pomembno obcestno postajo s posadko konzularnih beneficiarijev iz sestava XIV. legije v Carnuntumu in X. legije v Vindoboni, ki so
nadzirali promet in opravljali obveščevalno službo.
Medtem pa se rimska mestna civilizacija Novega mesta ni dotaknila, zato je kraj ostal kmečka naselbina Latobikov, brez kamnitih reliefnih ali napisnih spomenikov in brez vidnejše funkcije v okviru province Zgornja Panonija. Pod rimsko upravo je bila naselbina brez vojaške posadke in brez italskih kolonistov. Skromen obtok denarja in pomanjkanje epigrafskih spomenikov sta odraz tega stanja. V pozni antiki je kraj že nepomembno naselje, katerega sled se izgubi v času preseljevanja ljudstev. Izgleda, da je okoli leta 400 naselbina bila zaradi nevarnosti že opuščena. Zadnji prebivalci so se najbrž umaknili na okoliške vrhove v Gorjancih, da bi tam v utrjenih pribežališčih-refugijih preživeli hude čase pohodov ropajočih ljudstev z avtarkičnim gospodarstvom. Sledila so temna stoletja novomeške zgodovine, še vedno brez oprijemljivih arheoloških dokazov do ustanovitve mesta leta 1365.
S številnimi, privlačnimi in tudi dragocenimi arheološkimi najdbami je Novo mesto postalo znano in upoštevano najdišče daleč po svetu. K temu so pripomogle številne objave novomeških izkopanin, predavanja doma in v tujini ter razstave novih odkritij. Prihodnja izkopavanja bodo arheološko bogastvo še povečala, pomen tega kraja v prazgodovini bo še zrasel.
Konec
Prihodnjič nov podlistek: francoska prestolnica v vedoželjnih očeh dekleta
LIDIJA MURN:
Pariz v enem mesecu
14
priloga dolenjskega lista
&
I
i
š
s
s:
1
*.V
S!
.V.
I
s
i
*
$
;s
nogomet
I. LIGA, 21. KOLO: STUDIO D—MARIBOR BRANIK 0:0 STUDIO D: Mohor 7, Pavlin 7, Rozman 7, Kosič 6, Prelogar 6, Mila-novič 7, Martinovič 7, Primc 6, Gliha 6, Oblak 6, Gruden 5 (Jakša 5). LESTVICA: 1. SCT Olimpija 30, 2. AM Cosmos Ljubljana 28, 3. Mari-bor Branik 27, 4. Mura 26, 5. Živila Naklo 26,6. Kompas Holidays 24,7. Studio D 23, 8. Koper 22,9. Zagoije 21, 10. Rudar (V) 21 itd.
V naslednjem kolu igrajo: Gorica—Studio D, Maribor Branik—SCT
I
I
i
I
1
rokomet
de—NOVOLINE 40:16, KODELJEVO—AKRIPOL TREBNJE 27:20, NOVA GORICA—GPG GROSUPLJE 21:15 itd.
odbojka
Olimpija, Koper—Kompas Holidays, AM Cosmos Ljubljana—Belvedur Izola, Rudar (V)—Živila Naklo itd. II. LIGA, 18. KOLO: AVTO-BUM—GIDOS TURNIŠČE 3:0 (1:0)
AVTOBUM: Magič, Potočnik, Muh-vič, Radivojevič, Perica, Bošnjak, Rajšel, Merdanovič, Struna (Rautar), Murn (Fugina).
LESTVICA: I. Istragas Jadran 28,2. Primoije 28, 3. Avtobum 25,4. Oria Rudar 24, 5. Jelen Triglav 24 itd.
V 19. kolu igrajo: Era Šmartno—Avtobum, Gidos Turnišče— Istragas Jadran, Korotan Suvel—Primoije itd.
I.	LIGA, moški, 21., ZADNJE KOLO: POMURKA—KVM RIBNICA 23:24 (12:14)
KVM RIBNICA: Kranjc, Zbašnik, .... Škaper 3, Šilc 1, Ilc 6, Tanko, Pajnič, Lesar 4, Mihelič 2, Pušnik 6, Fajdiga S-: 2, Gelze.
!$: NOVA OPREMA—ITALCO DO-:•$ BOVA 29:22(13:11) iS; ITALCO DOBOVA: Marcola, Vo-:•$ glar, Vašcer, Levec 2, S. Deržič 5, Ve-iS: čenč, I. Deržič 7, Žibert 1, Pavkovič, ::::: Glaser 7, Avsec, Kuhar.
:;S. LESTVICA: 1. Pivovarna Laško 39, :S: 8. Hubelj Ajdovščina 20,9. Presad Li-i:S: tija 17,10. KVM Ribnica 17,1L Ital-:Si co Dobova 9, 12. Pomurka 8.
Si- KONČNICA ŽENSKE I. DRL, •$: POLFINALE: OPREMA—KRIM ELECTA 21:22 (9:13)
•S; OPREMA: Jesenko, M. Dragičevič Si: 8, Lindič, Vuk 3, L. Dragičevič 1, N. iSi Kersnič, Klančar, Bejtovič 1, Končič SS 5, D. Kersnič, Vinčič 3, Jovičič. iSi I. DRL, ženske, bela skupina, 10., SS ZADNJE KOLO: NOVO ME-iSi STO—VELENJE 25:24 (14:14) vX NOVO MESTO: Novak, Popadič 5, iSi Knafeljc, Klobučar, Derčar 6, Veselič SS' 2, Bračič 1, Turk 5, Tomas 6, Pate, SS Drmai
SS: KONČNA LESTVICA: L Insem iSi Branik 17,2. Velenje 14,3. Novo me-:::v sto 8,4. Žalec 7,5. Izola 7,6. Primož SS 7.
iSi KONČNICA II. DRL, moški, za-SS: hod: PREDDVOR INFOTRA-
»v.v
KONČNICA ZA 3. MESTO, moški: KAMNIK NOVI GRANITI— PIONIR 3:1 (14, 9,-8, 11)
PIONIR: Brulec, Umaut, Babnik, Travižan, Petkovič, Mestnik, Smrke, Kaliberda, Dolyja, Goleš.
KONČNA LESTVICA DP: I Vile-da, 2. Salonit, 3. Kamnik Novi Graniti, 4. Pionir.
II.	DOL, moški, 19. KOLO: MEŽICA—PIONIR II 3:1 (-11, 14, 11, 16)
LESTVICA: L Ljutomer 34,1L Pionir II6,12. Celje 2.
V	naslednjem kolu igrajo Novomeš-čani doma z Mislinjo Jeklotehno.
II.	DOL, ženske, 19. KOLO: PIONIR—ALPIN TRIGLAV 3:1 (9, 11, -6, 9)
LESTVICA: 1. Mislinja Steel 36, 2. Pionir 32, 3. Alpin Triglav 28 itd.
V	20. kolu igrajo pioniijevke v gosteh z Braslovčami.
III.	DOL, moški, zahod, 17. KOLO: PLAMEN—MOKRONOG 1:3 LESTVICA: 1. Pan Kovinar 32, 7. Mokronog 14, 8. Portorož 8 itd.
V	soboto igrajo Mokronožani z Bohinjem.
III.	DOL, ženske, zahod, 17. KOLO: LIK TILIA II—ŠENČUR 3:1 (7, 5, -9, 15)
LESTVICA: 1. Plamen 26,7. LIK Ti-lia II 10, 8. Piran 6.
V	soboto igrajo Kočevke na Bledu.
namizni tenis
I. DNTL, moški, 13. KOLO: NO-VOTEHNA—ILIRIJA 4:3 Hribar—Rebič 2:0, Horvat—Ribalj-čenko 2:0, Vertuš—Gostiša 0:2, Hribar, Horvat—Ribaljčenko, Gostiša 2:1, Hribar—Ribaljčenko 2:1, Horvat—Gostiša 0:2, Kralj—Rebič 0:2. KOVINA—MELAMIN 6:1 Ignjatovič— Lesar 2:0, Škafar—Murn 2:1, Rupar—Špelič 2:0, Ignjatovič, Škafar—Lesar, Murn 2:5, Ignjatovič—Murn 2:0, Reflak—Špelič 1:2, Rupar—Lesar 2:0.
LESTVICA: 1. Kovina 24,2. Arcont 24,6. Novotehna 8, 7. Melamin 4, 8. Merkur 2.
V zadnjem kolu igrajo: TAM—Novotehna, Arcont—Merkur, Melamin— Potrošnik itd.
košarka
KONČNICA ZA OBSTANEK V RDEČI SKUPINI I. DKL: MIK PREBOLD—PODBOČJE 71:87 (41:35).
Studio D na pragu nogometne Evrope
Novomeški prvoligaš živi predvsem za polfinalni pokalni obračun s Publikumom — Prvenstvo na stranskem tiru — Maščevanje Gorici?
Prvoligaške obračune za točke so nogometaši Studia D očitno za nekaj časa postavili na stranski tir, v klubu govorijo in razmišljajo predvsem o enkratni priložnosti v pokalnem tekmovanju. Mariborčani so v nedeljo radijcem že čestitali za vstop v nogometno Evropo, resda precej preuranjeno, toda priložnost je velika in bržkone neponovljiva.
Zmaga Studia D v Ajdovščini nad Primorjem in še bolj četrtkov žreb, kije No-vomeščanom za nasprotnika v polfinalu namenil ekipo celjskega Publikuma (tekma bo 5. maja ob 17. uri na stadionu v Portovaldu), sta Novomeščanom na široko odprla vrata v evropska pokalna tekmovanja. Bržkone bo za kaj takega zadostovala že zmaga nad Celjani, kajti malo je veijetno, da bo v drugem polfinalnem dvoboju AM Cosmos Ljubljana še drugič presenetil SCT Olimpijo, ki zanesljivo hiti novemu naslovu državnih prvakov na-‘ proti. S takšnimi obeti in povrnjenim samozaupanjem so Novomeščani pričeli nedeljsko tekmo 21. prvenstvena kola proti Mariboru Braniku, dvoboj je bil označen kot derbi te nedelje.
Nogometaši Studia D so pričeli silovito, že v prvi minuti pa zapravili priložnost tekme. Po kotu, ki ga je streljal Gliha, je Kosič z glavo usmeril žogo v prazno mrežo, a seje na gol črti znašel Tarana in žogo zbil v vratnik, od tam pa seje odbila v polje. Še nekaj uspešnih napadov so zatem izvedli Novomeščani, toda mariborska mreža se ni zatresla. Nadaljevanje je prineslo previdnejšo igro, jasno je bilo, da popravnega izpita za morebitno napako in
PRIJAVE ZA TENIŠKO ŠOLO
NOVO MESTO - Kot smo že pisali, bo novomeški teniški klub aprila pričel z dveletno teniško šolo, ki bo potekala tako v letnem kot v zimskem času. Prijave zanjo zbira sekretar kluba Marko Rems na telefonskih številkah 21 _712 (dopoldne) in 28 236 (popoldne). Novomeškim ljubiteljem tenisa pa velja obvestilo, da sc bo sezona igranja v Portovaldu predvidoma pričela prihodnji teden, članarino in igralnim) pa bo moč poravnati bodisi na igriščih bodisi v Dolcnjkini športni prodajalni na Kidričevem trgu.
ISKRAŠI
NA KONCU DRUGI
SEMIČ — Zli. kolom seje končalo prvenstvo v južni skupini slovenske strelske lige, serijski program. V derbiju kola je SD 29. oktober iz Grosupljega premagala semiško Iskros 1366:1317. Končni vrstni red: 1. SD 29. oktober 33,2. Iskra 29,8. SOP Novoline 21, 11. Kočevje 14. Najboljši posameznik lige je bil Semičan Jože Ivanetič, njegova ekipa pa sije tako priborila pravico nastopa v kvalifikacijah za nastop na prvenstvu v streljanju s standardno puško, mednarodni program, ki bo 17. aprila v Ljubljani.
T. STONIČ
Kočevke so bile za gol prekratke
V prvi polfinalni tekmi rokometne končnice je Oprema doma izgubila s Krimom Elec-to — Novomeščanke so se rešile v zadnjem kolu
spodrsljaj ne bo več. Delitev točk je bila naj pravičnejši razplet obračuna, ki je na tribune stadiona v Portovaldu znova privabil kakih 2.000 ljubiteljev nogometa.
Novomeški prvoligaš seje torej odrekel visokim ligaškim ambicijam in boju za 2. mesto, igralci bodo lahko v nadaljevanju prvenstva zaigrali veliko bolj sproščeno, priložnost naj bi dobili tudi mladi. Prvi med njimi, Janez Gruden, je svojo v nedeljo, žal, zapravil. Studio D čaka sedaj pot v
Novo Gorico, k ekipi, ki je velik dolžnik Novomeščanov. Spomnimo se jesenskega obračuna, ko so po vodstvu Studia D z 2:0 gostiteljem odščipnili točko. Radijci želijo popraviti skromno spomladansko bero, v nedeljo obljubljajo igro na zmago.
In kako je med drugoligaši? Po nedelji si zadovoljno manejo roke v Kočevju, zmaga nad Turniščem s 3:0 je ekipo popeljala na 3. mesto, od koder je le še korak do vstopa v prvoligaško druščino. Resda velik, kajti prvouvrščeni ekipi Istragasa Jadrana in Primorja uhajata za tri točke, ne pa nemogoč, še posebej, če se bodo Kočevci z nedeljskega gostovanja pri Eri Šmartno vrnili z obema točkama v žepu.
B. B.
Pionir ima dva prvoligaša
Po skromni beri fantov so razveselila dekleta
Kolje bilo pričakovati, je odbojkaq'em novomeškega Pionirja ob koncu zaključnih dvobojev štirih najbolje uvrščenih ekip prvenstva pripadlo zadnje ali na končni prvenstveni lestvici — četrto mesto. Po porazu doma proti Kamniku z 1:3 so Novomeščani v soboto z enakim izidom klonili še drugič, tokrat kot gostje.
Prvenstvo je tako zaključeno, naslov državnega prvaka je vnovič ter pričakovano in zasluženo osvojila ekipa mariborske Vilede, drugi je Salonit, tretji Kamnik in četrti Pionir. Po prikazanih igrah je takšen razplet najpravičnejši, nobena skrivnost pa ni, da so v novomeškem taboru pričakovali veliko več. Žal pri izbiri tre-nerja niso imeli srečne roke; Ukrajinec Viktor Fedjušin je bržkone poglavitni krivec, daje novomeška odbojka izgubila visoko mesto in tudi ugled, ki ga je doslej uživala. To seje pokazalo tudi na sobotni tekmi v Kamniku, kjer so bili gostitelji, ki so bili v prejšnjih letih praviloma lahek zalogaj Novomeščanom, veliko boljši. Letošnji ligaški nastop je bil dobra in pred-
REPČEVA V REKORDNI ŠTAFETI
ZAGREB — Minulo soboto in nedeljo je bila v 25-metrskem bazenu v Zagrebu tekma plavalnih reprezentanc Hrvaške in Slovenije. V dresu z državnim grbom je kar v treh disciplinah nastopila tudi Kr-čanka Natalija Repec, kije dosegla odlične rezultate. Na 50 prosto je plavala 0:27,83, na 200 prosto 2:06,66, na 100 m prosto pa 0:58,57, kar je njen doslej najboljši izid. Natalija Repec je bila tudi članica slovenske štafete 4-krat 100 metrov, kije s časom 3:58,30 dosegla nov absolutni rekord Slovenije. V skupnem seštevku so bili Hrvati boljši od Slovencev (190,5:159,5).
KOGOJ STARTA V AVSTRALIJI
NOVO MESTO — Igor Kogoj, član novomeškega Triatlon kluba, je ta čas že v daljni Avstraliji, kjer bo v nedeljo prva letošnja tekma svetovnega pokala v triatlonu. Pričakujemo seveda razveseljive novice.
vsem draga šola za Pionirja, ki bo delo v prihodnje moral zastaviti drugače. V klubu se tega na srečo zavedajo, prvi korak naj bi bil podpis trenerske pogodbe s prof. Vladimirom Jankovičem, ki novomeške in dolenjsko odbojko še kako dobro pozna.
Ne oziraje se na vse napisano, so bili novomeški odbojkarski delavci minuli vikend vendarle vedrih obrazov. Dekleta Pioniija so v odločilni tekmi, ki jim zagotavlja drugo mesto in vstop v I. državno ligo, premagala Alpin Triglav. Novomeška odbojka bo tako v prihodnjo sezono imela kar dva prvoligaša.
Eržen prvi na Brionih, Štangelj pa v Zagrebu
Znova pester kolesarski vikend
NOVO MESTO — Novomeški kolesarji so minuli vikend nastopili na več mednarodnih dirkah in se povsod imenitno odrezali. Tako je Veliko nagrado K varner Ekspressa na Brionih dobil Milan Eržen, drugi je bil Rovšček (Sava) in tretji Kovačič (KK Maksimir), medtem ko je na Veliki nagradi Lokomotive v Zagrebu zmagal Gorazd Štangelj (Krka) pred Studnom (Sava) in Boštjanom Mervaijem (Krka).
Mlajši mladinci so nastopili v italijanskem Staranzanu, kjer je med 100 tekmovalci prvi prevozil skozi cilj 60 km dolge proge Martin Derganc, Klemen Klobčar (oba Krka) pa je bil sedmi. Za konec še pogled v italijanski Pordenone, kjer so tekmovali starejši mladinci. Na startu 110 kilometrov dolge proge je bilo 150 tekmovalcev, najboljši krkaš pa je bil Robi Gašperlin na 10. mestu.
MARKOV MEMORIAL JEŽICI
LESKOVEC PRI KRŠKEM — Minu-
Tudi mladinci pred vrati polfinala
Mladi nogometaši Studia D so se čez noč prebili v slovenski vrh
NOVO MESTO — Krepko se motijo tisti, ki govorijo, da nogomet na Dolenjskem nima prave prihodnosti, da je Studio D ekipa, ki bi se ob odhodu »tujcev« sesula in vrnila na mesto, kjer je bila pred dvema letoma. Najboljši odgovor tem in njim podobnim so dali mladinci Studia D, vsi doma vzgojeni žogobicarji, ki so se pod vodstvom treneija Alojza Hlače prebili v slovenski nogometni vrh.
Po vzoru članske ekipe so se tudi mladinci uvrstili v zaključne pokalne boje, pri tem pa izločili ekipe, kot so lanski prvak Slovan Mavrica. Za vstop med osem najboljših ekip so Novomeščani nato premagali še SCT Olimpijo, pred dnevi pa bili v četrtfinalu boljši od Izole (3:1). Čuden splet okoliščin je pripeljal do tega, da morajo mladinci Studia D za vstop v polfinale pokalnega tekmovanja igrati še eno tekmo, in sicer 14. aprila doma z Gorico, upati pa je, da njihova imenitna serija tudi po tem dvoboju ne bo prekinjena. Trener Alojz Hlača resno razmišlja celo o finalu, čeprav je Studio D edini tretjeligaš v elitni druščini Nič manj uspešni pa niso mladi Novomeščani v ligaških obračunih, kjer računajo na vrh in napredovanje v IL državno ligo. Stebra ekipe sta vsekakor Gruden in Zamida, tu pa so še Perše, ki se razvija v odličnega napadalca, Miloševič, Retelj, Drkušič, da ne naštevamo naprej tistih, o katerih bo še veliko slišati.
TURNIR V MALEM NOGOMETU
NOVO MESTO - MNK Zrinski •organizira v nedeljo, 4. aprila, ob 10. uri turnir v malem nogometu, ki bo potekal na igrišču na Loki v Novem mestu. Prijavnina znaša 2.500 tolarjev, prijave zbirajo na telefon 28_601 do jutri, 2. aprila, ko bo ob 18. uri v prostorih Športne zveze na Loki žrebanje.
NOVOMEŠKA POKROVITELJA V PLANICI
Res škoda, da so rokometašice kočevske Opreme izpustile iz rok imenitno priložnost, da v prvi polfinalni tekmi končnice državnega prvenstva presenetijo favorizirano vrsto Krima Electe. Pričetek sobotne tekme je sicer pripadel gostjam, toda v drugem polčasu so bile Kočevke na pragu preobrata.
Oprema je sicer tokrat igrala precej slabše, kot pred dnevi v Ajdovščini, kjer je v odločilni tekmi za polfinale presenetila Mlinotest, toda dekleta niso bila brez možnosti. Zlasti v zadnjih minutah tekme ne, ko so najprej izničile prepričljivo vodstvo Ljubljančank, v zadnjih trenutkih pa zamudile priložnost, da iztržijo vsaj neodločen izid. V drugem polfinalnem obraču-
nu je Belinka Olimpija zmagala v Ajdovščini s 25:20.
Izredno raburljivo je bilo tudi v zadnjem prvoligaškem kolu bele skupine, ki je odločala o tem, kateri ekipi bosta morali v nižji tekmovalni razred. Po pogledu na lestvico sodeč, je najslabše kazalo Novo-meščankam, vendar so le zmogle dovolj moči, poguma in zbranosti, da so v Šent-
jerneju ugnale Velenjčanke in se tako s predzadnjega povzpele kar na tretje mesto. Ligo zapuščata Izola in Primož.
In kakšen razplet je prineslo zadnje prvoligaško kolo v moški konkurenci? V končnici bodo igrali Pivovarna Laško, Andor Jadran, Gorenje Velenje, Kolinska Slovan, Nova Oprema, Drava, Omnikom Rudar in Hubelj Ajdovščina, Ribničani so prvenstvo končali na desetem, Dobovčani pa na enajstem mestu. Zlasti za vrsto KVM Ribnice je takšna uvrstitev neuspeh, ki ga ni zakrila niti zadnja zmaga v Murski Soboti nad Pomurko. Dobovčanom je za beg z nehvaležnega predzadnjega mesta zmanjkalo časa; če bi bil jesenski izkupiček enak spomladanskemu, bi lahko Ital-ca nemara računala celo na vstop v končnico prvoligaških obračunov.
SEMINAR ZA ODBOJKARSKE SODNIKE
NOVO MESTO — Odbojkarska zveza Slovenije pripravlja seminar za odbojkarske sodnike začetnike. Prijave sprejema novomeški mednarodni sodnik Jure Stegnar na telefonski številki (068) 24—068 v dopoldanskem času.
V SOBOTO START RAFTAŠEV
STRAŽA — Tretje državno prvenstvo v raftingu se bo pričelo na reki Krki, in sicer v soboto, 3. aprila, ko bo ob 15. uri skupinski start v Zagradcu. V predigri pravega brzenja po Krki se bosta v rafting tekmi pomerili ekipi politikov in direktorjev. Organizator, Rafting klub Straža, računa na udeležbo 15 domačih ekip, ob njih pa še na moštva iz Avstrije, Italije, Nemčije, Francije, Švice, Češke in Hrvaške. Domača ekipa, ki si od uvodne tekme in letošnjega prvenstva nasploh veliko obeta, bo nastopila z dvema posadkama; v prvi bodo Aš, Bobnar, Gruden, Lukan in brata Tavčar.
S kegljaških stez
•	Končan je prvi del posamičnega regijskega prvenstva, ki je potekalo na kegljišču v Krškem. Vodi Milena Veber, kije podrla 420 kegljev, sledijo pa: Zupančič 408, Flisar 394, Pust 372, Jeraj 351, Veble 340 itd.
•	Kegljači Metlike so postali ekipni prvaki območne kegljaške skupnosti Novo mesto, saj so v dveh tekmah premagali vrsto črnomaljskega Rudarja; prvič s 5:3 in drugič z 8:0.
•	Pred dnevi seje končalo tekmovanje v vzhodni skupini ženske medregijske lige. Zmagala je vrsta mariborskega Invalida, Krčanke so bile druge, Trebanjkc pa šeste.
•	Novomeško planinsko društvo vabi vse ljubitelje gora, turnega smučanja, alpinizma in športnega plezanja v alpinistično šolo, ki se bo pričela 8, aprila ob 19. uri v društvenih prostorih na Novem trgu 4. Predavanja, popestrena s prikazom plezalnih vzponov, bodo ob četrtkih. Vabljeni!
•	Toplejše vreme že omogoča plezanje v Luknji. Tako je Marko Hrovat minule dni opremil novo smer z imenom »Prvi zvončki«. Smer je primerna za začetnike, sodi pa med daljše smeri v Luknji, saj je dolga 30 metrov.
•	Matjaž in Tomaž Erpič sta se znova izkazala in opravila nekaj kvalitetnih vzponov. V Štruci sta 13. marca preplezala Sanjsko potovanje (VII, A 2, V, 140 m), naslednji dan pa še »Direktno« v isti steni (V+, A 2, IV, 140 m). 20. marca sta v Štruci splezala še neznano smer IV. in III. težavnostne stopnje.
•	V teh dneh tudi Triglav ni sameval. Janez Horvat seje 14. marca sam povzpel na njegov vrh, teden dni kasneje pa še na Brano v Kamniških Alpah.
VABILO ŠPORTNIKOM
NOVO MESTO — Andrej Švent, znani slovenski triatlonski delavec, bo pripravil jutri, 2. aprila, ob 17. uri na novomeškem stadionu v Portovaldu prikaz ela in koristnosti merilcev srčnega utripa, portniki vabljeni!
lo nedeljo, 28. marca, je SD SOP Novoline priredila tekmovanje v streljanju s serijsko zračno puško za Markov memorial in Pokal prijateljstva. Nastopilo je 22 ekip mlajših mladincev iz vse Slovenije. Zmagala je vrsta Tabora Ježice, SOP Novoline je bil drugi, SD Kruno Brežice pa peti. Posamično je zmagal Arh (Novoline) pred Fridlom (Kruno Brežice).
E. S.
NOVO MESTO — Na nedavni zadnji tekmi skakalne elite za svetovni pokal v Planici sta bili navzoči tudi dve novomeški firmi: Krka je bila pokroviteljica reprezentanc Belorusije in Kazahstana, Novotehna pa je bila sponzor reprezentance Poljske.
Kar sedemnajst zimskih medalj
Z zimsko atletsko sezono, kije trajala od decembra do marca, so lahko pri AK Novo
mesto zadovoljni
Teki na srednje in dolge proge vse bolj postajajo šport znotraj športa. So edini del atletike, ki se je preselil s stadionov na ceste, kjer privablja številne gledalce iif pokrovitelje, z njimi pa v svetovnem merilu tudi velikanske denaije.
V času organizacijske šibkosti novo- m dolgi progi zmagala najboljša slovenska
meškega atletskega kluba so se tekači na srednje proge najbolj zavedali, da jim ne bo pomagal nihče, če si ne bodo sami pomagali. Nastopanje v cestnih tekih so sklenili vzeti v svoje roke, obenem pa ostati člani AK Novo mesto, ki so mu prepustili skrb za njihovo ostalo atletsko dejavnost. Taka delitev ni bila slaba poteza. Tekaška sekcija AK Novo mesto Porto-vald, ki se imenuje po gozdu, kjer je bilo prelito največ dolenjskega tekaškega znoja, je od decembra do marca nastopila v Novoletnem teku mariborskega Večera, na treh zimskih krosih AZS in v nekaj manjših cestnih tekih.
V Novoletnem teku seje najbolj odlikoval Matjaž Fabjan, ki je v kategoriji članov za Bahtirijem iz Velenja in Živkom iz zagrebškega Dinama na 5200 m dolgi progi dosegel čas 14,54. Za prvima dvema, ki sta v cilj prišla z enakim časom, je zaostal le za 5 sekund. Ker sta oba izvrstna tekača, prvi z osebnim rekordom na 3000 m pod 8 minutami, drugi pa je lani dosegel hrvaški rekord na 5 km, je Fabjanov mali zaostanek za njima znamenje dobrega napredka. Dragan je bil 9., Počič 14., Retelj 16., mladinec Kovač pa 35. Nastopilo je 75 tekmovalcev. Pri članicah je na 2600
tekačica na srednje proge, Mariborčanka Silva Vivod, druga pa je bila tekačica Por-tovalda Mateja Udovč. Druga je bila tudi Urška Korasa, ki je nastopila med mladinkami.
V okviru Večerovega Novoletnega teka je bil tek mladih na 1300 m, v katerem je pionir Aleš Tomič osvojil tretje mesto. Med deklicami sta bili na isti progi Mirjam Prus četrta, Mateja Tomič pa peta.
Na treh zimskih krosih, ki jih je AZS priredila od srede januarja do konca februarja, so se tekači Portovalda uvrščali takole: 1. zimski kros AZS: mladinci 3000 m, 7. Igor Kovač; člani 6000 m, 4. Borut Retelj; 2. zimski kros AZS: pionirke 1500 m, 6. Maleja Tomič; pionirji 2000 m, 2. Matjaž Raubar; mladinke 2000 m, 11. Urša Korasa; člani 8000 m, 4. Borut Retelj; 3. zimski kros AZS: mladinke 2600 m, 8. Urša Korasa; članice 3900 m, 3. Mateja Udovč: člani 6500 m, 1. Matjaž Fabjan, 6. Aljoša Počič.
J. P.
ŠAHOVSKI KOTIČEK
•	Zmagovalec rednega hitropoteznega turnirja ŠK Milan Majcen Sevnica za mesec marec je Martin Povše, kije zbral 5,5 točke, Bojan Kuzmič jih je osvojil 5, Der-stvenšek pa 3,5. Slednji tudi vodi v skupnem seštevku treh letošnjih turnirjev, (jb)
•	14. marca je bil v prostorih SK Triglav redni klubski turnir, na katerem je zmagal Levičar pred Žnideršičem in Vol-čanškom. Na klubski lestvici vodi Meš-trovič pred Kosom in Sirnikom.
•	Na drugem državnem prvenstvu za starejše dečke, kije bilo pred dnevi v Radovljici, seje na zelo dobro sedmo mesto
uvrstil Krčan Volčanšek in si tako priboril pravico do neposredne udeležbe na državnem prvenstvu, ki ga bo med 23. in 27. aprilom v hotelu Sremič organiziral ŠK Triglav Krško.
• V Ljubljani je bil pred dnevi prvi v seriji turnirjev za Veliko nagrado Optimizma. Nastopilo je 100 igralcev, posavsko zastopstvo pa je doseglo lep uspeh, saj je bil Meštrovič drugi, Kos osmi, komaj 15-letni Volčanšek 44., Mesojedec 59., Grilc 73. in Kranjec (vsi Triglav Krško) 87.
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Poziv voditeljem
Skupna izjava društev Rdečega križa Slovenije in Rdečega polmeseca
Meje naivnosti in potrpežljivosti
Delavci Tehnoloških sistemov Sevnica (TSS) odgovarjajo na provokativna tolmačenja nekdanjega direktorja Dušana Borštaija, objavljena 25. marca
V vojni v nekdanji Jugoslaviji vedno bolj naraščata nasilje in krutost. Veliko nedolžnih ljudi je izgubilo življenje ali pa je prizadeto njihovo zdravje, saj trpijo zaradi posledic mučenja ali posilstev; stoti-soči so izgubili svoje domove, kar jih je pahnilo na pot begunstva. Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca si ob velikodušni podpori javnosti prizadeva lajšati njihovo stisko. Tudi nekatere države nudijo znatno pomoč. Kakorkoli pa je ta pomoč dragocena, nikakor ne more nadoknaditi potrebe po učinkovitem političnem odzivu.
Društva Rdečega križa in Rdečega polmeseca Evrope pozivajo voditelje držav in vlad, naj napravijo, kar je v njihovi moči, da bi bile ustavljene sovražnosti ter da bi zopet uveljavili Mednarodno humanitarno pravo, predvsem ženevske konvencije ter dodatne protokole. Tisti, ki so politično odgovorni, morajo dati prednost odločnemu dejanju pred vso potrebno pomočjo.
Podprli protest
Obračun dela upokojen-cev v črnomaljski občini
Na letnih konferencah Društva upokojencev Črnomelj, ki so bile v Adleši-čih, Dragatušu, na Vinici in v Črnomlju v marcu, so spregovorili o delovanju društva v preteklem letu in problematiki upokojencev. Društvo je precej številno, saj je včlanjenih 1418 upokojencev. Zato so nameravali osnovati društva v večjih krajevnih središčih, v Adlcšičih, Dragatušu in na Vinici, vendar so se člani v teh krajih izrekli proti temu. Upokojenci so aktivni na kulturnem in športnem področju. Po šestih letih je prenehal delovati mešani pevski zbor, vendar s pevsko aktivnostjo niso prenehali, saj je v mešanem pevskem zboru kar dve tretjini upokojencev. Finančno poslovanje društva je ugodno, dohodki so bili za tretjino večji od planiranih, a izdatki celo za 8% manjši. Enoglasno so bile sprejete protestne izjave zaradi zamrznitve pokojnin.
Na letnih konferencah so se spomnili vseh članov, ki bodo letos dopolnili 80 let, s posebnimi čestitkami in skromnim darilom.
J. D.
V zadnji številki Dolenjskega lista smo lahko brali ugovor Dušana Bor-štarja — direktorja TSS v odstopu, na komentar novinarja Dolenjskega lista z naslovom »Meje naivnosti, potrpežljivosti in revolta«. Ker se v ugovoru pojavlja več provokativnih tolmačenj, delavci menimo, da je potrebno nekatere stvari pojasniti še z druge strani.
Delavci se dobro spominjamo, da razmere v podjetju takrat, ko ste prevzeli krmilo v svoje roke, še zdaleč niso bile rožnate niti ni nihče od vas pričakoval, da nas boste čez noč pripeljali v obljubljeno deželo. Naša pričakovanja so bila, da nas boste peljali po poti, ki vodi v tej smeri. Na žalost pa so se taka pričakovanja izkazala za naivna.
Nadalje sprašujete, kako to, daje bilo ob nedeljah in praznikih, ko so se nadure koristile v razmerju 1:2, več pripravljenosti za delo kot ob sobotah, ko je bilo razmerje 1:1,5. Tu je potrebno opozoriti na dve stvari. Že sami ste zapi-
sali, da smo delavci delali nadure zaradi pravočasne realizacije naročil. Kot direktorju vam je tudi znano, da smo delali nadure takrat, ko so nadrejeni to določili, in ne takrat, ko bi si sami izmislili. Kar pa se tiče razmerja za koriščenje nadur v razmerju 1:1,5 oz. l:2(nedelja, prazniki), vas moramo spomniti, da ste sami predlagali delavskemu svetu takšno razmerje, ki je trajalo toliko časa, dokler niste določili razmerja 1:1. Preprosti ljudje bi ob tem povedali, da je grdo, če človeku nekaj daš, potem pa mu to očitaš. Delavci smo občutili, da smo imeli dela čez glavo. Zlasti takrat, ko je bilo treba delati nadure, nas ni nihče spraševal za obveznosti izven službe. To smo delavci razumeli, saj smo verjeli in še vedno verjamemo, da nas lahko reši le delo. Zaradi tega je bila potem, ko seje izguba povečala, še toliko bolj boleča.
O tem, kako smo prišli pod okrilje Sklada, govori daljša zgodba, ki se pri-
VMAJU ŽE VEČ KOT 100 KRAJEVNIH ORGANIZACIJ? Tako naglo raste število KO Društva izgnancev Slovenije (DIS), da je nepoklicno vodstvo DIS komaj še kos vsem organizacijskim in vsebinskim zadevam. Na območnem posvetu KO DIS iz številnih slovenskih krajev pretekli četrtek v Radečah (na posnetku) so povedali, da bodo poslej v DIS evidentirali vse, ki so bili žrtve okupatorjev, nemškega, italijanskega in madžarskega. Številni predsedniki KO DIS so odločno nasprotovali, da bi se izgnanci srečali na skupščini in zboro vanju v Dobovi ravno 4. julija, nadan borca. Večina se je potlej ogrela za 11. julij kot dan zborovanja. Dotlej naj bi bil že nared tudi zbornik. Pozabili ne bodo niti dneva izgnancev; 7. junija naj bi se na brestaniškem gradu pogovarjali s slovenskimi poslanci (Foto: P. P.)
Še ena oblika nacionalizacije
Zgodovina se res ponavlja, četudi kot farsa — Zgovoren primer iz Škocjana
Nekateri se že nekaj let trudijo in prizadevajo, da bi zaplenjeno premoženje vrnili pravim lastnikom korektno in na način, da ne bi povzročali prehudih novih bolečin. Toda — samo nekateri! Njihovo pravo nasprotje pa so tisti, ki po 45 letih ponovno izvajajo nacionalizacijo. Preberite ta sestavek do konca, pa se boste zagotovo yrinjali z menoj.
Krajevna skupnost Škocjan je mejna krajevna skupnost danes še novomeške občine. Ljudje, ki v potu svojega obraza pridelujejo vsakdanji kos kruha, so že pred desetletji spoznali, da bodo morali za razvoj in napredek svojega kraja, svoje KS združiti del osebnega dohodka. V referendumski plan so jasno in na-
Nad Belo krajino kršijo slovenski zračni prostor
Sporočilo ministrstva
Ministrstvo za obrambo je od začetka leta do 25. marca 1993 zabeležilo 72 primerov kršitev slovenskega zračnega prostora. Naš zračni prostor je kršilo 65 letal in 7 helikopterjev. Zadnja kršitev je bila v torek, 23.3.1993, na relaciji Ma-celj—Golva.
V večini primerov so slovenski zračni prostor kršila hrvaška letala in helikopterji. Precej je bilo tudi vojaških letal in helikopterjev, v dveh primerih pa tudi letali UNPROFOR. Največ kršitev zračnega prostora je bilo nad področjem Bele krajine, v zadnjem času seje povečalo število kršitev nad Prekmurjem in Štajersko, redkejše pa so bile nad drugimi področji Šlovenije.
Ministrstvo za obrambo redno spremlja kršitve slovenskega zračnega prostora in podatke posreduje drugim državnim organom. Zaskrbljujoče je, da smo v februarju in marcu zabeležili, povečanje preletov vojaških letal in helikopterjev, ki so kršili slovenski zračni prostor. MINISTRSTVO ZA OBRAMBO
tančno opredelili naloge, ki sc bodo financirale iz zbranega samoprispevka. Gradili smo vodovod, ceste, telefonsko omrežje, šolo itd., KS je pridobivala vse večje zaupanje krajanov, na kar kaže tudi podatek, da so se volilci na zadnjem referendumu z veliko večino odločili za samoprispevek.
Sprva je bilo nekaj težav z evidenco plačevanja obrtnikov. Za pomoč in sodelovanje smo zaprosili pristojne, toda odgovor je bil negativen. Zato smo sami ugriznili v kislo jabolko in danes lahko trdim, da imamo točno evidenco o plačevanju krajevnega samoprispevka.
V letu 1993 pa beležimo izpad ravno pri obrtnikih. Pozanimali smo se in ugotovili, da »morajo od 1.1.1993 obrtniki plačevati krajevni samoprispevek na ŽR davčne uprave skupaj z ostalimi prispevki«.
To pa je izbilo sodu dno. Kdo si lahko dovoli v pravni državi brez vprašanja poseči po tolarju, kije last izključno krajanov KS Škocjan pa nikogar drugega? Vemo, da je proračunska luknja države vse večja, toda z našim denarjem je ne bo krpal nihče.
Pojasnilo za to dejanje smo najprej iskali pri Obrtni zbornici Novo mesto. Odgovorili so, naj se obrnemo na Davčno upravo Novo mesto. Tu so se izgovarjali, da so samo izvrševalci ukazov Obrtne zbornice RS in Ministrstva za finance RS. Verjamemojim. Ko pa smo zahtevali pisni nalog oz. ukaz, ga žal nismo dobili. Na davčni upravi so nam sicer zagotovili, da bodo vplačani samoprispevek prenakazali na naš ŽR toda, morda res, morda nikoli. Imamo slabe izkušnje s samoprisjsevkom, ki ga plačujejo kmetje od katastrskega dohodka skupaj z ostalimi davki. Davčna uprava se temeljito spozna na obračun obresti za nepravočasno plačane obveznosti, se pa čudi, da bomo obresti zahtevali tudi mi.
Vsi naši obrtniki bodo dobili na vpogled, kako so se obnašali do KS in so-krajanov v letu 1992. Enako evidenco plačevanja KS pa bomo poslali tudi DU, kateri bo v pomoč pri kontroli.
Od Ministrstva za pravosodje RS bomo zahtevali pisno obrazložitev zakonitosti oz. nezakonitosti tega dejanja. Obrnili se bomo na Obrtno zbornico Slovenije in Ministrstvo za finance RS in zahtevali fiodpisnika tega ukaza z
imenom in priimkom, da bomo vedeli, proti komu vložiti civilnopravno tožbo. Če se sme delati na omenjeni način, potem bomo v KS Škocjan začeli pobirati vse ostale davke in prispevke. Verjemite, lepo bomo živeli.
To dejanje pa nas napeljuje še na eno misel. Ni čudno, da se na področju organiziranosti lokalne samouprave nič ne premakne. Čeprav vsi vemo, da je tudi to eden izmed pogojev za Evropo, so očitno nekateri proti drobljenju obstoječih občin. Že vedo, zakaj!
Zanima in čudi pa nas tudi dejstvo, da so ostale KS tiho. Menda ne velja ta zakon samo za KS Škocjan?
JANEZ POVŠIČ Predsednik sveta KS
NISEM
ANONIMNI AVTOR
11. februarja seje anonimni bralec s Suhorja v rubriki »Halo, tukaj bralec Dolenjca« spotaknil ob slovenske predvolilne Bosance tgr mimogrede ošvrknil še belokranjske Žumberčane s štiristo-letno jezikovno trmo. Vsč to je nekdo v imenu devetih krajanov podprl ter dopisal še nekaj besed v naslednji številki Dolenjskega lista. Vse prav, toda sedaj je začelo vreti iz štiristoletnega lonca na moj račun, kot da sem jaz avtor bolečih besed. Vendar to ne drži, saj se jaz pod svoje besede vedno podpišem.
STANE ŽELJKO Suhor
ENA GOSPA JE SLABO SLIŠALA
V 12. številki Dolenjskega lista je v rubriki Novomeška kronika “ena gospa” jiosredovalo novico o neverjetnem dogajanju pri likovnem pouku na osnovni šoli Center. Pripominjam, da v svoji 33-letni pedagoški praksi učencev nikoli nisem poimenoval z vzdevki, ki jih “ena gospa” navaja. Spoštovanje otrokove osebnosti mi je bilo vedno vodilo pri pedagoškem delu. Tako ravnam sam m tak odnos do učencev kot pedagoški vodja zahtevam tudi od svojih kolegov.
FRANC NAHTIGAL, ravnatelj osnovne šole Center
čne s tem, da delavski svet prvič ni hotel sprejeti ustreznega sklepa, nato se je o tem vprašanju negativno izrekel zbor delavcev. Kljub temu pa ste se še enkrat sestali z delavskim svetom in pod težo dodatne izgube dobili sklep za prijavo na natečaj, vendar z omejitvijo, da se pred podpisom pogodbe še sestanete z delavskim svetom in pretehtate položaj. Slednjega pa se niste držali, zato vam lahko očitamo, da ste mimo naše volje in soglasja delavskega sveta podpisali pogodbo s Skladom.
Sindikat, v katerega nas je vključena večina delavcev, je z razumevanjem
• ZAKAJ JE DIREKTOR TSS POTISNIL K SKLADU? - Dušan Borštar ima res kritje, in sicer v dveh sklepih: 13. korespondenčne seje delavskega sveta z dne 3.9.1992, da se je TSS “prijavil na natečaj vlade Republike Slovenije za pomoč pri izvedbi prestrukturiranja in sanacije podjetij”, in da sc je “podjetje TSS, p.o., pripravljeno preoblikovati v družbo z omejeno
odgovornostjo ali delniško družbo, pri čemer se družbeni kapital v obliki prednostnega participativncga deleža prenese na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Zdaj s tem pogumno malta, medtem ko se 76-čianski kolektiv vse bolj utaplja na smetišču sklada, za katerega je navjjal na vse kriplje. Ko je na I. izredni seji delavskega sveta 31.8.1992 pojasnjeval, da tvega TSS stečaj, če se ne prijavi na natečaj, je tudi izborno pojasnil svoj značaj, češ da sc lahko prijavijo, “nato pa tik pred podpisom rečemo ne.” Ker je bil delavski svet proti, je nekaj dni zatem na že omenjeni seji privlekel na dan verjetno zadnji adut: pojasnil je, da seje izguba v enem mesecu povečala za 5 milijonov SIT, da znaša skupna izguba že 12 milijonov in da se je treba prijaviti na natečaj zaradi deblokade, da bi pridobili čas in zavarovali firmo pred stečajem. Seveda se je požvižgal na stališče zbora delavcev, ki seje sestal med obema sejama delavskega sveta in ki je bil odločno proti temu, da bi se TSS prijavil na natečaj. (PAVEL
PERC)
spremljal nizke plače svojih članov, saj smo bili pripravljeni za bodočnost tovarne tudi nekaj žrtvovati. Zatikati seje pričelo, ko je vodstvo od sindikata med drugim zahtevalo, da se odpove stavki, medtem ko se vodstvo ni čutilo dolžno, da zagotovi plače do dogovorjenega roka. Šploh pa se sindikat v podjetju za dosego svojih ciljev ne poslužuje oviranja proizvodnje. Posledice oviranja bi čutili v glavnem delavci sami. To velja za vsa podjetja, v našem primeru pa je ta pojav še bolj izrazit.
Na osnovi govoric ni zasnovan le komentar novinarja, kot mu v vašem pisnaju očitate, pač pa je na našo nesrečo iz tega vira tudi dobršen del podobe o tovarni TSS in njenih delavcih, ki jo uživamo v javnosti in hočeš nočeš tudi na vplivnih mestih, če hočete, lahko ljudi, ki glasno povedo to, kar mislijo, prej kot ostali, imenujete tudi »najbolj glasni in zrevoltirani posamezniki«. V bistvu pa so to delavci, ki jim tako kot vsem ostalim ni vseeno, kaj se dogaja s tovarno, v kateri delamo eni dlje, drugi krajši čas, vsi pa z namenom, da bi si danes in jutri v njej zaslužili vsakdanji kruh.
Meje naivnosti, potrpežljivosti in revolta je težko točno določiti. Jasnejša je spodnja meja potrpežljivosti, mimo katere ni mogoče. To mejo vse bolj spoznavamo tisti, ki s svojim dohodkom ne moremo omogočiti sebi in svojim otrokom dostojnega življenja. Do te meje smo prišli 10.3.1993, ko so nas razmere prisilile, da smo zahtevali plačilo za januar. Če bi bili tega dne prisotni v tovarni, bi imeli možnost, da odgovarjate na očitke — predvsem delavcem!
Zrevoltirani delavci TSS (naslov v uredništvu)
ZAHVALA
Vsem, ki so nam v nesreči kakorkoli pomagali, se javno zahvaljujemo, posebej pa še gasilcem iz Kostanjevice na Krki za trud in požrtvovalnost.
Družina Jordan Grajska 27 Kostanjevica
•	Diogen je iskal resnico v sodu. zmernejši jo iščemo v kozarcu.
•	Tudi najbolj nesmiselne in prazne reči se dajo prodati zalo, ker so nove. (Huxley)
•	Kdor je nezaupljiv, ni vreden zaupanja. (Goethe)
•	Oprostimo modi njene norosti, saj umre tako mlada. (Cocteau)
•	Prilagajanje svobodi je nesvoboda. (M. Logar)
Ne soglašamo s preimenovanjem tolikih ulic
Zakaj izničiti imena zaslužnih meščanov iz naše preteklosti
Krajevna organizacija Zveze borcev in udeležencev NOB Kandija-Grm je na svoji letni skupščini dne 22. marca 1993 obravnavala med drugim tudi v listu Odločajmo z dne 26.2.1993 objavljeni osnutek Odloka o ulicah v Novem mestu. Pri tem je sprejela naslednje ugotovitve in stališča:
1.	Ne strinjamo se s preimenovanjem tolikih ulic v Novem mestu. Imena vseh sedanjih ulic, katere naj bi preimenovali, so v večini imena, predstavnikov naše narodnoosvobodilne borbe, iz najtežjih časov, ko smo se Slovenci borili za svobodo izpod fašizma.
2.	Prepričani smo, da bi predlog novih imen našel še dovolj novih ulic, stavb in trgov ob novogradnji in širjenju Novega mesta.
3.	Ne moremo odobravati, da se izničijo in zanikajo imena zaslužnih meščanov iz naše daljne in bližnje preteklosti. S tem se ponovno dokazuje ozkost, da ne rečemo nekulturna politika nekakšnega takšnega početja.
4.	Preimenovanje že 38 in več let obstoječih ulic pa bo povzročilo tudi izdatno velike stroške občini, predvsem občanom, saj na kraju le oni vse to plačajo v obliki davkov in drugih dajatev. Predlagamo, da se načrtovani denar, ki bi ga naj zapravili v te namene, raje uporabi za popravilo teh ulic pa še za druge, bolj koristne namene.
Merodajni naj obvezno poskrbe, da bo o stroških projekta s podrobno analizo javnost seznanjena preko javnih občil.
5.	Geodetska uprava Novo mesto naj ob novogradnji in-urbanističnem načrtovanju poskrbi, da bodo novopredlagana imena dobila svoje mesto v ulicah, zgradbah, trgih, ki so morda že sedaj brez imen, se še gradijo in podobno. Tega ni malo in upamo, da sc bo Novo mesto še vedno razvijalo.
6.	Menimo, da bi se o predloženem projektu iz. lista Odločajmo št. 1/93 moralo odločati bolj demokratično ali celo z referendumom.
7.	Organizacija Zveze borcev in udeležencev NČB krajevne skupnosti Kandija-Grm odločno protestiramo proti predlaganemu preimenovanju ulic, in če bo potrebno, vam bomo poslali podpise naših somišljenikov glede tega vprašanja.
Za krajevno organizacijo Zveze borcev in udeležencev NOB Kandija Grm: JOŽE LUŽAR
v	,
Se: Davkaiji, pustite mojo mater!
Odgovor na pismo, objav-Ijeno v DL 18. marca
V 11. številki Dolenjskega lista je bil v rubriki »Pisma bralcev« objavljen poziv Antona Tomšiča s Sel pri Dolenjskih Toplicah pod nazivom »Davkarji, pustite mojo mater!«, v katerem navaja, da ima sodno prepisano zemljišče, ki mu gaje po smrti zapustila mati Marija Tomšič. Od njene smrti je minilo že 4 leta in pol, vendar je prejel obvestilo o višini katastrskega dohodka za leto 1992, ki je prispelo zanj in za njegovo mater. Po njegovem mnenju ni njegova mati deležna nobenega dohodka več, zato zahteva od vodje izpostave Marjete Primic, naj pusti njegovo mater na miru.
Kot vodja izpostave se čutim dolžno odgovoriti na zahtevo g. Antona Tomšiča in bom zato v nadaljevanju zadevo skušala pojasniti. Po podatkih, pridobljenih v zemljiški knjigi in katastru, smo ugotovili, daje pokojna Marija Tomšič, roj. Markovič, Podturn 4, z izročilno pogodbo z dne 11.12.1985 izročila svojemu sinu Antonu Tomšiču, Podturn 4, sedaj Sela 68 pri Dolenjskih Toplicah 68, 8 zemljišč v k.o. Podturn. Vendar z navedeno izročilno pogodbo ni prenesla lastništva na vseh svojih parcelah. Ugotovili smo, daje kot lastnica še vedno vpisana v zemljiški knjigi na naslednjih nepremičninah: parc.št. 2500/1, 2500/2,1638/2 in 1965, vse k.o. Podturn. Ker je pokojna Marija Tomšič še vedno v zemljiški knjigi in katastru vpisana kot lastnica navedenih nepremičnin, je seveda tudi dobila od naše Izpostave obvestilo o višini katastrskega dohodka.
Po določilu 21. člena Zakona o dohodnini (Uradni list št. 48/90 in 34/91) je zavezanec za davek od dohodka iz kmetijstva fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zemljišča vpisana v katastrskem operatu po stanju na dan 31. decembra pred letom, za katero se davek odmerja. Po 6. členu navedenega zakona se v osnovo za dohodnino všteva tudi katastrski dohodek od kmetijskih in gozdnih zemljišč. Ker je zavezanec za dohodnino dolžan v svojo davčno napoved vnesti tudi podatek o katastrskem dohodku, smo bili dolžni vsem lastnikom poslati ta podatek. Od Geodetske uprave občine Novo mesto dobimo podatke o lastnikih in katastrskem dohodku, nimamo pa podatkov o umrlih oz. pokojnikih. Zato je bilo poslano obvestilo tudi tistim, ki so že pokojni, pa lastništvo še ni urejeno.
Svetujem vam, da čimprej uredite lastništvo tudi za tista zemljišča, ki so v zemljiški knjigi še vpisana na vašo pokojno mater. Samo na ta način bo Izpostava preko (ieodetske uprave občine Novo mesto lahko prišla do pravilnih podatkov.	Vodja izpostave:
MARJETA PRIMIC
Luna pa je ena sama
Hrana je iz dneva v dan Irolj zastnipljcna. Hrana je vsak dan dražja. Ima naša družina dovolj energije, časa in znanja, da v tej smeri pomaga sama sebi?
Ima!	>
Kmet Gustelj nam je za prijazno najemnino odstopil žepek njive, jo, tudi za ptijazno nadomestilo, pognojil s hlevskim gnojem, preoral in pobranal. Potem smo proces vzeli v svoje roke.
H ja! Pa smo ugotovili, da vrtnarjenje ni tako preprosto, kot smo si zamišljali. Nekaj moraš že vedeti! Seveda to dandanes ni problem, saj je tovrstne literature na pretek.
Žena je našla tisoč dvesto procentov zanesljive napotke vrhunskega strokovnjaka Angcrcrja v reviji Zdravje, hči je prepričljivo mahala z bio koledarjem gospoda Šegule, prav tako vrhunskega strokovnjaka, sam pa sem že od nekdaj zaljubljen v Meto Malus, ki svoj nezmotljivi bio koledar ponuja v reviji Moj mali .svet.
Zadnjega februarja je žena napovedala akcijo za urejanje vrta.
-	Pa še nekaj cvetnih rastlinic bomo lahko posadili, kajti 1. in 2. marca je primemo saditi cvetnice.
-	To pa ne, dragi očka, ta dva dneva sta po bio koledarju gospoda Šegule rezervirana za sajenje rastlin s koreninami.
-	Menda bomo ja verjeli tako strokovni reviji, kot je Zdravje! je bila užaljena žena. Ta dva dneva nista primerna za nobeno sajenje.
Kdo ve, v katerem razoru bi obtičala razprava, če sc ne bi vmešal naš osnovnošolčck, ki je
dejal, da naj pač sajenje prestavimo na kak drug dan. Na primer na sedmega.
-	Rastline s plodovi, je prebrala hči.
-	Ta tvoj koledar je napačen. Ta dan se sadijo rastline s cvetovi, se je razburila mati.
-	Korenine, ali pa me ni zraven!
Danes smo že 21. marca. In tudi
danes usklajevanje strokovnjakov ni uspelo: CVET - LIST - DAN NI PRIMEREN ZA KAKRŠNOKOLI SAJENJE.
Ubogi vrtiček sc počuti že malo zapuščeno.
V želji, da bi pomagal, je.naš osnovnošolčck prav prijazno vprašat, na kakšni osnovi strokovnjaki delajo te bio koledarje, in srednješolska sestrica mu je prav z vrha mozoljaste domišljavosti načebljala, da je ta znanost v zvezi z luno in da tega osnovnošolček pač še ne more razumeti.
-	Pa ti Judi ne! je odbrusil najmlajši. Če nas v šoli ne učijo napačno, ima matka zemlja samo eno luno. Tile vaši strokovnjaki pa imajo, kot kaže, vsak svojo, ali pa ste vi vsi vkup za luno!
Še dobro, da srno dntžina prijaznih navad, tako je bil mulec deležen samo verbalnih klofut. Pa ne zato, ker je izpovedal tako neolikan dvom o vrhunskih strokovnjakih in tudi nas zelo poniževalno postavil za tuno, bolj zato, ker je na koncu zagrozil, da bo šel Gustcljna vprašat, po kateri luni sc ravnajo na njihovi kmetiji, saj skoraj vsak dan nekaj sejejo in sadijo.
STANE PEČEK
PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA
Primeren dan za praznik Metlike
Prispevek k javni razpravi o izbiri dneva za metliški občinski praznik — Predlagam dan v spomin na kipaija Gangla, podprl pa bi tudi primeren dan iz NOB
Kmalu po novem letu je skupščina občine Metlika naprosila kar nekaj ljudi, ki jim je pri srcu Metlika in življenje v njej in ki bi kakorkoli lahko prispevali svoje mnenje o tem, kateri dan v letu naj bi praznovala občina kot svoj nov občinski praznik.
Menim, da ne bi bilo napak, ko bi nekoliko pokomentiral predlog kar številnih Metličanov, naj bi se praznoval kot občinski praznik 29. april, to je dan, ko je leta 1365 goriško-tirolski grof Albreht IV. potrdil prebivalcem naselja, ki seje takrat imenovalo Novi Trg, v Metliki enake pravice, kot so jih uživali meščani Kostanjevice ob Krki.
Če sledimo dogodkom po njihovem kronološkem redu in nekoliko poenostavimo takratno dogajanje, kot ga je opisal Dušan Kos v razpravi Bela krajina v poznem srednjem veku, lahko kmalu opazimo, da 29. april 1365 ni toliko pomemben datum, da bi ga po toliko stoletjih morali proglasiti kar za občinski praznik.
Meščanske pravice je prebivalcem Novega trga podelil že pred letom 1335 goriško-tirolski grof Henrik II. Točnega datuma na žalost ne vemo. Vsekakor pa je bila podelitev meščanskih pravic tisto odločilno dejanje, kije imelo velike posledice za življenje kraja. S temi pravicami so tržani dobili pravice do sejmov, do obzidja, do notranje samouprave itd. Poznejše potrditve, torej tudi potrditev meščanskih pravic 29. aprila 1365, niso imele nikakršnega dodatnega učinka. S temi potrditvami so si tržani ali pozneje meščani samo zavarovali že dosežene pravice. Med drugim pa, se kraj sploh ni imenoval Metlika. Tej listini iz leta 1365 ne gre pripisovati nekega izrednega pomena, ker ga ima le toliko, kot so ga imele vse poznejše potrditve, ki jih je bilo kar nekaj. Zadnja leta 1841.
Imam vtis, da je bila ta Albrehtova potrditev meščanskih pravic bolj vljudnostna zadeva, saj je istega dne v Novem Trgu dal privilegije plemstvu, cerkvi in nemškemu viteškemu redu, po katerih od svojih posesti na področju Novega Trga niso dolžni plačevati davkov v tržno blagajno, kot so jih bili dolžni plačevati tržani.
Ime Metlika je sicer staro, pojavi pa se v dokumentih iz leta 1288 kot ime za pokrajino ali, kot danes radi rečemo, za regijo, kije obsegala približno današnjo
HALO - ALO PIZZA!
® (068) 24-415 ZARADI VAS
Belo krajino. V tem dokumentu se namreč Bela krajina imenuje »regio que Metlica dicitur«. Ime Metlika za Novi Trg pa se začne pojavljati okrog leta 1372, dokler se dokončno tudi uradno ne uveljavi leta 1378.
Ker je iz imena naselja izginil »Trg« je logično prizadevanje prebivalcev Metlike, ki so že imeli »meščanske pravice«, pa ne šele od leta 1365, da so si prizadevali tudi za ta imenitnejši naslov kraja. Vsekakor je »mesto« (civitas) imenitnejše od »trga« (forum).
Najstarejša znana listina, kjer je dosledno uporabljeno ime »Mesto Metlika« (Statt Mottling), je bila izdana 18. junija leta 1407 in jo hrani Arhiv Slovenije.
Leta 1907 so Metličani zelo slav-
ZAHTEVAM JAVNO OPRAVIČILO
Ogorčena sem nad trgovino z živili Mercator Gradišče v Trebnjem. Vedno sem jo imela za dobro, 10. marca pa sem doživela šok. Prišla sem v trgovino, da nabavim navijalke za lase, sub-rino blazinice, kavo, kruh, margarino. Navijalk nisem takoj našla, na koncu sem jih le odkrila in dala v košarico. Nato je prišla v trgovino še kolegica, ki sem jo pozdravila in ji pomagala najti subrino za lase. Sla sem še po kruh in margarino ter potem k blagajni. Trgovka Magda mi je zaračunala, m ko sem plačala, me je neprijazno vprašala, ali sem dala tudi kaj v žep. Odgovorila sem ji, da imam v žepu ključe od avtomobila. Preiskala mi je žepe, in ker ni našla ničesar, se je izgovorila, da po potrebi lahko stranko preišče. Vsa šokirana sem odšla iz trgovine, za mano pa je vznemirjena prišla tudi kolegica, ki jo je trgovka prav tako pregledala. Če že ima trgovka pravico, da ljudem išče po žepih in obdolži koga po krtvetm naj se temu primemo vede. Če sc smejem v trgovini in nekomu pomagam poiskati subrino, še nisem tatica. Zahtevam, da sc mi javno opravičijo, saj sem bila zelo ponižana in razočarana.
MARTINA RODIČ Račje selo 15 Trebnje
PRIZNANJA NAJZASLUŽNEJŠIM - Predsednik sveta krajevne skupnosti Orehovica Franc Hudoklin izroča priznanje Jožici Kastelic iz d ruši va podeželskih žena. Za pomoč pri raznih delih ga je prejel tudi Vili Šiško. Plaketa krajevne skupnosti Orehovica je letos pripadla Izvršnemu svetu novomeške občine za prizadevanje in pomoč pri gradnji šole. (Foto: J. Pavlin)
Prizadevni Orehovčani
Krajevni praznik so proslavili s številnimi pridobitvami — Za uspehe so zaslužni vsi
OREHOVICA — V tej krajevni skupnosti pod Gorjanci, ki združuje 13 vasi z več kot 2800 prebivalci, so minulo soboto slavili krajevni praznik v spomin na 31. marec 1943, ko seje na obronkih Miklavža z italijanskim okupatoijcm spopadel Gorjanski bataljon. Krajevni praznik je bil tudi priložnost, da so krajanom in gostom nekaj več povedali o svojem delu in prizadevanjih. Prijeten večer so obarvali pevci mešanega pevskega zbora Ajda, mladi glasbeniki iz Šentjerneja in duet Košmerl.
Krajevna skupnost Orehovica je zadnja leta, odkar jo vodi Franc Hudoklin, ena najuspešnejših v novomeški občini. Vsako leto se kljub težavam lahko pohvali kar z nekaj pridobitvami. Tako so lani v tem kraju v rekordnih šestih mesecih zgradili novo štiriletno osnovno šolo, ki je tudi pomembno kulturno središče kraja. Na novo so asfaltirali cesto v Žerjavih, uredili mulde in bankine ter zgradili nov most. Pre-plastili so tudi cesto Orehovica—
Žapuže, zgradili pločnik do kulturnega doma v Orehovici, asfaltirali športno igrišče in parkirišče pri šoli. Skupaj s prebivalci Tolstega Vrha so asfaltirali 2 kilometra ceste. Nekaj težav so imeli pri gradnji obvoznice v Cerovem Logu zaradi pridobivanja zemljišč. Tudi s Komunalo ni šlo vse gladko in so se šele v letošnjem letu dogovorili za odvoz smeti. Delovali so tudi na kulturnem področju in pripravili kar nekaj glasbenih in plesnih večerov, sodelovali so pri pripravi in izvedbi prve kolesarske dirke za državno prvenstvo pionirjev, organizirali smučarsko tekmo v veleslalomu in drugo.
V letošnjem letu se bodo lotili dela cestišča, po katerem bodo vozili kolesarji za letošnjo dirko po Sloveniji. Nadaljevali bodo z urejanjem pločnikov in javne razsvetljave v naselju Dolenje Mokro Polje in pričeli pripravljalna dela za izgradnjo vodovoda Tolsti Vrh.	^
nostno proslavljali 500-letnico Metlike. Prepričan sem, da so tudi takrat poznali tisto listino iz leta 1365, saj je bila takrat še shranjena v občinskem arhivu občine Metlika mesto in sojo pozneje zgodovinarji tudi navajali, vendar so bili Metličani dosledni: odločili so se za listino iz leta 1407, ki sc jim je zdela pomembnejša, ker je vsebovala tako novo ime kraja Metlika kot tudi njen status — mesto. To, da so Metličani leta 1965 proslavljali 600 letnico mesta, kaj jih je pri tem vodilo, kako so takrat razmišljali in kaj jim je bilo za logično podlago, danes niti ni več bistveno, vsekakor pa menim, da tista listina iz leta 1365 le ni tista, da bi smeli imeti datum na njej kar za občinski praznik. Poiskati bi morali neki dan v metliški zgodovini, ki je bil res pomemben za Metliko in vso občino, ko seje tudi zgodilo nekaj takšnega, kar je imelo daljnosežne posledice v življenju Metlike in okolice in česar se ljudje spominjajo. (In če sem malo hudoben: Radovec, Drašičan, Gradčan, Gra-brovčan, ki tudi živijo v metliški občini, se veselo požvižgajo na goriško-tirolske grobe in njihove potrditve pravic Metličanom.)
Če pa se že ne bi mogli odločiti za kakšen »zgodovinski« dan, menim, da ne bi bilo napak, ko bi se odločili, da bi kot svoj praznik imeli dan rojstva (ali smrti) kiparja Alojza Gangla. Če vsa Slovenija lahko praznuje kot kulturni praznik 8. februar, dan Prešernove smrti, ni nobenega razloga, da ne bi mogla metliška občina praznovati dneva rojstva ali smrti svojega velikega rojaka Alojza Gangla (Alojz Gangl je bil rojen
8.	junija 1859 v Metliki, umrl je 2. oktobra 1935 v Pragi). Bil je velik umetnik, kipar evropskega slovesa, največji slovenski kipar svojega časa, z izpričano ljubeznijo in privrženostjo svojemu rojstnemu kraju Metliki. Menim, da bi se mu Metlika s tem lepo oddolžila, saj je bil v življenju dovolj in po krivici zapostavljam Ali pa bo spet obveljala tista: »Nihče ni prerok v svoji domovini!«
ZVONKO RUS
Upam, da bom izzval zdraho
Vsaka občina ima občinskipraz-nik. Tudi metliška ga ima. Zal pa datum tega praznika ni vsem pogodu. saj spominja na neko zverinsko streljanje med našimi in »našimi«. Če pa je že praznik, naj bo praznik za vse, in tako se je občinska skupščina odločila, da poišče nov dan, ki bi bil pogodu vsem. Celo tistim, ki še niso rojeni. V iskanju predlogov tega no vega datuma občinskega praznika se je občinska skupščina obrnila na svoje zveste občane in s tem vrgla kost, ki jo veselo glodajo.
Kljub različnim predlogom pa se večina vendarle ogreva, da bi bil bodoči praznik dan, ko je Metlika dobila mestne pravice. To je baje najpomembnejši datum v zgodovini mesta, ki ima sicer tako slavno in herojsko zgodovino, da imajo njegovi prebivalci od neprestanega trkanja otekline na prsih
Samo kateri je ta datum?
Poglejmo stare zaprašene spise. Goriško-tirolski grof Henrik II je podelit mestne pravice pred letom 1335. Vendar jih ni podelil Metliki, ampak Novemu Trgu, ki je stal na ozemlju današnje Metlike. Toda točno kdaj, tega ne ve nihče. Ali je bilo to leta 1335 ali leto, dve, tri, desetletje prej? Kako torej do točnega datuma, če je celo letnica vprašljiva?
Naslednja listina nosi datum 29. april 1365. Novi goriško-tirolski grofA Ihertje s to listino potrdil prebivalcem Novega Trga enake pravice, kot so jih uživali meščani Kostanjevice na Krki. Tako piše v listini. Ne piše pa, za kakšne pravice gre.
Iz navedenega je torej razvidno, da Metlike kot mesta do 29. aprila 1365 ni bilo in verjetno še kak dan pozneje tudi ne. Metlika se je v tistih, za občane Metlike danes tako pomembnih. časih imenovalo ozemlje, ki je obsegalo približno celo današnjo Belo krajino. Potrditev pravic 1365 pa ni prav nič pomembnejša kot vse poznejše potrditve, ki jih je bilo kar nekaj. Šploh je vsak novi
»gazda« na določenem teritoriju potrjeval pravice mestom na tem teritoriju, saj si je s lem pridobil brezmejno naklonjenost meščanov in nedeljene simpatije meščank. Pravzaprav se čudim, da v 20. stoletju oblastniki več ne uporabljajo te prakse.
Pa še nekaj. Metličani so praznovali 500-letnico mesta leta 1907. 600 letnico so praznovali 58 let pozneje. Po vsem tem je povsem logično, da bodo 700-letnico praznovali naslednje leto, mar ne? Priprave baje uspešno potekajo.
Upam, da sem s tem prispevkom po vzročil še večjo zdraho med predlagatelji bodočega občinskega praznika, čeprav osebno mislim, da podelitev mestnih pravic niti ni dogodek, ki bi bil odločilnega pomena za življenje današnjih Metličanov. Da pa ne bi s svojim pisanjem deloval zgolj destruktivno, bom za konec poskušal biti konstruktiven.
Polemikam o dnevu novega občinskega praznika ne vidim konca v tem tisočletju. Zato bi predlagal sa-mamonsko rešitev. Ker je bil Salamon nadstrankarski, je torej tudi rešitev nadstrankarska. Občinski praznik občine Metlika naj bo na tisti dan, ko bo občinska skupščina sprejela datum občinskega praznika To je hkrati velika priložnost za sedanje občinske poslance, da »muhle« dosežejo nesmrtnost. Seveda mora biti na listi zgodovinski seji prisoten tudi fotograf, ki bo ovekovečil vse novovstopajoče v zgodovino mesta in občine. Tudi jaz bi želel biti zraven, saj sem jaz predlagal ta datum. V nasprotnem primeru bom že našel kakšno novo zgodovinsko dejstvo, ki bo spet povzročilo zdraho.
MATJAŽ RUS
P.S. Pravzaprav pa mi je čisto vseeno. saj občinski praznik ni dela prost dan.
Pol stoletja dolga pot do pravice
Na zapis s tem naslovom seje oglasila hčerka na smrt obsojenega Jožeta Jenškovca iz Zaboršta — Krivica, ki se je zgodila obsojenim in njihovim družinam
Članek pod tem naslovom je bil objavljen v Dolenjskem listu 4. februarja letos in meje tako presenetil, da sem se odločila za pisanje. Sem hčerka drugega na smrt obsojenega, Jožeta Jenškovca iz Zaboršta. Sodba v imenu narodov Jugoslavije proti petnajsterici politično obsojenih 18. julija 1945 je razveljavljena. Pravici je zadoščeno, vendar je za večino teh resnično prepozno. Krivica,
Slovenija ni Indija Koromandija
Od pesmi do problemov mlade države
V Študijski knjižnici je bila predstavitev knjige mlade pisateljice Darje Mu-zetič. Verzi so bili lepi in čuteči. Upam, da nas bo Darja še kdaj obogatila z lepo zbirko. Po predstavitvi je bila v drugem prostoru zakuska s pijačo, kjer je stekel pogovor o kulturi in ostalem. Vsak, kije hotel, je lahko kaj svojega prebral, in zame je le malokdo vedel, da pišem, čeprav pišem že dalj časa. Pišem o sreči, ijubezni ter šaljivke.
Tri moje pesmice, ki so bile objavljene, govore o Beli krajini, zato sem eno, ki ima sedem kitic, poimenovala Moja Slovenija. Gospod M. Š. je vprašal, ali sem napisala katero pesem po tej vojni. O tem nisem nič pisala, ker kot preprosta ženska politiko premalo poznam. Lahko pa bi majhen članek napisala v dobrobit Sloveniji, ki bi se glasil: Slovenija je dobra, vendar ni Koromandija pa tudi čarati ne zna. Slovenija je sprejela veliko beguncev, med njimi tudi precej moških, ki bi jih lahko poslali domov branit svojo domovino. Šušlja sc tudi, da bodo mlade begunke izsilile slovensko državljanstvo na ženski način. Naša mladina pa nima dela, kruha, strehe nad glavo. In kaj bo, če begunci ne bodo šli nazaj?
LOJZKA PUHEK Tribuče
•	Slovenski gospodarstveniki govorijo o kulturi kot o nadležnih klopih v svojih kožuhih. (D. Zajc)
•	Problemi z Italijo in Hrvaško so praktično nerešljivi. (Rupel)
ki se je zgodila obsojenim in njihovim družinam, ne more v pozabo.
Pred več desetletji smo prav v Dolenjskem listu izpod peresa Iva Pirkoviča iz Šentjerneja prečitali o teh ljudeh vse najgrše, kar je človeku možno naprtiti. Z grozo se spominjam na tisto poletno jutro 1945, ko je skupina oboroženih domačinov obkolila našo hišo in aretirala očeta. Tu se začenja moja zgodba, dolga pet let in šest mesecev.
Tistega usodnega dne, ko so očeta odpeljali, seje njegova kalvarija začela že v Kostanjevici ob neprestanem zaslišanju in pretepanju. Potem je bil odpeljan v novomeški zapor. 18. julija 1945 o polnoči seje začelo sojenje vsem petnajstim v nabito polni dvorani novomeškega sodišča med vpitjem in pljuvanjem podivjane množice izbrancev. Iz sodbe je razvidno, daje sojenje potekalo serijsko. Izrek sodbe za vseh petnajst obsojenih je bil napisan na eni strani pisarniškega lista. Obtožnica je očeta bremenila, da je belogardističnemu kaplanu v Kostanjevici Kupljeniku izdal Alojza Štuklja, ki so ga nato de-mobranci ubili. Sodba se je glasila: «... Josip Jenškovec na kazen smrti s streljanjem in na zaplembo imetja z. zakonom OM in na trajno izgubo državljan-
skih pravic.« Kasneje so kazen spremenili na 30 let težkega prisilnega dela. Poskusil je tri stalinistične zapore: v Novem mestu, Kočevju in Mariboru. Verjetno se ne bi več vrnil domov, da ga ni iz mariborskega zapora rešil takratni upravnik KPZ, njegov dobri znanec in prvoborec, majir. Na odpustnici je pisalo, da sc imenovani vrača na svoj dom, ker ni ničesar kriv in se mu zapor šteje v kazen.
Tega pa soseda Rezka Štukljeva, kije očeta lažno ovadila, ni mogla prenesti. V letu 1953 si je izmislila novo zgodbo, češ daje moj oče izdal partizana Jožeta Kučiča, bivšega pismonošo, kije v šest kilometrov oddaljeni Črneči vasi prišel domov družini posadit krompir. Tega so fašisti ustrelili, pa ne po krivdi mojega očeta. Partizani so se za Kučiča maščevali in so že nekaj ur za tem na Dobah ustrelili dve nedolžni žrtvi: Ivana Štiha in Janka Pavkoviča.
V knjigi Iva Pirkoviča Svobodna republika pod Gorjanci, izdani 1982, pisec javno sramoti mojega očeta. Dodajam še, da je bil Alojz. Štukelj resnično ubit točno pred našo hišo v oddaljenosti 50 - 60 metrov, kar da misliti, daje bilo dejanje na tistem mestu storjeno namenoma.
FANI JENŠKOVEC-LORBER
METLIČANI VRNILI OBISK - Februarja se je v počastitev slovenskega kulturnega praznika v Ganglovem razstavišču v Metliki predstavilo najmlajše slovensko mesto Trebnje. To soboto pa so se Metličani, ki se ponašajo s skoraj 630 let starimi mestnimi pravicami, predstavili v Trebnjem. Trebanjce so v prostorih kulturnega doma najprej pogostili z belokranjskimi pogačami in žganjem, zatem pa so jim pripravili še kulturni program s folklorno skupino Ivan Navratil. Predstavniki občine in mesta Metlike so s trebanjskimi predstavniki občine in mesta tmenjali darila. "Kljub temu da imamo specifično govorico, da smo nekako odrezani, smo željni novih vezi in današnji dogodek naj bi bil le začetek trajnega sodelovanja dveh mest, "je poudaril predsednik IS Jože Matekovič. (Foto: J. Dorniz)
Jože Knez
V vrste nekdanjih partizanskih borcev je spet zazijala globoka praznina. Po hudi bolezni je omahnil v prezgodnjo smrt Jože Knez iz Sevnice. Rodil se je pred 72 leti v knapovski družini v Trbovljah. Tod je kot rudar doživel napad nemških, italijanskih in madžarskih fašističnih armad. Po vse hujšem terorju okupatorja, kije pričel s streljanjem talcev in izseljevanjem Slovencev, se je Jože Knez. kot slovenski domoljub priključil organizatorjem narodnoosvobodilnega gibanja in avgusta 1943 stopil v brigado Slavka Šlandra. V tej enoti narodnoosvobodilne vojske Slovenije je ostal do avgusta 1944. Kot pogumnega, preizkušenega borca in tovariša so ga premestili v enote vojske državne varnosti.
Tudi po osvoboditvi je moral ostati v vojaških enotah pri čuvanju naše severne meje, in sicer vse do leta 1947, ko so ga demobilizirali. Z veseljem seje vrnil domov, k svojemu poklicu, a ne za dolgo. Porušena domovina je potrebovala ne le delavce in rudarje, temveč tudi strokovnjake in organizatorje. Moral je v Bosno, v Banoviče, kjer je strokovno pomagal pri organizaciji razvoja rudarstva. Po vrnitvi v Slovenijo je prevzel odgovorno vodilno mesto v Rudniku Senovo, kjer seje kot razgledan in sposoben človek ob svojem poklicnem delu vključil tudi v širše gospodarsko in družbenopolitično delovanje Senovega in takratnih okrajev.
Njegova doslednost, sposobnost in priljubljenost je pritegnila tudi Sevni-čane, ki so ga leta 1958 prosili, da bi se preselil v njihovo občino in prevzel direktorske vajeti v Rudniku Krmelj. Spet ni bil le direktor, ampak pobudnik in voditelj raznih akcij za hitrejši napredek Krmelja in celotne sevniške občine. Ker so ga ljudje bolj cenili po dejanjih kot po prepričljivih besedah, so ga izvolili za ljudskega poslanca in za predsednika skupščine občine Sevnica. Župan je bil v letih 1963—1965, dlje časa je bil tudi podžupan, ves čas svojega plodnega življenja pa je zavzeto deloval v borčevski in gasilski organizaciji.
Slavi se je rodil pred 72 leti v Sevnici v zavedni slovenski družini. Vzgojen je bil v takem duhu, da se ni nikoli izneveril svojemu socialnemu poreklu, nikdar ni zatajil goreče pripadnosti malemu slovenskemu narodu, čeravno je svojo domoljubnost v svin-čenjh časih precej drago plačal.
Že v oktobru 1941 je kot ključavničarski pomočnik v okupirani Ljubljani .začel aktivno sodelovati z OF, marca 1942 pa seje priključil partizanskemu bataljonu Ljuba Šercerja. Maja 1942 so ga premestili v novonastali Tomšičev udarni partizanski bataljon. Julija 1942 je bil soustanovitelj I. partizanske udarne brigade, kjer je ostal vse do 15. oktobra 1943. Tedaj so ga premestili v zaščitne enote Glavnega štaba NOV in POS, 11. februarja 1945 pa imenovali za komisarja čete pri avtokomandi IV. armade, kjer je ostal kot kapetan I. razreda do konca vojne.
Po osvoboditvi domovine se je hotel demobilizirati, da bi nadaljeval svoje poklicno delo, a mu to ni uspelo. Premestili so ga v Srbijo, v Niš, kjer je prevzel dolžnosti v motoriziranih oklepnih enotah JA. Leta 1952 so ga le demobilizirali in vrnil seje v civilno življenje v rojstno Sevnico. Deloval je v raznih družbenopolitičnih organizacijah, pn mandat pa je bil tudi predsednik mestnega ljudskega odbora. Nato so ga imenovali za direktorja Komunalnega podjetja v Sevnici. Leta 1965 so ga invalidsko upokojili.
Kot upokojenec je delal v raznih družbenih in družbenopolitičnih organizacijah, predvsem v Zvezi borcev in v Socialistični zvezi. Preko tri desetletja je bil sekretar sevniške občinske borčevske organizacije. Ob organizacijskih vprašanjih je še posebno skrb posvečal socialnim razmeram borcev. p p
Resnica o podpori po Jelinčičevo
Odgovor na članka Silvestra Jakša in Marjana Staniča, ki sta bila objavljena v Dol. listu 25. marca — Novomeški območni odbor SNS šteje danes 53 članov
Nc vem, od kod podatek g. Jakša, da predsednika SNS Zmaga Jelinčiča podpira samo pet članov OO SNS Novo mesto. Na omenjenem sestanku so se res zbirali podpisi za podporo Jelinčiču. Podporo je podpisalo 23 članov območnega odbora od približno 40 prisotnih. Res pa je, daje po sestanku pet članov vrnilo članske izkaznice.
Silvester Jakša se že dalj časa v svojih člankih, ki jih objavlja DL, podpisuje kot predsednik OO SNS Gradac, čeprav ta odbor ne obstaja, ni registriran. Ce se on in njegovi somišljeniki ne stri-
Angelca Povhe
Jože Novak
Jože Novak starejši sc jc rodil 23. marca 1921 v Jablanici pri Boštanju. Umrl jc v ponedeljek, 1. marca, na svojem domu, Cesta na Dobravo, v novem delu Sevnice. Se en dan pred smrtjo jc obhodil svoj priljubljeni dom. Kljub ogromnim naporom osebja pljučnega oddelka novomeške bolnišnice ni mogel premagati zahrbtne bolezni. Umrl je za pljučnim rakom. Pokopali so ga 3. marca na pokopališču v Sevnici.
Pokojni Jože Novak je hodil v osnovno šolo v Boštanju in leta 1939 odšel na delo v Nemčijo. Domov se jc vrnil leta 1945. Leta 1951 se je zaposlil v Jugotaninu v Sevnici. V zakonu z ženo Olgo sta se mu rodila sinova Jože in Bojan. Upokojil se je marca leta 1981, star 60 let in s 36 leti delovne dobe. Z ženo Olgo sta si zgradila lep dom in na prisojnem hribčku nad sevniško osnovno šolo.
Jože jc bil dobrih 40 let v gasilskih vrstah, v gasilsko operativno enoto seje včlanil leta 1951. Prejel jc značko Gasilske zveze Slovenije za 30-lctno in 40-letno gasilsko delo ter priznanje in plaketo veterana, ki jo je prejel februarja 1989 v zahvalo za dolgotrajno požrtvovalno delo v Gasilskem društvu Sevnica. Od njega se jc poslovila godba, častna straža gasilcev ter zelo veliko ljudi.
JANKO BLAS
njajo s predsednikom SNS Zmagom Jelinčičem, jc to njihova osebna zadeva. Nič nimam proti, če so sc pridružili odpadniški skupini bivših poslancev SNS, ki so za svojega vodjo postavili Marjana Staniča. Ti gospodje se v javnosti predstavljajo kot SNS, za kar pa nimajo nobene osnove. Po volitvah so začeli delati proti stranki, zato so bili iz stranke izključeni.
Tudi Marjan Stanič se v svojih člankih predstavlja oziroma podpisuje kot predsednik SNS. Ne vem na kakšni osnovi, ker, kot sem že omenil, ni član SNS. Gospod Staničje povzročil razkol v stranki zaradi svojih neuresničljivih ambicij. On in ostalih pet bivših poslancev SNS je samovoljno zapustilo poslansko skupino SNS. Po izstopu so se organizirali kot samostojna poslanska skupina, ki nima nič skupnega z SNS. Po izstopu iz poslanske skupine SNS so začeli napadati predsednika Jelinčiča, ne da bi se zavedali, kakojim je omogočil prihod na slovensko politično sceno. Nekateri med njimi niso nastopili niti na volitvah, ampak so prišli v parlament na osnovi strankine nacionalne liste. Da bo absurd še večji, jih je na nacionalno listo postavil predsednik Jelinčič, večinoma na njihovo zahtevo. Volilci so na zadnjih volitvah volili SNS z Zmagom Jelinčičem na čelu, česar pa se ti gospodje nc zavedajo. Volilno kampanjo je vodil in financiral Zmago
Jelinčič.
Glede novomeškega območnega odbora bi dejal le to, da odbor, ki podpira g. Jelinčiča, normalno deluje, kljub temu da proti njemu podtalno dela bivši predsednik s peščico somišljenikov (tudi on se nelegitimno predstavlja kot predsednik OO SNS Novo mesto, čeprav ni član stranke). Območni odbor SNS Novo mesto je bil na tretjem, rednem kongresu stranke zastopan s tremi delegati in tako kot vsi ostali območni odbori podprl predsednika SNS Zmaga Jelinčiča. Na kongresu je bilo enoglasno ugotovljeno, da stranka deluje po programu, s katerim je nastopila na volitvah, ter da poslanci SNS v državnem zboru delajo konstruktivno in v skladu s programom stranke.
Območni odbor SNS Novo mesto šteje danes 53 članov; od tega jih je 23 starih, 30 jih je na novo včlanjenih, pet članov je izstopilo iz stranke, približno 15 članov z bivšim predsednikom območnega odbora pa seje pridružilo odpadniški skupini bivših poslancev SNS. Večina članov, okrog 80, je še vedno neopredeljenih. Predsedstvo območnega odbora si zaradi tega ne beli glave, saj je zanimanje za včlanitev v SNS znova narastlo.
Predsednik območnega odbora Slovenske nacionalne stranke Novo mesto: JOŽE TURK
Rodila se jc 20. aprila leta 1907 v Dol. Medvedjem selu pri Trebnjem v skromni delavski družini med štirimi otroci. Oče jc bil železničar. Ker je bila plača skromna, so morali za preživetje delati pri kmetih.
Angelci jc bila že ob rojstvu usojena težka življenjska pot, poleg tega pa še prirojena invalidnost. Ko je bila stara 43 let, sta ji v enem letu umrla oba starša. Po smrti staršev se je poročila s Tinetom Primožičem, doma s Štajerskega. Delal jc pri železnici in bil skrben mož. Oba sta kmetom rada priskočila na pomoč pri delu. Rada sta bila tudi v veseli družbi, hodila na izlete in družabna srečanja. Leta 1984 ji je mož hudo zbolel in umrl. Ostala je sama. Kmalu jc tudi ona zbolela in morala v dom starejših občanov v Novo mesto, kjer je živela še devet let. Vso skrb zanjo jc prevzela njena nečakinja Marija. Marija jo je redno obiskovala in poskrbela za njen pogreb. Pred tremi tedni smo Angelco obiskali in ni kazalo, da se bo morala tako hitro posloviti od doma in nas vseh. V nedeljo smo jo v velikem številu pospremili na trebanjsko pokopališče. Ohranili jo bomo v lepem spominu.
REZKA MAJER
Zeleni so bosi brez stroke
Razprtije v stranki zaradi boja za stolčke — Jug potrebuje stroko in dr. Dušana Pluta
Ustanovitev nove stranke Zeleni Slovenije — ekosocialna stranka zasluži nekaj pojasnil. V čast si štejem, daje moj podpis pod zaporedno številko 6. Odločitev je bila lahka, ker se je v Posavju nakopičilo toliko ekoloških težav, da jih brez stroke ne bomo mogli razreševati, in tudi težka, ker nekateri to jemljejo osebno. Hvalevredno je, da je programski svet prevzel dr. Dušan Plut. Vemo, kako pogumno je načel vprašanje PCB v Krupi in kaj je zaradi tega doživljal. Na volitvah za državni svet je sredi Ljubljane dobil več glasov kot vsi Zeleni skupaj.
Na skupščini zelenih v Ilirski Bistrici so nekateri proceduralna vprašanja tako zapletli, da smo še ob enih zjutraj glasovali in preglasovali. Eni so se zaklinjali na regionalizem in zahtevali, da iz vseh organov odstavimo strokovnjake, češ da so Ljubljančani. Prišel sem v izvršni odbor, hodil ob torkih na seje v
V NEDELJO RAJSKO POLETJE
GABRJE — Kino Gabrje bo 4. aprila predvajal ameriški film Rajsko poletje, 11. aprila pa bo na sporedu ameriški film Poslednji Mohikanec. Predstave bodo zaradi poletnega časa ob 19. uri. Kulturno društvo Gabtje, v okviru katerega deluje kinematografska sekcija, bo v aprilu pripravilo prireditev po zgledu trebanjskega Kljukca.
Ljubljano, da sem moral še vaje pevskega zbora obesiti na klin, in kaj seje zgodilo? Tistih, ki so nam vsiljevali regionalizem, na seje sploh ni bilo.
Zadnji poskus sprave je bila seja sveta stranke 1. marca. Žal mi je, daje tudi prijatelj Ivan Tomše pripomogel, da dnevni red še po dveh urah ni bil sprejet. Sovič iz Kranja je repliciral že s samim seboj, iz Ljubljane pa so prišli neki tipi, o katerih so dolgi časopisni članki govorili, da so že ustanovili svojo alternativo, sedaj pa bi radi sedeli še na našem svetu. Nazadnje je Sovič zapustil sejo, Belokranjci so morali na zadnji vlak, in ko je Ivan Tomše začutil kvorum v nogah, je odšel še sam. Vane Gošnik je ostal brez govorcev in repetentov, zaradi katerih smo sploh prišli tako daleč.
Za 20. februar smo dobili vabilo na sestanek vseh občinskih odborov zaradi analize političnega stanja v stranki, konec marca je prišlo še eno, ki kaže, da prvi sklic ni bil uspešen. Skoraj istočasno je prispelo še »črno vabilo« Vancta Gošnika, ki je medtem ugotovil, da je pravzaprav edini preostali podpredsednik stranke. Zmeda na njihovi strani je tako popolna. Vabilo pravi, da tisti, ki so stranko zapustili, niso vabljeni. So pa vabljeni poslanci zelenih v državnem zboru, čeprav so med prvimi podpisniki nove stranke. Ker prinašajo denar, bi jim morda ta greh širokogrudno odpustili.
ALFRED ŽELEZNIK Boštanj 56
Iz društva kar veje pomlad
Novomeško društvo v počastitev 34. svetovnega dneva invalidov — Nove sprostitve in razvedrila
Pomlad je čas, ko se narava prebuja: vse brsti in cveti. Poraja se novo, obnavlja se staro življenje. In prav na prvo nedeljo pomladi praznujemo invalidi svoj dan - svetovni dan invalidov. Letos že štiriintridesetič. Malo simbolike in veliko resnice je v tej navezavi na pomladno energijo in življenje invalidov. Po poškodbi, bolezni, po nastanku invalidnosti treba veliko energije in volje, da zaživiš, da sprejmeš življenje invalida, življenje odrekanja in boja s telesno okvaro, bolečino. Pa vendar je v življenju invalidov tudi pomlad, je tudi kaj lepega.
Za veliko lepega v življenju invalidov poskrbi prav naše društvo. V počastitev 34. svetovnega dne invalidov je Društvo invalidov Novo mesto v sodelovanju z Društvom invalidov Trebnje organiziralo za svoje člane gledališko prireditev v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani. Udeležba je bila zelo dobra. Ogledali'smo si delo Ljubi tički (vse podrekajo). Komedija v režiji Jurija Součka nas je sprostila, razvedrila in dodobra razgibala naše roke, saj aplavza ni manjkalo.
Ob povratku smo se ustavili v gostišču Štorovje. Vodstvo društva jc pripravilo zabavni večer za materinski dan. Vse udeleženke so dobile skromno darilce. Ob dobri večerji in glasbi gospoda Finka je bilo razpoloženje prav spomladansko. Pozno ponoči smo se utrujeni, vendar v srcih cvetoči vrnili domov.
Ob materinskem dnevu pa seje društvo spomnilo svojih nepokretnih članic in starostnic. V tednu pred praznikom sojih obiskale članice izvršnega odbora in jih skromno obdarile.
Vodstvo društva nam že pripravlja
nove sprostitve in razvedrila. Tako nas bo že danes, 1. aprila, popeljalo na izlet po avstrijski Koroški, 20. maja po Poljanski dolini, junija bo srečanje invalidov Dolenjske v Kočevju, 26. junija praznik društva v krajevni skupnosti Dolenjske Toplice itd.
ANDREJ GREGORČIČ
tpi tein cnnnpn 1 LLLv 1^1(1 wiVl 3FUHLU
ČETRTEK, l.IV
SLOVENIJA 1
10.15	- 23.05 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.40	ZGODBE IZ ŠKOUKE
11.30	TEDENSKI IZBOR
KAJEV ROJSTNI DAN, danski film
13.00	POROČILA
13.05	VIDEO STRANI
14.00	FILMSKO POPOLDNE
14.00	V ŠPORTNEM DUHU, ponovitev amer. naniz, 1/15
14.25	OBČUTEK ZA SMRT, ponovitev angl. nadalj, 6/6
15.15	ZGODBA OČETA KLEMENTSA, amer. film
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	ISKANJE SALOME, švicarska nadalj, 2/6
21.30	TEDNIK
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 POSLOVNA BORZA
SLOVENIJA 2
9.50	- 0.30 Teletekst
10.05	Video strani - 10.15 Tedenski izbor: Turizem; Sanjska potovanja (4/12); 10.45 Športna sreda -13.00 Poročila -13.05 Video strani -16.20 Oči kritike (ponovitev) - 17.20 Svet poroča (ponovitev) - 18.00 Videošpon - 18.45 Že veste? ■ 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Umetniški večer: Sodobna ameriška literatura: Arthur Miller; 21.20 Vsi moji sinovi (amer. film) - 22.55 TV jutri - 23.00 Sova: Ona in on (amer. naniz, 4/13); Rose zmaguje (avstral. nadalj, 1/4)
PETEK, 2. IV
SLOVENIJA 1
8.30	- 0.10 TELETEKST
8.45	VIDEO STRANI
8.55	TEDENSKI IZBOR
OVČAR HOBO, amer. naniz, 10/12
VIDEOŠPON
UMETNIŠKI VEČER
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	VIDEO STRANI
14.40	FILMSKO POPOLDNE
14.40	ONA IN ON, ponovitev amer. naniz, 4/13
15.05	ROSE ZMAGUJE, ponovitev avstral. nadalj, 1/4
15.55	VRNITEV NA OTOK ZAKLADOV, angl. nadalj, 9/10
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
17.15	HUCKLEBERRY F1NN IN PR1-JATEUI, angl. nadalj, 4/26
17.40	PRVI USPEHI
17.45	OSCAR JUNIOR
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	PARI, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	FORUM
20.30	ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE, angl. film
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 2235 VEČERNI GOST: SESTRA VIDA ŽABOT
SLOVENIJA 2
10.40	- 1.35 Teletekst
10.55	Video strani - 11.05 Tedenski izbor: Že veste?; 11.40 Gospodarska oddaja: R Sc R; 12.10 Iskanje Salome (švicarska nadalj, 2/6) - 13.00 Poročila - 16.50 Osmi dan (ponovitev) - 17.30 Mostovi - 18.00 Tok tok (kontaktna oddaja za mladostnike) - 18.45 Znanje za znanje: Učite se z nami • 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Studio City - 22.10 Koncert orkestra Akademije za glasbo - 22.35 TV jutri - 22.40 Sova: Popolna tujca (amer. naniz, 24/28); 23.05 Rose zmaguje (avstral. nadalj, 2/4); 23.45 Jcnatsch (švicarski film)
GLASBA JB
žtvutmm
April je zanimiv mesec, saj se že s prvim dnem začne potegovanje za nos. Tof pravi, da bi bilo zelo lepo, če bi nas naša mila oblast potegnila samo za 1. april. Bolj kot L bo za Slovence zanimiv 3. april, to je sobota, ko bomo končno izvedeli, kdo bo letel na Irsko, kjer bo maja evrovizijski festival. Vsi seveda držimo pesti za naš En X band in skladbo Tih deževen dan, ki jc po mnenju mnogih ena najboljših. Fantje in dekleta banda pa pospešeno trenirajo tudi na odru, tako da bomo imeli tudi kaj videli, ne samo slišati.
Pred več kot 20 leti je kot avtor na finalu evrovizijske popevke zelo uspešno sodeloval Jože Privšek, ki
bo gost sobotne oddaje Glasba je življenje. Beseda z njim bo tekla o festivalih, o zabavni glasbi, vprašala pa ga bom, če bi komponiral tudi za Madonno.
Ker bo ta teden potekal v znamenju glasbe, nekaj izjav o glasbi slavnih mož. Filozof Nietzsche je rekel: »Brez glasbe bi bilo življenje zmota « Ne živite torej v zmoti. Spanci imajo zanimiv pregovor: Da bi uporabili žensko, ju moramo znati najprej uglasiti. Tako Španci; jaz pa vam iz lastnih izkušenj svetujem. da se raje lotite kitare. Bo manj težav. John Ruskin pa pravi: Vse življcnjejc glasba, če se le v pravem času dotakneš pravih strun.
Simona H20
SOBOTA, 3. IV
SLOVENIJA 1
8.50	- 1.20 TELETEKST
9.05	VIDEO STRANI
9.15	TEDENSKI IZBOR:
9.15	RADOVEDNI TAČEK
9.25	ERAZEM IN POTEPUH, otroška
nadalj, 5/5
10.00	OSCAR JUNIOR
10.25	TOK TOK
11.10 ČRNI PETEK ZA GANGSTERJE, angl. film
13.00	POROČILA
13.05	TEDNIK, ponovitev
14.00	FILMSKO POPOLDNE
14.00	POPOLNA TUJCA, ponovitev amer. naniz, 24/28
14.30	ROSE ZMAGUJE, ponovitev avstral. nadalj, 2/4
15.15	Ciklus filmov F. Čapa: BALETKA, češki film (ČB)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 1/11
18.00	REGIONALNI PROGRAMI - UUBUA-NA
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.12 ŽREBANJE 3 s 3
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	UTRIP
20.30	EUROSONG 93: KVALIFIKACIJA ZA MILLSTREET
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
21.45	NA DNU, brazilska nadalj., 5/5
23.40	SOBOTNA NOČ: VIDEONOČ
SLOVENIJA 2
9.35	- 1.30 Teletekst
9.50	Video strani - 10.00 Tedenski izbor: Jakec in čarobna lučka (25/26); Pet prijateljev (1/13); Klub klobuk; Zgodbe iz školjke - 13.00 Poročila -13.05 Veliki koreografi, 1. oddaja - 15.55 Moški, ženske (ponovitev) -17.00 Športna sobota - 19.00 Moja knjiga o džungli (25/27) - 19.22 JV nocoj
-	19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Blaznost (angl. dok. serija, 2/5) - 21.05 Slovenski magazin
-	21.30 Bravo (ponovitev dok. filma o Laibachuj ■ 22.35 .Sova: Alo, alo (angl. naniz, 5/18); 23.00 Rose zmaguje (avstral. nadalj, 3/4); 23.50 Jimmy Reardon (amer. film)
NEDELJA, 4. IV
SLOVENIJA 1
8.10	- 23.30 TELETEKST
8.25	VIDEO STRANI
8.35	OTROŠKI PROGRAM ŽIV ŽAV, ponovitev 9.20' MALA IN VELIKA LUNA
10.15	HUCKLEBERRY FINN IN PRIJATELJI, ponovitev angl. nadalj, 4/26
10.40	MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, 25/27
11.00	MEDNARODNI MLADINSKI PEVSKI
FESTIVAL
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	BEGUNCI, TU Z NAMI
12.30	DOMAČI ANSAMBLI: ŠTIRJE KOVAČI
13.00	POROČILA
13.05	EUROSONG 93
14.40	FILMSKO POPOLDNE
14.40	ALO, ALO, ponovitev angl. naniz, 5/18
15.10	ROSE ZMAGUJE, avstral. nadalj, 3/4
16.00	VELIKA PRIČAKOVANJA, angl. nadalj, 3/6
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.10	VELIKE POČITNICE, franc, film
18.35	SLIKE IZ SEČUANA: TRŽNICE
19.05	RISANKA 19.17 LOTO
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ZRCALO TEDNA
20.25	NEDEUSKIH 60
21.30	GALAHAD Z EVERESTA, angl. dok. serija, 2/3
22.10	DNEVNIK 3, VREME
22.35	ŠPORTNI PREGLED
SLOVENIJA 2
8.55	- 0.55 Teletekst
9.10	Video strani - 9.20 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; Na dnu (brazilska nadalj, 5/5); 11.10 Mostovi - 11.40 Kobilček Jaka iu žabica Žogica (švedski animirani film) - 13.00 Poročila - 13,05 Športna nedelja -19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Simone Boccancgra (opera) - 22.10 TV jutri • 22.15 Sova: Hal Roach predstavlja: Ameriška burleska, 4/29; Rose zmaguje (avstral. nadalj, 4/4); Hiša iz kart (finska nadalj, 5/5)
PONEDELJEK, 5. IV
SLOVENIJA 1
10.10	- 23.15 TELETEKST
10.25	VIDEO STRANI
10.35	TEDENSKI IZBOR
10.35	OVČAR HOBO, amer, naniz, 11/12
11.00	FORUM
11.15	TV MERNIK
11.30	NEDEUSKIH 60
12.30, DOMAČI ANSAMBLI: ŠTIRJE
KOVAČI
13.00	POROČILA
13.05	BLAZNOST, ponovitev angl. dok. serije, 2/5
14.05	VIDEO STRANI
14.25	FILMSKO POPOLDNE
14.25	PONOVITEV AMER. BURLESKE, 4/29 (ČB)
14,45	ROSF. ZMAGUJE, ponovitev avstral. nadalj, 4/4
15.35	VELIKI FLAMARION, amer. film (ČB)
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
PET PRIJATEUEV, angl. naniz, 8/13
18.00	REGIONALNI STUDIO MARIBOR
18.50	16 ČRK, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	SEDMA STEZA
20.30	MAGIJA + MODA
21.30	DOSJE
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.43 TV JUTRI
22.45	GOSPODARSKA ODDAJA MADE IN SLOVENIA
23.15	BRANE RONČEL IZZA ODRA
SLOVENIJA 2
10.50	- 0.05 Teletekst
11.05	Video strani - 11.15 Tedenski izbor: Znanje za znanje: Učite se z nami; Mednrodni mladinski pevski festival; 12.15 Športni pregled - 13.00 Poročila - 15.25 Večerni gost: Vida Žabot (ponovitev) - 16.30 Utrip, Zrcalo ledna (ponovitve) -17.00 Dober dan, Koroška -17.30 Obzorja duha (ponovitev) -18.00 Alter -18.45 Univerzitetni razgledi - 19.22 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Znanostvcna oddaja - 20.35 Znanost (14. oddaja) - 21.05 Herakleja vdrugo lirama MTV) - 22.35 Sova: Najstrašnejši umor angl. naniz, 5/6); Hollywood se jih spominja amer. dok. serija, 13/14)
TOREK, 6. IV
SLOVENIJA 1
9.10 - 22.55 TELETEKST 9.25 VIDEO STRANI 9.35 TEDENSKI IZBOR
9.35 OVČAR HOBO, amer. naniz, 12/12 9.55 ALTER
10.40 SLOVENSKI MAGAZIN 11.10 SVET ODKRITIJ, amer. poljudnoznan. serija, 1/11
12.00	ZNANSTVENA ODDAJA
12.30	ZNANOST, 14. del
13.00	POROČILA
13.05	DOSJE, ponovitev
15.30	FILMSKO POPOLDNE:
15.30	NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ponovitev angl. naniz, 5/6
16.00	HOLLYWOOD SE JIH SPOMINJA, ponovitev amer. dok. serije, 13/14
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	OTROŠKI PROGRAM
TUDI TO JF. AMERIKA, 1. oddaja OSCAR JUNIOR
18.00	REGIONALNI STUDIO KOPER
18.50	16 ČRK, TV igrica
19.15	RISANKA 19.22 TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.45 GLASBA, SHOW IN CIRKUS: KRA1JF.VI VARIETE, 3. del 21.40 LEPOTNA PLESALKA, nemška dok. oddaja
22.15	DNEVNIK 3, VREME ŠPORT 22.43 POSUJVNA BORZA
22.55 OMIZJE
SLOVENIJA 2
9.20 - 0.15 Teletekst
9.35 Video strani - 9.45 Tedenski izbor: Univerzitetni razgledi; Sedma sleza; Herakleja vdrugo (drama MTV); Magija + Moda - 13.00 Poročila -13.05 Video strani - 16.30 Sobotna noč 18.00 Srečanje z Jankom Glazerjem (ponovitev) • 18.45 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05
(ponovitev) -(ponovitev) • bi bolelo - L Mozart (TV nadalj, 1/3) - 20.55 Osmi dan - 21.45 Novosti založb - 21.55 Svet poroča - 22.30 Sova: Jezus iz Nazareta (TV nadalj, 1/4)
SREDA, 7. IV
SLOVENIJA 1
9.35	- 22.45 TELETEKST
9.50	VIDEO STRANI
10.00	TEDENSKI IZBOR
10.00	NAJLEPŠE PRAVIJICE SVETA, 1/9
10.25	SREČANJE Z JANKOM GLAZERJEM
11.10	MOZART, TV nadalj, 1/3
12.20	NOVOSTI ZALOŽB
12.10	OSMI DAN
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev
13.15	GALAHAD Z EVERESTA, ponovitev angl. dok. serije, 2/3
15.15	FILMSKO POPOLDNE:
JEZUS IZ NAZARETA, ponovite, 1/4
16.50	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1 - SLOVENSKA KRONIKA
17.15	KLUB KLOBUK
18.50	16 ČRK, TV igrica
19.15	RISANKA
19.22	TV NOCOJ
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.05	ŽARIŠČE
20.35	FILMI ŠTUDENTOV AGRFTV
22.15	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.45	AKCENT
SLOVENIJA 2
9.40	- 0.20 Teletekst
9.55	Video strani 10.05 Tedenski izbor: Iz življenja za življenje Da ne bi bolelo; Glasbeni večer; Lepotna plesalka (nemška dok. oddaja); Glasba, shmv in cirkus: Kraljevi variete, 3. del 13.(81 Poročila - 16.00 Omizje (ponovitev) - I8.IX) Bcverly llills, 90210 (ponovitev amer. naniz, 14/ 22) - 18,45 Krakmv - 19.10 Sanjska potovanja (nemška dok. serija, 5/12) ■ 19.22 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda -
22,20	Glasbeni utrinek - 22.35 Sova: Jezus iz Nazareta (2/4)
ffiMffl! IMMKffi
JU
1iftwUuiitwr
tujcu
RADA BI POSTALA ZDRAVNICA
Nekoč sem želela postati šivilja, a sem si kmalu premislila. Sedaj pa si že dlje časa želim, da bi postala zdravnica. Ta poklic me zelo veseli. Rada opazujem zdravnike pri njihovem delu. Mislim, daje zelo lepo, če lahko pomagaš bolnemu človeku. Mama mi velikokrat reče, da bi bil ta poklic zame pretežak. Potrudila se bom, da bom zmogla, in zelo rada bi, da bi se mi želja izpolnila.
PETRA KASTELIC 6. rjitcr. - dop. krožek OS Stari trg ob Kolpi
SEJEM DOMAČE OBRTI
Kot že nekaj let zapored je Društvo izdelovalcev domače obrti občine Trebnje pripravilo razstavo domače obrti in kulinarike. Izdelke so razstavili v stari osnovni šoli. V pletarskem krožku so se zelo potrudili in izdelali mnogo izdelkov, kot so koši, košare, pletene steklenice in peharji. Poleg košar in košev so pripravili tudi suhe hruške in slive, žgance, šarkelj, suho meso, domači sir in skuto, seveda pa ni manjkalo doma spečenega kruha. Volnene izdelke so spletli člani Društva invalidov Trebnje. Izdelke domače obrti je možno tudi kupiti.
TINA ŠKODA 6. b, OŠ Trebnje
MEDIJSKI DAN
V četrtek, 18. marca, smo imeli učenci 8. razredov osnovne šole Šmihel iz Novega mesta kulturni dan, kjer smo se poglobili v svet medijev. Učenci smo se razdelili na štiri oddelke: področje telivizije, radia, časopisa in tehnike. Televizijska skupina seje ukvarjala z gledanjem novomeške televizije in slovenske televizije. Nekateri učenci so izvedli tudi anketo med mimoidočimi. Na koncu smo z gospodom Hartmanom s televizije Vaš kanal posneli oddajo, v katero smo vključili dnevnik, reklame, šport, vreme, okroglo mizo ter dokumentarni film. Radijska skupina seje ukvarjala s Studijom D. Nekateri so ga obiskali, drugi naredili anketo o poslušanosti. Na koncu so pripravili radijsko od-
AVTOHAN
Trgovina z avto deli
—	pogonska veriga
yugo	2.800	SIT
—	roke	1.440	SIT
-ležaj 101	2.000	SIT
—	prevleke —
podložene	4.400	SIT
-ploščice 101	935	SIT
—	zavorne obloge	1.400	SIT
—	guma MICHEUN akcija od 6.4.93
PIRELLI že od	5.200	SIT
—	NOKIA, SEMPERIT, SAVA, EXACT
—	traktorske gume 7.50 x 18 In 750 x 20, pogonski
—	poltovorne in tovorne gume
—	nakup možen na 2 čeka!
BTC, Ljubljanska 27 tel. (068) 25-991 int. 23 26-024 int. 23
Trgovina Vulkanizerstvo Metelko, Sevnica tel. (0608) 82-372
dajo. Časopisna skupina je obiskala Dolenjski list in sestavila šolski časopis. Tehniki so se ukvarjali s tehniko kamer, videorekorderjev in televizorjev pri gospodu Hriberniku. Skupina učencev, kijih zanima tehnika tiskanja in poklici v tiskarstvu, so obiskali Tiskarno Novo mesto in zasebno malo tiskarno Šepic. Zahvaljujemo sc vsem, ki so nas sprejeli in nam omogočili prodreti v svet medijev.
SAŠA ZADNIK •	8. r., OŠ Šmihel
Novo mesto
SREBRNA
CANKARJEVA ZNAČKA
Na OŠ Grm v Novem mestu seje zbralo 74 učencev, ki so se pomerili v znanju iz ljudskega ustvarjanja na Slovenskem za Cankarjevo srebrno značko. Regijskega tekmovanja so se udeležile tudi tri učenke iz naše šole: Iva Pirc, Mojca Mlakar in Nataša Završnik. Tema je bila široka in je zahtevala znanje s področij slovenskega pesništva, bajk, vraž, pravljic in pregovorov ter spis na temo: Ko mačke ni doma, miši plešejo. Naša dekleta so se na tekmovanje pripravljala v okviru dodatnega pouka slovenskega jezika, ki ga uspešno vodi Marija Polanc in ji je z velikimi težavami uspelo priskrbeti vso potrebno literaturo. Zahvaljujemo se tudi Duški Eržen, ki je pomagala pri zbiranju knjižnega gradiva. Iva Pireje osvojila 1. mesto, Mojca Mlakar 8. mesto in Nataša Završnik 16. mesto. Poleg srebrne Cankarjeve značke so naša dekleta osvojila tudi srebrna Cankarjeva priznanja. Za našo Ivo bomo držali pesti, saj se bo udeležila državnega prvenstva v Ljubljani in se borila za zlato Cankarjevo odličje.
Člani novin. krožka OŠ Savo Kladnik Sevnica
OBISKUJEM „ RAČUNALNIŠKI KROŽEK
Na naši šoli že nekaj časa deluje računalniški krožek. Poučuje nas gospod Vinko Petruna. Srečujemo se ob ponedeljkih popoldan in delamo v dveh skupinah. Pri krožku veliko rišemo v programu Logo. Učili smo se tudi programirati. Imamo »miške«, s katerimi rišemo v programu Drgenius. Spoznali smo še nekatere druge programe. Meni je najbolj všeč Banner. Ker nam računalniki pošiljajo programe v angleščini, moramo imeti tudi zvezke, da si vanje zapisujemo podatke v slovenščini. Krožek je meni zelo všeč in ga rad obiskujem, ker se veliko naučim, večkrat pa se tudi zabavamo. Vem, daje všeč tudi mojim sošolcem.
TADEJ KOBE& 5. r„ liter.
- dop. krožek& OŠ Stari trg ob Kolpi
d.o.o
zrso
Gmajna 6, Raka tel. (0608) 75-541
vam v svoji trgovini na Raki nudi po ugodnih cenah:
umetna gnojila:
NPK15 x 15 x 1S	1.099	SIT
kan	830	SIT
NPK 7x20x30	1.230	SIT
urea	870	SIT
izjemno ugodno:
semenska k
škropiva
primextra
radazin
:oruza PIONER 456 SIT kg
980 SIT 805 SIT
gradbeni material
apno vreča 297 SIT cement M 450 451 SIT armaturne mreže 9,5/6 3.390 SIT armaturne mreže za tlake 933 SIT bramac kom. 73 SIT betonski blok 25 kom. 60,77 SIT
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO TOZD »GOZDARSTVO« NOVO MESTO TOZD »GOZDARSTVO« PODTURN
PO UGODNI CENI PRODAJAMO:
—	štiriletne sadike smreke,primerne za oblikovanje živih ograj in sadnjo v gozdu
—	štiriletne sadike smreke, primerne za sadnjo v gozdu
—	sadike zelenega bora, primerne za sadnjo v gozdu
—	sadike macesna in duglazije, primerne za hortikulturno ureditev in sadnjo v gozdu
INFORMACIJE IN NAROČILA SPREJEMAMO NA TELEFON 21-125 in 65-690, od 7.-14. ure.
MENTORJI IN SVETOVA ECI — Na sevniški osno vni šoli Sava Kladnika so podelili prve nazive mentorja oz. svetovalca 15 učiteljem te največje šole v obči- ZaloO*^i ni. Slo vesnosti sta se udeležila tudi občinski sekretar za šolstvo Jože Maurer in	t! -	'
predsednik občinske vlade Marjan Kurnik, ki je v priložnostnem nagovoru so-	r
glašal z ravnateljico šole A nico Pipan, da bi morala biti neka spodbuda učiteljev tudi v domeni samih osnovnih šoL Omenjeni naziv namreč podeljuje ministrstvo	*.
za šolstvo in šport. Na posnetku: dobitniki priznanj z gosti. (Foto: P. P.)
Razstava del malih šolarjev I
‘A
^ ‘,J(D
Tokrat zares v Češči vasi!
Avto sejem in bolšji s^iem vsako soboto v Češči vasi, prvič že
to soboto,
3. aprila.
V Krki so na ogled izdelki otrok likovnega oddelka
VVO
NOVO MESTO — Še danes in jutri si je mogoče v avli Krkine upravne stavbe v Ločni ogledati razstavo likovnega oddelka Vzgojnovarstvene organizacije Novo mesto. Odprta je bila v ponedeljek. Malčki iz vrtca so ob tem pripravili tudi kulturni program.
Likovni oddelek deluje od lanskega septembra v vrtcu Rdeča kapica na Dr-ski. Vanj je vključenih 26 malih šolarjev. Nastal je zato, da bi otroci, ki imajo izrazitejša tovrstna nagnjenja, želje in interese, imeli že v predšolskem obdobju večjo možnost dela na tem področju, seveda v povezavi z ostalimi. Likovna umetnost daje otrokom možnost za estetsko, moralno, govorno in delovno vzgojo ter za spoznavanje novih vsebin iz okolja in za razvijanje predstavnega in pojmovnega sveta. Tako je sooblikovalka celotne otrokove osebnosti.
Otroci ustvarjajo v vseh tehnikah, seveda primerno svoji starosti. Navdih za delo jim dajejo najrazličnejši materiali, s katerimi vrtcu in otrokom v veliki meri pomagajo starši. Šivilja je otrokom sešila slikarske haljice, s skupnimi močmi pa so del igralnice spremenili v pravi mali atelje. Med letom je likovni oddelek obiskal več razstav, lončarja v Prekopi in Formo Vivo v Kostanjevici, medse pa so povabili tudi akademskega
slikarja. Likovno skupino vodi vzgojiteljica Milena Novak, kije na Pedagoški akademiji zagovarjala diplomsko nalogo s področja likovne vzgoje predšolskih otrok.
PROSLAVA MATERINSKEGA DNE
V petek, 26. marca, so člani in simpatizerji SKD Trebnje pripravili za matere in žene ter njihove družine kratek, a pester program. Prvi je spregovoril poslanec in predsednik odbora državnega zbora za delo, zdravstvo, družino in socialno politiko, Štefan Kociper, o nalogah, kijih mora politika še opraviti, da bi spodbujala in primerno cenila materinstvo. V kulturnem delu programa so nastopili Trebanjski oktet, Romana Ša-lehar, absolventka AGRFT ter Neža, Jera, Smiljan in Primož, ki so izrazili ljubezen do matere na način, ki ga zmore le otrok. Prireditev je povezovala Saša Kos. Obiskovalci prireditve so si lahko v prostorih pred dvorano ogledali razstavo risb in pisnih izdelkov učencev OŠ Trebnje, s svojimi risbicami pa so se predstavili tudi malčki iz vrtca.
OO SKD Trebnje
KRKA ZDRAVILIŠČA
^	zdraviliške, turistične in gostinske storitve, d.o.o.
NOVO MESTO
VABI K SODELOVANJU
kandidate za delo
MASERJEV
v Zdravilišču Dolenjske in Šmarješke Toplice
Delo maserja lahko opravlja delavec, ki ima
—	končano šolo za poklic BOLNIČARJA,
—	ima veselje delati z ljudmi, posebno bolniki
—	in se je pripravljen vključiti v program izobraževanja za poklic športnega in terapevtskega maserja
Kandidate vabimo, da v roku 8 dni oddajo pisne prijave v kadrovsko službo KRKE, tovarne zdravil, C. herojev 45. Na istem naslovu lahko dobijo tudi vse informacije.
TEHNIČNA TRGOVINA IN IILI/I MONTAŽA instalacij
Novo mesto, Bršliin 21. tel. 068/27-t9^^!^6^^09
Vam nudi material za:
VODOVOD IN KANALIZACIJO
OGREVANJE
ELEKTRIKO

in
RADIATORJE EVROPSKEGA PROIZVAJALCA
OCEAN
EVROPSKA KAKOVOST SLO ATEST 5 LET GARANCIJE KONKURENČNE CENE RABATI ZA TRGOVINE IN MONTAŽERJE
ZA OBČANE PLAČILO NA ČEKE
Vprimem, da v^m izv^iem^tudi montažo centralne kurjave ali
u
G
O
D
N
O
rmCT di&temi
sistemi nove generacije
tel.: (063) 701-225 fax: (063) 701-033: strojna oprema, programska oprema, grafika, mullimedjja, računalniške mreže, komunikacije, svetovanje
TIP RAČUNALNIKA 386 SX 25	RAM 1 MB	40JAB 97200	85 MB 105240	1i0 MB } 170MB 115920	122400	240 LAfflJ 425 MB 149400 !
386DX 33/64 KB 386DX 40/128 KB 486DX 33/256 KB	2 MB 2 MB 4 MB	113880 116880	119880 122880 189600	131880 , 138000 134880 , 141000 200400 20b200	165360	239760 168360 J 242760
486DX2 50/256 KB	4 MB	—	208800	220200 j 220000 246000 | 250800	252600 j 326280 267840	351600
486DX2 66/256 KB	4 MB		1	235200		

DISKETE	DS/DD	DS/HD
BASF EXTRA 3.5"	144	227
BASF EXTRA 5.25”	90	138
Cene so v tolarjih!
OSNOVNA KONFIGURACIJA
oanovna plošča, delovni spomin •** MB RAM, AT BUS kontroler, 2 x »er. In 1 x par. Izhod, disketni pogon 1.2 MB, trdi disk OUANTUM (CONNER), VGA gr. kartica TRIDENT 512 KB, VGA MONO monitor 14" PHILIPS, ohišje mini tower z LED dl»playem, tipkovnica CHICHONY s SLO znaki
:i i
Iv.v.v.v.v’;
Pridite, prodajte, zamenjajte!
Temeljno sodišče v Novem mestu, Enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 30.3.1993 pod opr. št. 8/90 v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom ISKRA Tovarna uporov in opreme, p.o. Šentjernej, razpisuje
javno dražbo
ki bo v četrtek, 22. 04.1993,ob 11. uri na Temeljnem sodišču Novo mesto, Novo mesto, Jerebova 2, soba 108
A. Poslovni prostori in delovna sredstva, ki jih je dal dolžnik v najem podjetju Resistor d.o.o.:
I. Nepremičnine
1.	Objekt »RESISTOR« s stavbnim in funkcionalnem zemljiščem na pare. štev. 396/6 ZK vložek 1255 k.o. Šentjernej s komunalno opremo in zunanjo ureditvijo ima skupaj koristne površine v obeh etažah 1.862. kv.m
2.	Objekt »Metalfilm« s stavbnim funkcionalnim zemljiščem na pare. štev. 396/7 ZK vložek 1255 k.o., Šentjernej s komunalno in zunanjo ureditvijo brez podstrešja (last Hipota) ima v pritličju in 1. nadstropju skupaj koristne površine 867,96 kv. m.kar predstavlja 72% celotne koristne površine obiekta.
3.	Objekt »ENERGETSKI OBJEKT« s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem na pare. štev. 396/1,397/13 in 400/1 ZK vložek 1225 k.o. Šentjernej,in sicer ena polovica (druga polovica je last Hipota).
II. Oprema
Oprema, ki jo ima podjetje Resistor d.o.o. v najemu za potrebe izvajanja svoje poslovne dejavnosti.
Izklivna cena za celoto pod točko A je 38.500,00,—SIT
Podrobne informacije lahko interesenti dobijo na sedežu podjetja Resistor d.o.o. Šentjernej .Trubarjeva 5, od 15. 04. do 21. 04.1993.
B. Poslovni prostori in delovna sredstva, ki jih je dal dolžnik v najem podjetju Iskra Pio d.o.o.
I. Nepremičnine
Objekt »PIO« s stavbnim in funkcionalnim zemljiščem na parcelni štev. 396/5 ZK vložek 1255 k.o. Šentjernej s komunalno opremo in zunanjo ureditvijo ima skupaj koristne površine
I.	843,34 kv. m., 81% šotora na pare. štev. 400/2.
II.	Oprema, ki jo ima podjetje Iskra Pio d.o.o. v najemu za opravljanje svoje dejavnosti
lil. Nezapadle terjatve iz naslova prodaje stanovanj ter s tem pravno nasledstvo stečajnega dolžnika za urejevanje vpisa etažne lastnine v zemlj. knjigo.
Vse premoženje pod B se draži v paketu,in sicer po izklicni ceni 14.000.000,— SIT.
Podrobne informacije lahko interesenti dobijo na sedežu podjetja Iskra PIO d.o.o. Šentjernej Trubarjeva 5,od 15.04. do 21. 04. 1993.
Splošni pogoji:
Izhodišče so podatki iz elaborata o cenitvi sodnih izvedencev, ki bodo služili pri določevanju vpisa lastnine v zemljiško knjigo oz. določevanju funkcionalnega zemljišča in služnostnih poti po izdelavi novega delilnega načrta.
POGOJI JAVNE DRAŽBE
1.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območju R Slovenije, in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije.
2.	Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javno dražbo predložiti pisno pooblastilo za licitiranje.
3.	Do 21.04.1993 mora vsak ponudnik vplačati varščincT
a.	v višini 10% izklicne cene na žiro račun št. 52100-690-68029 ali
b.	predložiti kvalitetno pisno bančno garancijo »brez ugovora« ali na »prvi poziv« za plačilo 10% izklicne cene
ali
c.	sredstva v višini 10% izklicne cene deponirati pri blagajni stečajnega dolžnika
4.	Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bomo varščino vrnili v treh dneh brez obresti, varščino.vplačano v gotovini, pa takoj po javni dražbi.
5.	Uspešni ponudnik oziroma kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v petnajstih dneh po končani dražbi in v celoti plačati kupnino v petih dnevih po sklenitvi pogodbe.
Če uspešni ponudnik ne bo plačal celotne kupnine v določenem roku, bomo prodajo razveljavili, varščino pa obdržali.
6.	Prometni davek in vse druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
7.	Nepremičnina je naprodaj po načelu videno — kupljeno.
HANA
Turistična agencija Partizanska 7, NM tel.: (068) 28-136
UGODNO
POČITNICE ZA 1. MAJ
PORTOROŽ - htl B kat.
IZOLA - htl B kat.
NOVIGRAD — htl B kat.
ROVINJ — htl A kat.
OTOK KRK — htl B kat.
ROGLA — htl B kat.
BOHINJ — dep. B kat.
TURISTIČNE KMETIJE
PENZIONI!!!
POPUSTI ZA OTROKE!!!
MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE!!!
TUNIZIJA — letalo 7 dni POL
PARIZ — EURODISNEYLAND — avtobus
5 dni
ŠPANIJA — COSTA BRAVA — avtobus 8 dni
3 dni	POL	88 DEM/os.
3 dni	POL	100 DEM/os.
3 dni	POL	75 DEM/os.
3 dni	POL	75 DEM/os.
3 dni	POL	64 DEM/os.
3 dni	PP	100 DEM/os.
3 dni	POL	96 DEM/os.
3 dni	POL	85 DEM/os.
iRAMI	S POL	IN POLNIMI
730 DEM/os. 295 DEM/os. 289 DEM/os.
Akcopka
|j| ppo^a^a
SAT amt/sn® z® s®m®4§)9.-
Z MONTAŽO	DEM
OD 1.4. DO 17. 4. 93
POHITITE, ŠTEVILO JE OMEJENO!!!
Nudimo še servisne usluge:
Vseh vrst — TV sprejemnikov Pridemo — Video recorderjev	tudi
— Kamer	na
— Hi-Fi,_avtoradiiev	dom!
Trgovina ROŽIČ nudi:
—	Video recorderje za samo 579,90 dem
—	Tel. na vrvico, radio, ura, dalj. telefon,vse to v kompletu za smešnih 239,90 dem RTV SERVIS
—	Avto radije (vseh znamk)
tel.: 21-229 Pod Trško goro 45
DRAŽBENI OKLIC
Temeljno sodišče v Novem mestu, enota v Novem mestu, na podlagi sklepa stečajnega senata z dne 26. 3.1993 opr. št. St 6/92, v skladu z določili 2. in 3. odstavka ZPPSL, v stečajnem postopku nad dolžnikom NOVOLES SIGMAT d.o.o. Brestanica — v stečaju, ponovno razpisuje
javno dražbo
ki bo dne 16. 4. 1993 ob 10.00 uri na sedežu dolžnika v Brestanici.
Na dražbi se bo prodajalo:
1.	stari objekti stečajnega dolžnika v sestavi: sprejemna pisarna, vratarnica, skladišče vnetljivih snovi, zunanja ureditev (50%), delavnica, pomožni prostori, nadstropje, vse s pripadajočim zemljiščem 3.399 m2 s komunalno ureditvijo, (pripadajoče pare. št. 238, 414/2 in 413/3) po izklicni ceni 33.650.000,00 SIT
2.	novi objekt v sestavi: hala velikosti 40 x 40 m s pripadajočim zemljiščem s komunalno ureditvijo in zunanjo ureditvijo 7.498 m2, pripadajoče pare. št. 392/2,407/1,408/1,411/1 in 411 /2, po izklicni ceni 73.551.000,00 SIT.
Ogled sredstev in podrobnejše informacije je glede izklicnih cen in načina prodaje mogoče dobiti na sedežu dolžnika med 5. 4. 1993 in 15. 4.1993 dopoldne.
Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne osebe, ki imajo sedež na območu RS in fizične osebe, ki se izkažejo s potrdilom, da so državljani R Slovenije.
Pooblaščenci pravnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo za licitiranje.
Pred javno dražbo mora vsak ponudnik vplačati varščino v višini 10% izklicne cene na žiro račun dolžnika ali sredstva deponirati najpozneje uro pred dražbo pri blagajni stečajnega dolžnika.
Varščina bo uspešnemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim ponudnikom, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo varščina vrnjena v 3 dneh brez obresti, varščina, vplačana v gotovini,pa takoj po javni dražbi.
Uspešni ponudnik oz. kupec mora skleniti pogodbo o nakupu v 7 dneh po končani dražbi in plačati najmanj 50% kupnine v 15 dneh po podpisu pogodbe. Ostalih 50% kupnine pa bo kupec plačal v roku in na način, ki bo določen sporazumno pri sklepanju kupoprodajne pogodbe. Če uspešni ponudnik ne bo plačal kupnine v določenem roku, se bo prodaja razveljavila, varščina pa obdržala. Prometni davek in vse morebitne druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva plača kupec.
Sredstva se bodo prodajala po načelu videno — kupljeno.
KMEČKI STROJ SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL.: (064) 622-575;
622-311; 631-497
Kmetovalci pozor! Na Gorenjskem sejmu v Kranju od 2.4.1993 do 9.4.1993 vam bomo prikazali najnovejši program UVOZ IZ ITALIJE:
—	Enoosnih kiper prikolic PRADELLA IN BERNARDI lod 1.51 do 6 t) brez ali s pogonom na zadnja kolesa (hidravlične/ mehanske zavore, poviški, barvane/pocinkane)
—	Rotacijskih drobilk in frez MASCHIO (od 80 cm do 300 cm) brez ali z valji (s kardanom, krivi in ravni noži).
—	Traktorskih navadnih in obračalnih plugov GRATONI IN BREVETTO (možnost vseh nastavitev).
—	Avtomizerjev in škropilnic EUROPIAVE (nošeni in vlečni, črpalke comet 70 I do 105 I.
—	Priznanih kosilnic BCS 602, 603 in 622 BENZIN/DIEZEL (100 cm do 140 cm)
Po najnižjih sejemskih cenah pa vam ponujamo:
Kompletni program traktorjev UNIVERZAL, URSUS, SAME itd.
—	Vse vrste kmetijske mehanizacije proizvajalcev: SIP, CREINA, TKM, RIKO, TOM IN TEHNOSTROJ.
—	Pestra izbira gozdarske opreme: motornih žag JONSERED, GOZDARSKIH VITEL TAJFUN, VERIG, ORODJA IN JEKLENIH VRVI 0. 8.10.12.
—	Repromateriala — krmil, gnojil, zaščitnih sredstev, semen (koruza BC 175 do 318 po 285,00 SIT).
—	Rezervnih delov: za ZETOR, UNIVERZAL, CREINA, TAJFUN, KARDANSKE GREDI TER TRAKTORSKE GUME, AKUMULATORJE ITD.
Možnost plačila s kreditom in dostave blaga na dom po pošti,
železnici in kamionsko.
Vljudno vas vabimo na Gorenjski sejem TRGOVINA IN SERVIS »KMEČKI STROJ« FRANC GUZELJ
OPEKARNA
NOVO MESTO d.o.o.
Zalog 21, 68001 Novo mesto, p.p.10
tel.: 068/22-855, 84-644
Kupite gradbeni material takrat, ko je najcenejši !
-	modularni blok 33 SIT / kos
-	Schiedel dimnik (16 cm )	2.580 SIT / m
-	Perlit 822 SIT / vreča
-	Termon 1018 SIT / vreča
-	ploščice Gorenje, Keramix od 40(7 SIT / m2
-	parket klasični - hrast 1782 SIT / m2 1. ki.
-	parket panel 2772 SIT / m2 l.kl.
-	iverica 1887 SIT / plošča
-	lepilo za ploščice 861 SIT / 25 kg
-	4 >etonska mreža, 9/6,	3410 SIT / kom
-	kanalizacijska plastika (110 nun ) 499 SIT / ml
-	belton 500 SIT / liter
-	lesoton 422 SIT / liter
-	pomivalna korita od 4900 do 98(X) SIT / kos
-	splahovalnik Ciklon 3740 SIT /kom
-	talni sifon in koritni sifoni od 500 SIT / kom
Organiziramo dostavo na gradbišče.

ZA LAHKO NOC IN
DOBER DAN
sedežnih garnitur, vzmetnic in
LEŽIŠČ PO NAJNIŽJIH MOŽNIH CENAH in UGODNI PRODAJNI POGOJI V lastni prodajalni NOVE OPREME:
SALON POHIŠTVA KRAJNC, Košenice 65a,
Novo mesto, tel. (068)21-674
Slovenj Gradec, Stari trg 304, tel. 0602/44-185, 0602/42-051
OBVESTILO
Podjetja in druge organizacije, organe in društva, delovne ljudi in občane obveščamo, da je po sklepu Izvršnega sveta Skupščine občine Trebnje, sprejetega 18.2.1993 (sklep je objavljen v Uradnem listu RS št. 13/93 z dne 12. 3.1993) v	r
JAVNI RAZGRNITVI:
—	osnutek programske zasnove obrtno podjetniške cone Šentrupert kot dopolnitev prostorskega dela dolgoročnega in družbenega plana občine Trebnje za obdobje 1986—90—2000
—	osnutek zazidalnega načrta za območje urejanja obrtno podjetniške cone Šentrupert
Osnutka bosta javno razgrnjena v prostorih Zavoda za ur-banistično/iačrtovanje Trebnje, Goliev trg 5,in Krajevne skupnosti Šentrupert.
JAVNA OBRAVNAVA
zgoraj navedenih osnutkov bo v torek, 6. aprila 1993,ob 19. uri v osnovni šoli Šentrupert.
V času javne razgrnitve osnutkov lahko podate pripombe in predloge na kraju razgrnitve, na javnih obravnavah ali jih pošljete Zavodu za urbanistično načrtovanje Trebnje.
Udeležite se javne obravnave, kjer vam bomo dali podrobnejše obrazložitve in pojasnila.
VLJUDNO VABLJENI!	ZAVOD ZA URBANISTIČNO
NAČRTOVANJE TREBNJE
risa
H
gl
|
H m
JELOVICA
Šk.Loka, Kidričeva 58, tel.064/631-241, fax/632-261
HIŠE. VRATA. OKNA. SENČILA.
'
VRTNE "GARNITURE IN OPUŠČENI PROGRAMI
uuiajfiiisui
|j |
I?
iiv&Kijii

ki vtl)» za pogodb® in naročila, sklaniena v času toima na v«h nalih prodajnih mestih
* %:
NOVO MESTO Ob potoku 5, 068/22-772.
METLIKA Vinogradniška41.068/58-716, KRŠKO CKŽ 21,0608/21 -236
lil
Iščete nov poslovni prostor v Metliki?
Na odlični lokaciji v novem trgovsko-poslovnem centru v Metliki prodamo ali oddamo v najem popolnoma nove poslovne prostore. Primerni so za trgovsko in vse vrste storitvenih dejavnosti.
Izbirate lahko različne velikosti, poleg tega pa poslovne prostore lahko tudi prilagodimo vašim potrebam.
Najmanjša enota je 40m2.
Nudimo ugodne prodajne cene - od 800 do 1400 DEM/m2 in zelo ugodne kreditne pogoje!
Rok izročitve: julij 1993-
Ogled prostorov predvidoma vsak petek po predhodnem dogovoru.
Za informacije in ogled prostorov se oglasite na:
SKB - Nepremičnine & Leasing d.o.o Slovenska 54, 61000 Ljubljana telefon: 061/313-468, 301-6.32 telefaks: 061/121-202

S K B - n e premičnine & leasing d.o.o.
?@C3A d,0.
Vrtna 19, Črnomelj tel./fax.
(068) 51-396
Akcijska prodaja SAT
sistemov
Novi modeli:
PACE PSR 800,120 kanalov, 720 DEM PACE PSR 900, 200 kanalov, 2 vhoda, 770 DEM ECHOSTAR SR 700,185 kanalov, 750 DEM ECHOSTAR SR 70, 100 kanalov, 650 DEM
•	po naročilu vrtljivi sistem za več satelitov
•	možnost gledanja HTV; TVB in ASTRA z eno anteno
•	posebne ugodnosti za monterje
Delovanje sistemov lahko vidite in preizkusite v naši trgovini na »tržnici« v Črnomlju.
Cene so z montažo naših strokovnjakov in garancijo 12 mesecev!
irp
V In pletu Sevnica lahko kupujete vsak dan od 7,-15. ure, vsako SREDO pa do 19. ure.
VABLJENI!
ENKRATNA PRILOŽNOST V METLIKI!
Če vas zanimajo lokali in poslovni prostori za različne dejavnosti na atraktivni lokaciji v objektu
AVTOBUSNA POSTAJA V METLIKI
je pravi naslov za te zadeve:
Nudimo vam ugoden nakup večjega števila lokalov in poslovnih prostorov,vseljivih do letošnje jeseni.
Ne odlašajte z odločitvijo in povprašajte po kvaliteti in konkurenčnih cenah!
Informacije: Podjetje BEGRAD p.o. Črnomelj, Zadružna cesta 14, 68340 Črnomelj tel. (068) 52-255, 52-217
n n
t/~7 f TEKSTILNA Kresniki GALANTERIJA
Trgovina URŠKA, Prešernov trg 15. Novo mesto (na tržnici)
Nudimo vam naslednje artikle iz lastne proizvodnje:
trenirke od 1.400,00 - 2.700.00 SIT špic hlače od 950,00 - 1.600,00 SIT spodnji deli trenirk od 700,00 — 1.250 SIT pajacki 1.550 SIT pliš puloverčki 1.400 — 1.600 SIT pižame 1.050 — 1.750 SIT
Za naštete artikle velja ob nakupu s kuponom nad 4.000 SIT 15% popust.
Trgovina Urška
KUPON 2 1. 4. — 8. 4.
V prodaji so še mečkane trenirke od 3.600 — 5.800 SIT, pleteni kompleti od 10.000,00 — 11.500 SIT.
Vljudno vabljeni — pri vsakem nakupu darilo!
Delovni čas:
od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure.
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje —
'tvoje je bilo življenje.
V 86. letuje ugasnilo plemenito srce naše predrage mame, stare mame in babice
MARIJE
PENCA
z Gumberka 6
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in sv. maše ter našo mamo pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, govorniku za poslovilne besede in osebju Doma počitka v Šmihelu.
Vsi njeni
KRKA KOZMETIKA
proizvodnja kozmetike, d.o.o.
NOVO MESTO
Krka Kozmetika uspešno trži svoje kozmetične izdelke doma in v svetu, razvija nove moderne linije in sledi razvoju svetovne kozmetične industrije.
Za dosego teh ciljev potrebujemo mlade ambiciozne in dinamične strokovnjake, ki so kreativni in imajo smisel za trženje, zato vabimo k sodelovanju
diplomirane ekonomiste
za delo
NA PODROČJU PRODAJE KOZMETIKE
Pogoji so:
—	končana ekonomska fakulteta
—	znanje slovenskega in vsaj enega svetovnega jezika
—	zaželene so delovne izkušnje na komercialnem področju
—	smisel za komercialno delo, delo z ljudmi in organizacijske sposobnosti.
Če izpolnjujete pogoje in želite opravljati to delo, pričakujemo vašo prijavo. Rok za prijavo je 8 dni. Pisne ponudbe pošljite v kadrovsko službo Krke, Cesta herojev 45, Novo mesto. Vse potrebne informacije dobite v vodstvu družbe KRKA KOZMETIKA na istem naslovu (tel. 22-441).
MAKO d.o.o.	
Cesta bratov Cerjakov 42, tel. 0608/61 -145, faks	
0608/62-405	
Ugodna ponudba kmetijskih strojev in rezervnih delov	
BCS 622 benzin — petrolej	312.700,00 SIT
BCS 622 benzin	322,717,00 SIT
BCS 622 diesel	390,190,00 SIT
BCS 602 benzin	174.730,00 SIT
BCS 603 benzin	192.780,00 SIT
BCS KOSA 127 cm	2.118,00 SIT
BCS DUPLEX	206.482,00 SIT
Nahrbtna bakrena škropilnica 16 I	7.126,00 SIT
Nahrbtna kosilnica — Kavvasaki BK	35.988,00 SIT
Visokotlačni razpršilec vode 130 barov Motor za gorenje muta, ladin progres	32.188,00 SIT
ALN 330	53.000,00 SIT
Nahrbtna škropilnica — Turbine 90	48.414,00 SIT
Cene so brez davka.	
Na zalogi imamo vse rezervne dele in zagotov-	
Ijen servis. Nudimo vam tudi obročno plačilo.	
Lahkotnost je tu, pred vami, v zlati preobleki, peni se, pomirja, vabi in se poslavlja.
■ ■ f*CIUI TCilMII 11A C T A MIMI A TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO ISCE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA KMETIJSKI STROJI
V TEIVI TEDNU VAS ZANIMA prodam-kupim-posest-ženitne ponudbe - razno - obvestila - preklici - čestitke - zahvale
tedenski koledar
Četrtek, 1. aprila — Hugo Petek, 2. aprila — Franc Sobota, 3. aprila — Helena Nedelja, 4. aprila — Izidor
Ponedeljek, 5, aprila — Vinko Torek, 6. aprila — Irenej Sreda, 7. aprila — Herman
LUNINE MENE 6. aprila ob 20.43
ščip
kino
BREŽICE: 1. in 2. (ob 20. uri) ter 3. in 4.4. (ob 18. in 20.30) ameriški erotični film Prvinski nagon.
ČRNOMELJ: 2. (ob 20. uri) in 4.4. (ob 17. in 20. uri) ameriška drama Neop^^eno.
KRŠKO: 2. in 4.4. (ob 18. uri) ameriški psihološki triler Morilčev dnevnik.
METLIKA: 2. (ob 20. uri) in 4.4, (ob 18. in 20. uri) ameriški pustolovski ljubezenski film Poslednji Mohikanec.
NOVO MESTO: Od 1. do 5.4. (ob 18. in 20.15) ameriška drama Ne-oproščeno.
kmetijski stroji
KMETOVALCI! AGROIZBIRA KRANJ, trgovina Slavko Prosen, nudi ugodno akumulatorje Vesna in Topla vseh vrst. Primer: 12 V 97 Ah - 7.300 SIT, 12 V 150 Ah - 15.900 SIT, traktorske gume Barum, Pirelli, rezervne dele za traktorje IMT. Ursus, Tomo Vinkovič, Zetor,
Univerzah Štore, Deutz. Pokličite nas na * (064)324-802!	1072
KMETOVALCI, POZOR! Nudimo traktorje Univerzah Lindner, Deutz, Same, Tomo Vinkovič ter rabljene vseh tipov po naročilu. Na zalogi Deutz 45 in 48, Fiat 35, IMT 539, TV 18, TV 30 ter priključki zanje po ugodnih cenah in na kredit do 5 let. Informacije pri Agroavtu, Go-renjesavska 17, Kranj, pri železniški postaji. ® (064)221-192, od 8. do 16.
ZAVAROVANJE
PRAVNE
ZAŠČITE
Pri Zavarovalnici Triglav d.d. smo vam že predstavili novosti pri avtomobilskih zavarovanjih — avtomobilsko paketno zavarovanje pa tudi prednosti, ki jih imate pri sklenitvi tega zavarovanja. Zavarovalnica Triglav d.d. je prva na slovenskem zavarovalnem trgu uvedla novo zavarovalno vrsto; ZAVAROVANJE PRAVNE ZAŠČITE. To zavarovalno vsoto Zavarovalnica Triglav d.d. ob sklenitvi avtomobilskega paketnega zavarovanja podari brezplačno.
Pravno zaščito je možno zavarovati samo pri osebnih avtomobilih, v kratkem pa jo bo uvedla tudi za druge kategorije vozil (tovorna vozila, avtobusi itd.).
Obseg kritja:
—	stroški obrambe v kazenskih in upravno kazenskih postopkih zaradi prometne nesreče, ki je nastala z uporabo zavarovanega vozila, niso pa krite denarne kazni, izrečene v teh postopkih;
—	stroške uveljavljanja odškodninskih zahtevkov na podlagi civilnega prava za škodo v zvezi s prometno nesrečo pri uporabi motornega vozila, ki je nastala zradi telesne poškodbe, okvare zdravja ali smrti zavarovane osebe ter zaradi uničenja, poškodbe ali izgnitve zavarovančeve stvari, kakor tudi stroške obrambe pred zahtevki drugih oseb za povračilo škode, ki izvirajo iz uporabe zavarovanega motornega vozila.
Zavarovalnica krije:
—	stroške odvetnika po odvetniški tarifi, veljavni v kraju, kjer ima odvetnik ali njegov substitut svoj sedež,
—	stroške sodnega oz. upravnega postopka, ki jih mora plačati zavarovanec, in sicer sodne oziroma upravne takse ter stroške izvedencev, prevajalcev in prič,
—	v pravdnem postopku za plačilo odškodnine tudi stroške nasprotne stranke, če jih mora plačati zavarovanec. Pod istimi pogoji krije zavarovalnica tudi stroške nasprotnega udeleženca v kazenskem oz. v upravnokazenskem postopku, če ta nastopa kot subsidiarni tožilec oz. kot predlagatelj zahteve.
Zgornja meja obveznosti zavarovalnice je zavarovalna vsota, navedena na polici, ki trenutno znaša 1,000,000,00 SIT po škodnem dogodku ne glede na število zavarovalnih primerov za ves čas trajanja zavarovanja.
Glede pomembnosti te nove zavarovalne vrste naj poudarimo tudi to, daje v tujini s pravno zaščito zavarovanih preko 90% vseh zavarovancev.
Vse nadaljnje informacije vam bo lahko na vašo željo podala strokovna služba na sedežu poslovne enote na Zagrebški 2.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV D.D. -ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
KER
(D
0)
E
O
>
o
z
(C
o
c
(D
d
c
>
o
cn
o
CL
□
ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. 1280 TRI NAKLADALKE hribskega sena prodam. Jože Podržaj, Križ 6 (nad Veh Sevnico), Trebnje. ® (061)445-888.
1281
TRAKTOR ZETOR 5011, dve toni koruze, manjši čebelnjak, tračno žago (možen priključek na traktor) prodam. Jurka vas 37, Straža.	1288
TRAKTOR URSUS C 335,2000 ur, prodam. Udovč, Črmošnjice 55, Stopiče.
1305
TRAKTOR ZETOR 5211 z originalno kabino in obračalnik za seno SIP 220 ugodno prodam. Žabja vas 6, Novo mesto.	1316
TRAČNE GRABLJE SIP Šempeter, tip 220, prodam. ® 42-925.	1325
KROŽNE BRANE, kompenzacijsko pridobljene, nove, izdelave Olt Osijek, z 20 narezanimi diski prodam. ® (068)41-116.	1345
TRAKTOR UNIVERZAL 550 U s kabino, 500 delovnih ur, prodam. Mirko Medle, Potov Vrh 16.	1346
TRAKTOR UNIVERZAL 340, motor Tori, rešetke za svinjske, hleve, dolge 180 cm, prodam. Kastelic, Žabja vas 39, Novo mesto.	1355
DOBRO OHRANJENO kosilnico BCS prodam. ® (068)85-469.	1362
PAJEK 450 ugodno prodam. ® 78-036.	1365
motorna vozila
GOLF BENCINAR, letnik 1988, registriran do novembra, prodam ali menjam za manjši avto. “ar (068)57-632.
1286
KARAMBOLIRANO VOZILO ODKUPIM! Lahko tudi totalka. Takojšnje plačilo! * (061 )218-941.	1291
CLIO, letnik 2/91, prevoženih 18.000 km, prva lastnica, prodam. ® 27-297.
1306
GOLF JX D, letnik 10/86, prodam ali 'zamenjam. ® (068)27-142.	1312
PRODAM JUGO 45, let. 12/90. ® 28-164 — popoldne.
ŠKODO FAVORIT 135 L, registrirano do 3/94, prodam. ® 85-873.
1315
OPEL ASCONO 1.6 B, letnik 1979, prodam. ® 78-404.	1317
DOBRO OHRANJENO Lado 1200 S z radiom in snežnimi verigami prodam. ® 25-652, od 15. 30 dalje. 1319 LADO 1300, letnik 1985, registrirano do 3/94, prodam. ® 26-707.	1326
R 4, letnik 1989, prodam, ® 87-734.
1329
JUGO 34 A, letnik 1986, prodam. ® 85-729.	1331
GOLF JX D, letnik 1987, prodam. Cena 11.500 DEM. ® 23-373, popoldan.	1347
YUGO 45, letnik 12/90. ® 28-164 popoldan.
GOLF JX D, letnik 87/88, prevoženih 83.000 km, temno rdeč, prodam. ® (068)45-045.	1348
Z 101, letnik 12/89, registrirano do 12/93, ugodno prodam. Informacije na ® 27-305.	1349
ZASTAVO 750, letnik 1983, prodam. Bele, Smolenja vas 30, Novo mesto.
GOLF JXD, letnik 1987, črne barve (dodatna oprema), prodam. * 21-570 (Ljubi).
FORD SIESTA 20 i CL, letnik 1991, prodam. ® 73-318.	1354
Z 101, letnik 1989 in Z 750, letnik 1983, prodam. ® 27-434.	1356
DOBRO OHRANJENO Z 750, letnik 1984, prodam. ® (068)43-867, po 10. uri.	1361
GOLF D BISTRO, 5 brzin, letnik 1988, prodam. ® 73-726.	1368
R 4 GTL, letnik 1984, odlično ohranjeno, prodam. ® 73-024.	1370
PRODAM GOLF GTD, letnik 1986, in rovokopač SKIP, letnik 1977. ® 24-226.
obvestila
NESNICE, mlade jarkice pasme hisex, rjave, stare 4 mesece, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po zelo ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije (kličite od 17. do 22. ure) vsak dan: Jože Zupančič, Otovec 12, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostilna Jože Cetin, Mostec 46, Dobova, ® (0608)67-578, Zdenka Janežič, Slepšek 9, Mokronog, ® (068)49-567, Martina Zelič, Loka 9 pri Zidanem Mostu, ® (0601)84-124. 385
DOLENJSKI LIST
USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o.
UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dornlž, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge) in Pavel Perc.
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 85 tolarjev; naročnina za Z. trimesečje 1.050 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 2.100 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti.
OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 3.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.700 tolarjev. Mali oglas do deset besed 950 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 95 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731-128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d., Novo mesto).
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, namčniška služba in fotolaboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898.
Nenaročenih rokopisov in iotogralij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst.
Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
RAČUNALNIŠKI INŽENIRING
—	linančno-inlormativni sistem
—	materialno poslovanje
—	veliko drugih računovodskih programov
ter
ie in servi-e opreme
prodaja, inštalacije siranje računalniški
in
prodaja programskih pake-tov svetovnih proizvajalcev
(Podrobne informacije na telefon: (063) 27-217 fax: (063) 28-511 (Zlatko Griiber)
Najkvalitetnejši satelitski sistemi
•	različne velikosti anten
(od 80 offset cm)
• različni delilci
•	ugodna cena (4 obroki)
•	garancija 24 mesecev
Hirschmann, Maspro,EchoStar
Elektronika servis ® 068/23-309
HORTING NOVO MESTO svetuje, oskrbuje in vzdržuje vrtove in zelenice. ® 24-433.	1150
POZOR!
Za vse, ki bi želeli delati, enkratna priložnost. Zaslužek v devizah.
Inf. LIBRA d.o.o., p.p. 39, 62310 Slovenska Bistrica
ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah.®(068)44-662.
1214
VALILNICA HUMEK
Sprejemamo naročila za enodnevne piščance, bele, težke, rjave in grahaste nesnice.
Inf. po tel. (068) 24-496 ali na naslov: Valilnica HUMEK, Irča vas 18, Novo mesto.
BELE, težke kokoši in rjave nesnice prodajamo na farmi na Gor. Lazah. Humek, ® 24-496.

PRODAJAM VSAK DAN bele in rjave jarčke, stare 8 tednov, za nadalnjo rejo. Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice, 8 73-058.	1318
Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979.
SAT ANTENE, visoka kakovost, zanesljiv sprejem! Garancija, servis. Nimate toliko denarja, da bi kupovali poceni. Antene Marko Gerden, d.o.o., ® 44-129, zjutraj in zvečer.	1371
PMC TRGOVINE Nedanovski Robert
PMC TRGOVINA Škocjan 47
(nasproti mesarstva Bobič)
UGODNO TA HIP;
barve, laki (jupol 30 kg 2277 SIT) semena, sadike (trsne sadike 110 SIT) akcijska prodaja žvepleno apnene brozge za spomladansko škropljenje 1 160 SIT
olja, maziva, potrošni material (olje za traktor 1012310 SIT) cvetličarski oddelek (korita za rože 50 cm 317 SIT) škropiva, gnojila (modra galica 194 SIT) satelitska antena PACE .avto alarmi od 90 DEM naprej IN ŠE MNOGO DRUGEGA Manjše artikle pošljemo po pošti (po povzetju); naročila sprejemamo na tel.: 41 -199.
Delovni čas trgovine je: 7.-17. ure. --------SE PRIPOROČAMO! -----------
PMC TRGOVINE Nedanovski Robert
Trg gorjanskega b. 2 68310 Šentjernej tel. (068) 41-199
-	trgovina na debelo
-	prodaja manjših artiklov po povzetju
-	domača lekarna (vse vrste domačih zdravil)
-	zaščitna sredstva (škropljenje, zatiranje škodljivcev-voluharjev, krtov, bramorjev,....)
-	akcijska prodaja žvepleno apnene brozge za spomladansko škropljenje 1 I 60 SIT
Satelitske antene PACE z montažo. Ugodne cene, Tehnik d.o.o., Ljubljana. Naročila po tel. (061) 554-794, 194-203.
MINITOUR d.o.o.
Miran Štukelj
Ulica Ivana Roba 30,Novo mesto tel.: (068) 23-917, 25-506
Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v Brno (Češka).
Odhod vsak teden.
PMC TRGOVINE Nedanovski Robert
PMC TRGOVINA V. Brusnice 13 (1. nadst. center stara šola)
UGODNO TA HIP;
ban/e, laki (tesarol 597 SIT)
semena, sadike (pesa brigadir 0,25 kg 225
SIT)
akcijska prodaja žvepleno apnene brozge za spomladansko škropljenje 1 I 60 SIT
olja, maziva, potrošni material (olje za traktor 1012310 SIT) cvetličarski oddelek: rože vseh vrst, korita 30 cm 214 SIT škropiva, gnojila (modra galica 194 SIT) domača zdravila domačih in tujih proizvajalcev
satelitska oprema PACE avto alarmi od 90 DEM naprej
IN ŠE MNOGO DRUGEGA
Manjše artikle pošljemo po pošti
(po povzetju); naročila sprejemamo na tel.;
41-199.
Delovni čas trgovine: 7.-18. ure.
SE PRIPOROČAMO!
PEUGEOT
SPCTERZIN
SERVISNO PRODAINI CENTER
tel./fax. (068) 44-533 Obrtna cona, 68210 Trebnje
•	prodaja vseh modelov, tudi novega 306
•	pooblaščeni servis in prodaja rez. delov
Možen nakuo vozil na kredit ali leasing.
Del. čas: od 7. do 20. ure
AGRO d.o.o.
Prodajalna SEJALEC
Cesta k. Staneta 3,
Novo mesto
nudimo vam:
—	veliko izbiro vrtnih semen — domačih in uvoženih iz Italije
—	biokoledar — setveni
—	čebulnice spomladanskih rož, vrtnice
—	semensko koruzo — pakirano tudi po 1 kg
—	krmno peso, korenje, trave, detelje
—	vsa zaščitna sredstva za varstvo rastlin
—	komplet vrtno orodje GARDENA
—	motorne žage STIHL, ALPINA
—	motorne škropilnice STIHL SUPRA
—	škropilne palice od 40—300 cm
—	biopost, biogreno, agrovit
—	napravo za uničevanje voluharja
—	akcijska prodaja cvetličnih lončkov. korit in balkonskih košar
—	vrtne kosilnice
Pričakujemo vas od 8. do 19. ure,
ob sobotah od 7. do 13. ure.
Tel.: (068)24-132
ZELO UGODNO! Kompresorji od 25 do 500 litrov z atestom po konkurenčnih cenah.
KOP LONGAR, tel. (068) 84-647.
VURENA. šola tujih jezikov
® 23-434
Zunanjetrgovinsko podjetje išče
predstavnike iz Dolenjske in Posavja za stike z našimi poslovnimi partnerji. Ponujamo vam stimulativno plačilo, možnost redne zaposlitve in izo braževanja. Zaželjen lasten prevoz.
Pisne ponudbe pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: SIMTECH d.o.o., Rožna dolina c. V/23, 61000 LJUBLJANA.
HKKRCHER
Trgovina — servis Na gmajno 5, Šentjernej tel. (068) 42-130
Prodaja strojev za pranje kmetijske, gradbene ter ostale mehanizacije.
Prodaja sesalcev za suho globinsko ter mokro sesanje.

Ljubljanska 27, NOVO MESTO (Javna skladišča)
—	prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford
—	gotovinski odkupi rabljenih vozil
—	posredniška prodaja po vaši ceni
—	staro za novo, staro za staro
Ponudba meseca:
R 5 campus 1,4 kat. 15.500 DEM
Rclio J, 17.900 DEM GOLF 1,6 CL 5 vrat 27.000 DEM RENAULT 19 23.000 DEM VW POLO od 18.700 DEM VW GOLF III. GL, od 25.600 DEM
FIAT UNO 45 IE, kat. od 14.200 DEM
FIAT TIPO 1,4 S, kat. od 19.200 DEM
Vozila so na zalogi, cene so do registracije!
Tel. (068) 26-010.
TELSAT, D.O.O., CPB 13, Brestanica. UGODNO! Na zalogi več sistemov stereo satelitskih anten. ® (0608)70-465, od 9. do 16. ure.	916
ZAHVALA
Vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od našega dragega
MILANA
BADOVINCA - ZAJCA
gostilničarja v pokoju z Vel. Cerovca 1
nam izrazili sožalje, mu poklonili veliko prelepega cvetja, iskrena hvala. Hvala pevcem za občuteno zapete pesmi, gospodu župniku za lep obred, govorniku gospodu Mumu za ganljive besede slovesa. Posebno zahvalo izrekamo nevrološkemu oddelku bolnice Novo mesto za dolgo zdravljenje, Rehabilitacijskemu centru Soča iz Ljubljane za pomoč pri zdravljenju, patronažni sestri ZD Novo mesto za obiske na domu, dr. Kvasiču za plemenito pomoč in lepe besede v težkih dnevih pokojnikovega življenja in internemu oddelku bolnišnice Novo mesto. Iskrena hvala vsem, ki ste našega dragega moža in tato obiskovali v času njegove dolge in težke bolezni, mu vlivali voljo in pogum, mu krajšali trenutke in mu tako lajšali bolečino. Iz srca hvala!
Vsi njegovi
preklici
ZARADI PREVARE NASLEDSTVA se odrekam svoje sestre KRISTINE BELE - POČRVINA iz Gor. Straže in njene hčerke MARJANCE LEPSINA iz Brežic.	1301
JOŽE KREVS, Hiška vas 6, Mirna Peč, prepovedujem vsakršno hojo in pašo kokoši po mojem vrtu, gnojišču in njivah. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.	1321
KARL VIDMAR, Stari Log 20, že drugič prepovedujem Jožetu Pečjaku iz Stavče vasi pašo kokoši in vožnjo po mojem vrtu.	1322
G. TURKU in ostalim prepovedujemo vožnjo po parcelah ob cerkvi v Srednji vasi: parcela 195 - cerkvena last, parcele 2307,2317,2318 privat -Trdan in Tanko, ter parcele 2322,2323,2324, privat - Črne. Proti kršiteljem bomo sodno ukrepali.
1351
posest
NJIVO, 40 a, na Gorici, Leskovec/ Krško, prodam. Plačilo v obrokih. ® (061)554-068.	1284
IZREDNO UGODNO prodamo hišo nad Kostanjevico z 10 a zemljišča ali menjamo za nepremičnine ali premičnine. ® (061)559-923.	1287
LERAN d.o.o
Novo mesto, Lebanova 24
POSREDUJEMO
pri nakupu in prodaji nepremičnin, ocenjujemo, svetujemo
Prodamo: hiše, stanovanja, pekarijo, trgovski lokal, parcele, stavbna in kmetijska zemljišča na Dolenjskem
Zamenjamo: manjša stanovanja za večja, hiše za stanovanja
Tel.: (068) 22-282 od 8. do 19. ure
PARCELO v Vinjem Vrhu, cca 16 a, elektrika na parceli prodam ali menjam za Škodo, staro do 3 leta. ® 76-575.
1296
MANJŠO KMETIJO, lahko opuščeno, kupim. Prednost kmetije s potokom ali Studencem. ® (068)24-780, od 8. do 14. ure.	1298
HIŠO z delavnico na parceli 1.780 m2,6 km od Brežic, prodam. ® (063)32-321, in. 93, do 14., Markovič. 1302 HIŠO v Črnomlju prodam - menjam za hišo ali stanovanje v Novem mestu. ® 27-297.	1308
PARCELO za sadovnjak ali vinograd, 40 a, v okolici Rake, in staro prešo s kamnom ugodno prodam. ® 21-747. 1311 HIŠO v Florjanski v Sevnici (končna faza izgradnje) prodam. ® (0608)22-150 interna 494, dopoldan.	1313
15 A VINOGRADA z nekaj travnika
na Vrhku pri Krmelju, na lepi sončni legi, voda, elektrika na parceli, cesta ob parceli, prodam. Marija Tratar, Vrhek 20, Tržišče, ® (068)26-955.	1327
NA BREGAH pri Krškem ugodno prodam dve njivi. ® (0601)81 -749.
1330
PARCELO v Sromljah pri Brežicah prodam. ® (0608)33-586.	1333
1800 m2 zemlje v mirnem, lepo dostopnem kraju na Brezovi Rebri, primernem za oddih in vrtiček, prodam po 2.5 DEM/m2. ® (068)41-116.	1344
PARCELO (760 m2) v bližini Šmarjeških Toplic prodam. ® 73-219. 1360 V ČRNOMLJU prodam parcelo na lepi lokacij i. Parcela meri 512 m2, i ma vodovod, telefon in elektriko. Informacije na ® (068)51-480,52-458.	1366
NOVO HIŠO v Novem mestu prodam. V račun vzamem stanovanje. ® (068)23-915.	1369
prodam
METRSKA DRVA, bukova in brezova, prodam. ® (068)60-097, po 20. uri.	1282
DVOTRAČNO TRAČNO BRU-SILKO z ventilacijo ter nov lesnoobdelo-valni SCM, 6 operacij, prodam. Mojstro-vič, Dobrava 44, ® 41 -155.	1283
RABLJENO 3- KW termoakumulacijsko peč in rabljen ladijski les različnih dolžin prodam. ® 25-901.	1285
KORUZO, oves, jedilni krompir in krompir za seme, sorte sante, romana in dezire, prodam. ® (068)44-433, zvečer.
1290
SENO prodam. Derganc, Loke, ® 84-771.	1295
RODOVNIŠKEGA PSA, velikega črnega šnavcerja, starega dve leti in pol, in pasjo uto prodam. Cena po dogovru na kraju samem. Ivan Glogovšek, Krško, ® (0608)31-433.	1307
BRUSILNI STROJ MAVEG za brušenje letev ali ladijskega poda prodam. Širina traku je 180 mm m ima hitrost podajanja od 2.5 m/min do 25 m/min. ® (068)85-404.	1314
KRAVO za zakol, lahko tudi polovico, prodam. ® 26-484.	1320
KROMPIR za seme (dezire in kondor) prodam. ® (064)632-861, zvečer.
1324
SEMENSKI KROMPIR dezire, sante in saski prodam. ® (064)310-096.
1328
SENO in otavo prodam. Jože Kobe, Dule 11, Straža, ® 85-320.	1332
LEPO OHRANJEN raztegljiv kavč in dva fotelja prodam ali zamenjam za drva. ® (068)23-343, zvečer. 1335 NOVO PRIKOLICO za prevoz živine prodam. ® (068)76-294..	1338
UGODNO PRODAM vino metliška črnina. ® (068)59-054.	"	1342
40 M2 italijanskega marmorja in rabljene barske stole in mize prodam. ® (068)25-901 dopoldne in 22-748, popoldne.	1350
SREBRNE PUDLJE, mladičke, prodam. Drago Durič, Šmarješke Toplice 148, ® 73-654.	1352
KRAVO s teletom prodam. ® 45-517.	1357
PRAŠIČE, težke 60 kg, prodam. ® 85-121.	1363
TRAČNO ŽAGO za hlode 1100, voz, vse električno, 4 električna vpenjala, dva obračalnika, pomik voza hidravličen, šti-ristranka, širine 360 x 180 debeline, dva rezkarja ob strani, regulacijsko, za morale - trame ali ladijski pod - zidne obloge, kombinirko 300,6 operacij, litoželezno, z dolgim vozičkom, mizarsko tračno bru-silko 2.5 m in 1 kom 3 metre, vse električno, podajalne naprave s tremi kolesi, prenosne žage z dvema nagiboma, ugodno prodam. ® (067)51-304, 51-655.
1364
razno
PROTIVLOMNA IN PROTIPOŽARNA električna zaščita objektov. V ARING, Košenice 173, Novo mesto, ® (068)22-603.	1303
JAMARSKI KLUB NOVO MESTO razpisuje javno licitacijo za prodajo kombija IMV - motor letnik 1969, karoserija letnik 1974. Licitacija bo 3.aprila v Gabrju pri spomeniku.	1310
PARTNERJE za prodajo elektrotehničnih izdelkov na področju Ljubljane in Gorenjske, s sedežem v Ljubljani, in na področju Dolenjske, s sedežem v Novem mestu, iščemo. Nudimo kompleten program firm Lappcable, Contact, HTF in program orodja Izumi. Zaželjeno je, da imate lasten prodajni prostor z že vpeljano dejavnostjo elektro smeri. Ponudbe pošljite na naslov: Protehna, d.o.o, Koroška 118, Maribor, ® (062)222-067.	1334
INŠTRUIRAM matematiko, fiziko in gradbene strokovne predmete. ® 068 /24-034 (Robi)
INŠTRUIRAM matematiko za osnovne in srednje šole ter gradbeno mehaniko — statiko. ® 068/24-573 (Matjaž) DROBNO PECIVO, rolade, kolače,
potice, za poroko, birmo in ostala praznovanja pečemo. ® (068)78-272.	1336
LASTNICA MALEGA POSESTVA iz vasi Iglenik pod Goijanci želi izročiti svoje premoženje osebi, ki bi bila pripravljena živeti pri njih in skrbeti za vsestransko nego in pomoč. ® 26-397, od 13. do 14. ure.	1373
službo dobi
NATAKARICO ali mlado dekle za delo v strežbi zaposlimo takoj. ® (064) 47-830.	1048
SPOŠTOVANI! Želite kreativno delo, delo, katerega opravljate samostojno in s tem vplivate na svoj zaslužek? Nudimo vam takšno delo, zato se oglasite na ® (062)305-539, vsak delavnik od 7. do 15. ure!	1266
STE KOMUNIKATIVNI, ambiciozni, imate organizacijske sjjosobnosti, ste stari od 28 do 38 let? Smo agencija za posredovanje zavarovanj. Odpiramo ekspozituro v Novem mestu. Pokličite od 8. do 13. ure na ® (061 )372-934!	1297
STE BREZ ZAPOSLITVE oziroma imate dovolj prostega časa? Priključite se prijetni skupini potnikov! Potrebujete lasten prevoz. Za delovne in uspešne možna redna zaposlitev. Kličite po 15. uri na ® 23-977.	1299
TRGOVINA v Beli krajini honorarno zaposli trgovko. ® 50-123.	1304
TAKOJ ZAPOSLIM mlado natakarico za delo v strežbi. ® (068)42-117.
1309
HONORARNO DELO na terenu (akviziterslvo na območju Dolenjske) nudimo. ® (068)76-424.	1323
AKVIZITERJE za prodajo na terenu iščemo. Dober zaslužek! ® (0608)75-208.	1343
30 % PROVIZIJE, tedensko plačilo za prodajo tekstila na terenu! W (068)23-534.	1353
ZAHVALA
Mama, utihnil tvoj je mili glas, obstalo zlato je srce.
Le sledi ostale so povsod, od dela tvojih pridnih rok.
V 63. letu starosti nas je zapustila nadvse ljubljena mama, teta, botra in babica
MARIJA
RAJK, roj. Medle
iz Gabrja 1 pri Brusnicah
Ob boleči izgubi drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in sv. maše in pokojno pospremili v tako velikem številu na njeni mnogo prezgodnji zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni najbližjim sosedom, Martinu Luzarju za ganljiv govor, družini Rukše, župniku za lepo opravljen obred, kolektivu OS Grm ter pevcem iz Šmihela in Gabrja za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
HONORARNO ALI REDNO zaposlim dva do tri sobopleskarje, lahko tudi za priučitev. Rus, Meniška vas 32, ® 65-496.	1358
POTNIKE za prodajo tekstila na terenu potrebujemo. Provizija 30 %. ‘S 25-113, interna 11, vsak delavnik od 8. do 12. ure.	1359
DEKLETA za delo za šankom na letnem vrtu iščemo. ® (068)22-366.
1367
stanovanja
V BREŽICAH prodam komfortno dveinpolsobno stanovanje, 67.70 m2, staro dve leti. Informacije na ® (065)69-115, od 9. do 12. ure.	1289
PRODAM 2 sobno stanovanje, 52 m2, centralna kurjava, balkon, na Mirni pri Trebnjem. ® (068) 23-065.
V	STRAŽI prodam ali oddam dveinpolsobno stanovanje, 67 m2, opremljeno ali neopremljeno, vseljivo julija 1993. Tomič, Pod vinogradi 5, ® (068)85-491.
1294
DVOSOBNO STANOVANJE na Drski prodam ali zamenjam za enosobno ali garsonjero. ® 23-898.	1337
DVOSOBNO STANOVANJE v Straži prodam ali dam v najem, o 86-111.	1339
V	NOVEM MESTU, na Cesti herojev 22, prodam garsonjero. ® (068)28-008.
1340
DVOSOBNO STANOVANJE blizu Dolenjskih Toplic ugodno menjam za garsonjero v Novem mestu, Ljubljani ali bližnji okolici. ® (068)87-644.	1341
ženitne ponudbe
SEM STAREJŠI UPOKOJENEC,
železničar z malo posestva na deželi. Že-
lim spoznati žensko za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: »V DVOJE JE LEPŠE«.
1300
Vse za poroko in velikonočne praznike: orehove in rozinove potice z domačo smetano, drobno pecivo, biskvite, rolade, krofe lahko naročite po tel. (068) 73-083.
Poslovni prostor v centru Novega mesta (45 m2), potreben ureditve, oddam v najem. Tel. (068) 23-619.
Iščemo potnike za prodajo na terenu. Odličen zaslužek. Tel. (068) 22-815,
SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR
•	za vsa osebna vozila
•	na zalogi ves zavorni material
•	ugodne cene
•	popravilo istega dne
Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo!
OMETI BAUMIT že tri leta uspešno po vsej Sloveniji. Delo, dostava materiala in odri so v ceni m2. Informacije STYRIAN d.o.o.,LENART, tel. (062) 724-123,fax (062) 724-707 od 8.—15. ure.
ZAHVALA
Pomlad na vrl bo tvoj prišla in čakala, da prideš ti Sedla bo na rožna tla in jokala, ker tebe ni.
(Narodna)
Ob prerani in boleči izgubi našega ljubljenega sina in brata
RUDOLFA MADRONIČA mi.
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih dneh slovesa sočustvovali z nami, nam pomagali ter ustno ali pisno izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnega v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo TO_Bršljin, podjetjema Kremen in Krka, tovarna zdravil ter g. proštu Lapu za opravljen obred.
Vsi, ki ga imamo radi Novo mesto, 29.marca 1993
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
IVAN BAN
Pod Trško goro 10, Novo mesto
Iskano se zah valj ujemo g. župniku za poslovilni obred, ge. Dragici Rome za lepe poslovilne besede, sorodnikom, sosedom, vaščanom iz Dol. Maharovca, pevcem za lepo petje, sodelavcem, vsem prijateljem in znancem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Vsem še enkrat iskrena hvala!
V SPOMIN
Če bi ljubezen govorila, le solza mrtve bi obudila, dragi Tone, ne krila tebe bi gomila.
Dom svoj ljubil si,
dobroto tvojo prejemali smo vsi.
26. marca sta minili dve žalostni leti, polni bolečine in samote, odkar nam je kruta usoda iztrgala našega ljubega moža, očeta, starega očeta, tasta in svaka
ANTONA
BRODARIČA
Rosalnice 65, Metlika
Iskrena hvala vsem, ki mu prižigate sveče na mnogo prerani grob in ga krasite s cvetjem.
ZAHVALA
V 82. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, sestra in teta
MARIJA LAKNER
rojena Krže
iz Mahovnika 50, Kočevje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom Mahovnika in Livolda, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojno spremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi DSO Kočevje, KS Livold, podjetju Trikon, Kovinar in Lik Kočevje, g. Novaku in pevcem ter g. Mušiču za poslovilne besede.
Vsi njegovi
ZAHVALA
V 86. letu starosti je ugasnilo plemenito srce našega moža, očeta, dedka, pradedka in tasta
ANTONA
PERPARJA
iz Železnega 6 pri Dobrniču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, prijateljem ter znancem, ki so sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prisrčna hvala dr. Kranjcu iz Trebnjega za dolgoletno zdravljenje, zdravnikom in sestram pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke in Jožetu Jeriču za poslovilne besede.
Žalujoči: vsi njegovi
Tvoji najdražji
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je nepričakovano zapu-, stil naš dragi mož, očka, stari ata, brat in stric
JOŽE
BANOVEC
iz Doblič 41
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu Dobliče, učiteljem OS Loka in nekdanjim sodelavkam, sodelavcem Zavoda za zdravstveno varstvo Novo mesto in podjetju Grand, d.o.o., iz Crnomlja.Hvala tudi govorniku Tinetu Vrtinu za poslovilne besede, pevskemu zboru Dobliče in gospiodu kaplanu za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, sin Aleš, hčerka Alenka z družino, sin Andrej z družino, sestra Anka z družino in ostalo sorodstvo
Vsi njeni
ZAHVALA
V 38. letu nas je nepričakovano zapustil
LJUBO
PUŽINA
Ob boleči izgubi našega sina se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, sodelavcem, kolektivoma Krka Novoterm in Novoteks konfekcija, GD Uršna sela in Dobindol za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Enako se zahvaljujemo pevcem, godbi m govornikom za ganljive besede pred domačo hišo in ob odprtem grobu. Najlepša hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
✓
Vsi njegovi
portret tega tedna
Stane Lozar
Že ko se je pred dobrima dvema desetletjema včlanil v črnomaljsko ribiško družino, je Stane Lozar dobro vedel, da njegovo največje ribiško zado-. voljstvo zagotovo ne bo metanje trnka v vodo, pač pa čiste brežine in struge rek ter potokov. Že na začetku se je odločil, da bo pri tem neizprosen in brezkompromisen, zato pa se je nemalokrat zgodilo, da so ga spremljali čudni, celo grdi pogledi drugih ribičev. Tistih, ki so sicer oadelali nekaj prostovoljnih delovnih ur na leto, kolikor je bila pač njihova obveza, sicer pa jih je bolj kot ekologija zanimalo tekmovalno ribištvo.
Slikopleskarsld mojster Lozar je torej s svojim vstopom med ribiče precej razburkal črnomaljske vode tako v prenesenem pomenu kot tudi sicer. Nikakor ni mogel razumeti, da je na čistilne akcije od 300 prišlo le 10 ribičev. Res se je morda marsikomu zdelo neumno, da bi moral biti komunalni delavec ter čistiti nesnago za nemameži, ki so se je najlaže in najzanesljivejše znebili, če so jo zvrnil v potok ali reko. Toda ko niso mogli dvigniti ribiških dovolilnic, jih je prišlo na akcijo 120. “Če so vode ribičem dane v upravljanje, potem so tudi njihovo zrcalo, ” si je mislil Stane. “Ni lepo, še manj pravično, da ribiške družine kaznujejo svoje člane, če ne opravijo prostovoljnega dela. A če je ekološka zavest krajanov prešibka, da hi lahko dojeti, kakšno škodo delajo z mače-
hovskim odnosom do vodotokov, moram nekje pač začeti z vzgojo. ” Ribiči so mu biti najbližji in prav zato, ker so imeli veliko opraviti z rekami z življenjem v njih in ob njih, so se mu zdeti najprimernejši za zgled ostalim krajanom.
Lozar je prepričan, da je trud njegovega ekološkega osveščanja očiten predvsem v zadnjih šestih letih, odkar vodi komisijo za
Zlati oltar obnovljen
Baročni oltar iz Straže v Cankarjevem domu
LJUBLJANA - Zlati baročni glavni oltar podružnične cerkve sv. Tomaža v Straži pri Novem mestu iz. leta 1721 je doživel temeljito obnovo in je ponovno zasijal v vsej svoji lepoti. Mojstrovino dolenjskega baroka so obnovili strokovnjaki restavratorskega podjetja Ulrih & Co. po naročilu novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Te dni so oltar prepeljali v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer je na ogled od 31. marca do jutrišnjega dne.
Zlati oltar iz Straže je značilen predstavnik dolenjskega baroka, ki so mu prav številni leseni oltarji, oprti na izročilo 17. stol., vtisnili svojevrsten pečat. Umetnostni zgodovinarji jih označujejo kot okvirne oltarje, saj so oblikovani kot okvir, spleten iz akantovega listaj in trakov, ki v najrazličnejših oblikah obkrožajo oltarno nišo, v katero so postavili kip ali sliko. Les oltarja je bil v zelo slabem stanju, prvotna pozlata pa je bila naknadno laično prebarvana. Zato so morali glavni okvir med obnovo razstaviti na 246 kosov in jih nato ponovno zlepiti z uztreznimi lepili in dodatnimi ojačitvami. Večje manjkajoče dele so izrezbarili, manjše poškodbe pa domodclirali. Tako popravljen les so zaščitili pred zajedala' in ga globinsko utrdili, nato pa oltar pozlatili po klasičnih večstoletnih postopkih, da je dobil prvotni videz. Dela je vodil akad. kipar, rcstavrator-spccialist Ljubomir Zidar.
MiM
PLANINSKI DOM BODO OBNOVILI
Planinsko društvo Črnomelj že dalj časa prodaja gostinski objekt v Črmoš-njicah. Zanj ni nobenega pravega kupca. Čim jim ga bo uspelo prodati, nameravajo denar vložiti v izboljšavo planinskega doma na Mirni gori, ki je nujno potreben obnove. Preurediti je potrebno sanitarije, skladišča in postaviti centralno kurjavo, da bi dom privabil še več planincev in turistov. Od novembra lani, ko je bila odprta nova cesta, sc je število obiskovalcev zelo povečalo.
Društvo namerava v dolinici v bližini doma urediti tudi teniško igrišče, kot je zagotovil podpredsednik društva Drago Ladešič.
»Halo, tukaj je bralec Dolenjca!«
Ogorčen kmet Jaki iz Šentruperta — »Potočani nismo posiljevalci« — Pri senoviških pokojnikih delajo razlike — Kaj je v pločevinasti škatli sredi Cegelnice
V četrtek zvečer je dežurni telefon v našem uredništvu pel kot za stavo. Morda je k temu prispevalo tudi deževno vreme. Sprejeli smo kar 17 klicev in nekaj od teh bomo tudi obelodanili.
Prvi je zazvonil kmet Alfonz Jaki iz Šentruperta. Ogorčenje ošteval sedanjo slovensko vlado, ki ne bo pokopala le kmeta, temveč tudi delavca, in bo mnoge družine pahnila na rob preživetja. Ne veijamem, da bi bili poslanci lahko bolj delavni in učinkoviti, edino, kar so si uspeli urediti, so njihove plače. Dr. Davorin Kračun mora iti, za njim pa še kdo«, sc je jezil.
Bralka iz Potočne vasi je poklicala v imenu ogorčenih prebivalcev te vasi, v katero spada tudi romsko naselje Žab-jak. Pravi, da ni pošteno, ko se za kazniva dejanja, kraje in podobno v Dolenjskem listu piše, da jih je povzročil občan iz Potočne vasi. Tudi v zadnjem poročilu o poskusu posilstva je čutiti, daje 17-letni V. K. naš »civil«, v resnici pa gre za
HALO - ALO PIZZA!
S (068) 24-415 ZARADI VAS
r	>
Halo,.tukaj DOLENJSKI UST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati jato pa je lažje telefonirati Če vas kaj žuli če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili ati pa le ojxrzoriIi na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ati kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil.
vsakdanji bojni ples v romskem naselju.
Jože s Senovega seje lotil senovške mrliške vežice. Trenutno jo obnavljajo, pokojniki pa na pogreb čakajo na treh krajih: borci in nekdanji komunisti imajo ure poslavljanja v domu XIV. divizije, verniki lahko ležijo v cerkvi, nekateri pa po stari navadi na pogreb počakajo kar doma. Jožeta ta razlika moti, moti pa ga tudi ime, ki ga nosi dom.
Dušan iz Litije je po rodu Belokranjec in se redno vrača v domače kraje. Moti ga, da v Črnomlju nikjer ni videti avtobusnega voznega reda. Kam se je ob določeni uri mogoče odpeljati z avtobusne postaje, bi moralo pisati vsaj na železniški postaji. Takšno malomarnost povzroča jezo pri ljudeh in izgube za avtobusne prevoznike. Zanima ga tudi, ali misli PTT na novi cesti proti Adlešičcm v večjih naseljih postaviti telefonske govorilnice. In ko bodo gradili in posodabljali belokranjske ceste, naj razmišljajo tudi o tem, da bodo uredili nekatere studence ob cesti.
Bralec P. S. iz Cegelnice pri Novem mestu nas je opozoril na pločevinasto škatlo, ki visi pri njihovi avtobusni postaji. Velika je 70x100 centimetrov in globoka 30 centimetrov, kaj je notri, ne ve nihče. Najbolj radovedni ugibajo, če je znotraj morda pribor za gašenje, saj podobne škatle vise tudi po nekaterih drugih dolenjskih vaseh. Prav bi bilo, da bi nas krajane s tem seznanili in nam pokazali, kako se stvar uporablja, kje je ključ in podobno. Ko bo požar, bo že prepozno.
Sonja iz Novega mesta že nekaj časa opazuje stanje v novem križišču pri Ljubljanski banki v Novem mestu. Med Zavarovalnico Tilio in poslopjem banke je mogoče zapeljati v križišče le iz smeri od športne dvorane, v obratni smeri pa je polno zaparkiranih vozil. Sonja sc sprašuje, kdo bo naredil red in prepovedal parkiranje v križišču.
Antdn Stojič iz Metlike meni, da ni prav, da v Beli krajini na črno zaposlujejo prebivalce iz. Hrvaške, mladi Metličani, ki so pravkar prišli iz vojske, pa se naokoli potikajo brez. posla.
Oster je bil tudi Dominik iz Koprivnice, kije bil 29 let zaposlen v Vidmu,
sedaj je tudi njega doletelo čakanje in ne ve, pri čem je. Zanima ga, če mu mi lahko pomagamo odgovoriti, koliko časa bo gospod Norman še prejemal tisoče mark za izgube, ki jih je prigospodaril Vidmu. »Če on za to ni kriv, naj odgovorni povedo, koga lahko primemo in kaznujemo, saj delavci nismo zapravili tovarne!«
Za našo rubrikoje poslala pismo tudi P. K. iz Straže (naslov v uredništvu) in zapisala, da smo preveč lepo zapisali o delu dr. Katice K vasic. Prizadeta je navedla primer, ki to zdravnico kaže tudi v drugačni luči.
Če bi ta četrtek delili nagrade za najbolj korajžne klicatelje, bi to zagotovo bila Meri Stipanič iz Metlike, ki je precej kritičnih besed povedala na račun predsednice Rdečega križa Ane Pezdirc. Sprašuje se, koliko časa bo še trajal njen mandat.	J. P.
KONCERT SKUPINE OVERFLOVV
ČRNOMELJ - V soboto, 3. aprila, bo v Mladinskem kulturnem klubu v Črnomlju koncert skupine Overflovv iz Koprivnice.
V SEVNICI SLOVENSKI KLJUKEC 93
SEVNICA — Sevniška in trebanjska zveza kulturnih organizacij sta letos pripravila pod okriljem Nedeljskega dnevnika natečaj za najboljšo slovensko laž. Odziv je bi! enkraten. Za festival laži je vse nared. Kljukci čakajo. Tudi Kljukec de lux za najbolj prvoaprilsko šalo. Vodi parola: Ne levo, ne desno, ampak —- od tod naprej si avtorji niso več čisto enotni. Veliki show gospoda Kljukca bo točnb 1. aprila, ob 19. uri v kulturni dvorani gasilskega doma v Sevnici. Ni prvoaprilska šala! Nastopal bo Moped show. Predprodaja vstopnic je v občinski knjižnici in eno uro pred predstavo. Med sedmimi pokrovitelji prireditve je tudi Dolenjski list.
Sto in sto let v enem popoldnevu
______V osnovni Soli na Raki so pred časom pripravili razstavo starin
RAKA — Ko bodo zginila s sveta vsa zaprašena podstrešja, ne bo več mogoče narediti razstav, kakršno so pred časom pripravili v osnovni šoli na Raki.
Učenci so zbrali po vasi obilico najrazličnejših starih predmetov injih prinesli v šolo. Tam sojih primerno uredili, kakor je pač to treba narediti za tovrsten material, in nastala je razstava, ki soji
IRENI ZLA TO CD - Dobrodelna akcija »Za urgentno reševalno vozilo«, ki ga že nekaj let nujno potrebuje novomeški Zdravstveni dom, je med obrtniki in podjetji našla številne darovalce, četrtkov večer pa sije v Športni dvorani ogledalo le kakih 200 obiskovalcev. Nastopajoče, ki jih je v goste povabila glasbena in produkcijska hiša Sraka, kljub zvenečim imenom pevcev in ansamblov niso pritegnili ali pa gre krivdo za skromen obisk pripisati tudi komu drugemu. Glavni organizator Drago Vovk je to priložnost vseeno izkoristil za to, da je med nastopajoče razdelil Srakine nagrade. Zlato CD ploščo in kaseto sta prejela Irena Vrčkovnik (na sliki) in ansambel Zasavci, srebrno CD ploščo in kaseto pa sta si prislužila ansambel Nagelj in ekipa Modre kronike. (Foto: J. P.)
ANSAMBEL SPOMIN SPREJEL MEDSE TUDI PEVKO - Člani ansambla Spomin so moškemu štiriglas-nemu petju dodali še vokal in tako razširili svoj glasbeni program pri narodni kakor tudi pri zabavni glasbi Ansambel sestavljajo: Miran Plesničar - kitara, vokal; Jože A vbar - harmonika; Darko Ogrin - bas kitara, vokal; Zdravko Zupan - bobni vokal; Zlata Kodrič - vokal in Gregor Jaklič - klaviature. Zadnje čase pripravljajo nove skladbe za Ptujskifestival Števerjan in Graško goro. V jeseni pa bo izšla nova kaseta, že tretja po vrsti pri založbi Helidon.
KLIC V SILI
NOVO MESTO - Ta četrtek vas bo med 19. in 21. uro pri telefonu 23-304 čakala pedagoginja Olga Jukič.
dali naslov Kaj se skriva na podstrešju.
»Za to, da je nastala razstava, se je potrudil cel šolski kolektiv. Učencem so pomagali zbirati predmete za razstavo tudi starši. Ves kraj seje vključil v zbiranje starin. Projekt, kakršnega predstavlja taka razstava, smo v taki širini zasnovali in uresničili prvič,« je o razstavi in njenem nastanku rekla Justina Molan, ravnateljica OŠ Raka.
Da bi se lahko učenci izkazali na kar največ načinov, so na dan otvoritve sta-rinareke razstave počeli vse mogoče, kar je povezano z ljudskim izročilom. Nižji razredi so se za tisto popoldne za nekaj časa spremenili v spretne lončarje, v domiselne izdelovalce instrumentov in še v marsikoga, ne nazadnje v zvedave opazovalce. Gledali so namreč tudi, kako so povabljeni starejši domačini pletli peharje in košare ter zapletali steklenice.
Ker življenje prababic in dedkov ni bilo samo tako delo, to se pač ve in vidi, so v omenjenem popoldnevu na Raki pripravili zelo točno po ljudskem izročilu kmečko ohcet, ki je premogla prav vse, kar taka zadeva mora imeti. Da ne bi zmanjkalo ljudskih godcev in pevcev, so za poskočne na hitro izvedli vaje iz ljudskih plesov. Tisto popoldne je ostalo zunaj še ravno toliko od letošnje zime, da so v okviru široko zasnovane
3.000	SIT ZA PRAVILEN ODGOVOR — Križev pot pod Veselo Goro pri Šentrupertu je pravilen odgovor nagradne uganke prejšnjega tedna. Če sodimo po številu dopisnic, uganka res ni bila pretežka. Izžrebana Andreja Vavtar, Bistrica 19, p. Šentrupert nam je odgovor poslala na razglednici ki prikazuje kapelo Žalostne Matere božje na križevem potu pod Veselo Goro. Denarno nagrado bo prejela po pošti Povabilo k nagradni igri velja še naprej, kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi, ki bodo odgovore poslali do ponedeljka 5. aprila
razstave predmetov, običajev in opravil pokazali tudi del tistega, kar se dagaja na kmetih ob kolinah.
Obiskovalci razstave, med katerimi so bili tudi starši, so skupaj z učiteljicami in učitelji, vsaj tremi muzikanti, novinarji, šolskim šoferjem in vsemi drugimi hodili po šolskih prostorih in gledali. Med predmeti, ki so jih videli, so bili star fotoaparat, babičina obleka iz leta 1800,113 star »pendekelc«, podobice, stara skrinja in slastne slaščice, ki so jih napekli na Raki dan ali dva pred letošnjo razstavo. Imenitna zmes preteklosti in sedanjosti je tako silno vznemirila raške šolske novinarje, da so velik del popoldneva pisali svoje in druge vtise in na koncu naredili priložnosten časopis.
Justina Molan, ravnateljica, je rekla: »Vsak učenec, ki v projektu sodeluje, pri tem najde priložnost za svojd*ustvar-jalnost.« Ce bi popoldnevi govorili, bi opisano raško popoldne reklo: »Resje.«
M. LUZAR
OCENJEVANJE RODOVNIŠKIH PSOV
NOVO MESTO - Kinološko društvo Novo mesto bo v soboto,
x:
Kaj je na sliki? Moj naslov:....
Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado MOJCI PETRE iz Zgornjih Bitenj. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna:
1	(4) V parku - ANS. VESNA
2	(6) Ob rojstnem dnevu - ANS. HENČEK	*
3	(1) V gostilni - ANS. VINKA CVRLETA
4	(3) Slovenija naj bo jutri lepša - ANS. LOJZETA SLAKA
5	(2) Iščem te - ZASAVCI
6	(5) Slovenski vojak - ANS. MIRO KLINC
7	(10) Tiha sreča - ANS. NAGELJ
8	(7) Pri nas je glasba doma - HMELJARSKI INSTR. KVINTET
9	(9) To si ti - FANTJE Z VSEH VETROV
10 (-) Veter je napisal pravljico - ANS. TONIJA VERDERBERJA

Predlog za prihodnji teden: Moja domovina - IGOR IN ZLATI ZVOKI
^ Glasujem za:......................................................
g Moj naslov:	....................................................
7
US Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto
FRITZ IN GOSPODJE MINISTRI
Pred dnevi me je obiskal moj nemški prijatelj Fritz.
— Jugoslavija kapul?
— Seveda. Zdaj, Fritz, si v svobodni in samostojni Sloveniji
— Pri osamosvajanju vam veliko pomagati Nemčija.
—- Resje.
— Slovenija imeli demokratične volitve.
— Ja, Fritz, izvolili smo poslance v državni zbor in v državni svet.
—- Tuja opazovalci pohvaliti vaša volitve.
Vse je potekalo kol po maslu.
— Vi postati moderna evropska država.
— K temu težimo, Fritz.
— Slovenci biti priden, delaven narod.
Ko so naši nekdanji južni bratje vrteli odojčke in janjce na ražnju, smo mi vrteli mešalce za beton. Slovenci smo marljivi kot čebele.
— Koliko vas biti pod Alpami?
— Mislim, da nas je okrog dva milijona
— Dva milijona?
— Tako nekako. Ni nas veliko, kaj?
- Malo. Malo. In koliko ministrov imeti?
— Štirinajst.
-- Jaz prav slišati?
— Prav, prav, Fritz. Štirinajst.
— Nas v Miinchnu biti milijon tristo tisoč.
— Lepo.
— Mi imeti župana
Tudi mi imamo župane, Fritz, v vsakem malo večjem mestu.
Aber - štirinajst ministrov!
Vem, kaj bi mi rad povedal
Fritz.
To biti zelo drago. Miinchen imeti...
Miinchen, Fritz, je navadno nemško mesto z milijon tristo tisoč prebivalci. Sprijazni se s tem. Slovenija pa je država z dvema milijonoma ljudi. Med mestom in državo pa je velikanska razlika!
TONI GAŠPER1Č