M7j a Ptuj, petek, ^ 3. januarja 2014 letnik LXVII • št. 1 Odgovorna urednica: Simona Meznarič Natisnjenih: ^ 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Cena: 1,10 EUR uCM ai « i/ KOPALNIC Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Aktualno Podravje • Koliko vas dejansko stane avtomobil? O Stran 2 V Aktualno Sv. Andraž • Oskrbo s pitno vodo bodo vzeli v svoje roke O Stran 3 SC Spodnje Podravje Ptuj • Razlogi za odstopa dveh članov javnih zavodov O Stran 7 Štajerski TEBIflK Spodnje Podravje • Praznično v novo leto 2014 Najlepše darilo je prišlo z Adamom V ptujski porodnišnici so letos začeli po moško. Prvi se je rodil Adam, sedemnajst minut čez polnoč. Šport Naj dogodek 2013 • Po izboru športnih sodelavcev O Stran 11 Mamica Simona, ki prav tako praznuje rojstni dan prvega januarja, in očka Boštjan Žumbar s Ptuja, sta ga sicer pričakovala 4. januarja. Na najlepši možni način je zmotil silvestrovanje domačih in osrečil svoje mlade starše, ki jima je to prvi otrok. »Ob novem letu si vsi skupaj želimo le zdravja, da bi mali Adam pridno rasel, drugo pa tako ali tako imamo,« je povedal ponosni očka Boštjan. V ptujski porodnišnici, ki se ponaša z nazivom novorojencem prijazna porodnišnica, lani je bila stara 21 let, se je na novega leta dan rodila tudi punčka Nikolina, ki je na svet privekala ob peti uri in 27 minut. V letu 2013 pa so imeli skupaj 849 porodov, rodilo se je 859 otrok. Ponosni so na to, da se pri njih rodi vedno več otrok tudi od drugod. Danes bo Adam prejel tudi darilo ptujske bolnišnice, zlato verižico, ki ga bo še dolgo spominjala na to, da se je leta 2014 rodil kot prvi v tem letu. MG Foto: Črtomir Goznik Anketa • Po čem si bodo športniki zapomnili leto 2013 in kaj pričakujejo od leta 2014 O Stran 12 RAQIJ^TUJ www.rad¡o-phi¡.s¡ Tednikov objektiv: Mnogi neodločeni, le eden je rekel jasni NE Soodnie Podravie • Čeprav je do letošnje jesenske volilne kamm V m m V v am m Vi V V ■■ al panje se nekaj mesecev, smo župane naših občin ze povprašali, ali bodo ponovno kandidirali. Večina med njimi je bila »diplomatsko « neodločenih... O Stran 4 in 5 Uprava PP: »Za izredne poslovne ukrepe ni osnov!« Ptuj • Mali delničarji in KAD so uspeli s tožbo za izplačilo dividend v skupni višini milijon evrov, ptujski perutninarji pa imajo ob tem na ravni skupine 111 milijonov evrov obveznosti do bank. O Stran 9 2 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Slovenija • Koliko nas dejansko stane avtomobil? Avtomobil - zajedavec družinskega proračuna, se mu nismo pripravljeni odreči Gospodarska kriza, varčevanje, nižje plače in obračanje vsakega evra dvakrat, vse to so reči, o katerih se nenehno pogovarjamo. A pri nekaterih izdatkih nam denar še vedno precej nekontrolirano polzi iz rok. Nakup in raba avtomobila predstavljata izjemno velik strošek in sta izdatek, ki ga imamo skorajda za samoumevnega. Le redko pa si izračunamo, koliko nas stane naš jekleni konjiček. Pred kratkim so nas po žepu udarili stroški storitev vul-kanizerjev za menjavo pnevmatik. Že čez nekaj tednov bo treba kupiti nove vinjete. Strošek goriva je tako ali tako postal strošek, ki ga ob posedovanju avtomobila jemljemo kot samoumevnega, pa čeprav cene rastejo v nebo. K vsemu temu je treba prišteti še letni stroške registracije vozila, zavarovanja, cestnine, popravila, rednih servisov ... Skupni znesek vseh teh komponent je tako za družinski proračun lahko precej obremenjujoč. Prav zato smo preverjali, kakšen znesek nam pokaže kalkulator ob seštevanju vseh stroškov avtomobila. Dejstvo je sicer, da je potreba po mobilnosti postala izjemno močna, večina nas je prelenih za javni prevoz, zato je lasten av- tomobil najugodnejša rešitev. A vse to stane ... In če upoštevamo še drugo dejstvo, da ima kar precej družin celo po dva avtomobila, nikakor ne gre za zanemarljive zneske. Kljub temu pa je bilo v Sloveniji konec lanskega leta registriranih več kot milijon avtomobilov, natančneje kar 1.066.028 osebnih avtomobilov. Ta številka nas glede na število prebivalcev postavlja v sam svetovni vrh: vsak drugi Slovenec ima namreč v lasti avtomobil. Ti so sicer starejši kot pred leti, v povprečju naj bi bili stari okrog 8 let. Zgovoren je tudi podatek, da je bilo število prvič registriranih cestnih motornih vozil v avgustu 2013 večje kot leto prej, in sicer za kar 7,3 odstotka (Statistični urad RS). Starostna sestava osebnih avtomobilov kaže, da je bilo konec leta 2012 31 % osebnih avtomobilov, starih najmanj 12 let; samo 13 % pa je bilo takih, ki so bili stari manj kot 3 leta. (Statistični urad RS) Kljub krizi je bilo v lanskem letu več registriranih avtomobilov kot na primer leta 2010. Leto Št. registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji 2010 1.061.651 2011 1.066.500 2012 1.066.028 Septembra letos je bila ta primerjava z letom prej še višja: v Matični register vozil in listin (MzlP) je vpisanih 15,8 % več prvič registriranih cestnih motornih vozil kot v septembru 2012. Koliko stane vaš avtomobil? Na spletni strani društva za sonaraven razvoj Focus so pripravili celo poseben kalkulator za izračun stroškov avtomobila. Izračunate lahko tudi, koliko manj bi delali, če ne bi imeli avtomobila, in koliko dni na teden dejansko hodite v službo samo za to, da pokri-jete vse stroške, povezane z vašim jeklenim konjičkom. Kot primer smo vzeli avtomobil srednjega razreda, pri čemer smo predvidevali, da je kupljen na kredit za dobo šest let. Skupni znesek glavnice in obresti tako po odplačilu dolga znaša okrog 5.800 evrov. Naš primer kaže, da skoraj en dan v tednu delamo zgolj za stroške osebnega avtomobila. Pri tem je treba upoštevati dejstvo, da smo stroške računali za avtomobil srednjega cenovnega razreda, vreden le 5.000 evrov, zato so Primer izračuna stroškov avtomobila Stroški Ocena stroška (EUR) Strošek nakupa osebnega avtomobila 5000 Letni strošek obresti (v primeru kredita) 150 Avtomobil imam namen uporabljati 5 let Predvidena vrednost rabljenega avtomobila ob prodaji 2.500 Strošek letne registracije 190 Strošek letnega zavarovanja avtomobila 300 Strošek morebitnih servisov (letno) 200 Strošek menjave pnevmatik 250 Strošek letne vinjete 110 Letni stroški parkiranja (parkirnina, garaža) 100 Število prevoženih kilometrov v enem letu 10.000 Povprečna poraba 8 litrov/km Cena goriva 1,3 LETNI STROSEK 1.301 MESEČNI STROŠEK 108 Dnevni strošek avtomobila 4 Neto prihodek 800 Za avtomobil delamo: 1,63 meseca na leto 4,07 dneva na mesec 0,95 dneva na teden tudi obresti nizke. Pri višjih zneskih, dražjih avtomobilih, več prevoženih kilometrih so vsi ti stroški še bistveno višji. Seveda pa ima svoj vpliv tudi plača: nižja kot je, več mesecev na leto delamo za poplačilo stroškov uporabe avtomobila. V vsakem primeru gre za velik strošek družinskega proračuna. Dženana Kmetec Sveti Tomaž • Gradnja vrtca Skoraj 94 tisoč evrov za opremo in igrala Po besedah župana Mirka Cvetka gradnja vrtca pri Svetem Tomažu, vredneega nekaj več kot milijon evrov, poteka v skladu z načrtom. Sedaj končujejo vsa gradbena dela vse do ostrešja. Izbrali pa so že izvajalca, ki bo opremil vrtec in namestil zunanja igrala v vrednosti nekaj manj kot 94.000 evrov. »V nadaljevanju nam ostane še streha in vse, kar se tiče notranjosti. Do novega leta bomo naredili tako daleč, da bo do strehe končano,« je o nadaljevanju izgradnje vrtca povedal župan Cvetko. Na občini pa so za naslednje tri sklope že izbrali izvajalca, in sicer Lesnino MG oprema iz Ljubljane, ki bo do julija prihodnje leto opremila kuhinjo in vrtec ter namestila zunanja igrala. Oprema vrtca po ponudbi znaša okoli 54.000 evrov, oprema kuhinje bo stala dodatnih 7.000 evrov, zunanja igrala pa nekaj manj kot 33.000 evrov. Skupna pogodbena cena za te tri sklope znaša približno 93.800 evrov, vključujoč davek na dodano vrednost. Izvajalca za posamezni sklop so po besedah žu- pana izbrali glede na najnižjo ponudbeno ceno izvedbe del. Kot smo že poročali, bo Zupan Mirko Cvetko (ob njem direktorica občinske uprave Zinka Hartman) je dejal, da gradnja novega vrtca v občini Sveti Tomaž poteka v skladu z načrti. Do novega leta naj bi tako končali gradbena dela vse do ostrešja. tako Sveti Tomaž prihodnje šolsko leto pričel v novem vrtcu, in sicer v štirioddelčnem nizkoenergetskem vrtcu, ki bo na 610 kvadratnih metrih neto površin lahko sprejel 88 otrok. Gradnjo vrtca je Cestno podjetje Murska Sobota začelo septembra letos. Župan je naložbo, vredno nekaj več kot milijon evrov, ocenil kot izredno pomembno investicijo in še dejal: »Gre za eno največjih investicij, ki jih peljemo v občini Sveti Tomaž, v naši sedemletni zgodovini, in res smo veseli, da smo priča tovrstnih investicij, ki pa jih brez evropskih sredstev nikakor ne bi mogli izpeljati.« Monika Levanič Uvodnik Želimo si ... boljše politike V zadnji številki prejšnjega leta je beseda v uvodniku tekla o željah, a jih je ostalo še veliko, za cel nov sestavek... Preko poslanice jih je v javnost med prvimi posredoval predsednik države: »Naslednje leto (leta 2014, op. a.) bo skoraj zagotovo začetek konca krize ... V naslednjem obdobju pa potrebujemo medsebojno spoštovanje, sodelovanje in povezanost... Postavimo mejnike boljšega, pravičnejšega sveta tudi za naše otroke in vnuke...« Lepe besede, ki jim zagotovo pritrjujemo vsi, ki nam je mar, kaj se v naši državi dogaja. A besede izgubijo vsaj del teže, ker jih je izgovorilpolitik, ugled teh pa je resnično na najnižji točki v vsej zgodovini samostojne Slovenije. Izsek iz citata predsednika države je resnično zadel bistvo, a medsebojno spoštovanje, sodelovanje in povezanost morajo v prvi vrsti pokazati tisti, ki nam vladajo in sprejemajo zakone. Zasuk se mora začeti v njihovih glavah, saj država bolj kot kdajkoli prej potrebuje skupni cilj, proti kateremu bomo šli vsi. V preteklosti so nas združili osamosvojitev, formiranje lastne države, pa potem vstop v EU in NATO, sedaj takšnih »zunanjih« izzivov ni na vidiku. Potrebujemo pa notranjega, moralnega, kjer bo vsak pri sebi razmislil, ali je res edino pomembno lastno bogatenje. Če to temelji na dobri podjetniški ideji ali znanju, potem seveda ni vprašljivo, če pa na izkoriščanju drugih ali v nasprotju z zakonom, potem je vredno obsodbe. Resnično me zanima, ali se lahko politika poenoti in pozabi na leve in desne, na naše in vaše. Sedanje dogajanje še najbolj spominja na zgodbo o vozu, ki ga vsak vleče v svojo stran, ne premakne pa se nikamor. Zanimivo je, da je praktično vsa aktualna politična garnitura že bila del katere od vladajočih koalicij, nekateri v levi, drugi v desni, nekateri kar v različnih. Glede na to bi pričakovali, da bodo svoje ideje uresničili v trenutku, ko bodo imeli v rokah vajeti oblasti. A se takrat največ ukvarjajo sami s sabo in s svojimi notranjimi razprtijami ... Resnično potrebujemo boljše politike . Upam, da to ni le pobožna novoletna želja, ampak bo enkrat postala realnost. Jože Mohorič Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Jože Šmigoc, Patricija Kovačec. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 110,00 EUR, za tujino v torek 109,20 EUR, v petek 100,80 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: ML petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 3 Sveti Andraž • 19. redna seja občinskega sveta Oskrbo s pitno vodo vzeli v svoje roke Občina Sv. Andraž v Slovenskih goricah je v Drbetincih izkopala poskusno vrtino za črpanje pitne vode. Če bodo analize vode ustrezne, bi lahko jeseni pri Svetem Andražu pili vodo iz lastnih vodnjakov. Kot so izračunali, bi za realizacijo tega načrta in vzpostavitev sistema potrebovali okrog 40.000 ali 50.000 evrov. Vodstvo občine se je za ta korak odločilo, ker s Komunalnim podjetjem (KP) Ptuj, tako kot še štiri druge spo-dnjepodravske občine, ne najde skupnega imenovalca glede obveznosti (dolga), ki ga občinam in posredno občanom na podlagi Sporazuma nalaga ptujska Komunala. V skladu s Sporazumom namreč občina Sveti Andraž Komunalnemu podjetju Ptuj dolguje slabih 130.000 evrov. Zdaj so pri Svetem Andražu odločeni, da bodo poskusili priti do svoje vode. Za ta namen so že izvrtali poskusno vrtino in izvedli analize. Vzor- čenje vode se bo vršilo še do jeseni, saj morajo biti analize opravljene v vseh letnih časih. Za analize, ki bodo pokazale, ali je voda iz vrtin v Dr-betincih primerna za oskrbo občanov, bo občina namenila 6.000 evrov. Cena ene analize je 1.500 evrov, potrebne bodo štiri. »Če bodo vzorci ustrezni, bomo šli v smeri, da bi pitno vodo za oskrbo občanov na območju naše občine pridobivali iz lastnih vodnjakov. Za ta namen bi potem uredili še eno vrtino, ki bi jo zaradi optimizacije stroškov distribucije locirali v bližini obstoječega prečrpališča. Vodo iz lastnih vodnjakov bi vključili v omrežje in z njo oskrbovali naša gospodinjstva. Sicer pa dotoka vode iz vodnjakov v Skorbi ne nameravamo popolnoma zapreti, saj stoodstotno ne moremo predvidevati, kako bi bilo z oskrbo iz lastnih vodnjakov v sušnem delu leta. Nenazadnje imamo na vrtinah v Skorbi, tako kot druge občine iz regije, tudi mi vodno pravico. Če bomo občane oskrbovali z lastno vodo, bi lahko bila tudi cena storitve oskrbe s pitno vodo za naše občane nižja,« je pojasnil župan Franci Krepša. V občini Sveti Andraž so odločeni, da bodo gospodinjstva oskrbovali s svojo vodo, ki jo bodo, če bodo analize ustrezne, črpali v dveh vodnjakih na območju Drbetincev. Fotografija je simbolična. Na papirju režijski obrat, v praksi pa Komunala Na 19. redni seji so andra-ški svetniki po hitrem postopku potrdili odlok, ki ureja področje javne gospodarske službe za oskrbo s pitno vodo. Na podlagi odloka se namreč definira in izbranemu izvajalcu podeli koncesija za ravnanje z vodnimi viri in za oskrbo s pitno vodo. Tudi na tem področju se je občina Sveti Andraž odločila za čisto individualni sistem, kot ga recimo nima nobena druga spodnjepodravska občina. Na seji občinskega sveta so po hitrem postopku sprejeli odlok, s katerim so ustanovili režijski obrat. V nadaljevanju so režijskemu obratu podelili koncesijo opravljanje javne gospodarske službe za oskrbo s pitno vodo. »Režijski obrat bo deloval v okviru občinske uprave, zato dodatnih stroškov zaradi njegove vzpostavitve ne pričakujemo,« je dejal Krepša in priznal, da so s to potezo v prvi fazi zadostili zakonskim določbam glede obvezne podelitve koncesije. Občinski režijski obrat je zdaj torej samo na papirju izbrani koncesionar. Dejansko bo dejavnost oskrbe s pitno vodo še naprej opravljalo Komunalno podjetje Ptuj, vendar ne v vlogi koncesionarja, ampak v vlogi pogodbenega partnerja režijskega obrata. Novoustanovljeni režijski obrat občine Sveti Andraž kot koncesionar ne bo zadolžen samo za opravljanje javne gospodarske službe za oskrbo s pitno vodo, temveč tudi za področje ravnanja z odpadno vodo, vzdrževanje cest ter urejanje in vzdrževanje pokopališča. Režijski obrat ima vlogo koncesionarja, preko katerega bo občina za vsa navedena področja izbirala pogodbene izvajalce. Mojca Zemljarič Svetniki občine Sv. Andraž so na zadnji decembrski seji potrdili proračun za leto 2014. Vrednost proračuna na prihodkovni strani je 1,4, na odhodkovni strani pa 1,7 milijona evrov. Za naložbe bodo namenili 840.000 evrov. Med najpomembnejše investicije proračunskega leta sodi modernizacija cest. »Bili smo uspešni na razpisu za »Ukrep 322, obnova in razvoj vasi« Ministrstva za kmetijstvo in okolje. Po razpisu smo pridobili okrog 290.000 evrov, investicija v celoti je ovrednotena na okrog 600.000 evrov. Ta denar bo porabljen za preplastitev in delno razširitev petih kilometrov občinskih cest. V sklopu naložbe bomo obnavljali cesto med Slavšino in Novinci v smeri Vitomarcev ter nekatere cestne odseke, ki se na to cesto priključijo. V letu 2014 načrtujemo nadaljevanje gradnje kanalizacijskega sistema, del sredstev proračuna namenjamo za izgradnjo poskusnih vrtin za obnovo s pitno vodo,« je povedal župan Franci Krepša. Foto: MZ Juršinci • Potrdili proračun za leto 2014 Vroče okrog cest Tik pred božičnimi prazniki, v ponedeljek, 23. decembra, so se na 23. redni seji sestali člani sveta občine Juršinci. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila potrditev letošnjega proračuna. Ta znaša 2,8 milijona evrov, prihodki in odhodki so ob upoštevanju zadolževanja v višini 90.000 evrov uravnoteženi. Sredstva, za katera se bo občina zadolžila, bodo namenili za sofinanciranje različnih projektov: nadgradnjo vrtca, nadaljevanje del na cestni in komunalni infrastrukturi v naselju Gabrnik ter energetsko sanacijo poslopja osnovne šole. Kot je pojasnil župan Alojz Kaučič, je v proračunu 2014 rezerviranih 330.000 evrov lastnih sredstev za nadgradnjo vrtca, 110.000 evrov za plačilo davka na dodano vrednost za energetsko sanacijo poslopja domače osnovne šole, 15.000 evrov za ureditev primarnega voda vodovoda proti Toplakovim in enak znesek, 15.000 evrov, za gradnjo opornega zidu in sanacijo plazu v Bodkovcih. V proračunu je tudi postavka v višini 90.000 evrov za modernizacijo ceste proti Gomili, vendar bo naložba realizirana samo v pri- meru, če bodo od države prejeli sofinancerski delež. Za vzdrževanje cest (zimsko službo in letno vzdrževanje) bo občina Juršinci v skladu s sprejetim proračunom v prihodnjem letu namenila 156.000 evrov. V proračunu je tudi postavka za modernizacijo cestnega odseka Šamperlija. Dolžina odseka je 954 metrov, predvidena je razširitev cestišča za en meter, občina ima za rekonstrukcijo ceste, skupaj z DDV, na razpolago 67.000 evrov. Naložba bo sofinancirana s sredstvi iz 21. člena Zakona o financiranju občin, izvedla se bo v dveh fazah. Okrog predloga za modernizacijo ceste Šamperlija se je na seji občinskega sveta med svetniki in županom vnela burna razprava. Del svetnikov je namreč predlagal, da se namesto odseka Šamperlija modernizira odsek Lipovec. Vendar ta predlog ni bil izglasovan. Zlati časi so preteklost Na 23. redni seji je župan Alojz Kaučič komentiral tudi finančno situacijo v občini: »Ko smo cesto obljubljali, so bili zlati časi. Še lani nismo vedeli, da nam bo država prepolovila financiranje iz 21. člena, v prihodnje se lahko zgodi, da bi občine prihodek iz tega naslova izgubile v celoti. Kdo je lani vedel, da bomo ta čas obvezno zdravstveno zavarovanje plačevali za sto občanov? Vsega tega nismo vedeli. Sicer pa svetniki, naj vas ne skrbi samo za ceste. Rad bi slišal, da vas zanima tudi, kako je s šolo, vrtcem, šolskimi prevozi ... Saj so ceste pomembne, vendar so v občini potrebne še druge stvari. Ko bomo končali obnovo šole in vrtca, bomo imeli v Juršincih vse urejeno. In takrat bomo več lastnega denarja lahko namenili tudi za obnovo, novogradnjo in vzdrževanje cestnih povezav. Razumem, da je modernizacija cest potrebna. Vendar, ali se vam zdi smiselno, da bi se za 100.000 evrov zadolžili samo zato, da bi bila cesta lepa in gladka. Ali pa jo raje pokrpamo in še malo zdržimo. Ob dejstvu, da se nam sredstva krčijo, niti ne vemo, kako dolgo bomo še lahko delovali kot samostojna občina. Sam menim, da prihodnja štiri leta naš obstoj še ne bi smel biti ogrožen.« Mojca Zemljarič O interesu in kdo ima korist ... Nad tem, da je predlog za modernizacijo ceste Lipovec padel in je bil izglasovan predlog za obnovo ceste Šamperlija, sta bila občinska svetnika Franc Kukovec in Vesna Krampelj vidno razočarana. Kukovec je glasovanje komentiral z besedami: »Če je nekje interes, se sredstva tja namenijo. Če ga pa ni, pa se ne namenijo.« Na ta komentar je župan Kaučič Kukovcu zažugal: »Gospod Kukovec, vi že dobro koristite interes.« Foto: Črtomir Goznik Tudi v občini Juršinci vlagajo v šolski prostor. 4 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Spodnje Podravje • Pred jesenskimi lokalnimi volitvami 2014 Mnogi neodločeni, le eden je rekel jasni NE Letošnje leto, pravzaprav bolj jesen bo spet volilno obarvana; na vrsti bodo namreč lokalne in evropske volitve. In čeprav je do tiste prave volilne kampanje še kar nekaj mesecev, smo župane spodnjepodravskih občin že povprašali, ali bodo ponovno kandidirali ali ne. Večina med njimi je bila minule dni še »diplomatsko« neodločena, nekaj pa jih je že vedelo povedati, da bodo ponovno kandidirali, le eden se je odločil, da se v boj za županski stolček ne bo več spustil. Zanimivo je tudi to, da je velika večina sedanjih županov na čelu občine najmanj dva ali tri mandate, rekorder ima za seboj že pet mandatov, štirje župani pa po štiri mandate. Župan občine Markovci Milan Gabrovec: »Ali bom na naslednjih volitvah kandidiral, še nisem popolnoma prepričan, čeprav mislim, da smo v mandatu, ki se izteka, kljub nenehnemu in nerazumnemu nasprotovanju šestih članov občinskega sveta izvedli veliko projektov, ki imajo širok družbeni pomen. Iz tega lahko sklepamo, da bi bilo mogoče storiti še mnogo več. Za največji uspeh si štejem izgradnjo novega devetoddelč-nega vrtca, zelo pomembne pa so tudi številne druge pridobitve. Storili smo res veliko, moja ponovna kandidatura za župana občine Markovci pa bo odvisna od podpore, ki jo izražajo občanke in občani pri neposrednih in posrednih srečanjih z mano.« Anton Leskovar (Kidričevo) - da »Odločil sem se, da bom ponovno kandidiral za župana občine Kidričevo. Ker verjamem, da sem s svojim triletnim delom dokazal, da je z razpoložljivimi sredstvi mo- žno narediti veliko na vseh področjih javne infrastrukture, glavni poudarek številnih projektov pa je predvsem kakovostno preživljanja prostega časa in druženja naših občanov. Še posebej ponosen sem na dobro sodelovanje Občine z gospodarstvom v naši občini, s katerim skupaj sledimo viziji vzpostavitve regijskega centra za športni turizem v Kidričevem. Prepričan sem, da lahko z začetim delom nadaljujemo skupaj in tako poskrbimo, da bodo vsi naši občani s ponosom povedali, da prihajajo iz občine Kidričevo.« Štefan Čelan (MO Ptuj) - neodločen Iv' Foto: Črtomir Goznik Do županskih volitev 2014 je manj kot eno leto. Govoric o tem, kdo naj bi bili potencialni kandidati za novega ptujskega župana, je veliko. Novih imen, takšnih, ki jih javnost ne bi poznala iz preteklosti, ni. Ptujski župan Štefan Čelan, ki je prvi županski mandat dobil leta 2002, zatem pa še dva, v tem trenutku priznava, še ni sprejel dokončne odločitve o ponovni kandidaturi. „Vse bo odvisno od tega, ali bo v naši občini še vedno prevladoval povezovalni duh. Če bom uspel najti takšen politični konsenz, kot smo ga imeli v vseh dosedanjih mandatih, potem bi bilo možno, da se bom za kandidaturo ponovno odločil. Če pa bodo prevladali ozki kapitalski in egoistični interesi, se našemu mestu slabo piše. Pri takih zgodbah pa ne bi želel sodelovati," je povedal. Stanislav Glažar (Hajdina) - da Foto: Črtomir Goznik Hajdinski župan Stanislav Glažar, ki je svoj prvi županski mandat dobil leta 2010, bo najverjetneje kandidiral tudi na županskih volitvah 2014. „Obstaja velika verjetnost, da bom naslednje leto ponovno kandidiral. Predvsem zaradi tega, ker želim končati investicije, ki so se začele izvajati oziroma so potrjene s sklepi o sofinanciranju iz državnih in evropskih virov (kanalizacija, komasacija, energetska sanacija šole in drugo), uspešno opravljenega in na osnovi strokovnih argumentov usklajenega dela občinskega sveta, vaških odborov in občinske uprave ter izjemno pozitivnih odzivov na opravljeno delo in dogajanja v naši lokalni skupnosti od občanov kot tudi zunaj naših občinskih meja," dodatno pojasnjuje svojo najverjetnejšo ponovno kandidaturo drugi župan občine Hajdina Stanislav Glažar. Franci Krepša (Sveti Andraž v Slovenskih goricah) -neodločen jtfk. r \ i Foto: Črtomir Goznik Župan občine Sveti Andraž Franci Krepša priznava, da se o kandidaturi za županske volitve 2014 v tem trenutku še ni odločil oziroma o njej še ni temeljito premislil. Kot pravi, bo za to še čas, ker volitve ne glede na to, da so blizu, so v bistvu še zelo daleč, zato se mu zdi, da je o tem še prezgodaj razmišljati. Tekoče delo ga tako zaposluje, da še tudi ni bilo časa za resen premislek. Jože Kokot (Gorišnica) - da Foto: Črtomir Goznik Župan občine Gorišnica Jože Kokot je napovedal, da se bo na letošnjih lokalnih volitvah potegoval za četrti županski mandat. »Želim končati vse nedokončane investicije. Največja med temi je gradnja kanalizacije. Sicer pa imamo v načrtu tudi gradnjo poslov-no-stanovanjskega objekta in športnega parka.« Rajko Janžekovič (Dornava) - da Foto: Črtomir Goznik Rajko Janžekovič, župan občine Dornava se je odločil, da bo na volitvah poskusil še v tretje pridobiti zaupanje volivk in volivcev. »Bom kandidiral. To pa iz razloga, ker želimo izvesti nekatere za občino ključne projekte, med katerimi sta gradnja vrtca še v tej finančni perspektivi in gradnja športno-rekreacijsko-turističnega centra v novi finančni perspektivi.« Alojz Kaučič (Juršinci) -neodločen : m ¡ . i .'M i ii ni i Foto: Patricija Kovačec Župan občine Juršinci Alojz Kaučič o vnovični kandidaturi še ni odločen. Kot je dejal, bo odločitev odvisna od marsičesa. Kaučič je na čelu občine Juršinci od njene ustanovitve, to je od leta 1994 oziroma pet mandatov. Alojz Sok (Ormož) - neodločen Župan občine Ormož Alojz Sok o kandidaturi za tretji županski mandat še ni odločen. Kot je pojasnil, bo odločitev odvisna od tega, kaj bo pokazalo javno mnenje. »Najprej Foto: Črtomir Goznik bomo naredili anketo. Ko bomo videli, kaj bo pokazal rezultat, bomo sprejeli odločitev,« je dejal župan Sok. Jurij Borko (Središče ob Dravi) -neodločen Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko pravi, da o odločitvi, ali naj vnovič kandidira, še ni razmišljal. »Zaradi obilice dela in pomembnih zadev v občini odkrito povedano o tem še sploh nisem razmišljal. O tem bom še gotovo temeljito razmislil, ampak ko pride čas za to. Ko se bom odločil, boste izvedeli,« je v odgovoru na naše vprašanje zapisal središki župan Jurij Borko, ki je na čelu občine od njene ustanovitve, torej dva mandata. Mirko Cvetko (Sveti Tomaž) - da Foto: Črtomir Goznik Vnovič se bo za zaupanje volivk in volivcev potegoval župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, ki občino vodi dva mandata, od njene ustanovitve. »Za kandidaturo sem se odločil, ker se mi zdi potrebno uresničiti še nekatere projekte. Moja odgovornost je, da to, kar smo občanom obljubili, tudi izpolnimo. Med projekti, ki smo si jih začrtali za prihodnje obdobje, sta gradnja centra za dnevno varstvo starostnikov ter odkup zemljišč in ureditev obrtne cone. Z obrtno cono bi dali priložnost podjetništvu in odpiranju novih delovnih mest. Moja želja je, da bi v občini Sveti Tomaž zagotovili med 20 in 30 delovnih mest. Treba bo poskrbeti tudi za nadaljevanje gradnje komunalne infrastrukture, za modernizacijo cest, v načrtu je celostna ureditev središča občine, za katero bomo pričeli pripravljati projektno dokumentacijo.« Vladimir Vindiš (Destrnik) -neodločen Foto: Črtomir Goznik Vindiš bo jeseni zaključil prvi, skrajšani mandat župa-novanja. O ponovni kandidaturi še ni povsem prepričan. »Kar se tiče moje kandidature za naslednje volilno obdobje 2014-2018, se mi zdi, da je še veliko preuranjeno kar koli reči. O odločitvi bom razmišljal na podlagi rezultatov tega skrajšanega mandata, ki pa je uspešen in se kažejo rezultati na vseh področjih mojega družbenega dela ob pomoči svetnikov Liste za Urban in SDS ter kar prenovljene garniture občinske uprave in sprejema takega dela s strani večine občank in občanov občine Destrnik.« Kot priznava, razmišlja o rezultatih dela in nalogah, ki jih želi končati in še narediti. »V mojem skrajšanem mandatu, po dolgi in edini dobi županovanja mojega predhodnika, pa bi bilo od mene tudi malo strahopetno in neodgovorno do volivcev, da zastavljenih načinov dela ne bi nadaljeval, kot sem obljubil, da z mano prihaja novi veter,« še dodaja. »Odločiti se za nov mandat ni odločitev župana kar tja v en dan, pač pa je trezen premislek, posebno pri meni, ki mi je ves mandat večina v občinskem svetu, ki je v lasti opozicije, onemogo- Milan Gabrovec (Markovci) -neodločen Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 5 čala normalno delo in me pri-siljevala v odločitve, ki imajo sum kaznivih dejanj. To mi je jemalo veliko energije in mi nalagalo dodatno delo, s tem pa mi je jemalo dragocen čas za tekočo delo in načrtovanja za naprej. Seveda pa so na drugi strani obljube in pričakovanja volivcev, ki so odločili, da mora z mano na Destrnik priti novi veter in novi čas. Tehtanje med tema dvema skrajnostma bo dalo mojo pravočasno končno odločitev, zato bo glavno vlogo kot vedno pri meni odigral trezen premislek in volja do dela ter skoraj prevelika trma, da naredim še kaj več za naše občane in dokažem, da je možno delati z ljudmi brez referenc večnosti in virtualnih obljub. Časi so zahtevni, zato pa moramo še veliko bolj stopiti skupaj in tisto, kar imamo, obrniti tako, da da največji iztržek. Seveda pa bodo imeli na mojo odločitev še posebej vpliv občani, moja povezovalna ekipa Lista za Urban in SDS ter seveda družina.« Marko Maučič (Podlehnik) -neodločen prispevati k razvoju občine, vsaj v tolikšni meri kot doslej, če mi bodo volivke in volivci ponovno izkazali zaupanje. Ne bi rad, da se razvoj občine Cirkulane zaradi katerega koli razloga zaustavi. Mislim, da je moj prispevek k temu razvoju velik, kar sem v preteklih letih dokazal, imam še veliko idej, ki bi jih rad uresničil. Razlogi so torej preprosti, vse to pa potrjujejo tudi uspešni izvedeni projekti in razvoj, ki je bil dosežen v letih samostojne občine Cirkulane. Imam veliko podporo ljudi in dodobra poznam delo, skratka velika večina ljudi mi zaupa, zato jih nimam pravice razočarati.« Alojz Benko (Trnovska vas) -neodločen Friderik Bračič (Videm) - da W Ti Foto: Črtomir Goznik Po treh mandatih župano-vanja se videmski župan še ne namerava posloviti, z argumentom, da želi nadaljevati razvoj občine. Motiv za nadaljnjo kandidaturo mu, po njegovih besedah, daje dosedanje delo. Darinka Fakin (Majšperk) - da Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Župan Maučič, ki zaključuje svoj drugi mandat, o vnovični kandidaturi še ni razmišljal. »O kandidaturi se še nisem odločil, niti razmišljal še nisem kaj veliko o tem, saj je še nekoliko prehitro. Če se bom odločil za ponovno kandidaturo, bom moral pred tem dobiti soglasje delodajalca, predvsem pa soglasje svoje družine, za katero bi pomenilo v primeru izvolitve, da bo ponovno brez moža in očeta naslednja štiri leta.« Janez Jurgec (Cirkulane) - da »O ponovni kandidaturi sicer razmišljam, vendar pa še nisem povsem odločen. Odločitev bo padla predvidoma spomladi, ta pa bo odvisna od več faktorjev. Februarja bom namreč izpolnil pogoje za odhod v pokoj, takrat bom temeljito premislil, ali bom ponovno kandidiral za župana naše občine.« Benko jeseni zaključuje drugi mandat. Anton Butolen (Zetale) -neodločen Foto: Črtomir Goznik Fakinovi se letošnjo jesen izteka tretji mandat, najverjetneje pa bo za župansko mesto ponovno kandidirala, saj v občini Majšperk vidi še veliko možnosti in priložnosti za razvoj. Miran Vuk (Zavrč) - neodločen Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Tudi župan Janez Jurgec v letošnjem letu zaključuje drugi županski mandat, in kot je dejal, se letos podaja v ponovni boj za županski stolček. »Za župana v letu 2014 bom kandidiral. Želim še naprej Žetalski župan Anton Bu-tolen po štirih mandatih žu-panovanja še ni odločen, ali bo ponovno kandidiral. »Ali bom kandidiral za župana občine Žetale v letu 2014, še ne vem, v tem trenutku je namreč še preveč drugega dela, predvsem z zadnjimi projekti za črpanje evropskih sredstev v prihodnjih dveh letih, zato nimam časa, pa tudi ne vidim smisla ukvarjati se z vprašanji, ki bodo aktualna šele prihodnjo jesen. Odločitev bo prav gotovo odvisna od mojega tedanjega statusa v službi, od položaja občin in od odnosa države in javnosti do manjših občin.« Komentar završkega župana na vprašanja o morebitni ponovni kandidaturi je bil, da je za odločitev še prehitro in da je oziroma bo odločitev odvisna od več faktorjev. Sicer pa je Vuk župan že četrti mandat. Ivan Žagar (Slovenska Bistrica) -neodločen »Do volitev je skorajda še eno leto, tako da sem trenutno povsem osredotočen na delo,« pa je povedal bistriški župan Ivan Žagar, ki je sicer občino vodil že štiri mandate z vmesnimi prekinitvami. ime in priimek občina kandidatura za župana/županjo v letu 2014 število mandatov doslej Alojz Kaučič Juršinci neodločen pet mandatov Miran Vuk Zavrč neodločen štirje mandati Franci Krepša Sveti Andraž v Sl. goricah neodločen štirje mandati Anton Butolen Žetale neodločen štirje mandati Ivan Žagar Slovenska Bistrica neodločen štirje mandati Štefan Čelan Ptuj neodločen tri mandate Jože Kokot Gorišnica da trije mandati Friderik Bračič Videm da trije mandati Darinka Fakin Majšperk da trije mandati Rajko Janžekovič Dornava da dva mandata Alojz Benko Trnovska vas neodločen dva mandata Alojz Sok Ormož neodločen dva mandata Jurij Borko Središče ob Dravi neodločen dva mandata Mirko Cvetko Sveti Tomaž da dva mandata Janez Jurgec Cirkulane da dva mandata Marko Maučič Podlehnik neodločen dva mandata Alojz Gorčenko Makole ne dva mandata Stanislav Kovačič Poljčane neodločen dva mandata Stanislav Glažar Hajdina da en mandat Anton Leskovar Kidričevo da en mandat Milan Gabrovec Markovci neodločen en mandat Vladimir Vindiš Destrnik neodločen pol mandata Alojz Gorčenko (Makole) - ne Vir: župani občin Spodnjega Podravja Stanislav Kovačič (Poljčane) -neodločen Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Foto: Črtomir Goznik »Na županskih volitvah naslednje leto ne bom kandidiral, ker sta bila dva mandata dovolj,« je bil v odgovoru na naše vprašanje kratek makol-ski župan, ki se mu sicer letos izteka drugi mandat. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik »Še ne vem, je moj odgovor. Zdi se mi preuranjeno o tem razmišljati, kaj šele govoriti,« je povedal Stanislav Kovačič, ki vodi občino Poljčane drugi mandat. Patricija Kovačec, Mojca Zemljarič, Majda Goznik, Mojca Vtič in Martin Ozmec 6 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Kidričevo • Praznični koncert pihalnega orkestra Talum Odslej z novim dirigentom Tokratni praznični koncert pihalnega orkestra Talum je izzvenel v znamenju prijetnih melodij in sprememb, saj se je predstavil z novim dirigentom Zmagom Štebihom ter s kar štirimi novimi godbeniki. Po dolgih letih je dirigentsko mesto Stefana Garkova prevzel maestro Zmago Šte-bih, ki je svojo glasbeno pot začel v Glasbeni šoli Karola Pahorja na Ptuju, srednjo glasbeno šolo pa je obiskoval v Mariboru. Leta 2004 je končal študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri prof. Tiborju Ke-rekešu, med tem časom pa se je izpopolnjeval še pri drugih vrhunskih umetnikih, kot so prof. Anton Grčar, Stanko Pra-potnik, Gregor Dudzlenski in drugi. Od začetka srednje šole pa je nenehno povezan z orkestrom; 9 let je bil zaposlen v orkestru Slovenske vojske, s katerim je gostoval v mnogih državah Stare celine; poleg tega vodi Pihalno godbo občine Dornava ter mladinski pihalni orkester Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, kjer je zaposlen kot profesor trobil. Številnim obiskovalcem, ki so v nedeljo, 22. decembra, veliko dvorano v Kidričevem napolnili do zadnjega kotička in med katerimi sta bila tudi predsednik uprave Taluma Marko Drobnič ter župan občine Kidričevo Anton Lesko-var, pa so predstavili tudi štiri nove glasbene moči; s pihalnim orkestrom Talum so prvič javno zaigrali Aljaž Galun, Gašper Bračič, Meta Hunjet in Staš Planinšek, med koncertom pa so zaploskali tudi Aneju in Roku, ki sta ta dan praznovala rojstni dan. Sicer pa so tudi za svoj letošnji praznični koncert kidriče-vski godbeniki pripravili vrsto prijetnih skladb in priredb svetovnih glasbenih uspešnic, ki jih je domiselno in všečno povezovala Zlatka Lampret. Od uvodne koračnice Wild westerns so nadaljevali v ritmu vetra Francka Ericksona; odlomek iz opere Ronaldo je odlično zapela solistka Teja Letonja, obiskovalce so popeljali tudi skozi božični čas z znano skladbo Georga Michaela, slišali smo tudi znano skladbo iz Disneyjeve risanke Herkules. Posebej je zablestel mlad solist na klarinetu Urban Erker, ki je občinstvo prevzel z brezhibno odigranim Avse-nikovim Pastirčkom. Urban je z vztrajnostjo, trudom in glasbeno nadarjenostjo na mednarodnih glasbenih tekmovanjih v Beogradu in Po-žarevcu dosegal najvišja odlikovanja, na letošnjem tekmovanju je osvojil celo vseh 100 možnih točk. Na regijskem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije - TEMSIG pa je dosegel 1. mesto ter prejel še posebno priznanje za najboljše izvedeno skladbo obveznega dela. Dlani obiskovalcev pa sta ogreli tudi odlični pevski solistki Teja Letonja in Maja Majcen, ki sta zapeli rekvijem Pie jesu (Gospod, usmili se). Slišali smo tudi skladbo Adele in koncert, svetovno uspešnico Irvinga Berlina White Christmas ter seveda obvezne dodatke. Ob koncu je zbrane nagovoril predsednik pihalnega orkestra Gregor Sagadin in se v imenu organizatorjev zahvalil za pomoč in podporo družbi Talum, restavraciji Pan ter občini Kidričevo, vsem skupaj pa zaželel veselo praznovanje in srečno novo leto. -OM Sela • Prireditev V jesenski noči Ljudska pesem ohranja dom in rod Pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva (KD) Sela so tudi letos organizirale že tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, osmič zapored. V kulturni dvorani na Selih so konec novembra na prireditvi V jesenski noči gostile mnoge pevske prijatelje in druge goste. Med gosti je bil tudi videm-ski župan Friderik Bračič s soprogo, p. Jože Petek iz domače župnije sv. Vida, vodja podružnične OŠ Sela Claudia B. Mihelič, predstavnica JSKD OI Ptuj in nekateri svetniki KS Sela. Slavljenkam, ki ravno v tem letu praznujejo 15-letni-co ustvarjanja, pa so čestitko izrekli tudi mnogi pevski prijatelji. Zgodba o skupini pevk ljudskih pesmi KD Sela se je začela pisati leta 1998. Že mnogo let jih vodi »neumorna ljudska umetnica« Antonija Kaučevič, ob njej pa v skupini prepevajo še Zofka Hebar, Lojzka Murko, Marija Potočnik in Danica Palijan. V vseh teh letih so nanizale veliko nastopov na srečanjih ljudske glasbe in drugih prireditvah, že vrsto let pa v novembru svoje prijatelje povabijo na Sela, na njihovo prireditev V jesenski noči. Tudi letos se je njihovemu vabilu odzvalo ve- liko ljubiteljev ljudskega petja in godcev. Najprej smo lahko prisluhnili gostiteljicam večera, nato pa so na odru zapele in zaigrale številne skupine pevcev in pevk ljudskih pesmi ter godcev: FD Pobrežje, Zvezdni dol iz Kidričevega, KPD in DU Staneta Petroviča Hajdina, KUD Maksa Furjana Zavrč, Ptujske upokojenke DPD Svo- boda Ptuj, FD Rožmarin Dole-na, FD Lancova vas, Mejaši iz Repišč, DU Turnišče, ansambel Rinka iz Savinjske doline in hišni ansambel DU Markov-ci. K bogatemu programu pa so poskočne viže dodali tudi Janja Tominc s harmoniko in mlada muzikanta Marko in Davorin. Letošnja prireditev je bila še posebej svečana, saj so selskim pevkam za 15 let aktivnega in organiziranega prepevanja izrekli čestitke mnogi gostje. Župan občine Videm je med drugim poudaril pomen takih prireditev, ki na neki način povezujejo generacije. Hkrati se je selskim pevkam zahvalil za še en doživet glasbeni večer in tudi za to, da že toliko let dajejo prav s pesmijo prepoznavnost svojemu kraju. Pater Jože Petek pa je v svoji čestitki poudaril, da je ljudska pesem poleg domače besede in molitve tista, ki ohranja dom in rod. Dobrim željam so se pridružili tudi drugi gostje, ob koncu pa je zazvenela še skupna pesem vseh nastopajočih, letos smo lahko slišali kar dve - Pojdem na Štajersko in Ne prižigaj luči. Srečanje se je na Selih končalo s klepetom in ob dobrotah, ki so jih tudi letos pripravile članice aktiva žena Sela. PK Foto: Matej Pal V jesenski noči so se najprej predstavile gostiteljice večera, pevke ljudskih pesmi Kulturnega društva Sela, ki skupaj prepevajo že 15 let. Od tod in tam Foto: Črtomir Goznik Obrtniki s Ptujskega so se vključili tudi v odpravo posledic po novembrskih poplavah leta 2012. Ob koncu leta 2013 so svojo solidarnost in humanost dopolnili z novimi dobrimi deli. Pomagali so pri obnovi petih objektov, ki so jih prizadele poplave. Lesna sekcija (mizarstva Zamuda, Vuk, Forštnarič, Benko Devid Kozar in Tajhmajster), ki jo vodi Vojko Tajhmajster, je med drugim poskrbela za nabavo materiala, izdelavo vrat in drsnih vrat, pa tudi za njihovo montažo. MG Foto: Črtomir Goznik V Lounge klubu Hotela&Casinoja Poetovio, ki se vse bolj uveljavlja kot zabaviščni prostor Ptujčanov in drugih, starejših od 20 let, je bila 21. decembra modna revija pod naslovom Zimska pravljica, ki so jo pomagale osmisliti priznane slovenske manekenke, med njimi mis Hawaian Tropic Tjaša Sidar, finalistka oddaje Super model Nika Matavž, Tanja Volič in Asja Ertl. Predstavile so vrhunske pletenine, nakit in krzno. S svojimi izdelki oz. storitvami so sodelovali Optika Sentina, Zlatarna Bedrač, Toyota Furman, Pletenine Ivko, Frizerstvo Elza, lepotni salon Veda, trgovina Glam, Krznarstvo Femina in Nipič Multimedia. 6pack Čukur je s svojima pevkama The Hangover Ladies uprizoril šov v slogu spektaklov Victorias Secret. MG Foto: Črtomir Goznik V Domu krajanov v Skorbi je decembra potekal že tradicionalni božično-novoletni koncert, ki ga je KD Skorba pripravilo pod pokroviteljstvom občine Hajdina. Praznični večer glasbe in pesmi za dušo in srce je tokrat privabil toliko občinstva, da je bila dvorana premajhna za vse, ki so si ga želeli ogledati. Nekateri med njimi so ga bili zato prisiljeni spremljati kar iz hodnika, ampak to ni zmanjšalo njihovega navdušenja ob igranju tamburaškega orkestra KUD Majšperk pod vodstvom Draga Kleina, nastopih pevke Ane Karneža, opernih pevcev Petre Turk Rupreht in Sergeja Ruprehta, Uroša Sagadina ter učiteljsko-vzgojiteljskega pevskega zbora OŠ Hajdina. MG Foto: Črtomir Goznik Božično okrašen pravljični gozd Rdeča kapica v Krčevini pri Vur-bergu je letos vabil tudi z živimi jaslimi družine Špurej. Že devetič zapored pa je Mohorkova graba gostila Božični večer, na katerem je na prostem MoPZ KD Grajena letos na praznični večer razveseljeval skupaj z učenci glasbene šole Decima, vokalno skupino Melos in Božičnim kvintetom. »Nekaj sto obiskovalcev je v lepem okolju neokrnjene narave podoživelo rojstvo našega odrešenika,« je med drugim povedal p. Mirko Pihler, ki Božični večer občutene pesmi in glasbe vodi že vse od njegovega začetka. MG petek • 3- januarja 2014 Spodnje Podravje Štajerski 7 Ptuj • Zakaj sta dva člana svetov javnih zavodov predčasno odstopila Zelo zanimivi razlogi za dva odstopa Ptujski mestni svetniki so na decembrski seji mestnega sveta opravili tudi nekaj imenovanj. Posebne razprave pri tem ni bilo. Tako jih tudi niso zanimali razlogi za izstopa dveh svetnikov SD iz svetov javnih zavodov, kar ni običajna praksa v tem okolju. V volilno komisijo MO Ptuj so imenovali Tomaža Neudau-erja kot predsednika in Majo Majnik Berghaus za namestnico predsednika, Mirana Šalamuna za člana, Dejana Rožmarina za njegovega namestnika, Mladenko Bogatinovski za članico, Marijo Skaza za njeno namestnico, Zvonka Hajduka za člana in Jakoba Rajha za njegovega namestnika. Volilni komisiji MO Ptuj je v zdajšnji sestavi potekel štiriletni mandat. N.Si je predlagala Dejana Rožmarina, SDS je predlagala Mirana Šalamuna, Marijo Ska-za (upokojenko) je predlagala Ružica Novak, DeSUS je predlagal Zvonka Hajduka, SD Mladenko Bogatinovski, LDS Majo Majnik Berghaus, Zeleni Slovenije pa Jakoba Rajha. V svet JZ Mestno gledališče (MG) Ptuj so bili kot predstavniki MO Ptuj imenovani Branka Bezeljak (SD), Lidija Majnik (LDS), Peter Pribožič (N.Si) in Franjo Rozman (SDS). Njihov mandat traja pet let, teči pa začne z dnem konstituiranja novoizvoljenega sveta zavoda. Zdajšnji sestavi sveta zavoda poteče mandat februarja letos. V stari sestavi sveta zavoda je bil opravljen tudi javni razpis za novega direktorja MG Ptuj, ker zdajšnjemu pote- če mandat prvega aprila letos. Po neuradnih podatkih naj bi bila na javni razpis podana le ena vloga. Komisija brez pojasnil za odstopne izjave V dveh sklepih o imenovanju pa je šlo za izstop iz članstva dveh svetov Zavodov, ZRS Bistra Ptuj in OŠ Olge Meglič, zato so svetniki razpravljali o prenehanju dolžnosti člana in o imenovanju novih predstavnikov MO Ptuj v omenjena sveta. Drugih pojasnil, da gre za odstopa, komisija za mandatna vprašanje, volitve in imenovanja v teh dveh primerih ni podala. Edvarda Kenda (SD) je v svetu JZ ZRS Bistra Ptuja nadomestila Tatjana Vaupotič Zemljič, ki jo je predlagala LDS, v svetu OŠ Olge Meglič pa je Mirana Me-ška (SD) nadomestila Andreja Alič, predlagateljica pa je bila N.Si. Ker izstopi iz svetov zavodov niso tako pogosti, še posebej pa se ne dogaja, da bi se za predčasni izstop skoraj sočasno odločila dva svetnika ene svetniške skupine, smo poskušali izvedeti, kaj ju je pripeljalo v to odločitev. Foto: Črtomir Goznik Svetnika SD Edvard Kenda in Miran Meško sta slabo leto pred iztekom mandata mestnega sveta odstopila kot člana sveta zavoda ZRS Bistra Ptuj in sveta OS Olge Meglič Ptuj. Kenda bo raje projektno sodeloval z Bistro ... „Živimo na območju, kjer so podani odlični pogoji za pridelavo hrane, sem pa mnenja, da teh pogojev ne izkoriščamo v okviru danih možnosti. V času svojega mandata v svetu zavoda ZRS Bistra Ptuj sem ugotovil, da se Bistra ukvarja tudi s projekti, ki so blizu moji stroki (razvoj podeželja, pridelava hrane, zdrava hrana), zato mislim, da bi lahko s svojimi izkušnjami in znanjem pri teh projektih tudi pomagal. Je pa logično, da ob načrtovanju sodelovanja pri projektih neke organizacije ne moreš biti hkrati v svetu te organizacije, kar je zame nedopustno in nehigienično. To je glavni razlog za moj izstop iz sveta zavoda ZRS Bistra Ptuj. Sem pa mnenja, da bi morala biti ZRS Bistra kot regionalna razvojna inštitucija strogo osredotočena na znanstvenoraziskovalno razvojne projekte, ki so predvsem pomembni za lokalno skupnost in gospodarske subjekte iz tega okolja ter pridobivanja sredstev za njihovo izvedbo," je izstop iz sveta zavoda ZRS Bistra Ptuj pojasnil svetnik SD Edvard Kenda. Meško bi raje srednjo šolo v starem jedru Miran Meško pojasnjuje, da je en mandat že bil član sveta OŠ Olge Meglič, drugi mandat pa je prekinil na polovici, trajal naj bi še dve leti. „Član sveta zavoda OŠ Olge Meglič sem bil že po izboru prejšnje ravnateljice, delno pa sem sodeloval tudi pri pripravi razpisa in izboru nove ravnateljice. Delno zato, ker zaradi službenih odsotnosti nisem mogel biti prisoten vsaj na polovici sej v zadnjem letu, te pa so bile po navadi ob sredah. V tem času je moj sin končal šolanje na OŠ Olge Meglič in tudi sam sem začel izgubljati stike in informacije o delu in problematiki šole. Osebno sem tudi mnenja, da je premestitev Gimnazije iz mestnega jedra pomenila začetek ugašanja dinamičnega življenja v centru mesta. Sem med zagovorniki ideje, med pobudniki, da se v staro mestno jedro vrne ena srednja šola, mogoče tudi na račun OŠ. S takim razmišljanjem bi bilo nehigiensko še naprej sedeti v svetu zavoda te OŠ. Kot zagovornik korektnega odnosa med kolektivom, svetom zavoda in vodstvom šole sem tudi zelo težko spremljal dogajanja pred izbiro nove ravnateljice, zato se mi je odstop iz sveta zavoda in možnost izvolitve drugega člana, ki nima tovrstnih dilem, zdela najprimernejša rešitev," pa svojo odločitev pojasnjuje Miran Meško. MG Makole, Majšperk, Poljčane • Projekt samooskrbe Naslednje leto bodo registrirani Zakladi Dravinjske doline Registracija skupne blagovne znamke občin Makole, Majšperk in Poljčane naj bi bila izvedena naslednje leto, je povedala Jelka Lovrenčič, strokovna sodelavka na Občini Poljčane. Registracija je bila v skladu z načrtom projekta, za katerega je podjetje Palemid, d. o. o., od treh občin prejelo približno 10.000 evrov oz. evro na občana, predvidena že letos oktobra. Razlog, da ta ni uspela, naj bi bila pomanjkanje organizacijske strukture in časa odgovornih. »Ponudniki se moramo oblikovati v organizacijsko obliko. Odločili smo se, da ustanovimo društvo. Trenutno nas je namreč okoli 50 in se ne uspemo dobiti več kot enkrat na mesec,« je pojasnila Lovren-čičeva, ki je tudi ena izmed občinskih koordinatork v projektu. Udeleženci v projektu so skupni logotip že izbrali, tako da znamka Zakladi Dravinjske doline čaka zgolj na vložitev papirjev, je še dodala. Vendar je ob tem potrebna še opredelitev, kje bo osrednji sedež društva ter sprememba občinske zakonodaje na področju društvenega delovanja. Saj društvo navadno financira tista občina, v kateri je registrirano. »Upam, da nam bodo občine prisluhnile in dopolnile pravilnik, da se bo društvo lahko registriralo kot medobčinsko, javno koristno in ga bodo vse občine tudi financirale. Ko bomo ustanovili društvo, se bo pobrala še članarina, ki bo začetni kapital. V prvem letu namreč ne moremo dobiti občinskega denarja,« je še povedala Lovrenčičeva. Seveda pa je temelj prodaje izdelkov pod skupno blagovno znamko registracija dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, česar še vedno nekaj lokalnih ponudnikov ni naredilo. Ob tem slednje skrbijo še predlogi vlade o omejitvi izdajanja ročno izpisanih računov in obvezna uporaba blagajn za izdajanje računov v vseh primerih, ko ponudniki dobivajo plačilo v gotovini. »Na eni strani država zelo spodbuja domače izdelke in proizvodnjo, na drugi strani pa nam obljubljajo blagajne na tržnicah, kar pomeni dodaten strošek. Tukaj nas država absolutno ovira. Gospa, ki je vesela, da proda za deset evrov zelišč in drugih izdelkov ob sobotah, si blagajne res ne more privoščiti,« je kritična Lovrenčičeva. »Ideja o projektu oblikovanja skupne znamke, katerega cilj je povečati samooskrbo in povezati lokalne pridelovalce in izdelovalce, je med župani in županjo klila že dalj časa,« je povedal direktor občinske uprave v Makolah Igor Erker. Podjetje Palemid, katerega dejavnost je svetovanje na področju gospodarstva, javne uprave, evropskih projektov itd., pa so za izvedbo projekta izbrali, ker je z njim Občina Poljčane že sodelovala in imela dobre izku- šnje. Zakaj ni bilo razpisa za izbiro podjetja? »Ker gre za male vrednosti,« je odgovoril Erker. MojcaVtič Foto: Milan Sternad Prlekija • Pričetek gradnje transportnih vodov 16,5 milijona evrov v infrastukturo V Ljutomeru je bila podpisana pogodba za izvedbo transportnih vodovodov in kanalizacije v sklopu projekta Oskrba s pitno vodo Pomurja - sistem C. Dela bo na prleški strani kot najugodnejši ponudnik izvajalo ljubljansko podjetje MDM. Iz pogodbe izhaja, da predvidena dela zajemajo obsežne projekte posodobitve oziroma izgradnje vodooskrbnih sistemov ter zaščite vodnih virov v višini malo manj kot 16,5 milijona evrov. Projekt zajema izgradnjo 58 kilometrov transportnih cevovodov v vseh osmih občinah na desnem bregu reke Mure, ob tem pa bo potekala še izgradnja sistema gravitacijske kanalizacije s pripadajočimi črpališči v treh naseljih občine Ljutomer ter vakuumska kanalizacija na relaciji Apače-Segovci-Črnci. ž jg Q Karbg jn direktor |jub|janske družbe MDM Rok Deh bodo pnčdi te dm. Drašler pri podpisu pogodbe NŠ _ 8 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Kog • Spominski dan Zločini iz preteklosti »Še vedno se nismo rešili politične razdeljenosti in ideoloških skrajnosti pri oziranju nazaj in iste žalostne usode ocenjujemo z različnimi vatli. Prav je, da zgodovinarji razčistijo dogodke iz preteklosti, vendar ne na način, da vloženi trud uporabljajo za dnevne politične potrebe in za netenje novega sovraštva, kajti to je zločin, hujši kot zločini iz preteklosti,« tako je slavnostni govornik Anton Luskovič na spominskem dnevu minuli petek v kogovski dvorani nagovoril zbrane občane. Letos so v Krajevni skupnosti Kog obeležili že 60. obletnico, na kateri so se spomnili dogodkov iz preteklosti. Položili so vence in pripravili slovesnost, kjer je spregovoril Anton Luskovič. Slavnostni govornik je spomnil na razmere v prvih povojnih letih na Kogu. Boj na obrambni črti, ki je potekala preko Koga, in razdejanje, ki je ostalo, je imelo po besedah Luskoviča dolgoročne posledice za življenje tamkajšnjih ljudi. Opozoril je, da 27. december kot datum za spominski dan ni izbran naključno. Gre namreč za spomin na tragičen dan leta 1941, ko so nemški agresorji v mariborskih zaporih ustrelili prve kogovske talce. V štirih letih druge svetovne vojne je nastal dolg spisek imen Kogovčanov, ki so izgubili življenje v tej svetovni moriji. Vojna vihra je tako prej cvetoči Kog spremenila v porušene in požgane vasi, opu-stošila vinograde in gozdove ter vzela cvet mladih življenj. Kljub temu pa so ljudje ohranili vero v boljše življenje. Na Kogu se še danes najdejo ljudje, ki si prizadevajo za dobro svojih krajev. Tako je Krajevna skupnost Kog na slovesnosti podelila priznanje zgodo- Podelitev priznanja in plakete KS Kog, z leve predsednik KS Kog Zdravko Hlebec, podžupan občine Ormož Zlatan Fafulič, predsednica Turističnega in kulturnega društva Kog Anica Pevec, zgodovinar in inovator Rajko Topolovec in podžupan občine Ormož Branko Šumenjak. vinarju in inovatorju Rajku Topolovcu zaradi ustvarjanja na inovativnem tehničnem in literarno-publicističnem področju. Topolovec je med drugimi spisal tudi knjigo Ormoški Petriček, v kateri opisuje trpljenje otrok v ormoškem gradu iz leta 1945. Plaketo KS Kog pa je prejelo Turistično in kulturno društvo Kog, ki jo je v imenu društva prevzela predsednica Anica Pevec. V svojem 20-letnem delovanju je društvo organiziralo vrsto akcij in prireditev, med katerimi izstopajo organiziranje ocenjevanja kogovskih vin in dnevi turizma na Kogu ter projekt izvolitve kogovske vinske kraljice. Po podelitvi priznanj je sledil kulturni program na temo ukradenih otrok, ki ga je pripravila Anica Pevec. V polurni predstavi, ki je marsikateremu gledalcu privabila solze v oči, so nastopali člani Društva upokojencev Zarja Kog z zborovodkinjo Lucijo Pocrnja, Aleksandra Kelemi-na, recitatorji Joško Kolarič, Aneja Bohinec, Anja Strelec, Maja Vizjak in Sara Vizjak ter pevska skupina mladih kogo-vskih fantov. Po kulturnem programu je sledila pogostitev s kozarcem kogovske žlahtne kapljice. Monika Levanič Slov. Bistrica • 71. obletnica padca Pohorskega bataljona Pohorski gozdovi - varuhi vrednot Pohorski gozdovi na Osankarici bodo četrtega januarja ob 11. uri gostili spominsko prireditev na 69 padlih bork in borcev Pohorskega bataljona osmega januarja 1943. Slavnostni govornik bo minister za obrambo Republike Slovenije Roman Jakič. Organizatorji na komemoraciji pričakujejo približno 4000 obiskovalcev, ob tem pa opozarjajo na spremembo prometnega režima. Pred 71 leti je nemška vojska z nekaj več kot dva tisoč možni obkolila 70 partizanov Pohorskega bataljona, preživel je zgolj eden, ki pa je bil ranjen in ujet. Tragičnega dogodka na Pohorju se že vrsto let okoliške občine Slovenska Bistrica, Maribor, Ruše, Oplotnica, Slovenske Konjice in Zreče ter združenja borcev spominjajo s prireditvijo in pohodom k bojišču pri Treh žebljih. Lani se je prireditve udeležilo več kot 4000 obiskovalcev, je ocenil bistriški podžupan Stanislav Mlakar. »Na letošnji osrednji prireditvi, glede na najave in situacijo na Slovenskem, ne pričakujemo manjšega obiska. Vrednote, ki so jih krepili borci Pohorskega bataljona, so čedalje bolj v ospredju. Slovenci skozi obisk želijo dati sporočilo Sloveniji, da želimo stopiti skupaj in krepiti vrednote, zaradi katerih nas kot Slovence poznajo, to sta medsebojno spoštovanje in poštenje. Slednjega pa je v naši prelepi Sloveniji čedalje manj,« razmišlja Mlakar. In zaradi omejenega prostora za parkiranje pred domom na Osankarici ter pričakovanega števila obiskovalcev bo četrtega januarja veljal poseben prometni režim. »Dostop do doma bo omogočen samo osebnim vozilom z akredita-cijo in avtobusom, druge pa lepo prosimo, da pustijo svoje avtomobile na parkirišču na Kotu pri kmetiji Višič ali pred hotelom Jakec, od koder bo Foto: Mojca Vtič Herta Žagar, Stanislav Mlakar in Robert Vrečko so na priložnostni novinarski konferenci predstavili potek letošnje prireditve ob obletnici padca Pohorskega bataljona. vozil tudi avtobus,« je pojasnil vodja medobčinskega inšpektorata in redarstva Robert Vrečko. Brezplačna vožnja z avtobusom do Osankarice pa bo možna tudi izpred gradu v Slovenski Bistrici, in sicer ob deveti uri bodo odpeljali štirje avtobusi. Z Osankarice se bodo vračali ob 13.30. Ob tem Herta Žagar, direktorica Zavoda za kulturo Slovenska Bistrica, ki prireja kulturni program, opozarja, naj bodo obiskovalci na prizorišču točni oziroma naj pred dom prispejo vsaj pol ure prej, saj je do obeležja treba oditi peš. Osrednja organizatorka prireditve je Občina Slovenska Bistrica in slednja tudi zagotovi največ denarja. Lani so stroški spominske slovesnosti znašali 8.815 evrov, od tega je občina prispevala 4.400 evrov. »Načrtujemo, da se bodo stroški za leto 2014 gibali v višini lanskih. Občina Svet je majhen Srečno novo leto Gledam koledar in opažam z veseljem, da meje dohitela velika čast pisanja kolumne za prvo letošnjo številko našega časopisa. Ker smo še vsi malo pod vplivom veselega decembra in nekateri šele prihajajo nazaj iz krajšega dopustnega obdobja, bi bilo zelo neprimerno začeti leto s težkimi notranjimi oziroma zunanjimi političnimi analizami. Najbolje se je spomniti s hudomušnim nasmeškom na obrazu, kaj vse smo morali v preteklem letu preživeti po naši ali tuji krivdi. V februarju smo se analitiki razpisali o odstopu papeža Benedikta XVI. in po dolgem in počez spraševali o pomenu tako edinstvene odločitve. Resnica, ki se je skrivala za odločitvijo svetega Očeta, ni bila vidna vsem, temveč le nekaterim izbranim, ki so vedeli, da bo v kratkem Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije pod vodstvom Gorana Klemenčiča izdala rušilno poročilo o takratnem predsedniku vlade Janezu Janši in glavnem človeku opozicije Zoranu Jankoviču. Papežev namig je razumel le Janša in sledil vzgledu, ki je prihajal iz Vatikana. Župan Ljubljane - kot vodja levice, kije vedno zagovarjala skandinavski model razvoja - se je raje zamrznil. Po informacijah, ki jih imam na razpolago, lahko skoraj z gotovostjo trdim, da v Vatikanu opcija o zamrznitvi papeža ni bila na seznamu možnih ukrepov. Po daljšem pogovoru z rojakinjo Angelo Merkel je Ratzinger raje vztrajal pri odstopu tudi zato, da bi nemška naveza prisilila k odstopu še enega »motečega« evropskega politika - Silvia Berlusconija. Vse je bilo tako natančno načrtovano, da je italijanski vitez v prejšnjem letu zares moralpustiti politični stolček v senatu in ustanoviti novo stranko. V Sloveniji smo namesto Janeza Janše dobili novo vlado pod vodstvom Alenke Bratušek, v kateri nam zagotavlja razvojno kontinuiteto Erjavčev Desus, stalnica vseh vlad. Na prestolu Petra je Benedikta XVI. prvič v zgodovini zamenjal jezuit. Predstavnik najbogatejšega in najelitnejšega cerkvenega redu se je malo poigral in izbral ime ustanovitelja najbolj revnega od revnih katoliških družin in začel revolucijo skromnosti in ponižnosti. Ko je Goran Klemenčič razumel sporočilo ter dejansko ugotovil, da tudi sam ne more nositi bremena in posledic odločitev Komisije za preprečevanje korupcije, je raje odstopil. Enako sta ravnala tudi minister za zdravstvo in minister za delo. Leto 2013 so zaznamovali odstopi, a najbolj uporabljena ali bolje rečeno zlorabljena beseda je bila »trojka«. Postala je pravi »hit« takoj po prisegi Alenke Bratušek. O trojki so govorile in vneto razglabljale tako prodajalke na ptujski tržnici kot politiki v DZ in na vladi. Vsi smo postali strokovnjaki za trojko. Ne glede na dejstvo, da večina Slovencev in - kot je dokazal tretji program državne televizije - večina politikov nima pojma o sestavi trojke, so si nekateri srčno želeli, da bi dejansko prišel zunanji nadzor nad našim gospodarstvom in politiko. Mednarodna skupnost in bruseljski birokrati, osredotočeni v reševanje gromozanske škode, ki so jo povzročili v zadnjih dveh letih celotni Evropski uniji, in s pogledoma na prihajajoče evropske volitve se niso želeli ukvarjati z majhno Slovenijo, ki bi lahko ponovno porušila nestabilno premirje finančnih tgov. Naklonjenost trenutka in postavitev zvezd sta nas obranila pred grškim scenarjem ter nam podarila le decemersko trojko treh dobrih mož. Krščanski Miklavž, njegova kapitalistična prispodoba Božička in »partijiski« dedek Mraz so nas za nekaj dni odpeljali v deželo sanj. Iz televizijiskih ekranov dobesedno zbrisali vsakodnevne politične obraze in njihove prazne komentarje. Bilo nam je za trenutek lepo. Bilo je, kot da bi vsi odstopili. Začutili smo čar veselega decembra. Zdaj pa nazaj v normalno življenje. Verjamem, da Vi ne boste odstopili od Vaših odgovornosti in da boste še naprej vzgledni državljani, ki želijo s svojim poštenim delom prispevati k boljši skupni prihodnosti. Vsem želim uspešno in srečno novo leto! Naj se Vam uresničijo vse želje! Laris Gaiser Slovenska Bistrica prav tako z občinami soorganizatoricami poskrbi za 1500 brezplačnih toplih obrokov za udeležence spominske slovesnosti (enolončnica in topli napitek), ki jih pripravijo v vojašnici Vin-cenca Repnika v Slovenski Bistrici,« so o stroških dejali na bistriški občini. Padca Pohorskega bataljona se bodo spomnili tudi na spo- minskem srečanju in akademiji, ki bosta v viteški dvorani bistriškega gradu v sredo, 8. januarja, ob 18. uri. Kulturni venec bodo pletli dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica, na okrogli mizi, ki jo bo vodil Zdenko Kodrič, pa bodo sodelovali Alojz Penič, Franta Komel, Franc Sever in Marjan Žnidarič. Mojca Vtič petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 9 Perutnina Ptuj • Razdolžili naj bi se do leta 2020 Uprava: »Za izredne poslovne ukrepe ni osnov!« Čeprav je bilo poslovanje Perutnine Ptuj v letu 2013 v primerjavi z letom poprej boljše, pa se okrog zmožnosti matične družbe kot celotne skupine glede odplačila dolga poraja vrsta vprašanj. Na ravni skupine imajo ptujski perutninarji do bank za 111 milijonov evrov obveznosti. Od tega zneska je 84 milijonov dolga na ravni matične družbe. Foto: Črtomir Goznik Mali delničarji in KAD so uspeli s tožbo za izplačilo dividend v skupni višini milijon evrov. Uprava družbe meni, da bi bilo sredstva iz tekočega poslovanja bolj smiselno investirati v strateške naložbe. Časnik Dnevnik je pred dnevi med drugim poročal, da banke upnice vztrajajo s predlogom, da v upravo družbe vključijo svojega člana. Če vodilni v Perutnini na zahteve bančnikov ne bi pristali, Dnevnik omenja možnost prisilne poravnave. Slednjo naj bi prav tako predlagale banke upnice. »Na nivoju matične družbe smo zadolženi za 84 milijonov evrov. Vse svoje dogovorjene obveznosti tako na nivoju matične družbe kot tudi v povezanih družbah poravnavamo redno. Zato za kakršenkoli izredni poslovni ukrep, kakor bi bila prisilna poravnava, ni absolutno nobenih osnov in tega scenarija nismo obravnavali. Res pa je, da so obresti za posojila nadpovprečno visoke in vsaj sto odstotkov višje kot v primerjavi s konkurenti na bančnem trgu v prostoru Evropske unije. To dejstvo ima za posledico štiri milijone evrov več stroškov financiranja letno, več kot bi bila realna cena denarja v razvitem svetu. V sprejetem razvojno-strateškem načrtu, ki vključuje tudi projekt prestrukturiranja, načrtujemo razdolžitev obveznosti v daljšem časovnem obdobju, in sicer do leta 2020, izpolnjevanje tega načrta se je začelo že decembra letos. Sicer pa razgovori Perutnine Ptuj s konzorcijem bank potekajo konstantno in profesionalno, podrobnosti ne moremo razkrivati, saj vse partnerje v postopku zavezuje sklenjeni dogovor o zaupnosti. Vendar nikoli doslej v medsebojnih pogajanjih s konzorcijem na dnevnem redu ni bilo vprašanja kadrovske krepitve v vrhu Perutnine Ptuj. Bi pa takšen predlog sprejeli, če bi s tem družba pridobila nova znanja, strokovnost in dodano vrednost. Seveda pa bi pričakovali izobraženega in široko razgledanega poznavalca razmer in stroke, s katerim bi lahko še naprej udejanjali razvojni potencial Perutnine Ptuj; najprej na lokalni, pa tudi na širši regijski ravni. Perutnina Ptuj je namreč s svojimi več kot 3.800 zaposlenimi in več kot 500 kooperanti zanesljiv, skrben in stabilen soustvarjalec tudi socialne klime in je tako organizacijsko kot tudi poslovno zelo vpeta v vsa okolja, kjer deluje,« je v odgovoru za Štajerski tednik pojasnil predsednik uprave in generalni di- rektor Perutnine Ptuj Roman Glaser. Po tožbi - izplačilo dividend Mali delničarji in KAD so uspeli s tožbo za izplačilo dividend v skupni višini milijon evrov. Na vprašanje, na kakšen način bodo v teh zaostrenih ekonomskih razmerah izplačali dividende, je predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser odgovoril: »Kot odgovoren subjekt spoštujemo vse zakonsko določene parametre, tako bomo tudi odločitev sodišča o izplačilu dividend. Izplačali jih bomo v letu 2014 iz prihodkov iz tekočega denarnega toka. Ostaja pa dejstvo, ali je takšna poteza delničarjev racionalna, saj se vsi v gospodarstvu zavedamo, da je denarni tok odvi- sen od razmer na trgu, ki so v aktualnih časih izrazito nenaklonjene poslovnim sistemom, sploh na potrošniškem segmentu. Samo v Sloveniji namreč kupna moč upada, in sicer za več kot pet odstotkov, ravno tako pada tudi BDP. Podobni trendi se pojavljajo na drugih strateških trgih, kjer je prisotna Perutnina Ptuj. Sredstva iz tekočega poslovanja bi bilo bolj smiselno investirati v strateške naložbe, s katerimi si bomo v prihodnjem obdobju zagotovili hitrejšo rast in utrjevanje prve pozicije na trgu.« V branži zadolženi manj od povprečja »Aktualni položaj Perutnine Ptuj ter naš pogled v prihodnost je nedavno obravnaval nadzorni svet družbe, ki zastopa vse strateške lastnike družbe. Uprava mu je predstavila izjemno ambiciozen in razvojno naravnan načrt poslovanja v naslednjem letu, ki je bil pred tem usklajen tudi na kolegiju direktorjev Skupine Perutnina Ptuj. Ker smo ga pripravljali več mesecev, gre za dokument, za katerega realizacijo smo tudi prevzeli polno odgovornost, saj natančno opredeljuje tudi nadaljnjo rast Perutnine Ptuj, ki je temeljna usmeritev našega dela že vsa desetletja doslej. Vsi odgovorni za položaj Perutnine Ptuj smo tako naredili vse za poslovno trdnost podjetja kot mednarodno uveljavljenega pripravljavca hrane na osnovi perutninskega mesa. S tem smo ustvarili vse pogoje, da bo Perutnina Ptuj, ki je sicer v primerjavi s konkurenco zadolžena manj od povprečja, v prihodnjih letih lahko odplačala posojila pri bankah. Ker servisiramo vse dogovorjene obveznosti do bank, tudi ne vidimo razlogov, da bi njihov konzorcij spreminjal odnos do svojih naložb, ki jih lahko dobi povrnjene od stabilno delujoče Perutnine Ptuj, obenem pa ohranjajo svoj poslovni položaj tudi vsi drugi deležniki, ki sodelujejo z nami, vključno s kooperanti, ki vzrejajo brojlerje bodisi neposredno za Perutnino Ptuj bodisi za Perutninarsko zadrugo Foto: Črtomir Goznik Predsednik uprave Roman Glaser: »Nikoli doslej v medsebojnih pogajanjih s konzorcijem bank na dnevnem redu ni bilo vprašanja kadrovske krepitve v vrhu Perutnine Ptuj. Za kakršenkoli izredni poslovni ukrep, kot bi bila prisilna poravnava, pa ni absolutno nobenih osnov.« Ptuj. V strateških, dolgoročnih in razvojnih razsežnostih Perutnina Ptuj posluje stabilno in s kontinuirano rastjo,« dodaja Glaser. Rekordnih 261 milijonov evrov Perutnina Ptuj je letos po besedah vodilnih v družbi ustvarila največjo prodajo v zgodovini obstoja. »Prihodki so znašali 261,8 milijona evrov, kar ustvarja zanesljiv in stabilen denarni tok v celotnem sistemu Perutnine Ptuj. V prvih desetih mesecih letošnjega leta smo tako v primerjavi z enakim obdobjem lani že ustvarili za štiri odstotke večjo prodajo. Do oktobra smo realizirali 230 milijonov evrov, lani 227, dobiček iz poslovanja pa znaša dobrih devet milijonov evrov. Ustvarjeni celotni dobiček znaša 1,9 milijona evrov, kar je za 380 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, ko smo zabeležili pol milijona evrov. Napovedujemo tudi, da bo razmerje med neto dolgom in EBITDA konec letošnjega leta znašalo 4,62, kar je v primerjavi z večino slovenskih družb zelo spodbudno, pričakovana EBITDA-marža pa bo 8,8-odstotna, kar je v primerjavi z evropsko prehransko industrijo, ki ima povprečno 6,2-odstotno EBITDA-maržo, tudi nadpovprečno in kaže na stabilnost in kontinuiteto poslovanja Perutnine Ptuj.« Mojca Zemljarič Ormož • Odprli Center ponovne uporabe Odpadek današnjega dne surovina za jutri »Odlagališč po letu 2020 več ne bo. Vsi se moramo pripraviti, da bomo odpadke snovno predelali ali energetsko izrabili, ker odlaganja praktično ne bo,« je na odprtju Centra ponovne uporabe v Ormožu pojasnil vodja ravnanja z odpadki Komunalnega podjetja Ormož Ludvik Hriberšek. Kot idealno rešitev je ocenil Center ponovne uporabe, ki je nedavno svoja vrata odprl v prostorih ljudske univerze v Ormožu. Kot že pove samo ime centra, gre za izvajanje dejavnosti priprave na ponovno uporabo, kar po besedah nosilke ideje in direktorice centrov ponovne uporabe Marinke Vovk neposredno ohranja naravne vire. Ormoška občina se je tako pridružila devetim okoljsko in socialno naprednim občinam, ki poleg Rogaške Slatine, Voj-nika, Tepanja, Velenja, Trebnjega, Kranja, Tržiča in Ljubljane v mreži centrov ponovne uporabe izvajajo socialno podjetništvo. »Gre za preprosto idejo, ki stremi k zmanjševanju količine odpadkov, varovanju naravnih virov, surovin in vode, hkrati pa kreira nova delovna mesta,« je pojasnila vodja Oddelka za gospodarsko dejavnost občine Ormož Karmen Štumberger. Takoj po novem letu bodo tako v centru zaposlili tri delavce, in sicer eko modnega stilista, oblikovalca retro izdelkov in promotorja ponovne uporabe. Poleg dejavnosti priprave na ponovno uporabo bo ormoški center izvajal tudi dejavnost unikatne popravljalnice, saj bo nudil možnost popravila oblačil ter njihovo unikatno prenovo. V ta namen je Komunalno podjetje Ormož v lokalno okolje že postavilo pet zabojnikov za ločeno zbiranje oblačil, tekstila, modnih dodatkov in čevljev. V prihodnje pa nameravajo postaviti še dodatne tri. Po besedah direktorice pa bo ormoški center razvijal tudi program retro opreme za starejše osebe z demenco. Gre za program v sodelovanju z ormoškim centrom starejših občanov, v katerem bodo demen-tnim osebam izdelke iz preteklosti preuredili za ponovno uporabo, kar bo po besedah Vovkove prispevalo k boljši kakovosti njihovega življenja. Odprtje Centra ponovne uporabe v Ormožu; z leve: predsednik Zveze ekoloških gibanj Karel Lipič, vodja Oddelka za gospodarsko dejavnost občine Ormož Karmen Štumberger, direktorica centrov ponovne uporabe Marinka Vovk, vodja ravnanja z odpadki Komunalnega podjetja Ormož Ludvik Hri-beršek in vodja Mrežnega podjetniškega inkubatorja v Ormožu Zlatko Zadravec. Ormoški center zaenkrat obratuje na simboličnih 16 kvadratnih metrih, kjer bodo zbirali manjše kose. Za večje kose pa bo namenjen zbirni center v ormoškem kombinatu. Poleg sodelovanja z Občino Ormož, ormoškim centrom za starejše občane in komunalnim podjetjem, pa center sodeluje tudi z drugimi lokalnimi podjetji in ustanovami, kot so Gimnazija Ormož in Mrežni podjetniški inkubator iz Ormoža. Ideja o ustanovitvi centrov ponovne uporabe se je sedanji direktorici Vovkovi porodila, ko je bila zaposlena kot vodja na Centru za ravnanje z odpadki v Slovenskih Konjicah, kjer se je dnevno srečevala s številnimi odvrženimi predmeti, ki jim v resnici ni manjkalo prav nič. Tako se je domislila centrov ponovne uporabe, ki pa imajo v tujini že dolgoletno tradicijo. Po besedah direktorice pa so tudi pri nas zelo dobro sprejeli tovrstne centre. Tako se na primer v ljubljanskem centru ponovne uporabe po simboličnih zelenih cenah dnevno proda okrog 150 kosov. Monika Levanič Foto: ML 10 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Ptuj m Predavanje Svet na pragu preobrazbe Ezotericni pogled na situacijo v svetu Aleš Novak, predavatelj ezoteričnega Nauka večne modrosti, prevajalec knjig britanskega ezoterika in futurista Benjamina Crama, je na predavanju govoril o ezoteričnih vzrokih in rešitvah za rešitev svetovne krize. V Muzikafeju je bilo v decembru predavanje z Alešem Novakom, predavateljem z ezoterič-nim pogledom na današnjo situacijo v svetu. Danes se mnogo ljudi sprašuje, kaj se dogaja, da gre vse narobe, da nobena politična in gospodarska rešitev ne prinese bistvenega in trajnejšega napredka, da se kopičijo napetosti, ki jih porajajo naraščajoča brezposelnost, negotovost in pomanjkanje prostega časa in agresiven tržni boj, ter da celo razviti zahodni svet ne najde poti iz krize. Aleš Novak je na predavanju govoril o korakih, ki so potrebni in jih moramo storiti, da bi zgradili bleščečo civilizacijo, ki bo temeljila na pravičnosti, miru in blagostanju. Tako bomo človeštvu dokončno zagotovili varno prihodnost. Zgodovina civilizacije nas uči, da se v kri- Foto:Crtomir Goznik Aleš Novak, predavatelj ezoteričnega nauka, je predstavil napoved izjemnih dogodkov. znih obdobjih in na prehodu velikih dob vedno znova pojavi pomemben posameznik, ki človeštvu posreduje duhovno učenje za čas, ki prihaja. Eden najbolj poznanih futuristov, avtor številnih knjig in britan- ski slikar Benjamin Creme, že štiri desetletja širi novico o prihodu svetovnega učitelja, ki se s skupino svojih učencev mojstrov modrosti prav v tem času vrača med nas, da bi nas navdihnil pri izgradnji nove civilizacije, ki bo temeljila na medsebojni delitvi, zaupanju in miru. Svetovni učitelj, ki ga futuristi poimenujejo Maitreja, bo navdahnil človeštvo, da se bo prepoznalo kot ena družina in zgradilo civilizacijo, ki bo temeljila na delitvi dobrin, ekonomski in socialni pravičnosti ter mednarodnem sodelovanju. Pozval bo k delu za rešitev milijonov ljudi, ki vsako leto umirajo od lakote v svetu obilja. Med Maitrejevimi priporočili bo tudi sprememba v socialnem delu, tako da bodo preskrba s rano, prebivališčem in obleko, izobrazba in zdravstvena oskrba postale splošne priznane pravice. Z Maitreje-vim navdihom bo človeštvo izpeljalo potrebne spremembe in zgradilo bolj zdrav in pravičen svet za vse. Eva Žunkovič Ptuj • Glasbeni večer z godalnim kvartetom M.ARS Virtuozi popeljali v valove klasične glasbe Na 3. glasbenem večeru so se predstavili odlični glasbeniki: violinistki Mojca Menoni Sikur in Vanja Bizjak Podlesek, violistka Mateja Rajanc, violončelist Martin Sikur in klarinetist Dušan Sodja. V ponedeljek je v refektori-ju minoritskega samostana potekal že 3. glasbeni večer v sezoni 2013/2014 v organizaciji Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla iz Ptuja. Godalni kvartet MARS so leta 2012 ustanovili violinistki Moj- ca Menoni Sikur in Vanja Bizjak Podlesek, violistka Mateja Rajanc in violončelist Martin Sikur, diplomanti slovenskih Foto: Crtomir Goznik Virtuozi so se predstavili z odličnim programom. in tujih glasbenih akademij ter prejemniki številnih nagrad in priznanj. Skupna jim je ljubezen do komorne glasbe, ki jo razumejo kot glasbeno sodelovanje enkratnih osebnosti, kjer ima vsak glasbenik enako odgovornost. Njihov repertoar zajema dela iz vseh stilnih obdobij. V prvem delu koncerta so se glasbeniki predstavili s programom: Joseph Haydn: Godalni kvartet v C-duru »Tost«, op. 64 št. 1, Hob. III:65: Allegro Moderato, Menuetto: Allegretto ma non troppo, Allegretto scherzando in Finale: Presto. V drugem delu se je virtuozom pridružil še klarinetist Dušan Sodja. Predstavili so program: Johannes Brahms: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v h-molu, op.115: Allegro, Adagio, Andantino in Con moto. Eva Žunkovič Ptuj • Razstava 1. da Vincijeve kolonije Ptuj utripal v duhu da Vincija V dominikanskem samostanu na Ptuju je v decembru potekala razstava del, ki so nastala v okviru 1. mednarodne likovne kolonije z naslovom Jaz, Leonardo. Kolonija je potekala v organizaciji zavoda Zarum - Trnje, v Hotelu Leonardo da Vinci na Ptuju. Vodja zavoda Maria Anna Kmet in graščak gradu Fala Maximilian M. Slavič sta povabila enajst slikark, slikarjev in kiparja, da bi se s svojim ustvarjanjem v pogojih delavnice Leonarda da Vincija približali miselnosti, načinu dela in tehnikam velikega re- ¥ r i ' Foto: Crtomir Goznik Utrinek z razstave v dominikanskem samostanu na Ptuju nesančnega mojstra Leonarda. Umetniki so ustvarjali v 500 let stari kleti hotela, torej prostorih, ki so bili podobni da Vin-cijevi delavnici. Udeleženci kolonije so bili: Janja Blažona iz Varaždina, Tatjana Mijatovic iz Radencev, Tina Mirošič iz Sežane, Ivana Andric Todic iz Celja, Predrag Szilvassy iz Postojne, Lojze Kalinšek iz Cerkelj na Gorenjskem, Branko Počkar iz Selnice ob Dravi, Andreja Re-pnik iz Makol, Robert Jurak iz Logarovcev, Andrej Okreša iz Maribora in Marjana Kmet iz Velike Polane. Razstavo je popestril koncert orkestra harf Zlate nitke iz Kopra. Eva Žunkovič Tednikova knjigarnica Ezopove basni v slikanici Basen je kratka, poučna pripoved v verzih ali prozi s tipiziranimi, praviloma živalskimi junaki. Začetki basni segajo v najbolj zgodnji stari vek, v čas, ko je bilo človeško življenje tesno povezano z živalmi in naravo ter so bile živali v marsičem vzornice ljudem. Beseda basen prihaja iz besede basniti, kar pomeni kramljati, pripovedovati. Slovar slovenskega knjižnega jezika navaja pod geslom basniti, da je to redko književno rečeno: pripovedovati o nenavadnih stvareh. Nenavadanost je mogoče pripisati personificiranim živalim v basnih, kjer živali govorijo človeški jezik. Basen ima po navadi dva dela, to sta zgodba in nauk. Nauk je običajno na koncu basni, lahko pa je tudi na začetku. Basni so poznali najstarejši narodi (Indi, Perzijci, Egipčani, Grki...) in ni mogoče pripisati izvora basni enemu samemu narodu. Med njimi je najbolj znan starogrški basničar Ezop, ki bi naj živel v 6. stol. pr.n.št. O njegovem življenju ni veliko znanega, zato je bil pogosto obravnavan kot mitološka osebnost. Kot možna rojstna kraja enciklopedije navajajo Frigijo v mali Aziji in grško Trakijo. Domneva se, da je Ezop kot suženj živel na otoku Samosu v Joniji. Svobodo si je prislužil s svojo modrostjo in bil je zelo priljubljen med gospodarji. Ezop bi naj bil svetovalec pri kralju Likungu. Ezopove basni so bile v srednjem veku in na začetku novega veka najbolj priljubljene in so jih uporabljali tudi kot prilike v cerkvenih pridigah (npr.: Martin Luther, pri nas pa Janez Svetokriški). Pri starih Rimljanih sta bila najbolj znana basničarja Fedrus in Horac, prvi je pre-pesnil Ezopove basni v latinščino. Pri Slovencih je prvi prevedel Ezopove basni Valentin Vodnik (prevedel jih je 31), njemu je sledil njegov učenec Janez Primic, ki jih je poslovenil 150 leta 1805 (več preberite v uvodu knjige Slovenske basni in živalske pravljice (1991). V domačih splošnih knjižnicah so na voljo Ezopove basni v različnih izdajah, na primer: Ezopove basni z ilustracijami svetovnih mojstrov (Zbrala Russel Ash in Bernard Higton. Prevedel Vasja Cerar. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1994), Ezopove basni (Ilustracije Lisbeth Zwerger. Prevedel Jože Stabej. Ljubljana: Slovenska knjiga, 1996), 82 Ezopovih basni (Izbor in prevod Brigita Vogrinec. Šmarješke toplice: Stella, 2010. Med najnovejšimi slikaniškimi izdajami Ezopovih basni z izvrstnimi ilustracijami je knjiga založbe Kres z naslovom Tako govorijo živali...in podnaslovom Ezopove basni. V slikanici, ki je namenjena najmlajšim otrokom ter tistim, ki začenjajo samostojno brati, je 13 basni: Petelin in prstan, Kozliček in volk, Vol in žaba, Lisica in štorklja, Lev in miška, Zajec in želva, Maček in ptiči, Pes in njegov odsev, Domišljava kavka, Kavka in golobi, Lisica in grozdje, Mestna miška in poljska miška, Jelen v mlaki. Dvanajst celostranskih ilustracij je z nenavadnim občutkom za upodabljanje basenskih prizorov in pomenov naslikala Ayano Imai (London, 1980). Kot vabilo k branju naj velja basen: PES IN NJEGOV ODSEV Pes je mesarju sunil kos mesa in se odpravil domov, kjer bi ga lahko v miru požrl. Na poti je moral prečkati reko. Z mostu je pogledal v vodo in v njej zagledal svoj odsev. Mislil je, da je tam doli še en pes s še večjim kosom mesa. Sklenil je, da bo tudi ta kos njegov, in je ša-vsnil po njem. Ko pa je odprl gobec, je njegov kos mesa čmoknil v vodo in nikoli več ga ni videl. Nauk: Kdor je pohlepen, ostane praznih rok. Liljana Klemenčič Anketa med športniki Po čem ste si zapomnili leto 2013 in kaj pričakujete od leta 2014? Stran 12 Šport v letu 2013 v sliki Stran 13 Tenis Amadej Goručan osvojil turnir v Litiji Stran 14 Šolski šport V nogometu najboljša OŠ Videm-Leskovec Stran 14 Rokomet Mlade Ptujčanke odlične 3. v Beogradu Stran 15 Nogomet V Markovcih dvakrat slavili Hajdinčani Stran 15 íPoíúiiajt¿ fiai na íuitovnim. ífitiíu! Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik RADIOPTUJ KO- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Naj dogodek 2013 • Tadej Podvršek Naj dogodek 2013 • Jože Mohorič 19. 5. 2013 - nepozabna završka noč Z Dejanom v New Yorku V poplavi uspešnih športnih zgodb tega leta, tako na celotni slovenski kot lokalni ravni Spodnjega Podravja, je nedvomno treba omeniti pravljico, ki jo v nogometnem Za-vrču vodita brata Vuk. Zavrču je namreč letos uspel sanjski met, saj se je klub sploh prvič v zgodovini uvrstil v najvišji rang tekmovanja in povzročil precejšnjo zanimanje javnosti. Le želimo si lahko, da bi ta »družinska« zgodba trajala čim dlje in zakaj ne bi kmalu Spo-dnjepodravci spet imeli predstavnika v Evropi ... Pred pričetkom sezone 2012/13 je imel alfa in omega Zavrča Miran Vuk le en cilj: uvrstitev v 1. ligo. Temu so se mnogi smejali in muzali, toda fantje so na igrišču trdo garali, bili odlično vodeni s klopi in zato se je prej ali slej morala zgoditi tekma s Šenčurjem, kjer so beli predčasno postali prvaki 2. lige. S tem so si zagotovili prvoligaško vstopnico, zato bo 19. 5. 2013 z zlatimi črkami vpisan v zgodovino kluba. Rajanje po zmagi s Šenčurjem je bilo nepopisno, 500 gledalcev je slavilo dolgo v noč. To je bil dan, ko v Zavrču nihče ni spal, prvoligaški nogomet je bil tega dne pripeljan na obronke Haloz. Vendar so se tudi po tem sijajnem, zgodovinskem uspehu še vedno našli ljudje in vedeli povedati, da Zavrč ne bo dočakal kon- ca prvenstva med prvoligaši. Toda beli so te kritike silno razočarali, saj jim gre zaenkrat odlično in po odigranih 20 krogih zasedajo 3. mesto na tabeli, z odličnimi možnostmi za visoko končno uvrstitev. 34-letno delovanje kluba je tako dobilo nov mejnik, največjega v svoji zgodovini, prežeti z vzponi in padci. Kako bo naprej, ne ve nihče, toda poznavajoč ambiciozno upravo kluba se lahko v kratkem zgodi še kakšen 19. 5. 2013 ... Klub iz občine z le okrog 1500 prebivalci je spisal zgodbo, kakršnih je v slovenskem in tudi svetovnem športnem smislu zelo malo, so pa zato odmev-nejše. Naj dogodek 2013 • David Breznik Drava napredovala po dolgih letih Rokometni klub Drava je v našem okolju nedvomno eden najbolje organiziranih in vodenih klubov. Kljub dobrim pogojem je v preteklosti dolga leta neuspešno iskal tekmovalni napredek, v sezoni 2012/13 pa je Ptujčanom končno le uspelo. Po 15 letih igranja v 2. slovenski rokometni ligi so se prebili v 1. B-ligo. Na tej poti jih je na mestu trenerja dolgo vodil Tomi Ma-tjašič, v zadnjih krogih pa je trenersko mesto prevzel nekdanji reprezentant Uroš Šer-bec. Ta je v odločilnih trenutkih - kljub še ne popolnemu poznavanju ekipe - iz igralcev iztisnil trenutni maksimum, kar je na koncu pomenilo, da so se z osvojenim 2. mestom veselili napredovanja. Tega so si priigrali v glavnem mladi rokometaši, ki sta jih s svojimi prvoligaškimi izkušnjami usmerjala Robert Bezjak in Boštjan Grm. Ob igralcih, trenerjih in klubskem vodstvu si posebno omembo ob napredovanju zaslužijo tudi navijači, ki so na vsaki tekmi glasno spodbujali rokometaše. Skozi dober obisk tekem se je obenem videlo, da imajo ljudje na Ptuju rokomet resnično radi. To pozitivno energijo je članska ekipa prenesla tudi v novo sezono, kjer zaenkrat v 1. B-ligi igra zelo solidno. Pod vodstvom Uroša Šerbca igralci počasi rokometno dozorevajo in kažejo določen napredek, njihov glavni adut pa še naprej ostaja njihova mladost. Z zavzetim delom bodo še napredovali in morda se ljubiteljem rokometa na Ptuju, kot v začetku devetdesetih let, ponovno obetajo celo tekme prve lige. Po zlatih časih je že dišalo na četrtfinalni tekmi pokala Slovenije, ko se je Drava drugo leto zapored merila s Svi-šem iz Ivančne Gorice. Dolgo časa je držala korak s favorizi-ranimi gosti, ki so na koncu vendarle slavili. Ptujčani so lahko v živo videli in občutili, koliko jim še manjka do najvišjega nivoja slovenskega rokometa. Leto so z vidika uredništva športnih strani Štajerskega tednika zaznamovali številni veseli športni dogodki, zaradi vrednosti v svetu športa na splošno pa izstopa dvoboj Dejana Zavca s Keithom Thurma-nom v New Yorku. Dogodek zase so bile že priprave in organizacija potovanja v ZDA. To seveda ni potovanje s turistično agencijo s trizvez-dičnim avtobusom na Dunaj ali v Salzburg, ampak mora biti natančno usklajenih nešteto podrobnosti. Posebnost je bila predvsem ta, da je v predvidenem času dvoboja v Sloveniji v nočnem programu na frekvencah Radia Ptuj v SNOP oddajal Radio Velenje. Ker smo se želeli v Slovenijo javljati v živo, je bilo treba uskladiti termine, Ve-lenjčani pa so morali program ustrezno prirediti. V Sloveniji je bilo to teoretično hitro urejeno, ko pa smo poskušali vzpostaviti zvezo iz dvorane Barclay center v Brooklynu, pa so že nastopile težave. Ob prvem preverjanju zvez s Slovenijo sva s kolegom Davidom Breznikom še tavala po ogromni dvorani in iskala najina sedeža. Med drugim sva - brez posebnih težav - zašla v VIP-prostore stadiona: zaprti oddelek z restavracijo, sobanami za majhne skupine pomembnežev (vsebovale so ogromne TV-zaslone, udobne usnjene stole s pogledom na ring, prigrizke ...). Če ne bi imela službenih obveznosti, bi si lahko celoten spektakel ogledala z eminentnih sedežev in eminentno sita ... A najin čut za odgovornost je pač prevelik, zato sva hitro zapustila »raj« in se odpravila iskat najina mesta. Ko sva končno prišla mimo ogrooomnega črnca, ki je sedel na zadnjem sedežu v vrsti (Davida je pogledal tako, kot da ga bo pojedel za večerjo ...), sva ugotovila, da najina sedeža na uradnem razporedu nista skupaj. Malo improvizacije, nekaj prelepljenih številk na mizah, pa je bila stvar brez škode za kogarkoli hitro urejena. Ko so bile vse težave odpravljene, je bilo treba le še ostati buden. Lahka naloga? Niti ne, če prenos poteka okoli ene ure zjutraj in se še nisi prilagodil na časovno razliko. Novinarji smo to podrobnost z nekaj dodatnimi kavami brez težav razrešili . Dejan je imel na voljo le nekaj dni več za prilagoditev ... Ogromna napaka, nepopravljiva, ki je kava ni mogla razrešiti . Naj dogodek 2013 • Uroš Krstič Tudi Ormozani skovali zlato v Utrechtu Mesec julij je za rokometaše po navadi čas počitnic. Minulo leto pa to ni bil čas počitnic za slovensko reprezentanco letnika 1996, ki je sodelovala na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu na Nizozemskem. Med osmimi sodelujočimi reprezentancami je Slovenija nanizala pet zmag in osvojila zlato medaljo. Reprezentanca je s pomočjo Olimpijskega komiteja Slovenije in Rokometne zveze Slo- venije imela v času enoletnih priprav odlične pogoje, kar je na koncu obrodilo sadove. Ekipa je v Utrecht prispela z največjim številom odigranih mednarodnih tekem, igralski kader so sestavljali igralci, ki so že imeli minutažo v članski konkurenci in celo v Ligi prvakov (Blaž Janc, Urh Kastelic), ob tem je strokovni štab s pomočjo številnega videomateri-ala do potankosti obdelal igro nasprotnikov. Še posebej igro Norvežanov, proti katerim so Slovenci odigrali prvo in zadnjo tekmo turnirja ter proti močnim Vikingom obe dobili. Pred turnirjem so cilji segali po boju za kakšno izmed kolajn, želje pa so bile precej višje, saj gre za perspektivno generacijo, ki ima največ težav na poziciji krožnega napadalca. S prvim mestom na Nizozemskem so si fantje priborili nastop na svetovnih olimpijskih igrah, ki bodo potekale letos na Kitajskem ter nastop na naslednjem svetovnem in evropskem prvenstvu. Med štirimi Ormožani, ki so pomagali skovati zlato v Utrechtu, Kitajske ne bo videl nobeden od četverice Rok Cvetko, Miha Kolmančič, Saša Prapotnik, Uroš Krstič. Prva dva zaradi poškodb, druga dva sta za »nagrado« prevzela letnike 1998, ki se naslednji dve leti pripravljajo na OFEM 2015 v Tbilisiju v Gruziji. Verjamemo pa, da bo riž na KItajskem okusil vsaj peti Ormožan Tomaž Cvetko, ki je odlično branil na zadnjih reprezentančnih akcijah. 12 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Anketa med športniki: V ■ ■ ■ ■ po cem so si zapomnili leto 2013 in kaj pričakujejo od leta 2014? Viktor Trenevski, trener Za-vrča: »Zdaj je čas praznovanja in tako se je treba obnašati. 1. 1. 2013 sem bil postavljen za trenerja Zavrča in vsi spomini izhajajo iz tega. Želim si, da moja in želja ekipe Zavrča postane edinstvena - to je 1. mesto v 1. slovenski ligi. Glede moje družine in vseh pa vsem želim lepe misli, brezpogojno delo in zdravje.« Foto: Crtomr Goznik Marjan Valenko, trener ŽRK Tenzor DP-Logik: »V letu, ki odhaja, si bom najbolj zapomnil to, da smo kljub vsem pretresom, ki so se dogajali, vendarle eno tekmo slavili, vendar globalno kaj dobrega ni bilo. Ekipa je ostala skupaj, ima perspektivo, toda v 1. ligi nastopamo leto ali dve prezgodaj. Velja pa omeniti, da smo končno pridobili sponzorja, ki nam je omogočil igranje v 1. ligi, kar je bistveno in nam daje upanje na obstanek, za kar pa bi potrebovali dve izkušeni igralki. V novem letu bomo skušali zmagati na še kaki tekmi, zase pa si želim zdravja in podpore svojih bližnjih še naprej.« Foto: Crtomr Goznik Foto: Crtomr Goznik Foto: Crtomr Goznik Foto: Crtomir Goznik Boris Klinger, trener Stojncev: »V življenju si najbolj želim miru in zdravja ter dovolj sreče. Na športnem področju želim vsem klubom veliko športne sreče ter čim manj poškodb in naj bo leto 2014 uspešno za vse.« Primož Firbas, RK Moškanj-ci - Gorišnica: »Z doseženim v letu 2013 sem zadovoljen. V minulem prvenstvu smo si zanesljivo priborili obstanek, v prvi polovici letošnjega pa smo še za stopničko boljši. V naslednjem letu si želim zdravja in igranje brez poškodb kakor tudi še večjo uspešnost naše ekipe. Z malo sreče lahko prvenstvo končamo na petem mestu, seveda pa bomo morali dobro igrati. To je lažje zaradi dobrih odnosov v klubu.« Tadej Sok, rokometaš Maribora Branika: »Leto 2013 si bom vsekakor zapomnil po zelo uspešni evropski sezoni, ko smo bili z ekipo Maribora samo korak oddaljeni od zaključnega turnirja pokala EHF, in po četrtem mestu v državnem prvenstvu. Čeprav smo na koncu dokaj nesrečno izgubili Final 4 in tudi tretje mesto v državi, mislim, da je to bila sezona, na katero bom imel zelo lepe spomine. Tudi v letošnji sezoni smo na dobri poti, da izboljšamo lansko uvrstitev v državnem prvenstvu, kar je tudi naš cilj. Črni piki sta mogoče le prehiter izpad iz pokalnega tekmovanja ter poraz v zadnjem krogu letošnjega leta proti Ribnici. Bo pa zaradi tega treba še bolj trenirati, da spomladi nadoknadimo izgubljene točke.« Foto: Crtomr Goznik Danilo Piljak, NTK Šternmatik Cirkovce: »Leto 2013 je bilo uspešno, saj smo se najprej uvrstili v drugoligaško konkurenco, kjer sedaj držimo prvo mesto. To je dobra osnova, da smo tudi na koncu prvi in si s tem priigramo prvoligaško vstopnico, kar bi bil velik uspeh za ves kraj. Tudi v posamični konkurenci sem zadovoljen s 7. mestom na jakostni lestvici. V prihajajočem letu si želim prvo mesto z ekipo, na jakostni lestvici pa napredovanje za kakšno mesto.« David Sok, rokometni sodnik: »Z Bojanom Lahom si bova leto 2013 vsekakor zapomnila po dveh svetovnih prvenstvih, na katerih sva sodelovala. Najprej julija v Bosni in Hercegovini, kjer je potekalo mladinsko prvenstvo in kjer sva sodila nekaj odličnih tekem (omenim lahko tekmo Hrvaška - Nemčija v Ljubuškem pred 2000 navijači in seveda polfinale med Švedsko in Francijo). Dobro sojenje v BiH naju je pripeljalo na svetovno žensko prvenstvo v Srbiji. Za naju je bilo zelo posebno, ker je bilo sploh prvo člansko prvenstvo. Sodila sva pet tekem, dve tudi v zaključnih bojih (v osmini finala med Angolo in Nemčijo ter polfinale med Dansko in Brazilijo). Na polfinalno tekmo sva izredno ponosna, saj sva kot novinca na velikih tekmovanjih članske konkurence dobila veliko čast, zaupanje sva tudi opravičila. V letu 2014 si v prvi meri želiva predvsem zdravja, sojenje pa začneva že drugi teden januarja, ko imava štiri tekme v ženski regionalni ligi. Nadalje upava na čim več tekem v domačem prvenstvu ter kakšno tekmo evropske lige prvakov.« Uspešno 2014! Foto: Crtomr Goznik Jura Arsič, igralec NŠ Drava: »Največje veselje v 2013 je uvrstitev mojega kluba v višji rang tekmovanja. V naslednjem letu želim vsem ljudem obilo zdravja, uspeha in predvsem pozitivizma.« Leon Požar, rokometaš Drave: »Leto 2013 si bom posebej zapomnil po tem, da se nam je uresničila dolgoletna želja, saj smo prestopili iz 2. v 1. B-ligo. V novem letu si želim čim manj poškodb, veliko dobrih iger in končno uvrstitev v zgornjo polovico lestvice.« Foto: Crtomr Goznik Pavle Ilič, KK Drava: »Z doseženim v letu 2013 pač moramo biti zadovoljni. Trenutno je pač takšna naša realnost, ko se borimo za obstanek. Želim si predvsem obstanek v ligi in tudi takšno sproščeno kegljanje, kot smo ga pokazali v zadnjem krogu minule sezone.« Nada Fridl, KK Drava Ptuj: »Minulo leto je bilo uspešno, saj smo se ponovno uvrstile v višji rang tekmovanja, kjer trenutno zasedamo osmo mesto. To so dobri obeti, da ostanemo v 1. B-ligi, kar je tudi naša glavna želja ob koncu prvenstva. Moja največja želja in želja drugih v klubu pa je ta, da bi dobili svoje kegljišče.« Srečno 2014! Foto: Crtomr Goznik Denis Topolovec, igralec Aluminija: »Leto 2013 je bilo povsem običajno - nič slabše ali boljše kot pretekla. V letu 2014 si želim največ zdravja in sreče, v športnem smislu pa veliko zmagovalnih trenutkov.« Foto: Crtomr Goznik Barbara Selinšek, ŽRK Tenzor DP Logik: »Moje športne želje so, da bi naša ekipa v novem letu prikazala boljše igre in bi bile kot ekipa tudi rezultatsko uspešnejše. Moja osebna želja za novo leto pa je ta, da bi čim bolje opravila prvi letnik na fakulteti.« Gregor Fink, nogometaš Za-vrča: »Letošnje leto sem si zapomnil predvsem po izjemnih uspehih mojega kluba in tudi osebnem doprinosu k temu. Za naprej si želim, da bi bilo na vseh področjih še naprej uspešno, predvsem pa vsem želim zdravja in sreče.« Foto: Crtomr Goznik Rok Letonja, NK Aluminij: »Mislim, da je bila zame dobra odločitev, da sem se vrnil v Kidričevo, zato pa smo nekoliko razočarani z uvrstitvijo na tretje mesto. Marsikaj se da popraviti v drugem delu prvenstva in verjamem, da bomo to tudi storili. Vsekakor pa je moja velika želja, da se z Aluminijem uvrstim v 1. slovensko nogometno ligo.« Saša Prapotnik, trener Jeruzalem Ormoža: »Leto 2013 je bilo, kar se tiče športa, izjemno pestro na klubskem in reprezentančnem nivoju. Z Jeruzalemom smo najprej obstali v 1. SRL, zdaj v februarju 2014 pa bomo na štirih preostalih tekmah rednega dela iskali točke za uvrstitev v Ligo za prvaka. Ob dobrih rezultatih me še bolj veseli, da se na Hardek znova vrača publika. Tekme z našimi navijači postajajo praznik in želja nam je, da v letu 2014 vsaj enkrat do zadnjega kotička napolnimo Hardek - kot v starih časih. Ob tem imamo v klubu v ozadju vse več mladih perspektivnih rokometašev, ki jim v prvi vrsti želim, da jih zaobidejo poškodbe, nato pa da svoj talent s trdim delom na treningih nadgradijo s prehodom v člansko konkurenco. Z reprezentanco letnika 1996 smo na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Utrechtu na Nizozemskem osvojili zlato kolajno. Pet tekem, pet zmag - nepozabno. Z zlatom smo reprezentanci priborili nastop na Svetovnem prvenstvu olimpijske mladine na Kitajskem, nastop na prihodnjem svetovnem in še na evropskem prvenstvu. Na reprezentančnem nivoju smo dobili vseh petnajst mednarodnih tekem, na kar sem zelo ponosen. Žal pa Kitajske trenerski štab ne bo videl, saj smo v roke dobili dve leti mlajše rokometaše, letnike 1998, s katerimi se bomo pripravljali na OFEM 2015 v Tbilisiju.« Foto: Crtomr Goznik Barbara Borovčak, ŽRK Tenzor DP Logik: »Iz rokometnega vidika si želim veliko zmag v članski in kadetski ekipi, hkrati pa si želim, da bi tudi sama čimbolj napredovala v rokometni igri. Osebno si želim, da bi bila zdrava in da bi doživela veliko čudovitih športnih trenutkov.« Veliko dobrega v letu 2014! Pripravili: DB, DK, TP, JM, UK Foto: uk Foto: uk Foto: uk petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 13 14 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Tenis • TK Terme Ptuj Amadej Goručan osvojil turnir v Litiji 2. OP ll-lfi Pri dečkih do 16. leta starosti, ki so odprto prvenstvo igrali na igriščih TK As Litija, so ptujski klub zastopali Amadej Goručan, Sven Lah in Blaž Bezjak. Slednji je obstal v 2. krogu kvalifikacij, prva dva pa sta bila med nosilci turnirja. Do polfinala sta oba brez posebnih težav dobila po tri dvoboje. Ker je bil Sven z žrebom uvrščen v zgornjo polovico, sta se člana ptujskega kluba za vstop v finale pomerila 2. OP U-16 v Litiji, rezultati: 1. krog: Amadej Goručan (1.) -Andrej Šušteršič (MAX) 6:2, 6:1, Sven Lah (3.) - Nik Hribar (Otočec) 6:2, 6:2; 2. krog: Goručan (1.) - Erik Petrovič (Triglav) 6:1, 7:5, Lah (3.) -Gaber Petrovič (Triglav) 6:3, 6:2; četrtfinale: Goručan (1.) - Maks Meh (ŠTK Velenje) 6:4, 6:1, Lah (3.) - Anže Arh (Triglav, 5.) 6:2, 6:4; polfinale: Goručan (1.) - Lah (3.) 2:6, 6:3, 4:1 (predaja); finale: Goručan (1.) - Tino Kova-čič (Branik, 2.) 6:4, 6:3. Foto: Črtomir Goznik Amadej Goručan (TK Terme Ptuj) med seboj. Dvoboj je bolje začel Sven in si pridobil prednost uvodnega niza. Amadej, ki je bil 1. nosilec, je nato poravnal izid in obetala se je zanimiva končnica. Do tega pa ni prišlo, saj je moral Sven predčasno končati dvoboj zaradi poškodbe kolena. V finalu se je Amadej meril z 2. nosilcem, Mariborčanom Timom Kovačičem. Tokrat se mlajši od bratov Goručan ni pustil presenetiti in je finalni dvo- boj odločil v svojo korist. Na igriščih TK MAX Ljubljana je potekalo 2. odprto prvenstvo deklet v kategoriji U-16. Članica ptujskega kluba Maruša Plank (letnik 2000) je v 1. krogu ugnala 5. nosilko Ivo Gabor (TENMS), uspešna je bila tudi v 2. krogu. V četrtfinalu jo je v treh nizih premagala 2. nosilka Evgenija Burger (Otočec). Dve leti starejša tekmica je bila boljša z rezultatom 4:6, 7:6(5), 1:6. A-finalna turnirja U-12 Na odlično zasedenem A-fi-nalnem turnirju v Ljubljani, ki ga je organiziral TK Šport plus, sta pri dečkih nastopila Blaž Vidovič in Tine Glodež. Slednji je nastope končal v 1. krogu, prvi pa se je kot 3. nosilec prebil med najboljšo četverico. Po treh zanesljivih zmagah ga je v polfinalu z rezultatom 6:3, 4:6, 5:7 ustavil 2. nosilec Filip Kaljevič (Domžale). Na turnirju je sicer nastopilo vseh 16 najboljših igralcev iz lestvice TZS. Med dekleti sta na A-turnir-ju tekmovali Nika Strašek in Taja Lončarič (TK Terme Ptuj). Obe sta morali v kvalifikacije, ki sta jih uspešno opravili in se uvrstili v glavni turnir. Tam sta se morali posloviti v 1. krogu, saj sta naleteli na nosilki: Tajo je ugnala 4. nosilka Alea Bubek (N. Gorica), Niko pa 7. nosilka Petricija F. Fabčič (Šport plus). JM Strelstvo • 2. DL pištola - puška Kovinar Ormož II z zmago do vodstva v skupnem seštevku Na modernem in elektronsko opremljenem strelišču Občinske strelske zveze Ormož v trgovskem središču Holermous je v decembru potekal 3. turnir 2. DL s puško SV skupine. Na svojem domačem strelišču je prvo zmago v sezoni slavila ekipa Kovinarja II z odličnim rezultatom 1151 krogov (letošnji rekord lige) in prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku. Drugo mesto je pripadlo ekipi Štefana Kovača iz Turnišča s 1141 krogi, prednost domačega strelišča pa so znali odlično izkoristiti tudi tretjeuvrščeni strelci Tovarne sladkorja Ormož s svojim letošnjim najboljšim izidom s 1138 krogi. Med posamezniki je po daljšem času in po ponesrečenem uvodu v letošnjo sezono slast zmage znova okusil Ormožan Boris Hergula (TSO) in s 391 krogi postavil letošnji najboljši rezultat v ligi. Zelo dobro pa sta nastopala tudi Kovinarjeva strelca Urška Kuharič in Stiven Vo-čanec, ki sta s 387 in 385 krogi osvojila 3. in 4. mesto. Vodstvo v skupnem seštevku še naprej drži turniški strelec in prvoliga-ški rezervist Gregor Maučec, ki je na 3. turnirju s 388 krogi osvojil 2. mesto. 2. DL puška SV, 3. turnir: 2. DL pištola S-SV, S. turnir: Foto: Simeon Gönc Drugoligaška ekipa Kovinarja iz Ormoža si je na domačem strelišču na 3. turnirju 2. DL s puško priborila prvo zmago v sezoni in prevzela vodstvo tudi v skupnem seštevku. Za ekipo so zelo uspešno nastopali (z leve) vodja ekipe Stiven Vočanec, Urška Kuharič in Rok Šumak. 1. KOVINAR ORMOŽ II 1151 24 2. ŠTEFAN KOVAČ TURNIŠČE II 1141 24 3. TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ 113S 11 4. ČRENŠOVCI II 1120 11 5.VARSTROJLENDAVA 1120 10 6. KOLOMAN FLISAR TIŠINA II 1115 21 7. MESTO LJUTOMER II 1113 10 8. GORNJA RADGONA 1096 6 Posamezno: 1. Boris Hergula, TS Ormož, 391 56 2. Gregor Maučec, ŠK Turnišče II, 3SS T5 3. Urška Kuharič, Kovinar Ormož II, 3ST 62 4. Stiven Vočanec, Kovinar Ormož II, 3S5 5T 9. Rok Šumak, Kovinar Ormož II, 3T9 45 12. Barbara Muhič, TS Ormož, 3TS 41 19. Anton Novak, TS Ormož, 369 23 Ptujčani znova neulovljivi, Kostanjevec nepremagljiv Na 3. turnirju 2. DL s pištolo S in SV skupine, ki je potekal v organizaciji SK Ptuj, so tretjo zaporedno zmago dosegli domačini, to pa je v konkurenci posameznikov obenem uspelo tudi glavnemu ptujskemu strategu in prvoligaškemu rezervistu Zlatku Kostanjevcu. Druga najboljša ptujska postava je na tretjem turnirju znova dosegla mejo 1100 krogov, z visokim rezultatom 376 krogov pa se lahko pohvali tudi Kostanjevec. Mladi ptujski strelec Tadej Širec je tokrat s 363 krogi zasedel 4. mesto, s povprečjem dobrih 362 krogov pa še naprej ostaja drugi najboljši strelec v ligi. Najboljši letošnji rezultat je s 1073 krogi dosegla druga ekipa iz Juršincev in osvojila drugo mesto, nastop dneva pa je za mlado juršinsko ekipo pokazal mladinec Ivan Druzovič, ki je s 365 krogi osvojil 3. mesto. Ki-dričani pa tokrat v tesnem boju s konkurenti niso imeli veliko športne sreče, saj so z majhnim zaostankom osvojili šele 5. mesto, med njenimi posamezniki pa se je najbolj izkazal najizku-šenejši Jurček Lamot in s 360 krogi osvojil 7. mesto. Aleš Pernat z drugo zmago na vrh seštevka Na 3. turnirju 2. DL s puško skupine Sever (S) je letošnji najboljši ekipni rezultat in drugo zmago v sezoni dosegla ekipa SD Kidričevo, drugič v sezoni pa je posamično zmago slavil tudi kidričevski strelec Aleš Pernat, ki je dosegel svoj letošnji najboljši rezultat s 387 krogi. Dobro streljanje je pokazal tudi drugi Kidričan Uroš Mohorko in s 385 krogi osvojil 2. mesto. Drugič v sezoni je nastopil mladi kidričevski strelec Domen Širovnik, sicer še pionir. Ekipa Impola iz Slovenske Bistrice je po dveh izostankih dokončno odstopila iz tekmovanja. 1. PTUJ II 1100 30 2. JURŠINCI II 10T3 24 3. I. POH. BAT. RUŠE 999 16 4. JEZERO DOBROVNIK 99T 15 5. KIDRIČEVO II 9S6 14 Posamezno: 1. Zlatko Kostanjevec, Ptuj II, 3T6 90 2. Avgust Horvat, Jezero Dobrovnlk, 368 6S 3. Ivan Druzovič, Juršinci II, 365 45 4. Tadej Širec, Ptuj II, 363 T0 5. Gregor Vesenjak, Juršinci II, 362 62 6. Rok Veršič, Ptuj II, 361 3T 7. Jurček Lamot, Kidričevo II, 360 5T 10. Rok Repič, Juršinci II, 346 55 11. Igor Premužič, Kidričevo II, 33T 50 15. Niko Visočnik, Kidričevo II, 2S9 23 2. DL puška S, S. turnir: 1. KIDRIČEVO 1124 2S 2. I. POH.BAT. RUŠE II T46 26 Posamezno: 1. Aleš Pernat, Kidričevo, 3ST S2 2. Uroš Mohorko, Kidričevo, 3S5 TS 3. Nastja Bučak, Ruše II, 3T4 T6 4. Adrijana Strnad, Ruše II, 3T2 T0 5. Domen Širovnik, Kidričevo, 352 41 3. DL puška SV, 3. turnir: 1. JANKA JURKOVIČA SV. JURIJ OB ŠČAVNICI II 1143 30 2. ŠTEFANA KOVAČA TURNIŠČE III lltf 24 3. KOVINAR ORMOŽ III 109T U 4. TOVARNE SLADKORJA ORMOŽ I 109T 10 5. MURSKA SOBOTA 1091 9 6. COAL PETIŠOVCI 1066 11 7. JEZERO DOBROVNIK II 1044 2 8. GORNJA RADGONA II 1036 3 9. KOLOMANA FLISARJA T. III 0 S Posamezno: 1. Slavko Gorenc, J. Jurkoviča II, 3S3 S2 2. Mirko Tenšek, J. Jurkoviča II, 3S2 /1 7. Vesna Mele, TS Ormož II, 3TT 60 8. Andrej Stanič, Kovinar Ormož III 3T4 5S 12. Teodor Pevec, TS Ormož II, 3T1 14 13. Žan Tomažič, Kovinar Ormož II 36S 42 14. Matjaž Pleh, Kovinar Ormož III, 366 21 19. Rok Tomažič, Kovinar Ormož III 355 22 27. Suzana Petek, TS Ormož II, 349 2 Simeon Gönc Športni napovednik Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 9.30: ŠD Skorba bar Boško - ŠD Rim, 10.10: Casino Ptuj - ŠD Ptujska Gora, 10.50: KMN Majolka - Klub ptujskih študentov, 11.30: KMN Draženci - ŠD Draženci,12.10: Club 13 - Poetovio Plindom 080 7300. 7. KROG - SOBOTA ob 12.50: ŠD Draženci - Bakerkom Prager-sko. NEDELJA ob9.30: Klub ptujskih študentov - Club 13, 10.10: ŠD Ptujska gora - ŠD Skorba bar Boško, 10.50: Poetovio Plindom 0807300 - Casino Ptuj, 11.30: ŠD Rim - KMN Majolka. ZLMN Ormož 2013/14 Pada odločitev o veteranskem prvaku Največ zanimanja ta konec tedna bo požel veteranski derbi med vodilno Mladostjo iz Miklavža pri Ormožu ter ormoškimi Smokiji, ki ob tekmi manj zaostajajo točko. V primeru zmage Smokijev bi ti že lahko počasi odprli šampanjec, saj so za njimi že vse težje tekme. ČLANI Razpored tekem 6. kroga (sobota, 4. 1.): ob 10.20: Inox ograje Majcen - Alinea, ob 11.00: Avtoprevozništvo Jerebič - Strjanci, ob 11.40: Vičanci - Mladost Miklavž, ob 12.20: Brlek Transport Cvet-kovci - KMN Tomaž, ob 13.00: Trust - Akord Izkoščevanje mesa, ob 14.20: Črni ribič Frankovci - Bar Gaja Ivanjkovci Razpored tekem 7. kroga (nedelja, 5. 1.): ob 10.00: Bar Gaja Ivanjkovci - Trust, ob 10.40: Mladost Miklavž - Črni ribič Frankovci, ob 11.20: KMN Tomaž - Vičanci, ob 12.00: Strjanci - Brlek Transport Cvetkovci, ob 12.40: Alinea - Avtoprevozništvo Jerebič, ob 13.20: Akord Izkoščevanje mesa - Inox ograje Majcen VETERANI Razpored tekem 6. kroga (sobota, 4. 1.): ob 13.40: Mladost Miklavž - Smoki Ormož, ob 15.00: Pristan Frankovci - Fiposor Aries IT, ob 15.40: Bar AS Ormož - Ručica Bresnica, ob 16.20: Vičanci -Modelarstvo in montaža Rakuša. DK, UK Šolski šport • Nogomet Med 16 šolami najboljša OŠ Videm-Leskovec V Markovcih se je s sklepnim delom tekmovanja v ponedeljek, 16. 12., končalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za učence letnika 1999 in mlajše. Letos se je za naslov te prestižne titule merilo kar 16 osnovnih šol, najboljši pa so postali učenci OŠ Videm-Leskovec. Sicer pa so bile osnovne šole v predtekmovanju razdeljene v štiri skupine s po štirimi moštvi. Najboljši ekipi sta napredovali v polfinale, kjer se je med seboj nato merilo osem šol. Med temi smo dobili štiri finaliste, ki so se, kot že rečeno za naslov medobčinskega prvaka merili v Markovcih. Finalne ekipe so bile OŠ Kidričevo, OŠ Markovci, OŠ Vi-dem-Leskovec in OŠ Cirkovce. Poleg ekipe Videm-Leskovec so se na območno tekmovanje uvrstili tudi učenci drugouvrščene šole OŠ Kidričevo ter domačini Markovci, ki so osvojili končno 3. mesto. Razpored po skupinah: A-skupina: 1. OŠ Markovci, 2. OŠ Breg, 3. OŠ Olge Meglič, 4. OŠ Grajena: B-skupina: 1. OŠ Videm-Lesko-vec, 2. OŠ Cirkulane-Zavrč; 3. OŠ Gorišnica, 4. OŠ Dornava; C-skupina: 1. OŠ Kidričevo, 2. OŠ Ljudski vrt, 3. OŠ Mladika, 4. OŠ Cirkovce; D-skupina: 1. Oš Juršinci, 2. Oš Destrnik-Trnovska vas, 3. OŠ Hajdi-na, 4. OŠ Majšperk. Rezultati finala v Markovcih: Kidričevo - Markovci 3:1 Cirkovce - Videm-Leskovec 1:7 Markovci - Videm-Leskovec 2:4 Kidričevo - Kidričevo 6:2 Cirkovce - Markovci 1:6 Videm-Leskovec - Kidričevo 2:2 Končni vrstni red: 1. OŠ Videm-Leskovec 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Markovci 4. OŠ Cirkovce 5. OŠ Cirkulane-Zavrč 6. OŠ Breg 7. OŠ Majšperk 8. OŠ Juršinci 9. OŠ Ljudski vrt 10. OŠ Gorišnica 11. OŠ Dornava 12. OŠ Olge Meglič 13. OŠ Grajena 14. OŠ Mladika 15. OŠ Hajdina 16. OŠ Destrnik-Trnovska vas tp Nogometna ekipa OŠ Videm-Leskovec petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 15 Nogomet • Denis Kramar Spomladi za Katalonce v drugi španski ligi Po odhodu iz Poljske, kjer je v spomladanskem delu minule sezone nastopal za prvoligaško vrsto Widzev Lodž, se je 22-le-tni Denis Kramar (Ljutomer, Celje, Rudar, Mura) vrnil v rojstno Prlekijo. Pri treningih se je priključil ljutomerskim nogometašem (3. SNL - vzhod) in vztrajno iskal novi klub, vendar ugodnega angažmaja ni našel. Kot vse kaže, pa se mu vendarle nasmiha nadaljnja nogometna pot. »Preko španske agencije Fie-ldo je bilo posredovano okoli pet tisoč imen igralcev, ki želijo svojo nogometno pot nadaljevati v tujini. Menedžer Mi-gullela je izbral le dva - ob Ar-gentincu še mene,« je povedal Denis Kramar. »Priporočil me je katalonskemu klubu FC Gi-rona, članu druge španske lige, ki je v lanski sezoni osvojil 4. Denis Kramar v dresu poljskega prvoligaša mesto. Klub je iskal okrepitev na levem bočnem položaju, kar je seveda moje idealno igralsko mesto,« je še dejal Kramar, ki v Španijo odpotuje 3. januarja. NŠ Mali nogomet • ONL Videm ČLANI REZULTATI 6. KROGA: KMN Ma- jolka - Krovstvo Petrovič ŠD Selan 8:7, ŠD Majski Vrh Bar Dolence - Klub R21 4:5, ŠD Zg. Pristava I - NK Videm 10:1, ŠD AS - Joe Fernandes 6:2, ŠD Zg. Pristava II - Konstrukterstvo Osenjak Franci 2:4, ŠD Pobrežje - EHM Team 5:2. Prosta je bila ekipa Strmec. 1. KMN MAJOLKA 6 5 1 0 31:13 16 2. ZG. PRISTAVA I 6 5 0 1 38:16 15 3. ŠD AS 5 5 0 0 39:23 15 4. ŠD MAJSKI VRH 6 5 0 1 32:16 15 5. KLUB R21 5 4 0 1 17:12 12 6. KROV. PETROVIČ 5 3 0 2 24:14 9 7. ŠD POBREŽJE 5 3 0 2 14:11 9 8. KON. OSENJAK 6 2 0 4 25:40 6 9. ZG. PRISTAVA II 5 1 0 4 16:22 3 10. ŠD VIDEM 6 1 0 5 14:41 3 11. STRMEC 5 0 1 4 11:17 1 12. EHM TEAM 6 0 1 5 17:30 1 13. J. FERNANDES 6 0 1 5 10:33 1 Darko Lah Šolski šport • Šah Polovica naslovov za OŠ Poljčane V Športni dvorani Spuhlja je v torek, 17. decembra 2013, potekalo območno posamezno tekmovanje za učenke in učence osnovnih šol. Tekmovanje je v odlični organizaciji Zavoda za šport Mestne občine Ptuj in tehnični izvedbi Šahovskega društva Ptuj vodil mednarodni šahovski sodnik Boris Žlender. V treh starostnih kategorijah -tako za fante kot za dekleta - se je zbralo preko 150 mladih šahi-stov skupaj z njihovimi mentorji. Razveseljuje dejstvo, da je bila dokaj zadovoljiva zastopanost šol bivše enotne ptujske občine. Med njimi je bilo nekaj tistih, ki redno obiskujejo šahovsko šolo ŠD Ptuj in so njeni člani. Med te spadata zmagovalca v kategoriji deklet in fantov do 15 let Alja Janžeko-vič in Tomaž Šuta. Alja je tokrat zastopala barve OŠ Gorišnica, Tomaž pa OŠ Mladika Ptuj, oba pa sta iz devetih kol zbrala po 8 točk. Med nosilci medalj so mladi iz enajstih šol, zlate medalje pa so osvojili predstavniki štirih šol. Najuspešnejša med njimi je bila OŠ Poljčane, kjer so naslove regijskih prvakov osvojili v kar treh kategorijah. Najboljši trije v vsaki kategoriji so si priborili pravico nastopa na državnem posameznem osnovnošolskem prvenstvu, ki bo 12. januarja 2014 v Novi Gorici. Silva Razlag Uvrstitve po starostnih kategorijah: dekleta do 9 let (4 udeleženke): 1. Leja Murko (OŠ Destrnik-Trnovska vas) 6, 2. Vita Irgolič (OŠ Gorišnica) 4, 3. Loti Ravnjak Kužel (OŠ Gustava Šiliha) 2 ...; dekleta do 12 let (26 udeleženk): 1. Lana Čibri (OŠ Poljčane) 8,5, 2. Amalija Skok (OŠ Ljudski vrt Ptuj) 7, 3. Andreja Štumberger (OŠ Cirkulane-Zavrč) 6,5 . dekleta do 15 let (9 udeleženk): 1. Alja Janžekovič (OŠ Gorišnica) 8, 2. Tina Brglez (OŠ Gustava Šiliha), 3. Manja Križaj (OŠ Anice Černejeve) ... fantje do 9 let (21 udeležencev): 1. Vid Bauman (OŠ Poljčane) 9, 2. Andraž Kolarič (OŠ Gorišnica) 6, 3. Miha Kapun (OŠ Pohorskega odreda) ... fantje do 12 let (64 udeležencev): 1. Nejc Marovt (OŠ Poljčane) 9, 2. Nejc Butolen (OŠ Žetale) 8, 3. Tadej Murko (OŠ Hajdina) 7 ... fantje do 15 let (33 udeležencev): 1. Tomaž Šuta (OŠ Mladika Ptuj) 8, 2. Andrej Kanšek 7, 3. Denis Javšenak 6,5 (oba OŠ Anice Černjeve) .. Judo • Novoletni turnir v Celju Na novoletnem turnirju v Celju so nastopili predstavniki 26 klubov, med njimi sta bila tudi dva tekmovalca JK Gorišnica. Oba sta se borila v konkurenci mlajših dečkov/deklic - U-12. Filip Laura je v kategoriji + 57 kg osvojil 1. mesto, podoben dosežek pa je uspel tudi Evi Ča-gran v kategoriji do 36 kg. jm Rokomet • Turnir mladih v Beogradu Mlade Ptujčanke odlične 3. v Beogradu Ekipa ptujskih rokometašic letnika 2000 in mlajših se je udeležila tradicionalnega novoletnega rokometnega turnirja v Beogradu, ki je potekal od 26. do 29. decembra. Mlade ro-kometašice Tenzor DP-Logik iz Ptuja so igrale odlično in osvojile bronasto medaljo. V tej kategoriji je nastopilo 9 ekip iz Srbije, Bosne in Slovenije. Sicer pa gre za močan mednarodni turnir, na katerem nastopajo različne starostne kategorije. Najprej so dekleta nastopila v skupini skupaj z ekipama RK Knjaz Miloš iz Srbije in državnimi prvakinjami Bosne in Hercegovine, RK Knježpolka. Punce so obe tekmi zmagale in se uvrstile v finalni del, kjer so se ekipe merile za mesta od ena do tri. Finalni del je bil letos povsem v domeni slovenskega rokometa, saj so se za naslov najboljšega med seboj udarile Ptujčanke ter ekipi Krima in Litije. Dekleta so se odlično bo- Rezultati: Knjaz Milož - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 8:12, Knježpolka - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 5:9; finale: ŽRD Litija - ŽRK Tenzor DP-Logik Ptuj 11:6, RK Krim - ŽRK Mlada ekipa ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj, letnice 2000 in mlajše, je na turnirju v Beogradu osvojila 3. mesto. rila tudi v finalu, ampak morala priznati premoč tekmicam. Tenzor DP-Logik Ptuj 14:8 Končna lestvica: 1. RK Krim 2. ŽRD Litija 3. ZRK Tenzor DP-Logik Ptuj Vsem 12 dekletom, ki so po- strateg Sašo Petek namenil pri- tovala v srbsko prestolnico, je ložnost za igro. Mlade ptujske rokometašice je v Beogradu 4. SKGB Beograd spremljalo kar nekaj staršev, ki 5. Knježpolka (BiH) so z navijanjem pomagali do 3. 6. Milenijum mesta. Po krajšem novoletnem 7. Jabolka 95 premoru sledijo priprave na 8. Knjaz Miloš nadaljevanja sezone 2013/14. 9. Opovo tp Nogomet • Turnir mladih v Markovcih Pokala na Hajdino V nedeljo je v športni dvorani v Markovcih potekal tradicionalni, že tretji novoletni turnir v malem nogometu za selekcije U-13 in U-15. V dopoldanskem sporedu so se med sabo merile selekcije U-13: NŠ Golgeter Hajdina, Stojnci, Bukovci in Gorišnica - vsak klub je nastopil z dvema ekipama. V seštevku točk je prvo mesto osvojila NŠ Gol-geter Hajdina, pred Stojnci, Bukovci in Gorišnico. V popoldanskem sporedu so se merile selekcije klubov Ekipa U-15 NS Golgeter Hajdina Ekipa U-13 NS Golgeter Hajdina U-15: NŠ Golgeter Hajdina, Podvinci, Markovci in Stojnci. Tudi na tem turnirju je največ pokazala NŠ Golgeter Hajdi-na, drugo mesto so osvojili Stojnci, tretje Markovci in četrto Podvinci. Vsi nastopajoči igralci, ki jih je bilo približno 60 v vsaki skupini, so prejeli spominske medalje, prve tri ekipe pa tudi pokale. V večernem času so merili Nogomet • Turnir U-9 v Slovenskih Konjicah Mladi Dravaši drugi Ptujski nogometni podmladek selekcije U-8 se je v prazničnih dneh udeležil tradicionalnega zimskega turnirja na odboj v Slovenskih Konjicah, ki ga že vrsto let zelo uspešno organizira ND Dravinja. Kljub temu da so imeli Ptujčani v konkurenci desetih ekip najmlajšo igralsko zasedbo, se jim je z borbeno in srčno igro uspelo prebiti vse do velikega finala, kjer so morali priznati premoč celjskemu Šampionu. Uspeh mladih ptujskih nogometnih upov je s priznanjem za najboljšega strelca turnirja dopolnil Lukas Čeh. moči še veterani, kjer so prvo mesto premočno osvojili Stojnci pred Podvinci in Mar-kovci. Turnir je lepo uspel, tudi zaradi velikega števila gledalcev in spremljevalcev. Turnirja, katerega začetnik je Silvo Forštnarič, ne bi bilo mogoče organizirati brez pomoči občine Markovci in OŠ Markovci. Danilo Klajnšek Rezultati: skupinski del: NK Šampion Celje - NŠ Poli Drava 3:1 (Sašo Lovrec), NK Zreče - NŠ Poli Drava 0:4 (Sandro Čeh, Luka Matjašič, Luka Petek, Teo Fridl), ND Dravinja 1 - NŠ Poli Drava 0:1 (Lukas Čeh), NK Žalec 1 - NŠ Poli Drava 2:3 (3x Lukas Čeh); polfinale: NŠ Poli Drava - ND Dravinja 2 1:0 (Lukas Čeh); finale: NŠ Poli Drava - NK Šam-pion Celje 0:2. Ur Ekipa NŠ Poli Drava U-9 je v Slovenskih Konjicah osvojila 2. mesto. NŠ Poli Drava: Marko Voda, Sašo Lovrec, Vito Kolarič, Sandro Čeh, Nejc Strašek, Jan Lampret, Martin Marinkovič Borovnik, Lan Dreven-šek, Luka Petek, Lukas Čeh, Rok Jovanovič, Teo Fridl, Luka Matjašič in Jan Krajnc. Trener: Boštjan Krajnc. 16 Štajerski Nasveti petek • 3- januarja 2014 Kuharski nasveti Piškoti in sladice Te dni se še vse vrti okoli minulih praznikov, pravzaprav okoli piškotov, ki so še vedno lahko na mizah. Foto: Črtomir Goznik maščobi med nenehnih mešanje pražimo do mehkega. Od maščob lahko izbiramo tudi odišavljena olja, kot so oljčno z okusom timijana, česna ali olje, odišavljeno s tartufi. Od mesnih jedi pripravimo za najdaljšo noč v letu jedi iz govejega fileja, kot so različno pripravljeni bifteki, steaki in medaljoni v omakah, ki jih pripravimo iz vloženega zelenega popra ali iz sirov, ki zorijo s plemenito plesnijo. Če uživamo jedi hladne, ne manjka tatarskega bifteka, prekajenega lososa, pršuta, najzahtevnejši gostje bodo poskusili tudi kaviar. Od solat ponudimo dragocene zelene solate, kot so motovileč, rukola, pečena paprika, francoska solata ter druge znane solate. Za slaščico pripravimo slaščice iz kostanjev, kot so kostanjeva pena, sladki kostanjevi ocvrtki s čokolado, kostanjev ali čokoladni parfaeit ali višnjevo in druge okusne torte, ki jih imate radi. V vsakem primeru ne smemo pozabiti, da je izbor jedi odvisen od okolja, okusov in navad ljudi, s katerimi preživimo praznične dni. Božični kruh Sestavine: kvas - svež 30g, mleko 1,3 dl, 60 g sladkorja, 330 g pšenične gladke moke, sol, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, klinčki, limonina lupina, 14 dag masla, 15 dag kandira-nega sadja, 20 g ruma, 10 dag rozin in 10 dag mandljev. Za posip sladkor v prahu. Priprava: v posodi pripravimo kvasec iz kvasa, malo mleka in ščepca sladkorja. Po nekam minutah kvasec dodamo v posodo k moki, prilijemo še preostalo mleko, dodamo sol, sladkor, vaniljev sladkor, mlete klinčke in limonino lupinico. Iz vseh stvari zgnetemo gladko testo in ga pustimo vzhajati približno 1 uro. Kandirano sadje 2 uri namakamo v rumu. Nato v testo vgnetemo še zmehčano maslo, rozine, kandirano sadje in sesekljane mandlje. Dobro pre-gnetemo in pustimo vzhajati še pol ure. Ozek pekač nama-stimo in vanj stresemo testo. Pustimo ga še nekaj časa, da vzhaja. Božični kruh nato pečemo 45 minut na 200 °C. Ko je štruca pečena, jo premažemo s stopljenim maslom in posujemo s sladkorjem v prahu. Vlado Pignar Tačke in repki Ali so male živali primerno darilo V prednovoletnem času obdarovanj si mnogo otrok goreče želi kužka, muco, morskega prašička, hrčka, ptička ali kaj podobnega. Tudi ljudje smo v tem času pozitivno usmerjeni in hitro lahko podležemo prošnji otroka, da bi imel kužka. Zavedati se moramo, da marsikatera živalca, ki je prišla pred novim letom v hišo kot darilo, konča v zavetišču za živali, ali pa jo čaka še hujša usoda. Predvsem kužke najpogosteje doleti takšna usoda. Ne glede na to, katere piškote pripravljate, je pomembno, da se širi vonj po piškotih. Ker pa jih pripravljamo na zalogo, je osnovno merilo izbora, da pripravimo piškote, ki jih lahko hranimo daljši čas. Zraven tega pa so piškoti pogosto odišavlje-ni z mletim janežem, mletimi klinčki, citronko, muškatnim oreščkom in podobnimi dišavami. Tako pripravimo različne vrste medenjakov, janeževe piškote, orehove piškote, različno medeno pecivo, kokosove in druge poljubčki in različne vrste makronov. Iz krhkega testa naredimo različne rogljičke, zvezdice in oblike, ki nas spominjajo na božično-novoletne praznike. Zraven tega pa ima skoraj vsaka družina še svojo posebnost, kar običajno pomeni, da ne manjka sladic, ki jih ima najraje ali jih v družinskem krogu pripravljamo le takrat, ko smo vsi zbrani. Druga peciva pripravljamo že tik pred prazniki, tako ne manjka potice, sadnega kruha, božičnih kolačev, oziroma zelo znanih paneton, marcipanove in druge štruce iz prefinjene mešanice kvašenega testa z dodatkom marcipana in kandira-nega sadja. V Italiji je značilno, da pripravljajo za božič slavnostne kolače v enem kosu, tako že nekaj let lahko po trgovinah spremljamo glede na okuse različne slavnostne kolače paneto-ne. Gre za bogate kolače z različnimi okusi, izredno nežnega, Po prvih dneh veselja se novi skrbniki živali začnejo srečevati z resničnostjo. Na žival niso bili ustrezno pripravljeni in nimajo ustreznega znanja. Nov kužek nenadoma postane preglasen, kaka in lula po stanovanju, grize čevlje in druge stvari, med ostalim na primer tudi pilota za televizijo, mucek si kremplje brusi po sedežni garnituri in preprosto se zgodi, da je z novo pridobitvijo preveč dela. Tak kužek zelo hitro postane kandidat za zavetišče. Skrbniki zavetišč se v januarju srečujejo z navalom, kot ga ni med letom. Zavedati se moramo, da kužek ali katera druga mala žival ne sme biti darilo presenečenja. Omisliti si kužka je za vsako družino korak, ki ga je treba zelo premisliti in uskladiti med družinskimi člani, saj ko pride v hišo nov kosmatinček z vsemi potrebami in hotenji, vsekakor spremeni ustaljeni ritem, ki je bil do sedaj. Starši morajo skupaj z otroki oceniti, ali sploh lahko nudijo ustrezne življenjske razmere za kužka. Kuža potrebuje nego, potrebuje redne obroke hrane, treba ga je voziti prefinjenega testa. Tako jih pogosto odišavijo z medom, orehi, kandiranim sadjem, zelo priljubljeni so s tekočo čokolado. Tako jih v času praznikov lahko v Italiji kupimo v najmanjših delikatesnih trgovinah. Še en kolač, ki ni tipičen za Slovenijo, smo že skoraj vzeli za svojega, in sicer gre za pri nas imenovano božično štruco. Gre za podolgovat kolač, ki ga pripravimo iz težkega kvašenega testa z rozinami, mandlji, citro-natom, kandiranim sadjem, bogato začinjen s sladkimi dišavami in začimbami in odišavljen z aromatičnim likerjem. Za glavne jedi ostaja pečena perutnina osrednja vrsta mesa za božično pojedino, tako zraven kombiniramo priloge in prikuhe glede na goste, ki jih pričakujemo. Standardnim okusom ustreza dušeno rdeče zelje, ki ga lahko popestrimo z jabolki, rižem, za klasične priloge veljajo tudi kruhovi cmoki, kruhova štruca, mlinci in široki rezanci. Če je jedilnik precej širok, za priloge pripravljamo enostavne priloge iz cenjene zelenjave, kot so cvetača, ki jo le skuhamo in prelijemo z zeliščnim maslom, kuhani brokoli, popečene narezane gobe, druga fino narezana zelenjava, kot so korenje, bučke, kalčki in druga zelenjava. Izberemo lahko zelenjavo, ki nam je prav tako po okusu zelo všeč, jo narežemo na tanke rezance in na kakovostni na sprehod, treba se je ukvarjati z njim. Tudi stanovanje je treba bolj čistiti. Ne smemo pozabiti stroškov za hrano, registracijo in obvezna cepljenja, veterinarske usluge, za preventivo, potem stroški morebitnega šolanja kužka in drugo. Predvsem pa se mora otrok zavedati, da bo moral žrtvovati kar precej prostega časa za svojega kužka. Kužek nedvomno prinese v hišo veliko veselja, sreče, razigranosti in drugih užitkov, vendar se moramo že pred prihodom dogovoriti, kdo in v kolikšni meri bo skrbel zanj. Samostojno lahko skrbi za kužka otrok, ki je napolnil 12 do 13 let. Mlajši vsekakor potrebujejo pomoč staršev. Vse to se je treba pred nabavo kužka dogovoriti in pogovoriti, da preprečimo kasnejše razočaranje in slabo voljo in posledično veliko travmo za kužka, ker mora v novo okolje, v azil. Nekateri neodgovorni posamezniki take kužke pogosto kar odpeljejo od hiše in izpustijo, češ, saj se bo znašel. Tako dejanje je vredno največjega obsojanja, saj je tak kužek popolnoma nebogljen in tava naokrog prestrašen in lačen. Torej, novo leto prihaja, ob-darujmo se na tisoč možnih načinov, živali pa naj bodo darilo le kot rezultat dobro premišljenih in vnaprej pripravljenih načrtov in družinskih soglasij. Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. Osrečevale nas bodo naslednjih 10 do 20 let in na to se je treba ustrezno in dobro pripraviti. Vsem ljubiteljem in prijateljem živali želim v novem letu veliko zdravja, sreče in prijetnih trenutkov s svojimi kosmatinč-ki. Živalim, ki nimajo sreče, da bi imele topel dom in skrbne lastnike, so privezane na verige in brez zavetja v mrzlih zimskih dneh, velikim živalim, ki živijo v slabih pogojih intenzivne reje, vsem tem živalim želim, da se v ljudeh prebudi zavest in končno sprejmejo vse živali kot čuteča bitja, s katerimi skupaj delimo ta svet. Stopnja zavedanja ljudi se kaže tudi v njihovem odnosu do živali. Toplino hvaležnosti živali, ki nam jo vračajo za našo naklonjenost, ki jim jo nudimo, bi v teh stresnih časih priporočil vsakomur, ki išče mir v srcu in se hoče vsaj za trenutek umakniti stresnemu tempu, ki nam ga narekuje življenje. Srečno! Emil Senčar, dr. vet. med Foto: ES Sporočanje staleža prašičev za izvajanje ukrepa dobrobit živali za rejce prašičev Ukrep Dobrobit živali se bo v okviru Programa razvoja podeželja 2014-2020 začel izvajati že v letu 2014. Nosilce kmetijskih gospodarstev, ki želijo vstopiti v ta ukrep, želimo obvestiti o obveznostih, ki izhajajo iz načrtovane vključitve v ta ukrep in jih morajo le-ti izpolnjevati že s 1. januarjem 2014. Vstop v ukrep je povezan z minimalnim staležem prašičev, in sicer 20 plemenskih svinj ali 100 prašičev pitancev v turnusu. Kmetije z nižjim stale-žem torej ne morejo sodelovati. Oddajanje vloge za ukrep Dobrobiti živali (v nadaljevanju: DŽ) bo potekalo hkrati z vlaganjem zbirne vloge, ki poteka od konca februarja do začetka maja 2014, vendar pa morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki izpolnjujejo pogoj glede najmanjšega števila prašičev in se nameravajo vključiti v ukrep DŽ, stalež prašičev po predpisanih kategorijah v Centralni register prašičev (v nadaljevanju: CRPš) prvič sporočiti že v januarju, in sicer stanje prašičev na dan 1. januar 2014. Stanje na ta dan lahko sporočijo najkasneje do vključno 7. januarja 2014. Rejci, ki sami vnašate podatke, lahko to opravite sami, vsi drugi pa to uredite pri pooblaščeni osebi. Nosilci kmetijskih gospodarstev bodo morali v koledarskem letu trajanja obveznosti (od 1. 1. 2014-31. 12. 2014) stalež prašičev v CRPš sporočati na mesečni ravni, to pomeni za vsak prvi dan v mesecu, in sicer najpozneje do 7. dne tekočega meseca. Sporočanje staleža prašičev je pomembno zaradi preverjanja minimalnega staleža, s katerim kmetijsko gospodarstvo vstopi v ukrep ter izračunavanja povprečnega števila prašičev na kmetijskem gospodarstvu, ki je kasneje osnova za izračun plačila. Sporočanje staleža bo potekalo po Pravilniku o identifikaciji in registraciji prašičev, ki bo nekoliko spremenjen za ta namen. Opredeljene bodo drugačne kategorije prašičev, kot so na B-obrazcu zbirne vloge, in sicer: • prašiči tekači, • prašiči pitanci, • plemenske svinje in • plemenske mladice. Opisan način priglašanja staleža prašičev v CRPš velja samo za nosilce kmetijskih gospodarstev, ki se nameravajo vključiti v ukrep DŽ. O vseh pogojih in zahtevah ukrepa DŽ bodo rejci obveščeni tudi po običajni pošti, Splošni pogoji, ki jih mora izpolnjevati vsak rejec, vključen v DŽ 1. Izdelan program dobrega počutja živali, ki ga rejec izdela skupaj z zootehnikom in veterinarjem pred oddajo vloge. 2. Izobraževanje iz vsebin dobrega počutja živali in tovrstnih tehnologij, ki ga mora opraviti vsaj eden član kmetijskega gospodarstva v obsegu 4 ur. Nadalje mora izpolnjevati dodatne pogoje, razdeljene po sklopih, ki so zahtevnejši od konvencionalne reje. 1. Osvetlitev v hlevu mora zagotavljati nad 50 luxov, izmerjena na območju krmilnega mesta. Če ni zagotovljene naravne osvetlitve, je potrebna dodatna osvetlitev. 2. Temperatura v hlevu ne sme presegati zunanje za več kot 2 stopinj Celzija, kar zagotavlja urejen prezračevalni sistem oziroma dovolj odprtin za naravno izmenjavo zraka. Zahteve pri plemenskih svinjah: 1. Skupinska reja z izpusti živali nudi možnost stalnega ali izmeničnega dostopa do izpusta. Površina izpusta je najmanj 1,3 m2 na žival, za 4 ali manj živali mora biti površina izpusta vsaj 6 m2, z minimalno dolžino krajše stranice 2 m. Pri izmeničnem dostopu do izpusta se površina izpusta računa glede na število živali, ki so vsakokrat v izpustu. V primeru izmeničnega dostopa do izpusta mora rejec voditi dnevnik izpustov za vse skupine živali. 2. Voluminozna krma v prehrani je zagotovljena takrat, ko je najmanj 8 % vlaknine v krmni mešanici, kar pa lahko dodatno zagotovimo s slamo, mrvo, silažo, svežo zeleno travnodeteljno mešanico in drugimi volumino-znimi krmili. 3. Talna površina mora biti večja od zahtev Pravilnika o zaščiti živali in navskrižne skladnosti za 10 %, kar znaša v skupinski reji do 5 živali 1,98 m2 na mladico po osemenitvi in na svinjo 2,73 m2. Če je v skupini od 5 do 39 živali, je potrebna površina 1,8 m2 po plemenski mladici in 2,48 m2 po plemenski svinji. Če je v skupini 40 živali in več, je potrebna površina 1,62 m2 za mladice in 2,23 m2 po plemenski svinji. 4. Ogrevanje gnezda pujskov v zaprtem gnezdu površine 0,6 m2, kar pomeni, da mora biti gnezdo pokrito. 5. Plemenske svinje v laktaciji ne smejo biti preveč izčrpane, zato morajo dosegati oceno kondicije, ki je večja od 1. Čeje kondicija ocenjena z 1, mora biti v dnevniku veterinarskih posegov zabeleženo zdravljenje živali. 6. Napajanje živali mora biti svobodno, zato je predpisano, da je na 1 napajalnik dovoljeno do 7 plemenskih živali. 7. Vzreja pujskov do 25 kg žive teže zahteva tudi večjo talno površino v primerjavi s klasično rejo za 10 %. Npr. pri 10 kg teže mora biti zagotovljenih 0,17 m2 površine na žival, pri teži 20 kg je zahteva po 0,22 m2 na žival in pri teži 30 kg 0,33 m2 na žival. Zahteve pri prašičih pitancih: 1. Talna površina je opredeljena po kategorijah; od 30-50 kg zahtevana talna površina 0,44 m2/pitanca; od 50 do 85 kg zahtevana talna površina 0,61 m2/pitanca, od 85 do 110 kg je zahtevana talna površina 0,72 m2/pitanca in nad 110 kg teže 11 m2/pitanca. 2. Skupinska reja z izpustom je nadstandard. Živali morajo imeti stalen oziroma izmeničen dostop do izpusta. Površina izpusta na pitanca od 25 do 60 kg žive teže mora znašati 0,45 m2 na žival in najmanjša površina izpusta mora biti 7 m2. Pri teži od 60 do 110 kg mora znašati površina izpusta 0,65 m2 na žival in najmanjša površina izpusta je 10 m2. Pri izmeničnem izpustu mora biti površina prilagojena za vsakokratno število živali na izpustu. Zaključek Zapisane norme so sedaj še v usklajevanju na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Za rejce je to informacija o okvirnih normah za izpolnjevanje standarda Dobrobiti živali, ki bo sestavni del ukrepov kmetijske politike programa PRP. Možnost vključevanja rejcev v standard Dobrobiti živali je s tem dana. Vključevanje v standard bo prostovoljno in sestavljivo glede na zahteve. Vstop bo opredeljen za dobo enega leta in se vsako leto lahko podaljšuje. Podrobnejše informacije o izvajanju nadzora, ki ga bo opravljala tako živinorejska kot veterinarska stroka in postopka vstopa v ukrep Dobrobiti živali bodo znane po objavi Uredbe. Rejci se lahko glede osnovnih pogojev že sedaj pripravite na nadstandard Dobrobiti prašičev. Stalež se javi do 7. januarja 2014 in nato vsak mesec. Sama vloga bo lahko oddana po izdelavi programa DŽ. Možnost vstopa pa je pričakovati v obdobju ma-rec-april v letu 2014. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot. petek • 3- januarja 2014 Zanimivosti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Ptuj ponovno z avtobusno postajo Skok v novo leto je bil povsod v Sloveniji zelo bučen. Ptujsko javno silvestrovanje je tudi letos potekalo brez ognjemeta. Ime ,n priimek: NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Kdo je novi v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož? Denar, ki bi ga sicer porabili zanj, so darovali v humanitarne namene, za otroke OŠ dr. Ljudevita Pivka, za katere je letos šel tudi izkupiček dobrodelnega teka, za katerega je pobudo dala Sonja Šneber-ger. Vse lepo je meščanom in drugim silvestrovalcem zaželel ptujski župan Štefan Čelan, ki tudi v letu 2014 pričakuje dobro in tvorno sodelovanje vseh odgovornih in meščanov v vseh vitalnih projektih tega okolja. Za razliko od lokalne oblasti pa se posamezniki niso izneverili tradiciji zadnjih let, da vstopa v novo leto, ne more biti brez ognjemeta. Mesto so ob polnoči in v prvi uri novega leta zelo močni ognjemeti obsijali z več strani. V slovenskih naravnih zdraviliščih so že opravili prvo oceno turističnega leta 2013, ki se je v večini začelo bolj kislo, ocene drugega polletja pa so veliko bolj optimistične, fC^M - ' 1 ^¿a «Lasti:IPWJ| ~ jRjírl .. Q "i »«a« ■ - ^HW t; - ft ^bf/^B ^Pf r' ztí&wí Foto: Črtomir Goznik S ptujskega javnega silvestrovanja na mestni tržnici tudi v božičnih in novoletnih praznikih so bila zdravilišča dobro zasedena. Sicer pa so si v slovenskih naravnih zdraviliščih enotni, da država potrebuje bistveno večjo prepoznavnost in močno promocijo ter samostojno turistično organizacijo in še močno ministrsko podporo povrhu. Prav turizem bi lahko državi mnogo hitreje pomagal iz ne- zavidljive gospodarske situacije, s pomočjo turizma pa bi si lahko država tudi najhitreje ustvarila svoj ugled v tujini in pozitiven imidž. Ob vzpostavljanju RDO je na Ptuju tudi v letu 2013 najbolj odmevala kadrovska menjava v največjem turističnem ptujskem podjetju. Potem ko se je leta 2012 poslovil dolgoletni direktor Term Ptuj Andrej najboljše počutijo v domačem okolju in tako so se odločili, da se naposled vrnejo domov. Doma so se naučili krajšati svoj dolgčas z različnimi koristnimi Prejeli smo Novak: »Zgradba ni zasebna, je last društev!«(2) Gospod M. Novak se je v svoji izjavi objavljeni v Štajerskem tedniku 17. novembra v pomanjkanju argumentov za obrambo pred očitki o nezakonitem financiranju obnove kritine na poslovni zgradbi dr. Hrovata 8. zatekel k manipulaciji. Kljub priznanju, da je zgradba last društev in posledično privatna lastnina, še vedno trdi, da ne gre za privatno lastnino. Pozabi pa povedati, da je bila hipoteka izbrisana šele 6. novembra letos po razkritju nepravilnosti v medijih oziroma daleč po izvršenem nezakonitem nakazilu iz občinskega proračuna. Ob očitani »netočnosti« medijev je sam zelo površen pri uporabi pojmov in zneskov , saj » sofinanciranje zamenjave kritine« kot glasi proračunska postavka in pogodba o sofinanciranju, Klasinc, ki je bil v svojem v zadnjem letu le izvršni direktor, ga je zamenjal kot svetovalec uprave Save za eno leto Gora-zd Bedenčič, od oktobra 2013 pa imajo Terme Ptuj znova izvršnega direktorja. To mesto je prevzel Roman Matek, ki je se pred tem izkazal kot prvi mož Zdravilišča Laško. Konec decembra lani pa je prenehala tudi franšiza Ribiča, ki jo je od 1. marca leta 2006 imela Katarina Vovk, ki je 19 let delala v protokolu na Brdu pri Kranju, od tega je bila sedem let gospodinja v rezidenci, kjer so skrbeli za nastanitev predsednikov in drugih visokih gostov, med drugim je skrbela za papeža in princa Charlesa. Konec leta oz. 1. januarja letos pa se je izteklo tudi 13-letno direktorovanje Aleša Ariha v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož. Naslov: Davčna številka: Kljub vsem prizadevanjem pa je Ptuj v leto 2014 vstopil brez avtobusne postaje, še vedno ima le postajališče kot vsako malo večje slovensko naselje, ker pač ne izpolnjuje vseh pogojev, da bi lahko imelo avtobusno postajo, saj nima sanitarij. To mestu ne more biti v ponos, prav tako pa je to ena izmed tistih zgodb, do katere sploh ne bi smelo priti. Bojda naj bi bila pogodba, ki bo mestu vrnila avtobusno postajo, med občino in upravljavcem (Arriva) že podpisana, za vzdrževanje sanitarij pa naj bi skrbelo občinsko podjetje Javne službe, v teku so dogovori glede standarda vzdrževanj. Ko bodo opravlje- ne vse formalnosti, bodo na trenutno začasnem ptujskem postajališču ponovno namestili napis avtobusna postaja. Za pravilen odgovor na predzadnje Nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Vesna Pintar, Peršono-va ulica 2, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da se zbornik, ki je izšel ob 40-letnici OOZ Ptuj, imenuje Obrt na Ptujskem. Danes sprašujemo, kdo je novi v. d. direktorja PM Ptuj-Ormož. Nagrada za pravilen odgovor je zgoščenka z melodijami 44. festivala narodno-zabavne glasbe Ptuj 2013. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova ulica 3, do 10. januarja. Ptuj • Glasbena pravljica šest kužkov Šest kužkov iskalo Indijo Koromandijo Decembra so v Mestnem gledališču na Ptuju učenci zasebne glasbene šole sv. Petra in Pavla ter otroški zborček pripravili glasbeno umetnino. V glasbeni pravljici Šest kužkov, ki je bila prirejena po izvirniku Janeza Bitenca, je sodelovalo okrog 80 učencev in tudi veliko učiteljev glasbene šole. Pripovedovalec Peter Goj-košek in otroci so skozi petje in instrumentalni del predstavili pravljico. Šest kužkov, ki jim je bilo doma dolgčas, se je odločilo, da bodo odšli na drugi konec sveta, da bi poiskali obljubljeno deželo Indijo Koromandijo, kjer naj bi sijalo sonce noč in dan in kjer se mleko in med cedita v potokih. Med potjo so naleteli na ovire in spoznali nove prijatelje. Veliko so premišljevali o domu in spoznali, da širni svet niti ni tako zelo lep in enostaven, kot so si predstavljali. Ugotovili so, da se Ptuj • Primusove vinske zgodbe penin Pok naj bo čim manj slišen Prvič v zgodovini Primusovih vinskih zgodb se je zgodilo, da so njegovi obiskovalci lahko decembra podoživeli dva vinska večera skupaj s peninami. Na prvem, ki je bil 6. decembra, na njem je sodeloval tudi Lojze Filipič, šampanjski vitez in starosta slovenskih peničar-jev, potekal je pod naslovom Peneča vina sveta, so obiskovalci lahko pokusili tudi penine iz Avstralije, Španije in Francije, pridelane po klasični in šarma metodi (na fotografiji). Na drugem, ki je bil 28. decembra, potekal je pod naslovom Čarobni čas penin, pa so razvajale kleti Jazbec, Radgona, Jeruzalem-Ormož in Ptujska klet. Ne glede na to, s katero penino boste vstopili v novo leto, jo odpirajte spoštljivo, s počasi izvleče-nim zamaškom, pok naj bo čim manj slišen. Ohlajena pa naj bo Foto: Črtomir Goznik Z zgodbe penin sveta na šest stopinj, ker bo le ohlajena lahko razvajala s svežino, če bo tudi mehurčkov dovolj, pa smo izbrali pravo, takšno, ki vstopu v novo leto pritiče. MG Foto: Črtomir Goznik Otroci so s petjem in instrumentalnimi vložki predstavili pravljico opravili in spoznali, da se prava Indija Koromandija, obljubljena dežela, skriva v njihovem domačem okolju. Eva Žunkovič Prlekija • Predstavitev nove penine Novoletna jelka kot steklenica Podjetji P&F Jeruzalem Ormož in P&F Jeruzalem Ljutomer sta ob četrtem, tradicionalnem prazničnem prižigu luč, tokrat prvič pri vinski jelki v Ljutomeru, predstavili prvo penino pod blagovno znamko Ljutomerčan. zamenja kar z obnovo strehe, da bi ovrgel na dokumentih temelječo trditev, da je občina v celoti financirala in ne sofinancirala zamenjavo kritine v višini 15.000 evrov. Zmanjka pa mu ideje predvsem pa argumentov, da bi ovrgel očitano mu nezakonito oddajo del, pomanjkljive pogodbe in nezakonito izplačilo iz občinskega proračuna. Vili Trofenik Vrhunska polsladka pijača je prva penina, ki je obogatila in nadgradila sicer izjemno cenjeno blagovno znamko. Penina je pridelana po charmat postopku iz sort traminec, šardone in beli pinot. Pred okušanjem vinsko kulinaričnih dobrot so se udeleženci prireditve ob melodijah tamburaške skupine Mlade strune in harmonikarice Barbare Hrga, Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer, zbrali pred kletjo, kjer sta jih nagovorila predstavnika lastnikov, Vladimir in Janko Puklavec ter direktor Mitja Herga. Na posebni novoletni jelki v obliki vinske steklenice se je prižgalo več kot 3000 lučk (na posnetku), ki bodo vse do sredine januarja krasile lokacijo ob ljutomerski vinski kleti. NŠ Foto: NS 18 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Izza gledališkega odra 4. ŽENSKE ZAUPNOSTI ali zgodba didaskalij Ljubezenskih in šaljivih slik al fresco O nastajanju predstave Ljubezenske in šaljive slike al fresco v Mestnem gledališču Ptuj in koprodukciji z Zavodom Margareta Schwar-zvald, v režiji Marka Čeha in njegove ekipe. Igrajo Anže, Jernej, Maruša in Vesna. Premiera: 23. januar 2014. Gledališče. Prazen oder. Sedeži polni gledalcev. Luč ugasne. V ozadju se sliši Mozartov koncert za violino in orkester, ki morečemu prizoru vliva kanček barve. Jesensko popoldne se preveša v večer. Pod ulično svetilko se ustavi Ona s starinskim otroškim vozičkom, v katerem prevaža zavoj cap in nekaj velikih kartonov. V tišini prižge cigareto. Prst si pristavi na sence s privzeto kretnjo za norost. On, grd in slabo oblečen, sedi na klopci in bere časopis. Vstane, bled, iščoč spomine. Pride natakar, važen mlad frajer z značilno govorico in besen na ves svet. Strmi. Slišijo se sirene rešilcev. Oba strmita v strop. Premolk. Oba se zazreta vase, kot bi iskala nekaj že davno izgubljenega. Dolg premolk. Oba spet gledata v prazno. Premolk. Ona vstane in se začne oblačiti. Premolk. On ne odgovori. Ona se usede na posteljo, neutolažljivo joče. Obrne se k njemu. Premolk. On se slači in gleda. Poljubita se protokolarno in hladno. On se zagrabi za trebuh in pade na kolena, naenkrat ves slaboten. Ničesar ne razume. Ona vrže ostanek vžigalice in prižge luč v sobi. Gre na drugo stran in zavpije: »Vojna!« Hrup bomb uduši zadnje besede. On počasi vzame pištolo iz predala nočne omarice in ji nameri v glavo. Slišijo se zadnji zvoki, značilni za konec žalostnega in rutinskega orgazma. Naokrog race in hrup otrok, ki se igrajo. Kozarec, samote počiva na mizi. '■ v slovo. Spet zatulijo sirene. Medtem ko galebi spet brezbrižno letijo čez nebo, Filmski kotiček Enderjeva igra PETKOV VEČER Bodite nocoj i/ družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Zahodna znanstvena fantastika kot žanr je od nekdaj zrla v prihodnost s prav ljubko naivnostjo, ki je vesolje in napredek znanosti dojemala kot orodje za materialni in posledično tudi duhovni napredek človeštva. V tej luči še najbrž najbolj izstopajo Zvezdne stene. Resda so vmes izjeme, toda od Zlate dobe ZF-ja naprej (od 30. let 20. stoletja) se je v prihodnost gledalo z optimizmom ali pa vsaj kot na čudovito pot v lepši jutri, na kateri bodo ovire iz nas www.radio-tadnik.si fKRADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. Ender's Game Igrajo: Asa Butterfield, Harrison Ford, Abigail Breslin, Ben Kingsley, Hailee Steinfeld, Viola Davis, Moises Arias, Aramis Knight, Nonso Anozie, Brandon Soo Hoo, Jimmy 'Jax' Pinchak Režija: Gavin Hood Scenarij: Gavin Hood po istoimenskem romanu Orsona Scotta Carda Žanr: znanstvenofantastični Dolžina: 114 minut Leto: 2013 Država: ZDA Foto: Nuša Komplet On gleda proti vratom, skozi katera je odšla z revijo Vogue. Znova začne brati časopis. Skozi odprto okno prodirata naredile kvečjemu boljšega človeka. Nasprotno je bila znanstvena fantastika vzhodnega bloka bolj realistična. Zlasti dela Stanislava Lema so jasno kazala, da je vesolje pogubno za človeško psiho, zato ta pisatelj načeloma ni maral ameriških piscev ZF-ja. Edini, ki ga je čislal, je bil Philip K. Dick, a ta se je poglabljal večinoma v notranje vesolje človeka in iz njega izpeljeval pesimistične ideje o neizogibnem razčlo-večenju, ki ga bo prinesla prihodnost in razvoj tehnologije. V podobni liniji je pisal tudi Robert Heinlein, ki je z romanom Vesoljski bojevniki jasno pokazal, da je za ohranitev človeške vrste v vesolju edina možna oblika družbe čisti in totalitarni vojaški fašizem, saj bi človeštvo v stiku z morebitnimi drugimi naprednejšimi oblikami življenja samo tako imelo možnost preživetja. Darvinizem pač ne velja le na Zemlji, temveč zgolj tudi na Zemlji. Sredi osemdesetih je mormonski pisec Orson Scott Card izdal serijo knjig o nadarjenem mladeniču Enderju, mesečina in prometni vrvež. Vstopi moški, visok, lep, obsijan s posebno svetlobo in z angelskim nasmehom na obrazu in prižge vžigalico. »Made in USA«. Obupano se sprehaja po sobi. Brska po predalih v sobi. Pogovarja se sam s sabo, v monologu brez konca, kakor nekdo, ki je navajen, da je vedno sam. Na omarici vidi kondom in ga pobere. On vstane s postelje in se z vso naglico začne oblačiti. S pestjo udari po ležišču. Ugasneta luč in se uležeta. Nož neizprosno pade na zaljubljeno meso. Govorita v poltemi, osupla, s Foto: Nuša Komplet svojima ranama, dvignjenima v veter zgodovine. Potem se spogledata, poklapana in zmedena, da morata živeti v tako nejunaških časih. Se naprej se sliši Mozartov Koncert za violino in orkester. Nuša Komplet P.s. To je zgodba didaskalij. Prepisane so iz prizorov, na katerih delamo in so pomešane, premetane v novo konstalacijo. In tako kot se prepletejo didaskalije, se v novo sliko spletajo tudi izbrani prizori. ki v globoko prihodnosti prav tako v vojaški totalitarni družbi rešuje Zemljo pred neusmiljenimi Nezeljami, le da avtor v tem primeru idejo nujnega fašizma ni prodal kot golo in hladno dejstvo, temveč ga je prepletel z neizogibnimi filozofskimi zadržki in moralnimi dilemami. Čeprav se ima človeštvo za več kot živali, je širša slika še najbolj podobna organizaciji mravljišča, saj smo tudi mi pripravljeni tolerirati morebitne izgube človeških življenj za dosego višjih ciljev, tako idejnih kot čisto banalnih, kot je gradnja kakšnega presežnega objekta. Zato ni čudno, da so negativci v Enderjevi igri mravljam podobna bitja, hkrati pa se film srhljivo dotika trenu- tne ameriške vojaško politične doktrine o preventivnih napadih, v katerih 'sovražnika tako temeljito sesuješ na tla, da te nikoli ne več ne bo napadel.' Knjižna predloga je, čeprav razmeroma kratka, dovolj kompleksa, da so imeli scenaristi pri predelavi precejšnje težave, zato so se po liniji najmanjšega odpora odločili za premočrtno preslikavo zaporedja najbolj ključnih delov knjige in v slabi dve uri precej dobro zaobjeli srž knjige in uspešno nakazali na morebitni še boljši drugi del, ki pa se na velikem platnu žal ne bo udejanil, saj je že ta film stal 110 milijonov dolarjev, prislužil pa jih je le peščico. Matej Frece d: j OVEN (21.3. - 20.4.) Ko se vrata sreče zaprejo, se odpre okno novega spoznanja. Našli se boste na razpotju usode in se odločili pravilno. Vaše besede bodo zelo napredne in čas je, da ozavestite drugačna znanja. Privlačila vas bo svoboda in najdete lahko neko ravnovesje. Počasi se daleč pride. m BIK / (21.4. - 20.5.) * Ljudje, ki vam bodo hodili nasproti, vam bodo v veliko pomoč in oporo. Največja sreča vas bo čakala na delovnem mestu. Čeprav bo veliko obveznosti, boste prejeli tudi pohvalo in priznanje. Naklonjenost vam nudi osebna nasprotnega spola, ki vam daje upanje in vliva romantična doživetja. Wi J Naredili boste neke zaključke in se pravilno odločili, kaj vam je pomembno in naredite lahko tudi korak ali dva naprej. Umerjene misli vam bodo pomagale v ljubezni, kajti na gramofonu življenja bo odmevala tista melodija, ki vas bo osebno osrečila. Privlačila vas bodo skrita znanja. RAK (21.6. - 22.7.) Biseri sreče vam bodo naklonjeni v ljubezni. Istočasno vam bodo ljudje, ki vas obdajajo, učitelji. Najti morate v sebi nek most med tem, da ločite zrno od plev. Čas bo namenjen tudi sprostitvi in da se odpravite po nakupe. Srečno roko boste imeli pri nakupovanju. LEV mm Wal (23.7. - 22.8.) Zdelo se bo, da boste imeli v rokah škarje in platno ter tako našli pri sebi navdih, da zasijete z vsem tistim znanjem, ki je skrito tujim očem in se lesketa v vaši duši. Pravzaprav si boste nalagali ogromno obveznosti in dnevi bodo tako minili s svetlobno hitrostjo. Preberite si prijetno knjigo. m DEVICA (& (23.8. - 22.9.) Nakazano je, da se v tem tednu nekoliko bolj sprostite in harmonično pogledate naprej v razpotja življenja. Na delovnem mestu boste zelo odločni in ne boste popustili, to je tudi pravilno. Pričakovati je nekaj izvirnosti in doživeli boste prijetnapresen ečanja. Partn erjeva roka bo v pomoč. petek • 3- januarja 2Q14 Za kratek čas Štajerski 19 SESTAVIL EDI KLASINC CIRKUŠKI KOMIK RIMSKA UTEŽNA MERA VEČJA SKUPINA VOJAKOV PASJI GLAS ALPINIST (IZTOK) BOREC ZA DOBER SLUŽBENI POLOŽAJ ZELENA, SLJUDI PODOBNA RUDNINA POLITIČNI VODITELJ, LEADER DLAKE NAD OČMI NAŠ NARODNI HEROJ (FRANC) PROSTOR V RUDNIKU HRVAŠKA PEVKA V NEMČIJI (DUNJA) KOPNO V MORJU MANJŠA SKLEDA NAŠ EKONOMIST (MAKS) KRAJ PRI KOČEVJU FABRIKA RUDI KLARIČ PREPERELOST SROBOT (LJUDSKO) KRAJ PRI LJUBLJANI VINSKA TRTA ZAČIMBNA RASTLINA OBLASTNIK, VLADAR LJUBITELJ OBLJUBA, ZAVEZA LITERARNI KRITIK GOVEJI ZAJEDAVEC DEVET PEVCEV IT. PISATELJ SVEVO PROSTI TEK SESTANKI MALTNE STENSKE OBLOGE KENNETH MESTO V SIRIJI ČEDO RADOJČIČ KRAJ PRI GORIČKEM ČEDNOST, ELEGANCA BARETKA DRAGO IBLER HRVAŠKO MESTECE VEČJA KOMARJU PODOBA ŽUŽELKA PRIPRAVA ZA OTIRANJE EVA MOLE PREBIVALEC AZIJE RIBA SEVERNIH MORIJ ZNAMKA NEMŠKIH FOTOAPARATOV NOSILEC VESOLJSKE LADJE NAŠA POSLANKA VONTA TAPETNIK UGANKARSKI SLOVARČEK: AJER = zrak, aer, ALEP = mesto v Siriji, LIBRA = rimska utežna mera, RAJTER = hrvaška pevka v Nemčiji (Dunja), SNETEC = riba severnih morij, SOTINA = naselje na Goričkem, TOMAZIN = slovenski alpinist (Iztok), TUBEROZA = gomoljasta okrasna rastlina. 'dVNdO 'VdVIAIVL 'VL3Wd 'VOI31 '0313NS '03HZV '>1IN1VdllO 'dVN -IN3SCM 'ia 'V13dV9 'VNUOS 'dO 'N3>1 'H3IAIO 'AIZVN 'd3"l TlOZ TlVd>1 oavi '1390 'V>U01VS 'Sdl 'lAIdO irni 'ISOAVdld '10» IdVIS '10>1ldllS '>1SA3d 'Q3dQ0 'Vdan 'NA01>1 :ouABiopoA 3MNVZIHM 3! A3HS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 4. januar: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasvet (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (RADIO CELJE). NEDELJA, 5. januar: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže. 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (RADIO CELJE). PONEDELJEK, 6. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI. 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (RADIO CELJE). TOREK, 7. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melo- dija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO:. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (RADIO VELENJE). SREDA, 8. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov. 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (RADIO VELENJE). ČETRTEK, 9. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čveka-rije. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.00 VROČA LINIJA. 17.30 POROČILA. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (RADIO SLOVENSKE GORICE). PETEK, 10. januar: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov. 20.00 Z glasbo do srca. 24.00 Skupni nočni program. (RADIO SLOVENSKE GORICE) . Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik. si. IN OBIŠČITE NA FB. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Pomembno bo, da v vsej naglici uvidite lepote življenja. Omenjeno bo lahko neka umetnost, ki vam bo podarila upanje in tako na platno usode vnašate močne in harmonične barve. Dnevi bodo nekoliko bolj nenavadni in stvari se odvijajo mnogo hitreje. Počasi se tudi daleč pride. škorpijonom strelec fi^- (24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.) Vaše življenju bo kot tanka nit prijetne tkanine in to srečo boste znali izkoristiti sebi v prid. Toplo ognjišče doma vam podari neko ljubezen in pokaže pravo pot. Ljudje, ki so vam blizu, vam bodo kot sol in aroma vašega življenja. Finančno stanje bo podobno gugal-nici in varujte se zapravljivosti. KOZOROG (H. l2. - IO. l.) Pred vami je energičen čas in našli boste nove izzive in pričakovanja. Na delovnem mestu bo treba vajeti usode vzeti v svoje roke, koristno bo delovalo dejstvo, da se poslušate. Pretirana hitrost in energičnost se vam ne bo izplačala, kajti v življenju so in detajli. VODNAR (Il. l. -18.2.) Zlati prah usode vas bo posul v ljubezni in energija časa vam bo pokazala pravo pot. Delili boste lahko tisto ljubezen, ki je skrita globoko v vašem srcu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko hitrejši in drznejši. Odpirajo se vam nova področja. Vendarle si vzemite tudi čas zase. Napredovali boste v ljubezni in prinašali sporočilo o brezpogojni vdanosti. Vsekakor se bo v tem tednu izkazala vaša dobrotljivost. Najdete lahko veliko možnosti, tako na osebni kot duhovni rasti. Zavedli se boste, da ravno iz majhnega raste veliko. Varovati se bo treba pretirana trme. RIBI (19.2. - 20.3.) Predajali se boste neki posebni harmoniji in lepota časa bo obujala zavezo prijateljstva. Mnogo časa preživite v tujini in najdete v sebi moč in oporo za vse tisto, kar vas veseli in vam je v življenju blizu. Koraki na delovnem mestu bodo nekoliko manjši, ampak počasi se daleč pride. 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Piše: Mateja Toplak • Dobrodošli v Latviji (24.) Ni še konec, to je šele začetek Edina slaba stvar življenja v tujini z omejenim rokom trajanja je, da se je treba prepogosto in včasih tudi prehitro posloviti od novih prijateljev. Ravno ko se dodobra navadimo, se je treba posloviti še od mesta in države, kar v teh dneh čaka tudi mene. Na enem izmed glavnih trgov stoji božično drevo. Ne samo v tem času, temveč vse dni v letu. Riga se omenja kot rojstni kraj le-tega, a točno to trdijo tudi v Talinu, zato ne morem zagotoviti, da je ta zgodovinska teza resnična. A s pomočjo festivala Christmas Tree Trail, ki poteka vsako leto v tem času, legenda o Rigi, kot mestu prvega okrašenega božičnega drevesca, živi naprej. Umetniki na številnih trgih ali v parkih postavijo zanimive skulpture, ki predstavljajo tradicionalne ali nove, inovativne ideje za ponazoritev božičnega drevesa, kar da mestu poseben čar. Prijeten lokal, dobra kava, božična glasba in vonj po cimetu. Danes je eden izmed mojih zadnjih dni. Skozi okno opazujem mimoidoče, ki hitijo po opravkih (menda opravljajo še zakasnele božično-novoletne nakupe). Sama sem letos večino daril poslala po pošti, kar je po svoje zanimiva dogodivščina. Paket, ki sem ga želela oddati, so mi najprej dodobra premetali, nato pa natančno popisali vsebino, kar mi je vzelo kar nekaj časa. Istočasno sem poslala tudi preproste božične voščilnice, ki so jih izdelali otroci iz sirotišnice, enemu izmed ptujskih društev, ki združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, da jih bodo razdelili med Foto: Mateja Toplak Legenda o Rigi kot mestu prvega okrašenega božičnega drevesca, s pomočjo festivala Christmas Tree Trail, ki poteka vsako leto v tem času, živi naprej. svoje člane. Božično-novole-tni čas je letos zame predvsem čas poslavljanja. Zadnja ura tečaja angleščine in latvijščine, zadnji obisk otrok v sirotišnici in ne nazadnje zadnji delovni dan. Sodelavke so že dalj časa govorile o specialiteti rasols, ki jo bodo pripravile ob tej priložnosti. Želele so, da s cimro poskusiva nekaj tradicionalnega. Ko so s ponosom prinesle rasols ali po naše francosko solato, ki jo obe s cimro zelo dobro poznava, sva se jim iz srca nasmejali. Sedem mesecev sva skrbeli za dva hišna „ljubljenčka": lončnico Puškin in avokado Foto: Mateja Toplak Okrašene so prav vse stavbe v mestnem jedru. Pravljično, kajne? Acodavo. Ker ju ne moreva pretohotapiti na letalo, sva jima našli ponosne nove lastnike, ki ju bodo, upam, zalivali pogosteje, kot sem ju sama. Ti dve rastlini pa nista edino, kar bom primorana pustiti za sabo - resnično se mi zdi, da se je moj kovček, morda zaradi mraza, nekako skrčil. Vseeno mi ostajajo spomini. Spomini na dolge poletne večere, vožnjo s kolesom med številnimi uličicami in trgi ter predvsem spomini na norčije in neskončne pogovore s prijatelji. Zaradi njih je bil tudi božič nekaj posebnega. Domiselno božično drevesce, pisana druščina, božična hra- Foto: Beata M. Naše letošnje domiselno božično drevesce. Foto: Mateja Toplak Puškin je dobil ponosnega novega lastnika. na iz različnih koncev Evrope ter pogled na prijatelje oziroma vezi, ki sem jih v tem času ustvarila ... Neprecenjivo. Pogrešala jih bom. Kmalu odhajam domov, kjer me najverjetneje čakajo novi izzivi, nov začetek in s tem nova zgodba. Zaenkrat jo za vas, bralce, končujem. Hvala vsem in vsakemu posebej, da ste prebirali moje dogodivščine in mi dali občutek, da je vredno. Da je pomembno deliti zgodbe o ljudeh, krajih in dogodkih. Zaradi različnih razlogov nekateri ljudje ne želijo ali morda ne morejo potovati. Upam, da sem le-tem prislikala vsaj delček sveta, delček Evrope, ki je morda do sedaj niso poznali. Teh mojih sedem mesecev je bilo prepredenih s številnimi vzponi in padci. Bilo jih je več kot kdajkoli v mojem življenju. Istočasno pa sem se tudi naučila več kot kdajkoli, izkusila več, spoznala več. Mislim, da je bilo vredno. Ne vem natančno, ali se je oziroma se bo zaradi te izkušnje življenja v tujini v meni kaj spremenilo. Vem pa, da ena stvar ostaja enaka: jokala sem zadnji večer pred prihodom in solz ne morem ustaviti tudi sedaj, čeprav bi jih želela. To je moja zgodba. Zaenkrat ... Konec Ptuj • Zamenjava v vodstvu Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Arheološki muzej -ena od prednostnih nalog Prvi delovni dan v novem letu sta za predajo poslov izkoristila dosedanji direktor PM Ptuj-Ormož Aleš Arih, ki se je odločil za predčasen odhod, četudi sta mu do izteka mandata ostali še dve leti, in Andrej Brence, ki prevzema vajeti muzeja kot v. d. direktorja. Kot je povedal Arih, je muzej tudi lansko leto posloval uspešno, tako da nasledniku zapušča pozitivno blagajno, bolj ali manj pa so uresničeni skoraj vsi muzejski projekti. Arih je vodenje ptujskega muzeja pred 13 leti prevzel kot prvovrsten izziv, tega se je skozi vsa leta tudi poskušal držati. S Ptujem ostaja še naprej povezan, vodil bo komisijo za investicije, tako da bo eden od ključnih mož tudi pri postavljanju začetkov novega ptujskega arheološkega muzeja, ki mu dobro kaže tudi zaradi treh milijonov evrov, ki jih je MO Ptuj pridobila za drugo fazo investicije v dominikanskem samostanu in pri kateri mora biti v največji možni meri vpeta stroka - muzealci, arheologi, restavratorji in konservatorji. Ureditev arheološkega muzeja je zelo kompleksno in resno vprašanje, vsaka odločitev, ki bo sprejeta v zvezi s tem, mora biti pretehtana, saj gre za odločitev, ki bo dolgoročno veljala. Čim prej pa bo treba dokončati tudi iz-suševanje oz. urejanje nekdanje kleti v stavbi nekdanje uprave Kmetijskega kombinata Ptuj, da bodo lahko ponovno na ogled postavili nekatere velike kamnite spomenike, ki jih ni mogoče razstaviti v križnem hodniku dominikanskega samostana. Andrej Brence ocenjuje, da so skupaj z Alešem Arihom v preteklih letih storili marsikaj dobrega, čeprav včasih ni šlo gladko, vendar vedno tako, kot je bilo načrtovano. V letu, ko bo muzej vodil kot v. d. direktorja, bodo poskušali v največji možni meri nadgraditi obstoječe zbirke oz. jih bodo posodobili, posodabljanje muzejskih zbirk je največja muzejska atrakcija, ki jo morajo znati izkoristiti drugi, poudarja, dokončali pa bodo tudi projekt muzejskega pohištva z razstavo in obsežnim zbornikom, ki bo imel več kot 300 strani, in bo prva tovrstna publikacija s tega področja tudi v slovenskem merilu. Pripravili bodo tudi razstavo s publikacijo ob 100-letnici prve svetovne vojne in izpeljali več manjših projektov. Foto: Črtomir Goznlk Aleš Arih, dosedanji direktor PM Ptuj-Ormož, je ključe uprave in svoje pisarne predal svojemu nasledniku, ki je zdaj dobil zaupanje lokalnih skupnosti kot v. d. direktorja muzeja, čeprav je izpolnjeval vse razpisne pogoje. Zagotovo pa bo izziv leta 2014 tudi hortikulturna in siceršnja ureditev grajskega hriba, da rastje več ne bo kazilo vedute Ptuja in da bo območje postalo prijaznejše tudi za obiskovalce. Poskušali pa bodo z dnevnega reda spraviti tudi problem lesenih stopnic, ki zaradi veseljačenja mladcev postajajo vedno večja ovira za obisk vseh tistih obiskovalcev, ki prihajajo na grajski hrib s Prešernove ulice. MG Štaf&clfco, budLika, 89,8 98,2 104,3 M h -ptllf. petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 21 Kidričevo • Županov sprejem za mladega državnega prvaka Luka Sagadin želi postati profesionalni kolesar Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je v ponedeljek, 30. decembra, pripravil sprejem za izjemno uspešnega mladega kolesarja Luka Sagadina, državnega prvaka v kolesarstvu v kategoriji dečki A, sicer učenca 9. razreda OŠ Cirkovce. Šele 14-letni Luka Sagadin iz Starošinc, ki sta ga na sprejemu pri kidričevskem županu spremljala oče Marjan in sestra Špela, je povedal, da se je s kolesarstvom pričel ukvarjati že pri devetih letih, z desetimi leti pa je pričel resneje trenirati v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj. Njegova prizadevanja pa rojevajo vse pomembnejše rezultate, saj zadnja tri leta v kategoriji dečki U13, U14 in U15 zmaguje na skoraj vseh kolesarskih tekmah, osvojil pa je tudi naslov državnega prvaka mladih kolesarjev Slovenije v cestni vožnji za leto 2013. Osebno šteje za svoj največji mednarodni uspeh odlično 2. mesto, ki ga je leta 2011 osvojil na neuradnem evropskem prvenstvu mladih kolesarjev v Berlinu. Njegov vzornik je izjemno uspešen švicarski kolesar Fabian Can-cellara, visoko pa segajo tudi njegovi življenjski cilji, saj želi postati profesionalni kolesar in sodelovati tudi na največjih kolesarskih dirkah po svetu, kot sta Giro di Italija Foto: M. Ozmec Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je 14-letnemu Luku Sagadinu iskreno čestital in mu zaželel čim uspešnejšo kolesarsko kariero. in Tour de France. Sicer pa skoraj ves prosti čas posveča kolesarskim treningom in se že sedaj pridno pripravlja na mladinsko olimpijado, ki bo čez dve leti v Gruziji. Ob kolesarstvu, ki mu posveča velik del svojega življenja, pa se seveda posveča tudi šolanju, trenutno obiskuje 9. razred OŠ Cirkovce, prihodnje leto pa se želi vpisati v športni oddelek Gimnazije Ptuj. Župan občine Kidričevo Anton Leskovar je ob čestitki k izjemnim uspehom poudaril, da so v občini na Luka Sagadina zelo ponosni in da tako kot vse druge perspektivne športnike podpirajo tudi prizadevanja tega mladega in nadvse obetavnega kolesarja, o katerem bomo v letošnjem in prihodnjih letih zagotovo še veliko slišali. Ob tej priložnosti se je za vso podporo in prizadevanja zahvalil tudi očetu Marjanu in celotni družini Sagadin, ki svojega sina Luka finančno podpira in mu vedno stoji ob strani. -OM Ptuj • Veseli december za vse Božiček je obiskal tudi Koronarno društvo Ptuj-Ormož To soboto je bilo prav veselo v Ormožu, kjer je Božiček obiskal srčno-žilne bolnike Spodnjega Po-dravja. Ob prihodu so mu pripravili prisrčen sprejem z bogatim kulturnim programom. Izvajali so ga ljudski godci in plesalci Osnovne šole Ormož, obetavni harmonikar David Lukner in dalmatinska klapa, ki je dala s čudovitimi pesmimi prireditvi še posebej prazničen navdih veselega decembra in prihoda novega leta. Lepe in doživete božične praznike je zbranim voščila predsednica Koronarnega društva Ptuj-Ormož Lidija Lazar. Do konca leta bodo v Koronarnem društvu Ptuj-Ormož, kot je povedal vodja izobraževanja v društvu Franci Golob, izpeljali številne gibalne dejavnosti in predavanja. V torek, 10. decembra, bo izobraževalni dan. Tega dne bodo v Ormožu tri zdravstvena predavanja o uravnoteženi prehrani, gibanju kot zdravilu in o skrbi za hrbtenico. Istega dne popoldne bo društvo pripravilo v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj dve predavanji o atrijski fibrilaciji in rehabilitaciji srčno-žilnega bolnika. Na to temo bo zbranim spregovoril kardiolog Stanko Janžeko-vič, dr. med., spec. internist. Kot predsednik strokovnega sveta društva bo članom tudi odgovarjal na vprašanja o krepitvi zdravja. Franci Golob Od tod in tam PeTV • Tisoča oddaja Ptujska kronika Lokalna televizija PeTV je svojo prvo oddajo Ptujska kronika spustila v eter 13. decembra leta 2005. Pred tem se je večina izmed mlade novinarske ekipe, v kateri so bili Polona Ambrožič, Sara Bauman, Hojka Berlič, David Breznik, Uroš Gramc, Beno Gregorec, Bronja Habjanič, Leonida Ladinek, Saša Magdalene, Sanja Selinšek in Mateja Tomašič, izobraževala pri priznani novinarki in urednici Špeli Šipek. Idejni vodja televizije in prvi urednik je bil Matjaž Gerl, medtem ko je bil med vsemi edini malo bolj izkušeni televizijec Stanislav Zebec. Ta je bil snemalec in montažer, ki je vložil na začetku izredno veliko truda v delovanje televizije in je tudi tehnično pripravil vse prispevke za prvo Ptujsko kroniko. V tej oddaji so se zvrstili prispevki iz različnih področij in prav modernejši način poročanja o dogodkih na Ptuju je bilo vodilo našega informativnega programa. Ob Ptujski kroniki se je na začetku delal Portal, nato pa so se dodajale različne oddaje, kot so bile Tobogan, kije potekala v Termah Ptuj, ske-či Tadeja Toša, Od glave do pete, Mlade misli mesta, Igrivo nagajivo, Gospodarski utrip .... Glavna oddaja PeTV je bila vedno Ptujska kronika, pri ustvarjanju katere se je zamenjalo veliko ustvarjalcev, prav tako pa se je televizija tudi veliko selila v vedno primernejše prostore za svojo dejavnost (op. p. trenutno so naši prostori ali studio na Ulici Heroja Lacka 3). Do leta 2010 je bila kronika na sporedu dvakrat na teden in v zadnjih treh letih si lahko kroniko ogledate ob torkih, četrtkih in sobotah. Pripravljamo jo odgovorna urednica Tina Baštevc, novinarji Stanka Krajnc Letonja, Mateja Tomašič in David Breznik, snemalci Stanislav Zebec, Denis Del Bianchi in Rok Golob ter tehnik Dejan Klasinc. Ekipa pripravlja tudi naslednje oddaje naše lastne televizijske produkcije Pregled tedna, Povabilo na kavo, Po zdravje, Moto scena, Ptujske odrske deske, Čista umetnost, Zeleno, Zemlja in mi, Športno, Glasbena osmica in Široko oko. V soboto, 28. decembra 2013, je naša majhna televizija praznovala poseben jubilej, saj je bila na sporedu 1000. oddaja Ptujska kronika. Ta je prinesla kratek zgodovinski pregled dogajanja na televiziji, mnenja bolj ali manj znanih Ptujčanov o oddaji, pogled v zakulisje televizijskega dela in smešne izseke iz našega vsakdanjega dela. V osmih letih delovanja se je PeTV razvila v prodorno in osrednjo televizijo ptujskega območja, ki gledalcem ponuja informativne, izobraževalne, kulturne, zabavne in športne vsebine. Čisto ob koncu leta smo zabeležili tisočo osrednjo informativno oddajo Ptujska kronika, ki predstavlja prav gotovo določen mejnik na naši televizijski poti, hkrati pa je tudi obveza za še boljše delo v prihodnosti. David Breznik Ormož • Župnijska karitas vesela novih prostorov Na prvo adventno nedeljo smo člani Župnijske karitas (ŽK) končno dočakali blagoslov velike pridobitve za vso ormoško župnijo - blagoslov prostorov ŽK Ormož. Svečanosti so se udeležili župan občine Ormož gospod Alojz Sok, župnik župnije Ormož gospod Drago Avsenak, člani Župnijskega sveta župnije Ormož, člani ŽK in farani, ki so se po nedeljski maši odločili, da nas počastijo z obiskom. Župnijska karitas v Ormožu deluje od leta 2010 na pobudo domačega župnika in kot posledica vedno večjih materialnih stisk ljudi v naši okolici. Začeli smo povsem od začetka, brez ustreznih prostorov, materialnih sredstev, potrebnega znanja, manjkalo pa nam ni želje pomagati ljudem, ne glede na žrtve. V ŽK nas trenutno deluje 10 rednih članov in štirje občasni člani, brez katerih si ne znamo predstavljati dela. V veliko pomoč, podporo in vzpodbudo so nam vedno domači župnik, generalni tajnik in drugi podporniki. Tako smo v tem času dobili v uporabo lepe, nove prostore, ki smo jih za silo funkcionalno uredili. Za pridobitev smo hvaležni gospodu župniku in križniškemu redu. Finančna sredstva za delovanje ŽK pridobivamo na razpisih Občine Ormož, z donacijami Nadškofijske karitas Maribor, z našimi akcijami, zbiranja prostovoljnih prispevkov in drugih dona-torjev. Zavedamo se, da kljub trudu ne zadovoljujemo vseh potreb ljudi v stiski. Potrebe so žal veliko večje, vendar so naše možnosti omejene. Za nadaljnje delo nam daje vzpodbudo zavedanje, da v okviru svojih zmožnosti pomagamo preko 90 družinam oziroma 200 njihovim članom. Da bi se še bolj približali ljudem, smo s 1. oktobrom uvedli dežurstva v naših prostorih, in sicer vsak prvi četrtek v mesecu med 9.00 in 10.30 in vse ostale četrtke v mesecu med 17.00 in 18.30. V tem času sta dva prostovoljca na voljo vsem za pogovor, posluh, svetovanje in pomoč v okviru danih možnosti. In kako naprej? Tudi v bodoče se bomo trudili po najboljših močeh, vendar brez vsakršne pomoči ne bomo zmogli. Istočasno živimo v upanju, da se bodo nekoč stiske ljudi in s tem potreba po osnovnih dobrinah zmanjšale. Ivan Hošnjak 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 3- januarja 2014 Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o. 02/ 749 34 10 Pr avniNas ve t .com V JU STITIA OMNIBUS - PRAVICA ZA VSE Imate težave s sosedi, ste se poškodovali, morate tožiti delodajalca ali razdeliti dediščino? Potrebujete dobrega pravnika? Pokličite 090 31 11 ali obiščite spletni naslov www.pravninasvet.com. Strošek klica znaša le 2,19 € na minuto. Pravninasvet.com - pravnik vedno pri roki za vas, da vam s pravnim nasvetom rešijo nastalo težavo. PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA IPTUJI PVC OKNA, VRATA Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI PRODAJA VOZIL Znamka Letnik Ceng, Oprema Barva renault megane 1.9 dcicabrio privilege 2006 6.900,00« serv. knjiga kov. siva fiat punt01.2 8v actual safe 2007 3.450,00« 93.000 prev. kov. srebrna volkswagen golf iv 1.4 basis 2002 2.650,00« serv. knjiga kov. zelena renault espace 2.2 dci privilege 2006 6.900,00« xsenon kov. črna renault dynamique lux megane 1.9 dci gt 2006 4.350,00« avt. klima kov. srebrna renault twing01.216vtrend lev 2010 5.640,00« 25.000 prev. kov. Črna bmw limuzina 525 d avt. mtehnic 2002 4.500,00« alcantara usnje kov. modra peugeot 4071.6hdi confort pack 2007 5.550,00« serv. knjiga kov. modra renault cli01.216v expr. 2003 2.380,00« serv. knjiga kov. srebrna bmw520dtouring 2007 12.600,00« serv. knjiga kov. Črna chevrolet cruze 1.616vst 2011 7.400,00« prvi last. kov. srebrna renault scenic 1.5 dci expression 2010 9.350,00« avt. klima kov. siva renault scenic1j dci dynamique 2007 5.990,00« avt. klima kov. siva renault espace 2.0 dci privilege 2007 7.900,00« serv. knjiga kov. sv. modra citroen c41.616v vtr 2006 4.390,00« serv. knjiga kov. Črna peugeot 206 1.41 city 2004 2.990,»« prvi last. rdeCa fiat multipla1.616v sx 1999 1.550,00« klima kov. zlata audi a31.6 1999 1.850,00« avt. klima modra citroen c4 2.0 hdi vtr 2006 3.990,00« serv. knjiga kov. Črna mercedes- benz cabrio 320 clk avantgarde 2003 10.900,00« usnje kov. srebrna PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. bucmka STAJERSKA BUDILKA, od ponedeljka do petka/ od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si PETKOV VEČER Bodite nocoj tf družbi oddaje ........ Z q(asbo do srca z dO na radiu Ptuj z Marjanom www.radio-tednik.si 08:00 Gorišnica - Iz naših krajev 10:00 Selce-Čas okrog božiča 11:40 Utrip ¡2 Ormoža 12:40 Polka in Majolka 13:40 Ujemi sanje 18:00 Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:15 Utrip iz Ormoža 22:15 Glasbena oddaja PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več ria TTX straneh SIP TV 08:00 ŠKL 09:00 Kulturni večer v spomin Žumoi 10:45 Sela - V jesenski noči 13:00 Adventni koncert Godbe Domava 15:00 Goriš n i ca - \z naših krajev 17:00 Pridobitve Mlekarske zadruge Ptuj 18:30 Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 20:00 Oddaja iz občine Starše 21:00 Glasbena odd. SIP TV 08:00 Prazniki v vrtcu in OŠ Markovci 09:25 TV prodaja 10:00 Koncert v cerkvi Sv. Lenarta 11:00 ŠKL, Ptujska kronika 17:00 Ljudski pevci se predstavijo 20:00 Regijsko srečanje pihalnih godb 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka In Majolka program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡nfo@siptv.si Marketing: 02 749 34 27; 031 627 340 08:00 Ljudski pevci DU Videm 09:30 Polka in Majolka 10:30 Oddaja iz Ptuja 10:50 Ujemi sanje 17:45 Sela - V jesenski noči 20:00 Regijsko srečanje pihalnih godb 21:00 Prazniki v vrtcu in OŠ Markovci 22:20 T V prodaja Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCILNICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.».». Raičeva 6 2250 Ptuj [top3avtomobil7 t- VOZILA Z GARANCIJO .J Hajdoše 22,2288 Hajdlna (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 M=f J=1WI d 911 ! I MeJJ 9 M B M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENAe OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0TDI 2009 13.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA AUDI ALLROAD 2.5 TDI QUATTRO 2003 5.490,00 4X4, SLO, VSA OPREMA KOV SIVA BMW 318 d TOURING 2009 13.490,00 1. LAST., VSA OPREMA KOV. ČRNA BMW 318 dTOURING DIESEL 2004 5.490,00 AVT. KUMA, 17 COL KOV. MODRA BMW 520 d Fl 0 NOV MODE 2011 31.990,00 VSA OPREMA KOV MODRA CITROEN C4 GRAND PICASSO 2.0 Hdi 2008 8.490,00 KUMA, KOT NOV KOV.VIJOUČNA CITROEN C4 PICASS01.6 HDI 2009 8.990,00 1.LAST., VSA OPREMA BISERNO BELA CITROEN C51.6 DIESEL HDI 2011 11.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV ČRNA FORD C-MAX1.6 DIESEL TDCIGHIA 2010 9.990,00 1 .LAST., NAVIG. KOV. SIVA FORD MONDEO 2.0 DIESEL TÏÏAN. 2009 9.990,00 AVT.KUMA, NAVIG. KOV ČRNA OPEL ASTRA 1.7 CDTI DIESEL 2009 6.990,00 KUMA, 1.LAST. KOV SIVA OPEL ASTRA GTC1.616V 2008 6.790,00 C0SM0 KOV. ČRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTI 2011 13.990,00 VSA OPREMA BISERNO BELA RENAULT CU01.216V 2004 2.990,00 KUMA, SLO KOV.SREBRNA RENAULT ESPACE DCI DIESEL 2004 3.490,00 KUMA, VELIKI SERVIS KOV. SIVA RENAULT MEGANE 1.5 DCI 2008 5.990,00 1.LAS, SLO KOV. SREBRNA RENAULT SCENIC1.5 DCI 2008 6.490,00 KUMA, SLO KOV ZLATA Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. O PMiklavž C.i ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI. POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA, BARVA AUDI M AVANT QUATTRO 2,0 TDI DPF 2011 17.580,00 BELA BMW SERIJA1:118D FUTTURA 2010 12.880,00 KOV. T. SIVA CITROEN XSARA PICASS01,6 HDI ELEGANCE PLUS 2008 5.880,00 KOV. SIVA FORD FOCUS KARAVAN 1,6 TDCI GHIA 2010 8.280,00 KOV. ČRNA MERCEDES BENZ A-RAZRED A180 CDI CLASSIC 2007 6.880,00 KOV. ČRNA OPEL ASTRA TWINT0P 1.616V COSMO 2006 6.190,00 KOV. SREBRNA OPEL CORSA ENJOY 1,3 CDTI 2011 7.980,00 KOV. SREBRNA PEUGEOT 307 CC DYNAMIQUE 1,616V 2004 4.450,00 KOV. SREBRNA RENAULT ESPACE EXCEPTION 2,0 DCI 2010 10.980,00 KOV. SIVA RENAULT GRAND SCENIC 1,9 DCI 2011 10.490,00 KOV. RJAVA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,9 DCI 1DYNAMIQ. LUX 2010 8.780,00 KOV. ČRNA VWGOLf RABBIT 2,0 TDI 2008 8.880,00 KOV. ČRNA VW GOLF VARIANT C0MF0RTIINE 1,6 TDI 2011 11.880,00 KOV. SREBRNA VW PASSAT CC 2,0 TDI DPF 2010 16.580,00 KOV. SIVA VWT0URAN 1.9TDI TRENDUNE 2007 8.680,00 KOV. ČRNA FORD TRANSIT 300 S 2,0 TDI (D0STAVN0) 2004 5.500,00 BELA VOLKSWAGEN CADDY FURG0N 1,6 TDI (DOSTAVNO) 2012 10.500,00 BELA ODKUP VOZIL V ENI URI www.tednik.si tednik@tednik.si petek • 3- januarja 2014 Šport v letu 2013 v sliki Štajerski 23 Mali oglasi STORITVE PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. PREMOG (tudi v vrečah) - zelo ugodno, in drva (tudi hlodovina) z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik, tel. 041 279 187. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in zelo kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. OKNA, ROLETE, ZALUZIJE, KO-MARNIKI, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@ gmail.com. ILP ROLETARSTVO ARNUS, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo-arnus.si. RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Ulica Kneza Koclja 11, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769. KMETIJSTVO KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAMO dve svinji domače reje, približno 180 kg, cena 1,70 €/kg. možen zakol pri nas. Tel. 740 17 63 ali 041 649 737. PRODAM odojke. Tel 031 845 522 ali 766 90 01, Stojnci. PRODAM 2,2 hektarja gozda, trosilnik umetnega gnojila, tridelne brane in 25-kg odojke. Tel. 051 335 017. PRODAM teličko, črno-belo, staro 2 meseca, in bikca, križanca, starega 3 tedne. Tel. 769 17 31. ZAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO PRODAM trosilnik umetnega gnoja znamke Amazone, Rau, 800 do 1200 kg, brane Rau, delovna širina 3,40 m, roto brana s paker valjem, delovna širina 3 m, podrahljalnik Gruber, delovna širina 3 m. Tel. 031 251 967. ČIŠČENJE gozda v zameno za drva. Tel. 041 426 214. PRODAM svinjo, 200 kg. Tel. 041 336 037. SUHA, nasekana, mešana drva z dostavo prodam. Tel. 041 533 792. PRODAM 150-kg svinjo domače reje in krmno peso. Tel. 766 88 31, Stojnci. DOM-STANOVANJE NA VOLKMERJEVI cesti na Ptuju oddamo v najem garsonjero z nekaj opreme. Inf. na tel. 041 764 395. V NAJEM oddamo opremljeno eno-sobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 728 945. NEPREMIČNINE BLIZU PTUJA gradimo novo naselje vrstnih hiš, uredimo ugodno financiranje. Tel. 041 646 662. Aleksander Lončarič, s. p., Skorba 36. PTUJSKA GORA, zazidljivo parcelo v Stogovcih, ob asfaltni cesti, v velikosti 12 arov, prodam. Tel. 01 568 60 73. PRODAM stanovanje v Bistrici ob Dravi, 45 m2, ali menjam za vikend v okolici Leskovca ali Vidma. Tel. 031 669 145. Prireditvenik Sobota, 4. januar 9:00 Ormož, izpred gradu: Novoletni pohod, Ormož, Hajndl, Kogl, Šardinje, Strmec, Ormož, PD M.M. Ormož 9:00 Ptuj, Knjižnica I. Potrča: 14. pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka, zaključek na turistični kmetiji Lacko na Drstelji 10:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava za otroke Zimska pravljica, Lutkovno gledališče Fru-Fru iz Ljubljane, za abonma Kresnička, Zvezdica in za izven, ob 10.00 in 11.30 11:00 Pohorje, prizorišče bojišča Pohorskega bataljona, Osankarica, Pri treh žebljih: spominska slovesnost ob 71. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljona 18:00 Skorba, Dom krajanov: 5. tradicionalno srečanje vaščanov Skorbe 19:00 Središče ob Dravi, Sokolana: Praznični koncert PZ DU Središče ob Dravi in Kvartet iz Sv. Tomaža Nedelja, 5. januar 15:00 Lovrenc na Dravskem polju, župnijska cerkev: Novoletni dobrodelni koncert Mestni kino Ptuj RAZNO Petek, 3., sobota, 4., in nedelja, 5. januar: 16:00 Turbos; 18:00 Nerodna tajnica; 20:00 Pred polnočjo ICCRADIOPTUJ 89,8° 98,2° 104,3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj. Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si. KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice, gašperje in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. ZBIRATELJ kupi pez figurice, lahko so nepopolne, plačilo dobro. Tel. 041 823 921. NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostičak, proteze in bela zalivka s popustom cenovno zalo ugodni. Štajerski "EDNIK RADIOU1TEDNIK GOTOVINSKA POSOJILA Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana Maribor tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88 Delovni čas: od 8.00 do 16.00 REALIZACIJA TAKOJ!! objavlja prosto delovno mesto DIREKTORJA DRUŽBE Pogoji: visokošolska izobrazba, najmanj pet let izkušenj na vodilnem delovnem mestu, vizija razvoja podjetja. Vloge z dokazili in prilogami pošljejo kandidati najpozneje do 24. januarja 2014 na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, s pripisom: »ne odpiraj-vloga za direktorja« ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si www.tednik.si Ko prebujalo se jutro, tiho si odšla. Naš dom ovit je v sivino, obup, žalost in neizprosno bolečino. ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi drage sestre in tete Marije Mihelač IZ TRŽCA 7 bi se radi zahvalili vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala sosedi Majdi Šeliga in Janezu Mihelaču za vso pomoč in podporo. Hvala pogrebnemu zavodu Mir in pevcem Feguš, gospodu duhovniku za sveto mašo ter gospe Ivanki Šel za molitev. Hvala vsem, ki ste darovali sveče, za svete maše in nam izrazili ustno in pisno sožalje. Žalujoči vsi njeni Bolezen neusmiljena, kaj si z menoj storila, si vzela mi poslednjo moč, za me ni b'lo zdravila. ZAHVALA Dotrpela je draga mama Julika Strelec IZ GRADIŠČ 137 A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče, za sv. maše in nam izrekli soža- lje. Hvala pevcem, g. župniku, govorniku g. Lesjaku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: hčerka z družino Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA V 80. letu smo se za vedno poslovili od naše drage mame, babice in prababice Marije Jakob IZ PESTIK 8, ZAVRČ Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami. Posebej se zahvaljujemo pogrebnemu podjetju Mir, govorniku g. Petru Vesenjaku, g. župniku za opravljen obred, Rdečemu križu Zavrč, Minei za odpeto pesem, sorodnikom, prijateljem in znancem za vso darovano cvetje in sveče. Vsi njeni najdražji Noč v korakih mirnega je sna vzela, kar življenje da. Pot zdaj tvoja vodi tja, kjer so drugi tvoji že doma. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dra gega brata in strica Mirka Ivančiča IZ VELIKEGA OKIČA 10 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem Perutnine Ptuj, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej se zahvaljujemo osebju Splošne bolnišnice Ptuj in osebju bolnišnice Slivniško Pohorje za vso pomoč, govornikoma za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, podjetju Mir ter g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Bratje in sestre z družinami Cirkulane • Knjižnica Ptuj pomagala družini Veljkovič „Najlepša hvala, v tej situaciji je vsaka pomoč dobrodošla ..." V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so se že pred leti odločili, da bodo namesto novoletnih čestitk raje pomagali pomoči potrebnim. V teh letih so s svojimi srčnimi dejanji razveselili že več posameznikov oz. družin na Ptujskem. V teh decembrskih dneh se jih je dotaknila zgodba Veljkovičevih, mlade družinice iz Kopra, ki si je svoj novi dom pričela spletati v haloškem Brezovcu. Komaj so si ga pričeli urejati, ko jim je eksplozija plinske jeklenke oz. požar uničil kuhinjo, sedem oken, pet vrat, na ostrešju sta zgorela dva tramova ter okrog šest kvadratnih metrov opaža in strešne kritine. Foto: Črtomir Goznik Zaposleni Knjižnice Ivana Potrča Ptuj so letos pomagali družini Veljkovič iz Brezovca, ki jim je novi dom, ki so si ga komaj začeli urejati, močno poškodovala eskplozija plinske jeklenke. Požar so pogasili PGD Cirkulane, PGD Bukovci in PGD Stojnci, ki so iz objekta odnesli tleče predmete in prezračili prostore. »V situaciji, v kateri smo se nenadoma znašli, je vsaka pomoč še kako dobrodošla,« je ob predaji pomoči na sedežu Občine Cirkulane, 27. decembra, povedala Ines Veljkovič, ki je skupaj z možem Markom, sinovoma Markom in Mirkom hvaležna za vsako pomoč. Še dobro, da je mož po poklicu slikopleskar in je lahko v večini opravil vsa potrebna dela, da bo mlada družinica, ki se je odločila za odkup hiše, lahko čim prej zaživela v novem domu, kot so načrtovali. Trenutno se stiskajo v gar- NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO OKNA-VRATAGAR. VRATA rv/ii ' o rs „ ,„ Hardek 34g, 22 70 ORMOŽ www.naitors.si Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204; -BREZPLAČNOSVETOVANJE I -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA - STROKOVNA VGRADNJA ME -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI H ZELO UGOjSl Del sredstev od „prodaje" svojega koledarja so darovale za družine v župniji sv. Martina Hajdina oz. nakup pre-hranskih paketov, s katerimi so srčne gasilke v prazničnih dneh osrečile nekaj tistih ljudi, ki še kako potrebujejo pomoč. Za njihovo človekoljubno gesto se jim je zahvalil tudi naddekan Marijan Fesel. MG sonjeri v Mariboru. Pomoč so jim obljubili tudi svetniki občine Cirkulane, je povedal cirkulanski župan Janez Jur-gec, ki je prepričan, da se bo vse skupaj dobro končalo ne glede na trenutno nesrečo, in ki je tudi osebno hvaležen ptujski knjižnici, da pomaga njihovim novim občanom. Direktor Knjižnice Ivana Potrča Ptuj Matjaž Neudauer, ki je predajo pomoči opravil skupaj s sodelavcema Miro Je-renec in Srečkom Vrečarjem, je povedal, da so se odločili, da mladi družinici pomagajo z gospodinjskimi potrebščinami za kuhinjo (krožniki, kozarci, pribor ...), glede na to, da jim jo je ogenj v celoti uničil, hladilnik in pralni stroj pa imajo, jim je povedala socialna delavka ptujskega centra. Pomoč v višini 300 evrov so oplemenitili s 45 evri popusta, ki so ga podarili v Merkurju, s katerimi dobro sodelujejo, potem ko so jim povedali, za kakšen namen kupujejo gospodinjske potrebščine. Za Marka in Mirka pa so prinesli tudi knjigice. Zaželeli so jim lepo praznovanje; če bodo s svojim darilom k temu pripomogli tudi sami, bodo toliko bolj veseli. Trenutno največ stvari potrebujejo za kuhinjo in kopalnico, prednostno pa bo treba obnoviti inštalacije in omete. Ines je z žalostjo v srcu pove- - JH HI I J Foto: Tatjana Mohorko dala, da ji je zelo hudo, da se jim je to zgodilo ob prihodu v občino Cirkulane, njihovi načrti so bili drugačni. Greš V notranjosti objekta je bilo več strojev, kmetijski traktor in traktorski priključki. Materialna škoda znaša po nestrokovni oceni okrog 100.000 EUR. Ogled kraja požara opravljajo policisti in kriminalisti, ki še ugotavljajo vzrok požara. Pomočnik poveljnika PGD Zgornja Bistrica Božo Veber, ki je bil vodja intervencije, je o požaru povedal: »Na intervenciji je sodelovalo 42 gasilcev iz štirih društev. Bili so obveščeni, da gori gospodarsko poslopje, vendar so ob prihodu na prizorišče ugotovili, da je zagorela žaga. Prva naloga ga- z dobrim namenom, z majhnimi prihranki, potem pa se zgodi to, kar niti v snu niso pričakovali. V tem trenutku je najpomembneje, da so vsi zdravi, da se nobenemu od družinskih članov ni nič zgodilo. „V petek, 6. decembra, smo prišli v svoj novi dom. V soboto, 7. decembra, je mož želel vse prepleskati. Ko je želel odstraniti staro jeklenko, pa se je zgodilo ... Hiša je bila v takem stanju, da bi lahko v njej živeli, le prepleskati jo je bilo treba. Postopoma pa bi jo adaptirali ... Čeprav smo se znašli v hudi stiski, je vse skupaj lažje, ker v nesreči nismo ostali sami, ljudje nam želijo pomagati. Velika hvala vsem," je s solzami v očeh povedala Ines, ki si skupaj z možem Markom tudi želi, da bi oba kmalu našla tudi zaposlitev. Trenutno sta oba brez zaposlitve, pred selitvijo v Brezo-vec je bila Ines vodja strežbe, sicer pa ima že 11 let delovnih izkušenj v gostinstvu. MG Danes dopoldne bodo padavine večinoma ponehale, le na jugozahodu se bodo še občasno pojavljale. V vzhodnih krajih se bo delno zjasnilo. Ponekod bo pihal jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, na Primorskem od 4 do 8, najvišje dnevne od 4 do 10, v vzhodnih krajih do 12 stopinj. Obeti V soboto bo v zahodni in osrednji Sloveniji znova pričelo deževati, na vzhodu bo večinoma suho. Meja sneženja se bo dvignila nad 1500 m. V nedeljo bo oblačno. Predvsem v zahodni in osrednji Sloveniji bo deževalo. Slov. Bistrica • Zagorelo na novoletno noč Hajdina • Gasilske olimpijske prvakinje Darovale sredstva za nakup prehranskih paketov Članice ekipe A PGD Hajdoše, olimpijske prvakinje iz Mulhousa v Franciji, so izpolnile svojo obljubo. Ogenj povzročil za 100.000 evrov materialne škode Na območju Policijske postaje Slovenska Bistrica je prišlo prvega januarja okrog pol ene ure zjutraj do požara na gospodarskem objektu lesene konstrukcije. V notranjosti objekta je bilo silcev je bila omejitev požara zahtevna. Prizorišče nesreče več strojev, kmetijski traktor in preprečitev širjenja na go- pa so gasilci zapustili pribli- in traktorski priključki. Mate- spodarsko poslopje.« žno ob pol peti uri zjutraj. rialna škoda znaša po nestro- AkcijajebilapooceniVebra Mojca Vtič Foto: PGD Zgornja Bistrica Napoved vremena za Slovenijo Če je toplo v januarju, spomlad se pokvari. www.pomaranca.si _£ www.facebook.com/pomaranca.si