Književna poročila. 375 pisavci morali dobro znati, pritrdil mi bo vsak, kedor le nekoliko pozna razmere beneške Slovenije. Primerjaj pisavo grigura s furl. grivbr, gribr, michili iz mihelin, furl. michilin i. t. d. Tudi slovenske besede, ki so prešle v furlanščino, kažejo isti pojav: cimiriche čemerika, pitiniz pečenica. Naš rokopis nam na več mestih podaje tudi e za i: gnegouech mertuech (III.), kar se poleg mnogih oblik na ih ne da razlagati drugači, kakor da je e stopil na mesto i; in kaj naj rečem o ,stabel e no mobel1 (Vil. 6), stabile e mobile? Kak6 so Furlani slovenščino pisali, to nam spričuje furlanski pesnik Nicolo Morlupino iz Vencona (1528 —1570). Zložil je sonet ,In laude del primo d' agosto', katerega četrta strofa se glasi: »Ju Todeschs van chridant doos vain is guett, Ju Sclaas ang loor si vuelin bischiantaa Daitime dobra vina e poi dis pett.« Tako pri Joppiji v spisu »Testi friulani«, izdanem v IV. zvezku Asco-lijevega zbornika »Archivio glottologico italiano«, na str. 222. »Daitime dobra vina* je »Dajte mi dobra (nam. dobreha, dobraha) vina*. Pa tudi poslednje besede »poi dis pett*, katere je Joppi, ker jih ni tiskal ležeče, najbrž imel za furlanske, niso drugega kakor slovenski »pojdeš pit*. Prosto poslovenjeno se torej zgorenja strofa glasi: Nemci vpijejo okrog doos vain is gtiett, Tudi Slovenci se hočejo nakričati ^ Dajte mi dobra vina(< in »pojdeš pit*. — Kaj pak vidimo iz te pisave ? Furlan je ravno narobe pisal: za i je postavil ey za e pa i. V tem pa se s furlansko ortografijo naš rokopis lep6 strinja. Zatorej moramo reči: i za nenaglašeu 'I; v našem rokopisu ni čakavska posebnost ; ako dotični pisavci niso tako govorili, napisali so i namesto e po v vplivu furlanske grafike in fonetike. Dr. K. Strekelj. (Dalje prihodnjič.) IV. // confine italiano ver s o l' Austria s lov ena, spisal Michclc Leicht, natisnili bratje Drucker v Veroni-Padovi i8p2., 55 str., 1 lira. Pisatelj imenuje svojo knjižico »note* (t. j. beležke), in res obseza mnogo zgodovinskih drobtin o italijanski Furlaniji, katere je večinoma zajel iz spisov italijanskega senatorja Antonini-Pramberga. Časih pa se hudo ureze, n. pr. na str. 8., ko trdi, da je stal blizu Lan dr o v (L' Antro) v Nadiški dolini grad »Ahrensperg«. V Kandlerjevem >)Codex Dipl. Istrianus* stoji namreč pri letu 1274. regest: »Diturarus de Grifenvels espugnavit muniti-onem Ecclesiae Aquilejensis, que vocatur Antrum prope Ahrensperg«. Ta »Antrum« pa ni nič drugega nego Jama pod Nanosom, in Ahrensperg je napačno zapisano mesto »Adlersperg«, t. j. Postojina. V Nadiški dolini nikoli ni bilo gradu tega imena. 24* 37" Književna poročila. Pisatelj sicer poudarja, da ga ne vodijo politiške strasti (in res pušča v miru sedanje mejnike med Avstrijo in Italijo), vender ima o italijanstvu, njega starodavni kulturi in narodnostnem jedinstvu prenapete ideje. Navdušenost za jedinstvo Italije ga je tako zaslepilo, da trdi, ka je bila že v prazgodovinskih časih sedanja severovzhodna meja Italije zavarovana z dvojno verigo gradišč, da so Rimljani organizovali mejno brambo, kakeršna je opisana v Justinijanovih »novelah«, in da so pozneje dali akvilejski patrijarhi pozidati trdne gradove na mestu prejšnjih gradišč. To je vse skupaj le produkt razbeljene domišljije, zakaj v prazgodovinski dobi so stanovali Ilirci na jedni in drugi strani sedanje avstrijsko-italijanske meje, a rimsko območje se je začenjalo šele na južni strani Apeninov. Za cesarstva so iskali Rimljani »in Danuvio salus« in tam gori so zidali svoje gradove, v srednjem veku pa je sezala moč koroških vojvod tudi na Furlansko, in nasprotno so imeli patrijarhi svoja posestva tudi na Goriškem in Kranjskem. Gradove na gričih ob avstrijsko - italijanski meji so zidali fevdalni gospodje s pomočjo svojih tlačanov. Ti fevdalni gospodje so bili skoro brez izjeme Nemci, gradovom so dajali nemška imena, in prazna je pisateljeva trditev, da so ta imena le prestava starejših latinskih poznamenovanj. Furlansko ljudstvo se je pač trudilo, po svoje prirediti imena tujih graščin in jih prilagoditi romanskemu jeziku. Tako je naredilo iz Strassau »Strassoldo «, vender to ne pomeni »stare ceste«, kakor misli pisatelj, in ni bržkone v nikaki zvezi s staro rimsko cesto, ki je držala tam mimo. Iz Rabenstein so naredili Furlani »Rauenstein«, in Leicht nični, da je to mesto »Rauchenstein« , in to poslednje prestava iz italijanskega »Monte-fumo«, dimeča gora, kakor da je tam kak ognjenik! Prav tak6 misli, da je Pr amper g (Braunberg) nastalo iz »Brandberg«, a to poslednje da je prestava iz »Montefuoco« (že zopet vulkan!). Zucca je bržkone celo slovenskega izvira, ker so grofje tega imena res imeli čuka v grbu, a Leicht izvaja to ime od furlanskega »zuc«, it. »giogo«, t. j. sedlo, vender pozablja, da grad ni stal na sedlu, nego na griči. »Monforte« je zgolj prestava nemškega Starchemberg, Starkenberg. Iz prvotnega Scharfen-berg, Scharfenberg so naredili Furlani »Soffumburgo«, Slovenci v pa »Skofjibreg«, ker je bil svojina oglejskih patrijarhov. Iz tega pozname-novanja pa so poznejši Nemci skovali »Biscoffenbergh« (str. 40.). Vender ta nemška imena pisatelj vsaj priznava, da so se res rabila o svojem času, in udati se mora celo zgodovinski resnici, da »imajo vsi gradniki teh gradov v letih 1100. —1200. zgolj nemška imena«. Drugače pa je s slovenskimi krajevnimi imeni na Furlanskem! Teh g. Leicht kar videti ne mara. Ali jih zataji, ali pa jih izvaja iz romanščine, n. pr. »Gradišče« od gradu s, ne da bi povedal, kakšna »stopinja« naj bi to bila. Slo- Književna poročila. 377 vensko ime »Beligrad« je zasuknil v bel guado, t. j. lepi brod, češ, tam blizu so brodili čez Taljament. »Pasian«, ki se imenuje v starejših listinah »Paselian(<, torej = Podseljan, izvaja Leicht iz »Basilian*, češ, da je stal ob veliki skraljevi* cesti; ne pomisli pa, da Bizantinci niso imeli ničesar zapovedovati v gorenji Italiji. Jedino imenu »Mala Copica« je prizanesel, češ, da si ga ne upa »decifrati«. Naše mnenje pa je, da bi bilo še marsikatero drugo slovensko ime g. Leichtu trd oreh, ko bi ga poskušal p a -m e t n o razlagati iz romanščine , tako n. pr. imeni G o d i j a in Novak, kateri navaja na str. 41. med čisto italijanskimi. Toda še bolj nego slovenskih krajevnih imen se brani slovenskih n a -selbin na Furlanskem. Proti koncu knjižice pokaže namreč »vrag svoje kopito« in da razumeti, da je čital moj spis »Slovenske naselbine na Furlanskem «, katerega je beneški rodoljub Ivan T r i n k o tudi prevel na italijanski jezik. Ta spis mu ne da mirno spati, zakaj kako je mogoče, da bi si bili neizobraženi Slovenci pridobili kaj zgodovinskih pravic v sveti »zemlji italijanski« ! »Oni niso prišli kot narodna prednja straža na Furlansko, nego kot poljedelci, da bi napolnili praznote, katere sta bili napravili vojna in kuga. A1 i žal, za njimi se je ustanovila (t. j. v Avstriji) neka zaporednost (t. j. v zvezi so z avstrijskimi Slovani), ki bi jim lahko vsaj navidezno dala značaj prednje straže, ali pred zdravim razumom in pred zgodovino se morajo razpršiti te varke in objaviti svetu, da bi molčanje ne provzročilo nevarnih nesporazumljenj. Mi mislimo, da lahko do-kažemo iz zgodovine, kako so se Slovenci vrinili v zapuščene predele in prišli v zavisnost fevdalnih gospodov in da niso prinesli s seboj n i -kake ustave, ki bi jih mogla razločevati od domačega, ali pa na Furlanskem udomačenega prebivalstva, da niso v n i -jedni dobi imeli nikake avtonomije, nego da so se pri svojem prihodu prostovoljno podali furlanskim razmeram, katere so se sicer iz-preminjale, ali ne na njih škodo, in katere so tudi priznali s plebiscitom (leta 1866). Slovence so privedli v Italijo isti fevdalni gospodje, ki so hoteli, da dobe" njim darovana, toda zapuščena zemljišča zadosti prebivalcev in da jih bodo ti obdelovali« (str. 48. in 49.). Da bi to popolnoma dokazal, našteva g. Leicht tudi priimke beneških Slovencev, kakor se sedaj pišejo; ti so pa sevčda večinoma poitalijančeni, in človek bi mislil, da so res italijanskega debla, n. pr. »Buttera« mesto »Butara«. Žal, povedal ni tudi, da se sedanji župan v Čedadu piše za Ku-kovca (Cucavar) in da v sedanji italijanski šoli uče otroke, ki se pišejo za Sokole, podpisa vati svoj priimek v obliki »Saccii«. Ali nima ta oblika popolnoma laškega lica? Vidite, tako se delajo dokazi za »prostovoljno uklo-nitev pod italijansko kulturo« ! 37« Književna poročila. Za priimki obravnava g. Leicht krajevna imena v Reziji in po ostali beneški Sloveniji. Prepričan je, da so poznamenovanja: Ne ve (prestavljeno iz »Snežnik«), Canin (»Sivec«), Osseacco (pokvarjeno iz »Ovčjak«) i. t. d. neovržne priče za italijansko prvobitnost po teh krajih. Ime P r a d i e 1 i s (Pradiel, Predel) se zdi njemu »sosebno značilno za latinščino« in prav tak(3 C or nap p o (slov. »Kornahta«, primeri župno vas »Kornat« na slov. Koroškem), čegar končnica se mu zdi lingvistiška redkost, češ, da spominja furlanskega izraza appo za »vodo«. Kaj neki dokazujejo imena Monte Aperto (Ravna gora), Monte Maggiore (Velika gora), Montefoschia (Črni vrh), Forame (Jama), Clap (po italijanskem načinu zapisano mesto »Hlap«), Canaluto (Konalič) i. t. d. za prvobitnost Romanov med Julijskimi Alpami, ako so pa to le zgolj prevodi, nastali v uradih ? Cel6 Kožica se mu zdi italijanskega izvora, češ, da prihaja od ital. besede »cosa« in da ima le slovensko končnico, in Grimacco (Grmak, Grmek) mora pričati za »avita coltura«, čeravno so isterski »jezikoslovci« (Defranceschi, Benussi i. t. d.) razglasili vsa imena na i k in a k za keltiška. Iz vsega, kar je navMel, sklepa torej g. Leicht (str. 52), da »koroških županij« na Furlanskem ni bilo. In vender priznava jedno stran prej, »da so cesarji vedno zmatrali Furlanijo za del Nemčije«. Mi včmo pozitivno, da je bila Furlanija izza Karla Velikega marka koroške Vojvodine, in zato se ni treba nič čuditi, ako so se tudi »Korošci« naselili na Furlanskem. Da so imeli ti »Korošci€ v Italiji tudi svoje županije in celo velike županije, to je zadostno dokazal g. odvetnik Podrecca v drugem delu svoje »Slavie italiane« : Le vicinie (soseske). Tega tudi g. Leicht ne more prezirati, ali kako si pomaga mož iz pasti? Izvaja tako-le: »Ker ni mogoče, da bi bila tako majhna ,peščica' ljudij imela kakšen vpliv, ali izvrševala kakovo oblast na Furlanskem, zat6 so soseske in županije, naj se nahajajo kjerkoli v Furlaniji, domačega t. j. italijanskega izvira in zato so to ustavo vzprejeli naseljeni Slovenci od prvotnih prebivalcev v gorenji Italiji«. Mi pa pravimo: Če je to res, tedaj so Slovenci že od starodavnih časov živeli na Furlanskem, zakaj soseske in županije so svojstvene edino le Slovanom. G. Leicht si pomaga naposled celo s sofizmi: »Če bi hoteli priznati te domišljene županije, morali bi tudi priznati, da Furlanija ni bila zadosti močna, ustavljati se slovenskim navalom, a vender je Slovence prisilila, da so se poitalijančili«. Mi pa včmo, da ni bilo nobene prave sile, nego da so se Slovenci pofurlanili zato, ker se prav lahko uče" tujih jezikov, Furlani pa tega ne morejo. Koliko vzmore p o s i 1 n o učenje drugemu jeziku, tudi takšna sila, kakeršno dejanski rabi sedanja italijanska vlada (narodnostni boji so se začeli šele v našem stoletji in bodo potihnili, kakor hitro stopi socijalno vprašanje v prvo vrsto), to se najbolje Listek. 379 vidi pri ohranjenih beneških Slovencih, ki ne kažejo posebnega veselja, da bi se pofurlanili, Tudi te resnice ne more utajiti gosp. Leicht, vender pa mt:ni, da to ne govori proti njemu, češ: saj so bili Furlani vender zadosti močni, da so pregnali Slovence iz ravnine! G. Leicht torej najprej zanikuje, da bi bili kdaj Slovenci v večjem številu stanovali na Furlanskem, in dokazuje iz zgodovine in iz krajevnih imen, da jih tam doli prav za prav niti ni bilo »še sence ne« (str. 54), vender pa se končno ponosno baha, kako so jih Furlani »pohrustali«. In da tudi slovenskih županij ni bilo nikjer na Furlanskem, to dokazuje po njega mnenji nekov popis vasij, ki so leta 1 7 1 8. (čujte!) pripadale »gastaldiji« (okrajnemu sodišču) v Čedadu. Iz tega popisa se vidi, da sta tudi slovenski županiji ob Nadiži in Kožici pripadali sodišču čedadskemu. Ali je to kaj čudnega? Ali si ni beneška republika, kateri sta pripadali omenjeni županiji, prisvajala vsega civilnega in kriminalnega sodstva po vseh svojih raztresenih posestvih r Kdor ima moč, ima tudi pravico, in zato so morali trpeti tudi beneški Slovenci, da so jih sodili v Čedadu, nikar da bi pri domačih županih iskali svojega zadostila, kar bi bilo vsekakor pametneje in ceneje. Iz kratka: g. Leichtu se ni prav nič posrečil dokaz, da na Furlanskem ni bilo slovenskih naselbin in županij, in najsi ga morda to peče, vender bodo razboriti ljudje verovali in trdili, da je »avita coltura« na Furlanskem še jako mlada! S. R. LISTEK. Obrtno knjigovodstvo. Poročali smo že v poslednji številki, da je izšla v zalogi D. Hribarja nova knjiga za obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah, katero je spisal g. dr. Tomaž Romih, meščanske in obrtno-nadaljevalne šole učitelj v Krškem. Gospod pisatelj pravi v predgovoru, da je sestavil svojo knjigo po Gruberjevi nemški knjigi; vender pa »Obrtno knjigovodstvo« ni zgolj prevod, nego obravnava zlasti poglavje o menicah dokaj natančneje od nemške knjige. Radi pritegnemo g. pisatelju, da je vsekakor želeti, ako se tudi širše občinstvo seznani z bistvom meničnega prometa, sosebno ker ga je mnogo pri naših posojilnicah, in takisto mu potrdimo, da je razvrstil svojo tvarino vseskozi pregledno in umevno. Izrazi so do malega pogojeni prav srečno, nečejo pa nam prijati skovanke kakor h rb t op r episn i k za indosanta , ali nahrbto-zapisanec za indosatarja i. t. d. — takih terminov, običnih v vseh jezikih, pač ne kaže prevajati! Gospod pisatelj pojasnjuje menična opravila na konkretnih slučajih in se povsod drži istega poslovnega dogodka; mimo tega je v tekst vtisnjenih 39 meničnih obrazcev, tako da bode poglavje o menicah dobro ustrezalo i šolskemu pouku i potrebam obrtnega stanii. — Razmerno dobro je sestavljen tudi nastopni oddelek o jednostavnem ali obrtnem knjigovodstvu, ki navaja poleg temeljnih pojmov vse bistvene in pomožne knjige ter