HAZISKOVANJA NAJBOLJ MRZUB TOČK. Raziskcvanje južnega ln severnega tečaja. O raziskovanju južnega točaja po Amerikancu Byrdu in njegovih 30 spremljevalcih smo že pisali. Byrd je poskusil pred dnevi iz svojega oporiSJ^a drugi pcturni polet na aeroplanu proti južnemu teča.ju. Posrečilo se mu je, pre leteti \Valter Scottovo deže!o in ledena polja kraljire Aleksandre. Prodrl je po zraku do gorovja, ki zapira dohod do južnega tečaja. Byrdovo letalo ie bilo med poletom v stalni zvezi s pomožno ladjo »('ity of NewyorK«. ki je pripoljala raziskovalce do oporišča in zalnga ekspedicijo z vsem potrrbnim. Obvestlla je poSiljal letalec potom radija. Tokrat je bil odkrit nov otok v Kitovem zalivu in 14 novih skalnatih hribov Tovorna ladja »Eleonore Borolinv« kl j« bila poslana iz Nove Zelandije, da preskrbi Byrdovo pomožno ladjo s prehrano in raznimi drugimi potrebščinami, je že dosegla Kitov zaliv. nv Na raziskovanje severnega tečaja se Že pripravlja vodja »Zeppelinov« dr. Eckener. Nemci hočejo tokrat temeljito proučiti nevarni severni tečaj in se ga bodo lotili z najbolj moderno opremljeaim zrakoplovom. Dr. Eckenerja bode ipremljal sloviti raziskovalec severnih krajev učenjak Norvežan Nansen. Tokratni raziskovalci severncga tečaja se bodo opremili s pasjimi upregami ter bodo vzeli seboj 45 psov. Nemci se bodo že potrudili, da jih ne bo zadela žalostna usoda neukega italijanskega generala Nobila. (z HtfJfH p ©irajiii Jiižiic Največja reka na celem svetu nama- ka severne pokrajine Južne Amerike in Be imenuje: Amaconski veletok. Levo tn desno od veletoka so neizmerni goz- rtovi, ravnine, planjave ter močvirja, kamor še sploli ni stopila noga evropej gkega človeka. Po pragozdovib. se skri- vajo razna indijanska plemcna, ki živi- Jo naravno in v divjlh navadali. ,:. Južno od južnoamerikanske drža- ve Venecuela, proti reki Amacona (kjer j.so bili v zadnjem času slloviti potresi) ] so popolnoma neraziskani kraji. Med človeška pleinena pragozdov spadajo takozvani Vai-Vai-Indijanci. To pleme biva od južnih mej angleške Guyane do reke Trombetas, ki se izteka v Amacon- ski veletok. Hišice in vasi teh Indijancev ležijo ob obalih. imenovane reke Trombetas čisto skrite v krasotah pragozda. Njihovo edino prometno srcdstvo je iz enega debla za 20 ljudi izdolbeni čoln. V čolnu se giblje Vai-Vai-Indijanec z občudovanja vredno spretnostjo in zna premagati vse težkoče In nevarnosti reke. Skrivališča za čolne so tako skrita, da jili oko Evropejca pri vsej pazljivosti ne opazi. . Reka In pragozd dajeta Indijancu — vsakdanjo hrano. Moko za kruh pridelujejo ženske iz koreniu manioka-grtna. V vsaki hišici prebiva več družin. — Družinski poglavar ima v koči svoj častni sedež. Vsa hišna dela opravlja ženski spol; moški se pečajo z lovom ter bojevanjem. Indijanec je oborožen z lokom, pušico, sulico in s cevjo za izpibavanje zaBtrupljonih puščic. S tem priprostim orožjom strelja: zverjad, ptiče, ribe, ogromne želvc in zna tvidi upihniti življsnje nasprotnika iz zasede. Puščioe pomočijo v smrtonosni strup, ki se imenuje »mata colado«. Od zastrupljene puščice zadeta žrtev se zgrudi mrtva na tla in je vsaka pomoč izključena. Najbolj priljubljena divjačina v teh krajih je tapir (neka vrsta divje svinje) ki tehta do 250 kg in ima zelo okusno meso. Ribe strelja Vai-Vai-Indijanec s puKico iz čolna. Razširjena riba je »pirarucu«, ki je dolga do 2 m in težka do 100 kg. PosuSeni jezik te ribe rabijo kot pilo, luskine pa za poliranje lokov, puIčic in držajev za sulice. Kakor vsa indijanska plemena, je tujli to babjeverno. Casti po božje mesec, veruje v hudobne duhove, kojih škodIjivost odvrača s ponočnim nastavljanjem jedi in pijače. Godba in ples sta pri teh divjakih — vsakdanja zabava. 0 Erogla iz plntovine. Navaden zamašek (štopel) it plutovine imamo za prav lahko stvar. Kaj pa mislite, koliko bi tehtala krogla iz plutovine, koje premer bi bil 1 meter? Taka krogla bl bila v resnici višja kot odrasel močan ter debel moški in bi tehtala celih 1000 kg. Nikdo ne bi pripisal te teže navidez tako lahki plutovini. Kupica veds in bucike. Kakor n. pr. podcenjujemo težo plutovine, tako sodimo razne kovine kot na prvi pogled preveč težke. Vzamirno n. pr. navadno kupico in jo napolnimo do vrha z vodo. VpraSanje se glasi: Koliko bucik (knofelc) lahko spustimo v z vodo napolnjeni kozarec, da voda ne bo uhajala preko? K večjemu en tucand, bi rekel vsakdo in se bo čudil, da lahko spustimo 1000 bucik v to kupico in voda ne bode uhajala preko. Naslednji raCun nam naj dokaže zgorajšnjo trditev: Navadna bucika je dolga 24 mm, njen premer znaša X mm, vsebina znaša 6 kubičnih mm. Kupica ima n. pr. premer 8 cm. Gladina z vodo napolnjenega glažka bode znašala 5000 kvadratnih mm. Mi torej lahko spustimo v do vrha napolnjeno kupico (seveda previdno) še 10.000 kub. mm = 10 kubičnih cm, bodisi v obliki vode ali kovinastih bucik, in se nam ni bati, da bo kapljala voda preko. Ker vscbuje 1 bucika 6 kubičnih mm, sledi iz zgoraj povedancga, da je potreb nih za izpolnitev 10.000 kubičnih mm 1660 knofelc. Kdor hoče napraviti ta poizkus, bode videl, da tvori 1660 bucik cel hribček Iz kovine, a če ga zložimo eno buciko za drugo v do vrba z vodo napolnjeno kupico, voda ne bo tekla prek. Sako velika bi raecala biti ploskev na- še zemije, da bi lahko na njej stali l}u- dje celega sveta? Število človeštva na celem svetu računamo navadno na 1.5 milijard. Ako bi se postavili ti l)udje eden ttk drugega, kako obsežna bi morala biti ta zemeljska ploskev? Na 1 kvadratnem metru lahko stojijo tri osebe. Za 1.5 milijard ljudi bi bila potrebna ploskev od 500 milijonov kv. m. Ravnokar omenjena številka se sliši strašno neverjetno. Recimo pa mesto te 500 kvadratnih kilometrov, pa bomo lažje razumeli. Najbolj začudeni bomo, ako prenesemo to zadnjo številko — v prakso. Vzamite zemljevid in poiščite Bodensko jezero na Vorarlberškem, kjer izdelujejo v Friedrichshafenu znamenite zrakoplove vrste »Zeppelin«. Prl srednje navadnem stanju vode v jezeru pokriva Bodensko jezero 540 kvadratnih kilometrov; Ijudje ia celega sveta pa bi rabili komaj 500 kvadratnih kilometrov. Mislimo si Bodensko jezero trdno zamrznjeno. Na njegovem ledu bi lahko atalo Cloveštvo vesoljnega sveta in sicer čisto udobno. Ako bi se pa pod težo toliko Ijudi le<i udrl, za koliko bi se dvignila voda W jezeru? Okroglih 18 cm in nič več! Iz tega vzgleda lahko lzprevidimo^ kako labkl smo ljudje iz celega sveta ^ primeri z vodo neznatnega Bodenskega jezera, Preprečfiio grozno imiCefanje. Pri mestu Viktorija na otoku Labuan (v Južnem Kitajskem morju blizu mesta Canton) ob vznožju hribovitega pobočja Mulu poseda velikanske vrtnarije Anglež Buyters. Obiskala sta ga pred kratkem dva oficirja in se zabavala po obširnih plantažah in po pragozdovib z lovom na razno zverjad. Veleposestnik je imel domačina Jalu ža slugo, ki je tudi stregel pri mizi. —-< Lovca sta opazovala nekoč tega Jalu,: kako se je potikal po pragozdu. Čepel je sključen ter piskal rahlo na pi-* ščalko. Pred njim sta bili na tleh dve trdo zvezani črni svinji. Na pisk piščalke sta prilezli iz goščave dve ogromni kači, ki jih imenujejo »python«. (Ta kača lahko pogoltne celega človeka.) Kači sta poslušali pazno piskanje, ste govali glavi in gledali na svinčeta. Naenkrat je Jalu prenehal z godbb. Golazen se je vrgla na ubogi živali, vsaka je pogoltnila eno in nato sta zopet izginili v gozd z domačinom vred. Doživljaj sta pripovedovala oficirja gostitelju. Spoznal je takoj, da je njegov sluga eden od častilcev strašnih indijskih kač. Priznal je še, da ne upa služabnika niti poavariti, kaj šele kaz« novati, ker so ti ljtidje nečloveško maščevalni. Par dni zatem je izginila nenadoma posestnikova hčerkica Eddla, akoravno je imela na njo paziti Jaluva žena( Tb-uat. Po dolgem iskanju so našli otra ka v sredi svinjske črede privezaneg^ k drevesu in o varuhinji nobene sledf^ Tbuat se je vrnila čez nekaj časa in se detala, kakor bi se ne bilo zgodilo pravi nfč. M^a-teri Sferld je zavrela kri pri pogledu na to brezbrižnost. Pograbila jei pasji bič in udarita z njim Thuat do krvi po obrazu. Udarjena domačinka saf je sprvič raztogotila, hotela se pognati v mater, a se je pomirila, obrisala kri t obraza in izginila od hiše. Par dni se ni zgodilo nič. Služabnica se je zopet pojavila pri Angležu. Kazata je izredno skrb za otroka. Ko sta se vračala gosta oficirja nekega popoldne iz pragozda, sta slišala naenkrat klice na odpomoč. Kriki so prihajali od tamkaj, kjer sta videla' pred tedni slugo J-alu s kačama in sviajama. Priplazila sta se čisto v bližino brefr upnih klicev: nudil se jima je straSeo prizor: Na tleh je čepel Jalu in piskal kačama, ki sta zrli vanj. K drevesu je bil« tesno privezana z zamašenimi ustaml 'Angleževa žena. Služkinja je ravno dvignila s tal otroka Eddlo in ga nesla materi pred oči. Rekla je nekaj nerazumljivih besed privezani žrtvi in vrgla ideklico med obe ka6i, ki naj bi jo pojgoltnili vpri6o nesre6ne matere. Ko je ležal otrok na tleh pred žreli kač, sta se hotela Jalu in njegova žena nemudoma odstraniti ter izginiti. A v tem trenutku je ustrelil eden od oficirijev ne61oveškega Jalu, ga zadel v ple6a tako, da mu je padla iz rok piščalka. Ko se je zgrudil od strela zadeti Jalu, Be je pognala velikanska ka6a kvišku, a ne proti otroku, ampak se je ovila z iVSO mo6jo krog divjaka. Jalu je zakri;Čal nepopisno grozno, oči so mu izstopile vsled strahu, z zdravo roko se je poskušal ubraniti zijajoči ka6ji pošasti. Thuat, ki je bila par trenutkov kot okamenela od groze, se je vrgla nad kačo in skušala rešiti moža. Po6etje služkinje je bilo znamenje za drugo ka6o. Golazen je zagrabila obupno kričečo žensko za obe nogi. Oficirja sta planila iz skrivališča. — (Eden je pobral otroka, drugi je prerezal ivezi materi, ki je bila onesveščena od prestanih grozot. Z rešenim otrokom in geno sta hitela oba rešitelja mimo kač jki sta zvijali obe tesno oklenjeni žrtvi. iPraznih rok se nista upala lotiti poSrešnih pošasti, ker onemu oficirju, ki jje ustrelil proti Jalu, je padla puška iz rok v grmovje, tako ga je bil prevzel • Btrah. Ko sta se vrnila nazaj na mesto groze čez kako uro, sta bila doma6ina mož Bn žena v objemu kač mrtva. Jalu je imel zdrobljene vse kosti. Kača se je pravkar napenjala, kako bi požrla mrt,vega slugo. Thuat je ležala na tleh v zadnjih iz'dihljajih. Ogromna ka6a je žrtev čisto gmcčkala in nato se je odvila od nje. Ležala je zvita tik ob mrtvi Thuat in ni kazala nobenega apetita, da bi požrla divjaško maš6evalko. Še le po par dobro pogodenih strelih feta končali življenje obe ka6i, ki sta — femrtno maščevali nedolžnega otroka, iki bi naj romal živ v kačje žrelo vpri6o lastne matere!