VESTNIK 2R?H
LETO IH	KOPER — 25. JULIJA 1958	ŠTEV. 21
VSEBINA
Objave OLO
173	Poslovnik Okrajnega ljudskega odbora
174	Poslovnik Okrajnega zbora Okrajnega ljudskega odbora
175	Poslovnik Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora
176	Odlok o potrditvi sklepnega računa o izvršitvi proračuna okraja Koper za leto 1957
177	Odlok o razglasitvi jabolčnega cvetožerja za škodljivca na območju okraja Koper
178	Odločba o potrditvi zaključnega računa Okrajnega investicijskega sklada za 1. 1957
179	Odločba o ustanovitvi finančno samostojnega zavoda »Zavod za pospeševanje kmetijstva« Koper
Objave okrajnega
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Statuta okraja Koper je Okrajni ljudski odbor Koper na skupni seji Okrajnega zbora in Zbora proizvajalcev
11.	julija 1958 sprejel
POSLOVNIK
OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
I.	Splošne določbe
1.	člen
Okrajni ljudski odbor Koper stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen, in dela na ločenih sejah zborov, na skupnih sejah obeh zborov, na sejah svetov, na sejah odborniških komisij Posameznega zbora in na sejah skupnih odborniških komisij.
2.	člen
Okrajni ljudski odbor se sestane na -skupno sejo obeh zborov, kadar obravnava in rešuje zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih po statutu ali po predpisih višjih državnih organov opravlja samo na skupni seji.
Na skupni seji obeh zborov opravlja okrajni ljudski odbor tudi zadeve, o katerih enakopravno odločata oba zbora, če zbora tako skleneta. Vendar je tudi v takem primeru glasovanje treba opraviti tako, da vsak zbor posebej glasuje.
3.	člen
Na skupnih sejah obeh zborov se praviloma obravnavajo tudi poročila o delu okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov in poročila drugih organov, ki so po veljavnih predpisih dolžni poročati okrajnemu ljudskemu odboru o svojem delu. Najmanj pet odbornikov enega zbora pa lahko zahteva, naj obravnavata zbora poročilo na ločenih sejah.	. , , . .
Kadar se v zvezi s poročilom predlagajo kakšni ukrepi, odločita o tem zbora vedno vsak zase.
Poročilo, ki vsebuje predlog sklepa, ki naj ga sprejme ljudski odbor, mora predhodno obravnavati ustrezna odborniška komisija.
II. Predsednik in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora
4.	člen
Predsednik okrajnega ljudskega odbora Prestavlja ljudski odbor, podpisuje odloke m druge akte, ki jih sprejme okrajni ljudski odbor ali njegov zbor, pripravlja, sklicuje in vodi skupne seje zborov ter skrbi za izvrševanje sklepov ljudskega
180	Odločba o prenosu ustanoviteljskih pravic do finančno samostojnega zavoda »Kraški vodovod« Sežana na Občinski ljudski odbor Sežana
181	Odločba o reorganizaciji gimnazij v okraju Koper
182	Odločba o pritrditvi k odloku o uporabi zemljišč za gradbene namene v občini Izola
183	Sklep o odobritvi revizije klasifikacije zemljišč v k. o. Postojna
Sklepi OLO o izvolitvah in imenovanjih Izvolitve in imenovanja ObLO Koper Register gospodarskih in zadružnih organizacij Zaključni računi gospodarskih organizacij za preteklo poslovno leto
Hudskega odbora
odbora in njegovih zborov. Predsednik skrbi za pravilno uporabo poslovnika in opravlja druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku in po poslovniku zborov.
5.	Člen
Predsednik ljudskega odbora pripravlja in sklicuje tudi seje posameznega zbora po določbah poslovnika ustreznega zbora.
6.	člen
Predsednik in podpredsednika ljudskega odbora ne morejo biti Člani svetov in stalnih odborniških komisij.
Predsednik ne more glasovati, kadar vodi skupno sejo obeh zborov, razen v primeru tajnega glasovanja. To velja tudi za podpredsednika.
7.	člen
Če je predsednik zadržan, ga z vsemi njegovimi pravicami in dolžnostmi nadomestuje eden od podpredsednikov, ki ga določi predsednik.
Podpredsednika pomagata predsedniku pri opravljanju njegovih nalog, ki so določene s tem poslovnikom.
8.	člen
Predsednik in podpredsednika ostanejo na svojem mestu tudi po razpustu ljudskega odbora do izvolitve novega predsednika in podpredsednikov.
Predsedniku in podpredsednikoma preneha funkcija, če jim preneha odbomiški mandat, ali če jih ljudski odbor razreši te funkcije.
III.	Prva skupna sejaokrajnega zbora in zbora proizvajalcev
9.	člen
Prvo sejo pripravi in skliče dotedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora tako, da se opravi takoj po prvi seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev. V ta namen sestavi predlog dnevnega reda, določi čas in kraj seje, ugotovi najstarejšega odbornika za vodstvo prve seje in ga o tem obvesti.
Če predsednik ne skliče prve seje tako, da bi se opravila takoj po končani prvi seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev, se na novo izvoljeni odborniki po končani prvi seji zborov zberejo sami v prostoru, ki je določen za skupne seje.
10.	člen
Prvo sejo začne po letih najstarejši odbornik in jo vodi do izvolitve predsednika okrajnega ljudskega odbora.
Stran 150
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 19M
Predsedujoči najprej ugotovi, da je na seji navzočih več kot polovica odbornikov okrajnega zbora in več kot polovica odbornikov zbora proizvajalcev. Nato ljudski odbor izvoli dva overitelja zapisnika in sprejme dnevni red seje, ki mora vsebovati zlasti izvolitev predsednika in podpredsednikov ljudskega odbora, izvolitev skupnih stalnih odborniških komisij ter izvolitev predsednikov in članov svetov okrajnega ljudskega odbora.
11.	člen
Po sprejetem dnevnem redu se izvoli najprej predsednik okrajnega ljudskega odbora. Predsednika se voli za vso mandatno dobo ljudskega odbora.
Kandidata za predsednika lahko predlaga najmanj 10 odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od vseh predlagateljev.
Volitve predsednika se opravijo praviloma javno, z dviganjem rok. Ljudski odbor pa lahko sklene, da se opravijo tajne volitve.
Ce je več kandidatov, se o vsakem kandidatu posebej glasuje, in sicer po vrstnem redu, kakor so bili predlagani. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največ glasov. Če je bil predlagan samo en kandidat, je potrebna večina glasov vseh odbornikov.
Nato se izvolita podpredsednika okrajnega ljudskega odbora. Podpredsednika se volita posamezno in na enak način kakor predsednik.
12.	člen
Po izvolitvi predsednika prevzame ta nadaljnje vodstvo seje in da kratko poročilo o delu okrajnega ljudskega odbora.
Nato se izvolijo skupne odbomiške komisije in predsedniik ter člani svetov ljudskega odbora.
13.	člen
Skupne odbomiške komisije se izvolijo izmed odbornikov obeh zborov na podlagi kandidatnih list. Vsaka kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti odbornikov v komisijo.
Kandidatnao listo lahko predlaga skupina najmanj desetih odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od vseh predlagateljev. Vsebuje lahko kandidatno listo za posamezno komisijo ali za vse komisije skupaj.
V	komisijo so izvoljeni kandidati z liste, ki je dobila največ glasov. Ce je bila predlagana samo ena lista, je potrebna večina glasov navzočih odbornikov.
Takoj po izvolitvi se sestane komisija in si izbere predsednika.
14.	člen
Sveti se izvolijo na podlagi kandidatnih list. Vsaka kandidatna lista mora obsegati kandidata za predsednika in še toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti članov v posamezen svet.
Kandidatno listo lahko predlaga skupina najmanj desetih odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od vseh predlagateljev. Vsebuje lahko kandidatno listo za posamezen svet ali za vse svete skupaj.
V	svet so izvoljeni kandidati z liste, ki je dobila največ glasov. Ce je predlagana samo ena lista, je potrebna večina glasov vseh odbornikov.
Predsednik in člani svetov se izvolijo za dobo enega leta.
Vsako spremembo v sestavi svetov v teku njihove mandatne dobe predlaga komisija za volitve in imenovanja, in sicer na predlog sveta ali odbornika okrajnega ljudskega odbora.
IV.	Skupne seje obeh zborov
1.	Priprava, sklicevanje in javnost sej
15.	člen
Za pripravo skupnih sej obeh zborov skrbi predsednik okrajnega ljudskega odbora. Pri tem mu pomaga tajnik okrajnega ljudskega odbora.
16.	člen
Gradivo za sejo neposredno pripravljajo praviloma sveti.
Predlog sveta mora biti v končni obliki izdelan najpozneje na njegovi seji in vnesen v sejni zapis-nik, obrazložitev predloga pa sestavi takoj po končani seji predsednik sveta oziroma po njegovem pooblastilu starešina upravnega organa, v katerega področje spada zadeva, in obrazloženi predlog brez odlašanja pošlje skupščinski pisarni. Predlog mora podpisati predsednik sveta.
Svet na svoji seji izbere izmed sebe poročevalca, ki bo zastopal in branil njegov predlog na seji odbomiške komisije in na seji ljudskega odbora. Praviloma je to predsednik sveta, lahko pa tudi drug član sveta. Svet pa za svojega poročevalca na seji odbomiške komisije lahko določi tudi starešino temeljnega upravnega organa, ki je pripravljal gradivo za sejo sveta, ali drugega uslužbenca, v vsakem primeru pa mora na seji ljudskega odbora nastopiti kot predlagatelj predsednik ali drug član sveta. V primeru, da v zadevi enakopravno odločata oba zbora, izbere svet izmed sebe dva poročevalca.
17.	člen
Gradivo za sejo se zbira v skupščinski pisarni, ki zbrano gradivo pregleduje in ureja ter o tem poroča predsedniku in tajniku.
Na podlagi zbranega gradiva skliče predsednik sejo ljudskega odbora ter določi dnevni red seje. Hkrati skliče tudi seje odborniških komisij zaradi obravnavanja predlogov, ki so na dnevnem redu seje. Predsednik skliče sejo ljudskega odbora tudi, če zahteva petina odbornikov ljudskega odbora ali Izvršni svet Ljudske skupščine LRS in če se hkrati da predlog dnevnega reda.
Ce predsednik prejme tako zahtevo, mora sklicati sejo v petih dneh. Ce tega ne stori, se ljudski odbor sestane sam na podlagi obvestila, ki ga pošlje odbornikom tajnik ljudskega odbora na zahtevo Izvršnega sveta oziroma prizadetih odbornikov.
18.	člen
Skupščinska pisarna nato sestavi in pošlje vabila za sejo ljudskega odbora in vabila za seje odborniških komisij. Vabila je treba poslati najmanj štiri dni pred sejo odbomiške komisije oziroma najmanj šest dni pred sejo ljudskega odbora, vendar tako, da je med sejo odbomiške komisije in sejo ljudskega odbora vsaj dva dni presledka. Izjemoma se seja odbomiške komisije lahko opravi tudi po preteku tega roka, če to zahtevajo opravičeni razlogi.
Sklic seje ljudskega odbora se objavi tudi v Uradnem vestniku okraja Koper in na razglasni deski okrajnega ljudskega odbora.
19.	člen
Vabilo mora obsegati kraj in čas seje ter predlog dnevnega reda. Hkrati z vabilom na sejo se morajo odbornikom poslati tudi predlogi odlokov in odredb, ki naj jih sprejme ljudski odbor, ter drugo pomembnejše gradivo. Ce predlog odloka ali drugega akta ni mogoče dostaviti vsem odbornikom, jim je treba sporočiti, kje ga lahko vpogledajo.
20.	člen
Seje okrajnega ljudskega odbora so javne.
Ljudski odbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
2.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
\
21.	člen
predsednik okrajnega ljudskega odbora, če je zadržan, pa podpredsednik, ki ga določi predsednik.
, Predsednik najprej ugotovi sklepčnost ter pove, koliko odbornikov je navzočih od posameznega zbo-
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 151
ra, kateri odborniki so poslali pismena opravičila in kateri odborniki so neopravičeno izostali.
Nato se izvolita dva overitelja zapisnika.
22.	člen
Na začetku vsake seje se prebere kratek izvleček iz zapisnika prejšnje seje, ki obsega zlasti podatke o času in kraju seje, ugotovitev sklepčnosti, imena predsedujočega in overiteljev zapisnika, dnevni red seje ter kratek potek seje z navedbo sprejetih sklepov.
Vsak odbornik lahko da k zapisniku pripombe. Ce overitelja sprejmeta pripombo, se vpiše v zapisnik. Ce je ne sprejmeta, odloči o njeni utemeljenosti ljudski odbor brez obravnave.
Namesto branja izvlečka zapisnika prejšnje seje se ta odbornikom lahko pošlje hkrati z vabilom za sejo. Namesto izvlečka zapisnika pa se odbornikom lahko pošlje pregled na prejšnji seji sprejetih sklepov s kratkim poročilom o njihovi izvršitvi.
23.	člen
Pred prehodom na dnevni red da predsednik sporočila, ki so v zvezi z delom ljudskega odbora, in odgovarja na morebitna vprašanja odbornikov.
24.	člen
Nato sporoči predsednik, katere zadeve je sprejel, in predlaga dnevni red. Pri tem lahko z vabilom predlagani dnevni red spremeni ali dopolni.
Vsak odbornik ima pravico, predlagati spremembe ali dopolnitve predlaganega dnevnega reda. O vsakem predlogu odloči ljudski odbor posebej.
Ljudski odbor lahko sprejme v dnevni red novo zadevo, če je predlog pismen ali obrazložen in če vsebuje v predpisani obliki formuliran sklep, ali drugačen akt, zadeva pa je nujna in ne trpi od-
O dnevnem redu odloči ljudski odbor brez obravnave. Ce pa se predlaga sprememba ali dopol-
ev dnevnega reda, lahko predsednik dovoli obravnavo o tem, ali naj se nova zadeva šteje za nujno in zaradi tega stavi na dnevni red ali pa se jo posije pristojnemu svetu, oziroma če jo je ta že obravnaval, odborniški komisiji v proučitev.
25.	člen
Obravnava predloga odloka se lahko da na dnevni red skupne seje samo, če je bil poslan odbornikom vsaj 3 dni pred sejo. Izjemoma se da predlog odloka na dnevni red seje tudi ne glene na ta pogoj, če ga je predložil Izvršni svet, predsednik ali kak svet ljudskega odbora z obrazloženim predlogom, naj se takoj stavi na dnevni rea.
26.	člen
Na odbornikov predlog da predsednik na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o tem, kar j c ta ugotovil pri opravljanju odbomiške dolžnosti v volilni enoti, in poročilo o predlogih in mnenji občinskega ljudskega odbora, v katerem je odborm .
Enak predlog lahko da tudi zvezni oziroma republiški ljudski poslanec, izvoljen na območju okraja Koper.
27.	člen
Če zaradi nezadostnega števila odbornikov seja ljudskega odbora ni sklepčna, jo predsednik preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil predlagan za preloženo sejo.
3.	Postopek pri sprejemanju sklepov
28.	člen
Kadar so na dnevnem redu skupne seje predlogi odlokov, odredb in drugih aktov (v nadaljnjem besedilu: »sklepov«), o katerih odločata enakopravno oba zbora, se obravnava takih predlogov oprat i po določbah tega poslovnika.
a)	Sestavljanje in vlaganje predlogov
29.	člen
Predloge o zadevah, ki se obravnavajo na skup ni seji obeh zborov, vlagajo sveti okrajnega j
skega odbora. Pravico dajati takšne predloge pa imajo tudi predsednik in odborniki okrajnega ljudskega odbora, ljudski poslanci, izvoljeni na območju okraja v Zvezno ljudsko skupščino in v Ljudsko skupščino LRS, pristojne odbomiške komisije in drugi organi, ki jim je ta pravica priznana po veljavnih predpisih. Tudi v teh primerih, in če narava vloženega predloga to zahteva, mora praviloma tak predlog obravnavati ustrezni svet, razen če je predlagatelj odbomiška komisija.
30.	člen
Predlog za sejo mora biti pismen in mora vsebovati:
a)	ime oziroma naziv predlagatelja in označbo zadeve;
b)	podrobno obrazložitev z navedbo pravnih predpisov, ki zadevo urejajo;
c)	če je predlagatelj svet ali komisija, podatke o tem, kdaj je pristojni svet oziroma komisija zadevo obravnavala, kakšno rešitev predlaga in kdo je določen za poročevalca;
d)	osnutek odloka oziroma drugačnega pravnega akta, ki se predlaga, in sicer v obliki, v kakršni naj ga sprejme zbor;
e)	datum in podpis.
31.	Člen
Predlog za sejo ljudskega odbora je treba poslati skupščinski pisarni.
Ce se pri pregledu vloženih predlogov ugotovi, da je predlog nejasen ali nepopoln, ga skupščinska pisarna vrne v dopolnitev ali pa v sporazumu s predlagateljem sama popravi oziroma dopolni.
Ce se ugotovi, da je predlog nezakonit ali da zanj ni pristojen ljudski odbor, opozori na to predlagatelja. Ce ta vztraja na vloženem predlogu, obvesti o tem skupščinska pisarna predsednika, ki odloči, ali se predlog predloži na sejo ljudskega odbora ali se zavrne. Ce je v takem primeru predlagatelj svet ali odbomiška komisija, se predlog stavi na dnevni red seje.
32.	člen
Predlogi svetov in drugih predlagateljev^ ki so vloženi potem, ko je dnevni red seje določen in odbornikom poslan, se upoštevajo za prvo prihodnjo sejo ljudskega odbora, razen če je stvar tako nujna, da bi odlašanje povzročilo občutno materialno ali drugačno škodo.
Predlogi, ki so bili poslani skupščinski pisarni po opravljeni seji odbomiške komisije, praviloma ne morejo priti na dnevni red že sklicane seje ljudskega odbora in se njih obravnavanje prenese na prvo prihodnjo sejo.
Predlogi, ki jih ni obravnaval niti svet niti odbomiška komisija, smejo priti na sejo ljudskega odbora samo izjemoma in le, če gre za zelo nujne zadeve. V takem primeru se mora v ljudskem odboru obvezno opraviti predhodna obravnava o nujnosti take zadeve.
b)	Obravnava predlogov
33.	Člen
Obravnava predloga se začne s poročilom in obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega poročevalca. Obrazložitev obsega tudi predlog sklepa, ki naj ga sprejme ljudski odbor. Nato poda poročilo in mnenje poročevalec ustrezne odbomiške komisije. Ce je odbomiška komisija obenem predlagatelj, da poročilo in obrazložitev samo njen poro-
^^Poročilo in obrazložitev predlagatelja oziroma njegovega poročevalca na seji lahko izostane takrat kadar je bila odbornikom dana pismena obrazložitev obenem z vabilom na sejo ljudskega odbora oziroma najpozneje dva dni pred sejo.
Ce odbomiška komisija, ki je predlog obravnavala, predlaga, naj se predlog v načelu zavrne,
Stran 152
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija I93n
ljudski odbor najprej razpravlja in sklepa o tem predlogu. Ce ljudski odbor predloga komisije ne sprejme, lahko vrne predlagatelju njegov predlog zaradi dopolnitve ali pa ga takoj začne obravnavati.
34.	člen
Po obrazložitvi predlagatelja in poročilu poročevalca odbomiške komisije se začne razprava. Ta je hkrati načelna in podrobna. Ljudski odbor lahko sklene, da se bo določen predlog obravnaval po delih.
35.	člen
Na seji ljudskega odbora imajo pravico govoriti odborniki in poslanci Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju okraja. Ljudski odbor pa lahko sklene, da na seji govori tajnik, načelnik oziroma šef temeljnega upravnega organa ali drug uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, da da ljudskemu odboru potrebna pojasnila. Na povabilo ljudskega odbora se seje lahko udeleži in na njej govori tudi drug državljan.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
Ce obravnava ljudski odbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predsednik in člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
36.	člen
Med obravnavo predlagajo lahko odborniki spremembe in dopolnitve predloga, dokler predlog ni dan na glasovanje. Ce predlaga spremembe in dopolnitve vlagatelj predloga, postane tak spremi-njevalni oziroma dopolnilni predlog (amandma) sestavni del predloga. O drugih amandmanih se glasuje sproti. Ce je ljudski odbor tak amandma sprejel, postane sestavni del predloga. Ljudski odbor glasuje nato o predlogu v celoti.
Predlagatelj oziroma njegov poročevalec lahko k spreminjevalnim oziroma dopolnilnim predlogom izjavi svoje stališče o tem, ali je amandma po njegovem mnenju v skladu z namenom predloga oziroma ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve zadeve; če pa smatra, da sprejeti amandma bistveno spreminja prvotni predlog in da ni v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda.
37.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsednik ne da besede. Odborniki se lahko priglasijo k besedi do konca obravnave.
Predsednik daje besedo odbornikom po vrsti, kakor so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
Predlagatenljem ter poročevalcem svetov in od-bomiških komisij da predsednik besedo tudi izven vrstnega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti predlog oziroma dati novo ali podrobno obrazložitev.
Izven vrstnega reda se lahko da beseda tudi odborniku, ki želi govoriti oprekršitvi poslovnika ali zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal posebno pojasnilo.
38.	člen
Govornik lahko govori samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ce se od dnevnega reda oddalji, ga predsednik opozori.
Ljudski odbor lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ne more pa se omejiti pravica govora predlagateljev in poročevalcev.
Samo predsednik lahko seže govorniku v besedo in ga opozori na red. Predsednik pa mora
skrbeti tudi za to, da govorniku ni kršena svoboda govora. <
39.	člen
Ko je lista govornikov izčrpana, je obravnava predloga končana in se o njem glasuje praviloma v celoti. Predsednik pa lahko da po sklepu ljudskega odbora na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga sklepa. Ce je odrejeno glasovanje po delih, oziroma po členih, se v tem primeru glasuje obenem tudi o spreminjevalnih oziroma dopolilnih predlogih. Potem se najprej glasuje o spreminjevalnem oziroma dopolnilnem predlogu k posameznemu delu oziroma členu.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravi tudi glasovanje. Tudi pri tem se najprej glasuje o amand-manu, nato pa o razdelku oziroma poglavju.
40.	člen
Ce se med obravnavo pokaže, da posamezna vprašanja v zvezi s predlogom sklepa še niso dovolj razčiščena in da je potrebna podrobna proučitev, lahko ljudski odbor sklene, da se predlog vrne predlagatelju v ponovno obravnavanje.
41.	člen
Obravnava poročil o delu okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov ter poročil drugih organov, ki so po veljavnih predpisih dolžni poročati okrajnemu ljudskemu odboru o svojem delu, se začne tako, da predlagatelj poročilo prebere. Ce je bilo poročilo razmnoženo in odbornikom poslano vsaj 3 dni pred sejo, lahko ljudski odbor sklene, da se poročilo na seji ne bere. Namesto poročila poda predlagatelj .v skrajšani in zgoščeni obliki bistvene točke poročila.
Ljudski odbor nato o poročilu razpravlja. Ce se v zvezi s poročilom predlaga kakšen sklep, se ta obravnava po določbah tega razdelka.
c)	Sklepanje
42.	člen
O vsakem predlogu, ki je bil stavljen okrajnemu ljudskemu odboru na seji, mora biti izdan sklep.
Ljudski odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov okrajnega zbora in več kot polovica članov zbora proizvajalcev. Sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih odbornikov. Ce sklepa o vprašanjih, o katerih enakopravno odločata oba zbora, je sklep sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov enega in drugega zbora.
Ljudski odbor lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red.
Ljudski odbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen kadar je po poslovniku določeno, da lahko odloči brez nje.
43.	člen
Ljudski odbor sklepa tako, da odborniki o predlogu glasujejo.
Pravico glasovati imajo odborniki ter poslanci ^vezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS kt so bili izvoljeni na območju okraja Koper.
Predsednik mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov.
Odbornik glasuje za predlog ali proti predlogu, ah pa se glasovanja vzdrži.
Kadar je treba glasovati o več različnih pred-ogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsh, kot so bili vloženi. Predsednik mora pri tem ugotoviti, koliko glasov je bilo oddanih *za* posamezen predlog in koliko odbornikov se je glasovanja vzdržalo.	^ ^
Glasovanje je lahko javno ali tajno. Praviloma
javno, tajno pa takrat, kadar ljudski odbor tako sklene.
Sttv. ai — 35. julija 1958 ________ URADNI
O vsakem predlogu se glasuje posebej in ni mogoče glasovati o več predlogih v različnih zadevah hkrati.
44.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsednik pozove odbornike, naj dvignejo roke najprej tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki so se glasovanja vzdržali.
Poimensko glasovanje odredi predsednik, in sicer takrat, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva vsaj 10 odbornikov. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali odbornik, ki ga ljudski odbor za to določi, odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo, ali so za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kakor to določi ljudski odbor.
Pri javnem glasovanju šteje glasove predsednik, pri tajnem pa tričlanska komisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsednik izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
45.	člen
Sklepe izdaja ljudski odbor v obliki odlokov, odredb, navodil in odločb, lahko pa izdaja tudi druge sklepe.
46.	člen
Ljudski odbor lahko na isti ali drugi seji odpravi ali razveljavi sprejet sklep in o zadevi ponovno glasuje, če so za to podani utemeljeni razlogi, ki v obravnavi predloga niso mogli biti znani, ali če so se razmere bistveno spremenile. Sklep v upravnem postopku lahko ljudski odbor odpravi ali razveljavi, dokler stranki ni bil vročen.
4.	Odbomiška vprašanja
47.	člen
Vsak odbornik ima pravico, da na sejah okrajnega ljudskega odbora ustno ali pismeno zastavlja vprašanja predsedniku okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov. Predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta mora odgovoriti na vprašanja ustno na isti seji, najpozneje pa na prihodnji seji.
Taka vprašanja in odgovori nanja se dajejo na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red.
48.	člen
Ce predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta na seji ni navzoč, mu sporoči vprašanja podpredsednik, ki vodi sejo. Predsednik ljudskega odbora mora odgovoriti na prihodnji seji, predsednik sveta pa mu mora sporočiti, kdaj bo odgovoril na vprašanje in ali bo odgovoril na seji zbora ali na skupni seji.
5.	Vzdrževanje reda na sejah
49.	člen
Samo predsednik ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji ljudskega odbora.
Ce predsednik ne more napraviti reda na seji, lahko sejo za kratek čas prekine.
50.	člen
Predsednik sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Ce odbornik kljub ponovnemu opominu še naprej moti sejo, ga sme ljudski odbor na predlog predsednika začasno odstraniti s seje.
Odbornik je lahko začasno odstranjen s seje najdalj do konca tiste seje. O tem odloči ljudski odbor brez obravnave.
Odbornik, ki je bil začasno odstranjen s seje, mora takoj zapustiti dvorano. Ce odbornik noče zapustiti seje, odredi predsednik, da se seja prekine in se nadaljuje, ko preneha vzrok prekinitve.
Odbornik, zoper katerega se predlaga začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ pet minut.
VESTNIK___	Stran 153
51.	člen
Ce kakšen poslušalec moti red ali se nedostojno obnaša na seji, ga da lahko predsednik takoj odstraniti iz dvorane. Predsednik pa lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo ljudskega odbora.
6.	Konec seje
52.	člen
Predsednik zaključi sejo ljudskega odbora, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da ljudski odbor ni več sklepčen, ali če se delo zaradi nereda ne more nadaljevati niti po krajši prekinitvi seje.
Seja se ne more zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Ce dnevni red ni izčrpan prvega dne seje, se seja prekine in ljudski odbor odloči na predlog predsednika, kdaj se bo nadaljevala.
Če se seja zaključi, ker ljudski odbor ni več sklepčen, ali ker se seja zaradi nereda ne more nadaljevati, skliče predsednik ljudskega odbora čim-prej novo sejo, na kateri se obravnavajo preostale točke dnevnega reda.
7.	Zapisnik
53.	člen
O vsaki seji se piše zapisnik. Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena predsedujočega in overite-ljev zapisnika, ugotovitev sklepčnosti z navedbo števila navzočih odbornikov enega in drugega zbora, imena odbornikov, ki so poslali opravičila in odbornikov, ki svojega izostanka niso opravičili, dnevni red seje, imena govornikov s kratko vsebino njihovih govorov ter vse sprejete sklepe.
Zapisnik podpišejo predsednik in oba overitelja zapisnika. Overjeni zapisnik se v petnajstih dneh pošlje Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za zakonodajo in organizacijo in Sekretariatu Izvršnega sveta za občo upravo.
54.	člen
O sejah se praviloma piše tudi stenografski zapisnik, ki mora poleg podatkov iz prvega odstavka 53. člena vsebovati celotne govore, izjave in poročila vseh govornikov na seji.
Stenografski zapisnik mora biti izdelan najpozneje v desetih dneh po seji ljudskega odbora.
V.	Pravice in dolžnosti odbornikov
55.	člen
Odborniki imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej ljudskega odbora in sodelovati pri njegovem delu; udeleževati se sej in sodelovati pri delu odborniških komisij in drugih organov, v ka-\ tere so izvoljeni; seznaniti se z gradivom za sejo ljudskega odbora in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jih jim zaupa ljudski odbor.
Če se odbornik ne more udeležiti seje, mora pred sejo o tem obvestiti skupščinsko pisarno z navedbo vzroka svojega izostanka.
Odbornik, ki zapusti sejo pred koncem, mora svoj odhod naznaniti predsedniku.
56.	člen
Odborniki imajo pravico udeleževati se sej vsake odbomiške komisije, četudi niso njeni člani, vendar brez pravice glasovanja; vpogledati vse spise, ki se nanašajo na zadevo, ki je na dnevnem redu seje ljudskega odbora; pregledati vse akte in ukrepe v zadevah, ki spadajo na sejo ljudskega odbora; vlagati amandmane.
Odborniki imajo pravico na sejah ljudskega odbora ustno ali pismeno zastavljati vprašanja.
57.	člen
Odborniki imajo pravico do povrnitve stroškov, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo svoje odbor-niške dolžnosti.
Stran 154
URADNI VESTNIK
58.	člen
Odborniki okrajnega ljudskega odbora imajo še druge pravice in dolžnosti, ki so določene v tem poslovniku in v poslovniku ustreznega zbora.
Enake pravice kakor odborniki imajo tudi poslanci, izvoljeni na območju okraja Koper v Zvezno ljudsko skupščino oziroma Ljudsko skupščino LRS.
VI.	Odbomiške komisije
59.	člen
Okrajni ljudski odbor ima stalne in začasne odbomiške komisije.
Stalni odborniški komisiji okrajnega ljudskega odbora sta:
1.	komisija za volitve in imenovanja,
2.	komisija za prošnje in pritožbe.
Delovno področje stalnih odborniških komisij je določeno v statutu, začasnim odborniškim komisijam pa ga določi ljudski odbor s sklepom o ustanovitvi.
60.	člen
Prvo sejo odbomiške komisije skliče in začne predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Na prvi seji si komisija najprej izbere svojega predsednika.
Predsednik komisije vodi seje in skrbi za pravilno delo komisije. Ce je predsednik zadržan, izbere komisija izmed sebe člana, ki bo vodil sejo komisije.
61.	člen
Odbomiška komisija dela na svojih sejah in praviloma v polni sestavi, sklepa pa z večino glasov vseh svojih članov.
62.	člen
Seje stalnih odborniških komisij so v času med sklicanjem seje ljudskega odbora in sejo samo, praviloma vsaj dva dni pred sejo. Glede na obsežnost in zapletenost gradiva ter glede na druge okolnosti pa se komisija lahko sestane tudi prej, izjemoma, in če gre za enostavnejše zadeve, tudi pred samo sejo ljudskega odbora.
Seje komisij sklicuje predsednik okrajnega ljudskega odbora, praviloma ob istem času kot sejo ljudskega odbora, lahko pa sejo skliče tudi predsednik komisije sam.
Vabilo na sejo s predlogom dnevnega reda in potrebnim gradivom mora biti poslano predsedniku in članom komisije napozneje tri dni pred sejo.
63.	člen
Seje odbomiške komisije so javne, če komisija drugače ne sklene.
64.	člen
Seje odbomiške komisije se mora udeležiti tudi starešina upravnega organa, ki je pripravljal gradivo, ki naj ga obravnava komisija.
Komisija lahko zahteva, da je na seji navzoč predsednik ali drug poročevalec sveta, čigar predlog naj obravnava, zato da da potrebna pojasnila.
Komisija lahko zahteva od odbornika okrajnega ljudskega odbora, ki ni njen član, naj se udeleži seje komisije ter poroča ali da mnenje v posameznih vprašanjih, ki so na njenem dnevnem redu.
65.	člen
Stalna odbomiška komisija sprejme dnevni red seje, ki ga je predlagal predsednik okrajnega ljudskega odbora, začasna komisija pa si ga določi sama.
Komisija za volitve in imenovanja lahko predlog dnevnega reda dopolni, če je predlagatelj komisija sama.
Komisija obravnava vse predloge po sprejetem dnevnem redu.
Obravnava posameznega predloga se začne s poročilom predlagatelja oziroma drugega poročevalca. Poročilo mora vsebovati obrazložitev in predlog sklepa, ki naj ga sprejme komisija oziroma ljudski odbor.
Po poročilu lahko člani komisije stavljajo poročevalcu vprašanja in zahtevajo dodatna pojasnila.
Štev. 21 — 25. julija 1958
Pojasnila in mnenja lahko dajejo tudi tajnik, pristojni načelnik ali drug uslužbenec ljudskega odbora, ki je delal na izdelavi predloga. Ti uslužbenci sodelujejo v obravnavi le, če tako sklene komisija.
Po končani obravnavi se opravi glasovanje. Ce je predlog v komisiji sprejet z večino glasov vseh članov, določi komisija izmed sebe poročevalca za sejo ljudskega odbora. Ce komisija poročevalca ne določi, poroča ljudskemu odboru predsednik komisije.
66.	člen
O seji komisije se piše zapisnik. Podpiše ga predsednik komisije oziroma član, ki je vodil sejo.
Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena navzočih članov komisije in imena odsotnih članov z označbo, ali so izostanek opravičili ali ne, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, sprejete sklepe z morebitnim ločenim mnenjem ter ime poročevalca.
Prošnje in pritožbe
67.	člen
Prošnje in pritožbe, ki jih pošiljajo ljudskemu odboru državljani, organizacije in zavodi, se vlagajo pismeno in morajo biti podpisane.
Vsako prošnjo in pritožbo, razen pritožb v upravnem postopku, dobi v reševanje komisija za prdošnje in pritožbe. Za obravnanje pritožb v upravnem postopku lahko ljudski odbor postavi posebno komisijo.
68.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe v zvezi z vloženo prošnjo ali pritožbo lahko zahteva od okrajnega oziroma občinskega organa potrebna pojasnila, preizkusi delo upravnega organa in predlaga pristojnemu organu, naj odpravi nepravilnosti oziroma reši zadevo.
Ce spozna komisija, da je za rešitev prošnje ali pritožbe pristojen kakšen drug državni organ, odstopi prošnjo oziroma pritožbo v reševanje temu organu in vlagatelja o tem obvesti.
Ce pa komisija spozna, da prošnja ali pritožba ne spada v pristojnost državnega organa, sporoči to vlagatelju s svojim mnenjem.
Komisija mora v vsakem primeru sporočiti vlagatelju, kaj je ukrenila v zvezi z njegovo prošnjo oziroma pritožbo.
69.	člen
Komisija lahko na podlagi obravnave odloči, da se prošnja ali pritožba predloži v odločitev ljudskemu odboru, in da o tem poročilo ter določi poročevalca.
Komisija od časa do časa poroča ljudskemu odboru o svojem delu.
70.	člen
Komisija za prošnje in pritožbe vodi poseben razvid o vseh vloženih prošnjah in pritožbah po vrstnem redu, kakor so bile vložene.
VII.	Volitve, imenovanja in razrešitve
71.	člen
Predsednik in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora se volijo na podlagi posameznih kandidatur, ki jih vložijo skupine najmanj desetih odbornikov.
Stalne odbomiške komisije in sveti okrajnega ljudskega odbora se volijo na podlagi kandidatnih list, ki jih vložijo skupine najmanj desetih odbornikov.
Drugi organi, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje okrajni ljudski odbor, se volijo oziroma imenujejo in razrešujejo praviloma na podlagi predloga, ki ga daje komisija za volitve in imenovanja okrajnega ljudskega odbora, lahko pa tak predlog poda tudi pristojni svet ali skupina najmanj desetih odbornikov.
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 155
72.	člen
Če se pri predlaganju kandidatne liste za volitve stalnih odborniških komisij oziroma svetov okrajnega ljudskega odbora kakšen odbornik ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge kandidate, lahko predlagatelji kandidatne liste sprejmejo predlog takega odbornika in namesto prvotno predlaganih kandidatov sprejmejo na listo kandidate, ki jih tak odbornik predlaga. Če predlagatelji odbornikovega predloga ne sprejmejo in odbornikov predlog takoj podpre še vsaj devet drugih odbornikov, se šteje za njihovo kandidatno listo prvotno predlagana kandidatna lista s spremembami, ki jih je odbornik predlagal.
Ce se kakšen odbornik ne strinja s posameznimi kandidati, ki jih je predlagala komisija za volitve in imenovanja, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge, lahko komisija sprejme predlog takega odbornika, ki postane s tem sestavni del predloga komisije. Ce ga komisija ne sprejme, odloči o njem ljudski odbor posebej.
73.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov končano, prebere predsednik imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kakor so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsednik predloge na glasovanje.
Do začetka glasovanja predlagatelji lahko kandidatno listo ali posamezni predlog umaknejo ali spremenijo.
74.	člen
Glasovanje se opravi praviloma z dviganjem rok. Ljudski odbor pa lahko odloči, da se glasuje poimensko ali tajno.
75.	člen
Ce se glasuje z dviganjem rok in je vložen en sam predlog, se glasuje tako, da dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi, tako da dvignejo roke najprej odborniki, ki so za posamezni predlog, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
76.	člen
Če se glasuje poimensko in je vložen en sam predlog, pove vsak odbornik, ali glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, pove vsak odbornik z navedbo prvega kandidata na listi oziroma z navedbo posameznega kandidata, za katero listo oziroma kandidata glasuje, oziroma da se vzdrži glasovanja.
77.	člen
Ce se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami, ki jih pripravi in izid glasovanja ugotovi v ta namen izvoljena tričlanska komisija.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Ce je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kakor so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste liste oziroma posameznega kandidata, za katerega odbornik glasuje.
78.	člen
Ce je bil vložen en sam predlog, je predlog sprejet, če je zanj glasovala večina navzočnih odbornikov.
Ce je bilo vloženih več predlogov, je sprejet tisti predlog, ki je dobil največ glasov. Ce se je vzdržalo glasovanja več odbornikov, kot jih je gla-sovalo, ni sprejet noben predlog in se volitve ponovijo.
Volitve se ponovijo tudi, če je dvoje ali več kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov dobilo enako največje število glasov ali če je bil en sam predlog, pa ni dobil večine glasov navzočih odbornikov.
Pri ponovnih volitvah se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah svoj prejšnji^ predlog umaknejo.
79.	člen
Predsednik ugotovi in razglasi izid volitev ter kateri kandidati so izvoljeni.
80.	člen
Določbe, ki veljajo za volitve stalnih odborniških komisij ali posameznih članov, se primemo uporabljajo tudi za njihovo razrešitev, kakor tudi za volitve in imenovanja ter razrešitve drugih organov, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje ljudski odbor.
O razrešitvi odbomiške komisije se glasuje na podlagi predloga, ki ga da najmanj deset odbornikov. O razrešitvi posameznih članov komisije se glasuje na podlagi predloga, ki ga da komisija sama ali predsednik okrajnega ljudskega odbora. Glasuje se »za razrešitev« ali »proti razrešitvi«, odbornik pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
VIII.	Administracija okrajnega ljudskega odbora
81.	člen
Administrativno delo za okrajni ljudski odbor in njegove komisije opravlja skupščinska pisarna okrajnega ljudskega odbora. Vodi jo šef skupščinske pisarne, ki je za njeno delo odgovoren tajniku okrajnega ljudskega odbora.
IX.	Končni določbi
82.	člen
Kjer je po poslovniku potreben predlog določenega števila odbornikov, je tak predlog pravilno podan tudi, če ga da en sam odbornik, ki ga takoj , podpre manjkajoče število drugih odbornikov.
83.	člen
Ta poslovnik velja takoj.
Objavi se v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št. 7684/1.
Koper, 11. julija 1958. Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
174
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Statuta okraja Koper je Okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Koper na svoji seji 11. julija sprejel
POSLOVNIK
OKRAJNEGA ZBORA OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
I. Splošne določbe
1.	člen
Okrajni zbor stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen okrajni ljudski odbor.
Okrajni zbor dela na sejah zbora in na sejah stalnih in začasnih odborniških komisij.
2.	člen
Okrajni zbor dela na svojih sejah, ločeno od zbora proizvajalcev, razen v primerih, za katere je po statutu okraja Koper določeno, da se sestane in dela z zborom proizvajalcev na skupnih sejah.
3.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, razen tistih, o katerih odločata oba zbora enakopravno ali na skupnih sejah, in tistih, o katerih odloča samo zbor proizvajalcev, opravlja okrajni zbor sam.
Stran 156
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 1958
II.	Konstituiranje okrajnega zbora
4.	člen
Prvo sejo novega okrajnega zbora pripravi in skliče dotedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora takoj po objavi volilnih izidov. Ta seja mora biti najpozneje petnajst dni od dneva volitev.
Če predsednik v tem roku ne skliče na novo izvoljenih odbornikov okrajnega zbora, se ti zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za seje okrajnega zbora.
5.	člen
Prvo sejo začne in vodi po letih najstarejši navzoči odbornik. Najprej ugotovi, da je na seji navzočih več kot polovica na novo izvoljenih odbornikov okrajnega zbora. Nato okrajni zbor izvoli dva overitelja zapisnika in sprejme dnevni red seje, ki mora vsebovati verifikacijo mandatov, prisego odbornikov, izvolitev odbornika, ki bo vodil seje zbora in izvolitev stalnih odborniških komisij.
6.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvoli okrajni zbor petčlansko verifikacijsko komisijo.
Predlog za izvolitev verifikacijske komisije lahko da vsak odbornik. Predlog mora vsebovati pet kandidatov.
Volitev verifikacijske komisije se opravijo tako kot volitve odborniških komisij.
7.	člen
Verifikacijska komisija pobere potrdila o izvolitvi odbornikov in začne z delom.
Po izvolitvi verifikacijske komisije odbornik, ki vodi prvo sejo zbora, sejo prekine, dokler verifikacijska komisija ne konča svojega dela.
8.	člen
Verifikacijska komisija se takoj po izvolitvi se-stand in si izvoli svojega predsednika. Nato pregleda potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka in sestavi poročilo.
Poročilo obsega ugotovitve verifikacijske komisije in njen predlog za potrditev oziroma razveljavitev posameznih mandatov.
Poročilo daje zboru praviloma predsednik verifikacijske komisije. Komisija pa lahko določi tudi drugega poročevalca.
9.	člen
Ko verifikacijska komisija konča svoje delo, se seja zbora nadaljuje, poročevalec komisije pa prebere poročilo.
Okrajni zbor poročilo obravnava in nato o njem glasuje.
Zbor odloči, da se izvolitev odbornika potrdi ali razveljavi; lahko si pa odločitev o potrditvi izvolitve pridrži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe.
O predlogu verifikacijske komisije se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih odborniških mandatov.
Obravnavanja predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji lastni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.
Ce se izvolitev odbornika razveljavi, odredi zbor ponovne volitve, ki morajo biti najpozneje v nadaljnjih petnajstih dne.
10.	člen
Zbor lahko odloči tudi o potrditvi oziroma razveljavitvi mandata odsotnega odbornika, če iz ugotovitev verifikacijske komisije nedvomno izhaja, da je treba takšen mandat potrditi oziroma razveljaviti.
Glede mandatov, o katerih zbor ni odločil, se verifikacija izvrši na naslednji seji.
Po potrditvi vseh mandatov preneha funkcija verifikacijske komisije.
11.	člen
Ko je glasovanje končano, odborniki, katerih mandat je potrjen, pred okrajnim zborom ustno prisežejo in besedilo prisege podpišejo.
Prisega se glasi: "Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom, držeč se ustave in zakonov, varovai, razvijal in branil demokratične pridobitve narodnoosvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek okraja, Ljudske republike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.«
Dokler odbornik ne priseže, ne more opravljati odborniških pravic in dolžnosti.
12.	člen
Po zaprisegi izvoli zbor enega izmed odbornikov, ki vodi seje, in sicer za eno sejo ali za več sej, vendar največ za eno leto.
Odbornika, ki vodi sejo, se voli na podlagi posamičnih kandidatur, ki jih predlagajo posamezni odborniki. O predlogih se glasuje po vrstnem redu, kakor so bili dani in z dviganjem rok. Izvoljen je tisti kandidat, ki je dobil največ glasov, oziroma če je bil dan en sam predlog, kandidat, ki je dobil večino glasov navzočih odbornikov.
13.	člen
Nato se izvolijo stalne odbomiške komisije okrajnega zbora, in sicer na podlagi kandidatnih list.
Vsaka kandidatna lista mora obsegati toliko kandidatov, kolikor je treba izvoliti odbornikov v komisijo.
Kandidatno listo lahko predlaga skupina najmanj petih odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od vseh predlagateljev.
Predlog lahko vsebuje kandidatno listo za posamezne komisije ali za vse komisije skupaj.
14.	člen
Ce se pri predlaganju kandidatne liste kakšen odbornik ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge kandidate, lahko predlagatelji kandidatne liste sprejmejo predlog takega odbornika in namesto prvotno predlaganih kandidatov sprejmejo na listo kandidate, ki jih tak odbornik prečtlaga. Ce predlagatelji odbornikovega predloga ne sprejmejo in odbornikov predlog takoj podprejo še vsaj štirje drugi odborniki, se šteje za njihovo kandidatno listo prvotno predlagana kandidatna lista s spremembami, ki jih je odbornik predlagal.
15.	člen
Predsednik in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti voljeni za člane odborniških komisij.
Posamezni odbornik je lahko član največ dveh stalnih odborniških komisij.
16.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov končano, prebere predsedujoči imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kakor so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsedujoči predloge na glasovanje.
Do začetka glasovanja predlagatelji lahko kandidatno listo ali posamezni predlog umaknejo ali spremenijo.
17.	člen
Glasovanje se opravi praviloma z dviganjem rok. Zbor pa lahko odloči, da se glasuje poimensko ali tajno.
18.	člen
Ce se glasuje z dviganjem rok in je vložen en sam predlog, se glasuje tako, da dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, se glasuje o vsa-
URADNI VESTNIK
Stran 157
Štev. 21 — 25. julija 1958
kem predlogu po vrsti, kakor so bili vloženi, tako da dvignejo roke najprej odborniki, ki so za posamezni predlog, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
19.	člen
Ce se glasuje poimensko in je vložen en sam predlog, pove vsak odbornik, ali glasuje za predlog ali proti predlogu ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, pove vsak odbornik z navedbo prvega kandidata na listi oziroma z navedbo posameznega kandidata, za katero listo oziroma kandidata glasuje, oziroma da se vzdrži glasovanja.
20.	člen
Če se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami, ki jih pripravi in izid glasovanja ugotovi v ta namen izvoljena tričlanska komisija.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Če je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kot so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste liste oziroma posameznega kandidata, za katerega odbornik glasuje.
21.	člen
Če je bil vložen en sam predlog, je predlog sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov.
Ce je bilo vloženih več predlogov, je sprejet tisti predlog, ki je dobil največ glasov. Ce se je vzdržalo glasovanja več odbornikov, kot jih je glasovalo, ni sprejet noben predlog in se volitve ponovijo.
Volitve se ponovijo tudi, če je dvoje ali več kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov dobilo enako število glasov ali če je bil en sam predlog, pa ni dobil večine glasov navzočih odbornikov.
Pri ponovnih volitvah se glasuje o vseh predlogih, ki so bili vloženi za prve volitve in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah svoj prejšnji predlog umaknejo.
22.	člen
Predsedujoči ugotovi in razglasi izid volitev ter kateri kandidati so izvoljeni.
23.	člen
Določbe, ki veljajo za volitve stalnih odborniških komisij ali posameznih njihovih članov, se primerno uporabljajo tudi za njihovo razrešitev, kakor tudi za volitve in imenovanja ter razrešitve drugih organov, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje okrajni zbor.
O razrešitvi odbomiške komisije ali posameznih njenih članov se glasuje na podlagi predloga, ki ga da najmanj pet odbornikov. Glasuje se »za razrešitev« ali sproti razrešitvi«, odbornik pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
Izvolitev oziroma imenovanje in razrešitev drugih organov, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje okrajni zbor, lahko predlaga svet okrajnega ljudskega odbora ali skupina najmanj petih odbornikov.
III.	Seje okrajnega zbora I. Priprava, sklicevanje in javnost sej
24.	člen
Glede priprav za seje okrajnega zbora se primerno uporabljajo določbe 1. točke IV. poglavja poslovnika Okrajnega ljudskega odbora Koper.
25.	člen
Sejo okrajnega zbora skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora praviloma sam od sebe, kadar je zbranega dovolj gradiva za sejo.
Predsednik ljudskega odbora mora sklicati se.io tudi, če tako sklene zbor ali če to zahteva petina odbornikov zbora ali Izvršni svet Ljudske skupščine LRS in če se hkrati da predlog dnevnega reda
Ce predsednik prejme tako zahtevo, mora sklicati sejo v petih dneh. Ce tega ne stori, se okrajni
zbor sestane sam na podlagi obvestila, ki ga pošlje odbornikom tajnik okrajnega ljudskega odbora na zahtevo organa, ki je zahteval sklic seje.
26.	člen
Kadar je na dnevnem redu seje okrajnega zbora kakšna zadeva, ki spada tudi v delovno področje zbora proizvajalcev, se skliče hkrati tudi seja zbora proizvajalcev, tako da se obe seji vršita praviloma v istem času.
27.	člen
Seje okrajnega zbora so javne.
Zbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
2. Začetek seje in določitev dnevnega reda
28.	člen
Sejo začne in vodi odbornik, ki je izvoljen za vodstvo sej. Ce je zadržan, začne sejo po letih najstarejši navzoči odbornik in se najprej izvoli odbornik, ki bo vodii sejo.
Predsedujoči najprej ugotovi sklepčnost in pove, koliko odbornikov je navzočih, kateri odborniki so poslali opravičila in kateri odborniki so neopravičeno izostali.
Nato se izvolita dva overitelja zapisnika.
29.	člen
Na začetku vsake seje se prebere kratek izvleček iz zapisnika prejšnje seje, ki obsega zlasti podatke o času in kraju seje, ugotovitev sklepčnosti, imena predsedujočega in o veritei jev zapisnika, dnevni red seje ter kratek potek seje z navedbo sprejetih sklepov.
Vsak član zbora lahko da k zapisniku pripombe. Ce overitelja sprejmeta pripombo, se vpiše v zapisnik. Ce je ne sprejmeta, odloči o njeni utemeljenosti zbor brez obravnave.
Namesto branja izvlečka zapisnika prejšnje seje se ta odbornikom lahko pošlje hkrati z vabilom za sejo. Namesto izvlečka zapisnika pa se odbornikom lahko pošlje pregled na prejšnji seji sprejetih sklepov s kratkim poročilom o njihovi izvršitvi.
30.	člen
Pred prehodom na dnevni red da predsedujoči sporočila, ki so v zvezi z delom zbora in odgovarja na kratka vprašanja odbornikov.
31.	člen
Nato sporoči presedujoči, katere zadeve je sprejel, in nredlaga dnevni red seje.
Vsak odbornik ima nravico predlagati spremembe ali dopolnitve predlaganega dnevnega reda. O vsakem predlogu odloči zbor posebej.
Zbor lahko sprejme v dnevni red novo zadevo, če je predlog pismen in obrazložen in če vsebuje v predpisani obliki formuliran sklep, ali drugačen akt, zadeva pa je nujna in ne trpi odlaganja.
Zbor ne more sprejeti v dnevni red sklepanja o zadevi, o kateri enakopravno odločata oba zbora, če ni tak predlog podan istočasno tudi na seji zbora proizvajalcev.
O dnevnem redu odloči zbor brez obravnave. Če pa se predlaga sprememba ali dopolnitev dnevnega reda, lahko predsedujoči dovoli obravnavo.
32.	Člen
Predlog odloka se lahko da na dnevni red seje samo, če je bil poslan odbornikom vsaj 3 dni pred sejo. Izjemoma se da predlog odloka na dnevni red seje tudi ne glede na ta pogoj, če ga je predložil Izvršni svet, predsednik ali kak svet ljudskega odbora z obrazloženim predlogom, naj se takoj stavi na dnevni red.
33.	člen
Na odbornikov predlog da predsedujoči na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o tem. kar je ta ugotovil pri opravljanju odbomiške dolžnosti v volilni enoti, in poročilo o predlogih in mnenjih občinskega ljudskega odbora, v katerem je od-
Enak predlog lahko da tudi ljudski poslanec, izvoljen na območju okraja v Republiški abor Ljud-
Stran 158
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 1958
ske skupščine LRS oziroma v Zvezni zbor Zvezne ijudske skupščine.
34.	člen
Ce zaradi nezadostnega števila odbornikov seja zbora ni sklepčna, jo predsedujoči v sporazumu s predsednikom okrajnega ljudskega odbora preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil predlagan za preloženo sejo.
3.	Postopek pri sprejemanju odlokov in drugih aktov
a)	Sestavljanje in vlaganje predlogov
35.	člen
Predloge o zadevah, ki spadajo na sejo okrajnega zbora, vlagajo sveti okrajnega ljudskega odbora. Pravico dajati takšne predloge pa imajo tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora, člani zbora, poslanci, izvoljeni na območju okraja v Republiški zbor Ljudske skupščine LRS in v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine, pristojne odbomiške komisije in drugi organi, ki jim je ta pravica poznana po veljavnih predpisih. Tudi v teh primerih, in če narava vloženega predloga to zahteva, mora praviloma tak predlog obravnavati ustrezni svet, razen če je predlagatelj odbomiška komisij.
Tudi zbor proizvajalcev lahko predlaga okrajnemu zboru, da izda odlok ali drug akt, ki spada samo v pristojnost okrajnega zbora.
36.	člen
Predlog za sejo mora biti pismen in mora vsebovati:
a)	ime oziroma naziv predlagatelja in označbo zadeve;
b)	podrobno obrazložitev z navedbo pravnih predpisov, ki zadevo urejajo;
c)	če je predlagatelj svet ali komisija, podatke o tem, kdaj je pristojni svet oziroma komisija zadevo obravnavala, kakšno rešitev predlaga in kdo je določen za poročevalca;
d)	osnutek odloka oziroma drugačnega pravnega akta, ki se predlaga, in sicer v obliki, v kakršni naj ga sprejme zbor;
e)	datum in podpis.
37.	člen
Predlog za sejo okrajnega zbora je treba dostaviti skupščinski pisarni.
Ce se pri pregledu vloženih predlogov ugotovi, da je predlog nejasen ali nepopoln, ga skupščinska pisarna vrne v dopolnitev ali pa v sporazumu s predlagateljem sama popravi oziroma dopolni.
Ce se ugotovi, da je predlog nezakonit ali da zanj ni pristojen okrajni zbor, opozori na to predlagatelja. Ce ta vztraja na vloženem predlogu, obvesti o tem skupščinska pisarna predsednika, ki odloči, ali se predlog predloži na sejo zbora ali se zavrne. Ce je v takem primeru predlagatelj svet ali odbomiška komisija, se predlog stavi na dnevni red zbora.
38.	člen
Predlogi svetov in drugih predlagateljev, ki so vloženi potem, ko je dnevni red seje določen in odbornikom poslan, se upoštevajo za prvo prihodnjo sejo zbora, razen če je stvar tako nujna, da bi odlašanje povzročilo občutno materialno ali drugačno škodo.
Predlogi, ki so bili poslani skupščinski pisarni po opravljeni seji odbomiške komisije, praviloma ne morejo priti na dnevni red že sklicane seje zbora in se njih obravnaavnje prenese na prvo prihodnjo sejo.
Predlogi, ki jih ni obravnaval pristojni svet, praviloma ne morejo priti na sejo odbomiške komisije in ne na sejo zbora, razen v primerih iz tretjega odstavka 31. člena ter tretjega in petega odstavka 76. člena tega poslovnika.
Predlogi, ki jih ni obravnaval niti svet niti odbomička komisija, smejo priti na sejo zbora samo izjemoma in le če gre za zelo nujne zadeve. V takem primeru se mora v zboru obvezno opraviti predhodna obravnava nujnosti take zadeve.
b)	Obravnava predlogov
39.	člen
Obravnava predlogov odloka oziroma drugega akta se začne s poročilom in obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega poročevalca. Obrazložitev obsega tudi predlog odloka oziroma drugega akta, ki naj ga sprejme zbor. Nato poda poročilo in mnenje poročevalec ustrezne odbomiške komisije. Ce je odbomiška komisija obenem predlagatelj, da poročilo in obrazložitev samo njen poročevalec.
Poročilo in obrazložitev predlagatelja oziroma njegovega poročevalca na seji lahko izostane takrat, kadar je bila odbornikom dana pismena obrazložitev obenem z vabilom na sejo zbora oziroma najpozneje dva dni pred sejo.
Če odbomiška komisija, ki je predlog odloka oziroma drugega akta obravnavala, predlaga, naj se predlog v načelu zavrne, zbor najprej razpravlja in sklepa o tem predlogu. Ce zbor predloga komisije ne sprejme, lahko vrne predlagatelju njegov predlog zaradi dopolnitve ali pa ga takoj začne obravnavati.
40.	člen
Po obrazložitvi predlagatelja in poročilu poročevalca odbomiške komisije se začne razprava. Ta je hkrati načelna in podrobna. Zbor lahko sklene, da se bo določen predlog obravnaval po delih.
41.	člen
Na seji okrajnega zbora imajo pravico govoriti odborniki in poslanci Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju okraja v Zvezni oziroma Republiški zbor. Okrajni zbor pa lahko sklene, da na seji govori tajnik, načelnik oziroma šef temeljnega upravnega organa ali drug uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, da da zboru potrebna pojasnila. Na povabilo zbora se seje lahko udeleži in na njej govori tudi drug državljan.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
Ce obravnava zbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predsednik in člani sveta, ki niso odborniki, ne morejo pa sodelovati pri glasovanju.
42.	člen
Med obravnavo predlagajo lahko odborniki spremembe in dopolnitve predloga, dokler predlog ni dan na glasovanje. Ce predlaga spremembe in dopolnitve vlagatelj predloga, postane tak spreminje-valni oziroma dopolnilni predlog (amandma) sestavni del predloga. O drugih amandmanih se glasuje sproti. Ce je zbor tak amandma sprejel, postane sestavni del predloga. Zbor glasuje nato o predlogu v celoti.
Predlagatelj oziroma njegov poročevalec lahko k spreminjevalnim oziroma dopolnilnim predlogom izjavi svoje stališče o tem, ali je amandma po njegovem mnenju v skladu z namenom predloga oziroma ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve zadeve, če pa smatra, da sprejeti amandma bistveno spreminja prvotni predlog in da ni v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda.
43.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Odborniki se lahko priglasijo k besedi do konca obravnave.
Predsedujoči daje besedo odbornikom po vrsti, kakor so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
^ycdlajgateljem ter poročevalcem svetov in odborniških komisij, predsedniku in podpredsedniku ljudskega odbora da predsedujoči besedo tudi iz-
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 159
ven vrstnega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti predlog oziroma dati novo ali podrobno obrazložitev.
Izven vrstnega reda se lahko da beseda tudi odborniku, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal posebno pojasnilo.
44.	člen
Govornik lahko govori samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Ce se od dnevnega reda oddalji, ga predsedujoči opozori.
Zbor lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ne more pa se omejiti pravica govora predlagateljev in poročevalcev.
Samo predsedujoči lahko seže govorniku v besedo in ga opozori na red. Predsedujoči pa mora skrbeti tudi za to, da govorniku ni kršena svoboda govora.
45.	člen
Ko je lista govornikov izčrpana, je obravnava predloga končana in se o njem glasuje praviloma v celoti. Predsedujoči odbornik pa lahko da po sklepu zbora na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga odloka. Ce je odrejeno glasovanje po delih, oziroma po členih, se v tem primeru glasuje obenem tudi o spreminjevalnih oziroma dopolnilnih predlogih. Potem se najprej glasuje o spreminjevalnem oziroma dopolnilnem predlogu k posameznemu delu oziroma členu.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravi tudi glasovanje. Tudi pri tem se najprej glasuje o amand-manu, nato pa o razdelku oziroma poglavju.
46.	člen
Ce se med obravnavo pokaže, da posamezna vprašanja v zvezi s predlogom odloka oziroma drugega sklepa še niso dovolj razčiščena in da je potrebna podrobna proučitev, lahko zbor sklene, da se predlog vrne predlagatelju v ponovno obravnavanje.
47.	člen
Poročila o delu okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov ter poročila drugih organov, ki so po veljavnih predpisih dolžni poročati okrajnemu ljudskemu odboru, se obravnavajo praviloma na skupni seji obeh zborov.
Kadar je tako poročilo na dnevnem redu seje okrajnega zbora, se obravnava po določbah poslovnika okrajnega ljudskega odbora.
Za obravnavo drugih poročil se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo predlogov odlokov in drugih sklepov.
c)	Sklepanje
48.	člen
O vsakem predlogu, ki je bil stavljen okrajnemu zboru na seji, mora biti izdan sklep.
Zbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov zbora. Sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih odbornikov.
Zbor lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red.
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen kadar je po poslovniku določeno, da lahko odloči brez nje.
49.	člen
Zbor sklepa tako, da odborniki o predlogu gla-sujejo.
Pravico glasovati imajo člani zbora ter poslanci Zvezne ljudske skupščine in Ljudske skupščine LRS, ki so izvoljeni na območju okraja v Zvezni oziroma Republiški zbor.
Predsedujoči mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov.
Odbornik glasuje za predlog ali proti predlogu, ali pa se glasovanja vzdrži.
Kadar je treba glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kakor so bili vloženi. Predsedujoči mora pri tem ugotoviti, koliko glasov je bilo oddanih »za« posamezen predlog in koliko odbornikov se je glasovanja vzdržalo.
Glasovanje je lahko javno ali tajno. Praviloma se glasuje javno, tajno pa takrat, kadar zbor tako sklene.
O vsakem predlogu se glasuje posebej* in ni mogoče glasovati o več predlogih v različnih zadevah hkrati.
50.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsedujoči pozove odbornike, naj dvignejo roke najprej tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki so se glasovanja vzdržali.
Poimensko glasovanje odredi predsedujoči, in sicer takrat, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva vsaj 5 odbornikov. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali odbornik, ki ga zbor za to določi, odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo, ali so za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki, in sicer tako, kakor to določi zbor.
Pri javnem glasovanju šteje glasove predsedujoči, pri tajnem pa tričlanska komisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsedujoči izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
51.	člen
Sklep je sprejet, če je bilo za predlog oddanih večina glasov navzočih odbornikov.
Sklep o spremembah statuta je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov zbora.
52.	člen
Sklepe izdaja zbor v obliki odlokov, odredb, navodil in odločb, lahko pa izdaja tudi druge sklepe.
53.	člen
Zbor lahko na isti ali na kaki drugi seji odpravi ali razveljavi sprejet sklep in o zadevi ponovno glasuje, če so za to podani utemeljeni razlogi. ki v obravnavi predloga niso mogli biti znani, ali če so se razmere bistveno spremenile. Sklep v upravnem postopku lahko zbor odpravi ali razveljavi, dokler stranki ni bil vročen.
4.	Ugotavljanje skladnosti besedila predloga odloka ali drugega akta, ki ga je sprejel zbor proizvajalcev
in besedila, ki ga je sprejel okrajni zbor
54.	člen
Ko zbor prejme predlog odloka ali drugega akta, ugotovi predsedujoči, ali je besedilo odloka enako besedilu, ki ga je sprejel zbor proizvajalcev. Ce je besedilo enako, je odlok v obeh zborih sprejet. Predsedujoči to sporoči zboru, predsednik ljudskega odbora pa odlok razglasi in objavi.
Za objavo odlokov, odredb in drugih predpisov, ki jih sprejme zbor, skrbi skupščinska pisarna.
55.	člen
Ce predsedujoči ugotovi, da besedilo odloka, ki sta ga snreiela zbora, ni enako, sporoči zboru, v katerih določbah predloga odloka se besedilo ne ujema. Nato zbor sporne določbe ponovno obravnava. lahko na takoj izbere izmed sebe tri člane v skuono komisijo, ki naj doseže soglasje glede spornega besedila predloga odloka.
Enako ravna tudi zbor proizvajalcev. Ce zbora sporne določbe ponovno obravnavata, se oba predsedujoča sporazumeta, kateri zbor bo prvi obravnaval te določbe zaradi izravnave besedila.
Ce zbora izvolita skupno komisijo za izravnavo besedila odloka, se člani komisije, ki jih izbere okrajni zbor, izvolijo na enak način kakor posamezni člani odborniških komisij.
Stran 160
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 195R
56.	člen
Komisija si najprej izbere predsednika. Nato skuša doseči soglasno rešitev. Kot predlog komisije velja tista odločitev, za katero sta glasovala vsaj po dva člana vsakega zbora. Eden od članov, ki jih je izvolil okrajni zbor, sporoči zboru predlog komisije.
Zbor odloči o tem, ali sprejme predlog komisije. Ce ga sprejme in če to stori tudi zbor proizvajalcev, velja, da je odlok s tem besedilom, kakor ga je predlagala komisija, sprejet. Ce ga ne sprejme, ali če to stori zbor proizvajalcev, se zbora sestaneta na skupno sejo.
Ce se zbora tudi na skupni seji ne sporazumeta o besedilu odloka, se šteje, da je predlog odloka v načelu zavrnjen in eno leto ne more priti na dnevni red seje.
5.	Odbomiška vprašanja
57.	člen
Vsak odbornik ima pravico, da na sejah okrajnega zbora ustno ali pismeno zastavlja vprašanja predsedniku okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov. Predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta mora odgovoriti na vprašanja ustno na isti seji, najpozneje pa na prihodnji seji zbora ali na skupni seji obeh zborov.
Taka vprašanja in odgovori nanja se dajejo na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red.
58.	člen
Ce predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta na seji ni navzoč, mu sporoči vprašanje odbornik, ki vodi sejo, neposredno ali po skupščinski pisarni. Vprašani mu mora sporočiti, kdaj bo odgovoril na vprašanje in ali bo odgovoril na seji zbora ali na skupni seji.
6.	Vzdrževanje reda na sejah
59.	člen
Samo odbornik, ki vodi sejo zbora, ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji zbora.
Ce predsedujoči odbornik ne more napraviti reda na seji, lahko sejo za kratek čas prekine.
60.	člen
Predsedujoči sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Ce odbornik kljub ponovnemu opominu še naprej moti sejo. ga sme zbor na predlog predsedujočega začasno odstraniti s seje.
Odbornik je lahko začasno odstranjen s seje najdalj do konca tiste seje. O tem odloči zbor brez obravnave.
Odbornik, ki je bil začasno odstranjen s seje, mora takoj zapustiti dvorano. Ce odbornik noče zapustiti seje, odredi predsedujoči, da se seja prekine in se nadaljuje, ko preneha vzrok prekinitve.
Odbornik, zoper katerega se predlaga' začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ pet minut.
61.	člen
C e kakšen poslušalec moti red ali se nedostojno obnaša na seji, ga da lahko predsedujoči takoj odstraniti iz dvorane. Predsedujoči pa lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo zbora.
7.	Konec seje
62.	člen
Predsedujoči zaključi sejo zbora, ko je dnevni red izčrpan, ali če ugotovi, da zbor ni več sklepčen, ali če se delo zaradi nereda ne more nadaljevati niti po krajši prekinitvi seje.
Seja se ne more zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Ce dnevni red ni izčrpan prvega dne seje, se seja prekine in zbor odloči na predlog predsedujočega, kdaj se bo nadaljevala.
Ce se seja zaključi, ker zbor ni več sklepčen, ali ker se seja zaradi nereda ne more nadaljevati,
skliče predsednik ljudskega odbora čimprej novo sejo, na kateri se obravnavajo preostale točke dnevnega reda.
8.	Zapisnik
63.	člen
O vsaki seji se piše zapisnik. Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena predsedujočega in overite-ljev zapisnika, ugotovitev sklepčnosti z navedbo števila navzočih odbornikov, imena odbornikov, ki so poslali opravičila in odbornikov, ki svojega izostanka niso opravičili, dnevni red seje, imena govornikov s kratko vsebino njihovih govorov ter vse sprejete sklepe.
Zapisnik podpišejo predsedujoči in oba overite-ija zapisnika. Overjeni zapisnik se v petnajstih dneh posije Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za zakonodajo in organizacijo in Sekretariatu Izvršnega sveta za občo upravo.
64.	člen
O sejah se praviloma piše tudi stenografski zapisnik, ki mora poleg podatkov iz prvega odstavka 63. člena vsebovati celotne govore, izjave in poročila vseh govornikov na seji.
IV.	Pravice in dolžnosti odbornikov
65.	člen
Odbornik, ki vodi sejo, skrbi, da seja poteka po določbah tega poslovnika in vodi sejo po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan. Po potrebi lahko sejo za krajši čas prekine in objavi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsedujoči izvršuje še druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
66.	člen
Odborniki okrajnega zbora imajo pravico ter dolžnost udeleževati se sej zbora in sodelovati pri niegovem delu: udeleževati se sej in sodelovati pri delu odborniških komisij in drugih organov, v katere so izvoljeni; seznaniti se z gradivom za sejo zbora in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jih jim zaupa zbor.
Če se odbornik ne more udeležiti seje, mora pred sejo o tem obvestiti skuDŠčinsko pisarno z navedbo vzroka svojega izostanka.
Odbornik, ki zaousti sejo pred koncem, mora svoj odhod naznaniti predsedujočemu.
67.	člen
Odborniki imajo pravico udeleževati se sej vsake odbomiške komisi je, četudi niso njeni člani, vendar brez pravice glasovanja: vpogledati vse spise, ki se nanašajo na zadevo, ki je na dnevnem redu seie zbora; predlagati vse akte in ukrepe v zadevah. ki spadaio na sejo zbora; vlagati amandmane.
Odborniki imajo pravico na seji okrajnega zbora ali na skunnih seiah obeh zborov ustno ali pismeno zastavljati vprašanja.
68.	člen
Odborniki imajo pravico do povrnitve stroškov, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti in pravico, da se iim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo svoje odbor-niške dolžnosti.
69.	člen
Odborniki okrajnega zbora imajo še druge pravice in dolžnosti, ki so določene v tem poslovniku in v poslovniku okrajnega ljudskega odbora za skupne seje obeh zborov.
Enake pravice kakor odborniki imajo tudi poslanci, izvoljeni na območju okraja v Zvezni zbor Zvezne ljudske skupščine in v Republiški zbor Liudske skupščine LRS.
V.	Delo stalnih odborniških komisij
70.	člen
Vsaka zadeva, ki se predloži okrajnemu zboru, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če okrajni
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 161
zbor v skladu z določbami tega poslovnika drugače ne sklene.
Komisije v ničemer ne odločajo, ampak le proučujejo posamezna vprašanja in obravnavajo predloge, ki so na dnevnem redu seje zbora, ter o tem poročajo zboru.
Delovno področje stalnih odborniških komisij je določeno v statutu, začasnim odborniškim komisijam pa ga določi zbor s sklepom o ustanovitvi.
71.	člen
Prvo sejo stalne odbomiške komisije skliče in začne predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Na prvi seji si komisija najprej izbere svojega predsednika.
Predsednik komisije vodi seje in skrbi za pravilno delo komisije, če je predsednik zadržan, izbere komisija izmed sebe člana, ki bo vodil sejo komisije.
72.	člen
Stalne odbomiške komisije delajo na svojih sejah in praviloma v polni sestavi, sklepajo pa z večino glasov vseh svojih članov.
73.	člen
Seje komisij so v času med sklicanjem seje zbora in sejo samo, praviloma vsaj dva dni pred njo. Glede na obsežnost in zapletenost gradiva in glede na druge okolnosti pa se komisije lahko sestanejo tudi prej, izjemoma, in če gre za enostavnejše zadeve, tudi pred samo sejo okrajnega zbora.
Seje komisij sklicuje predsednik okrajnega ljudskega odbora, praviloma ob istem času kot seje okrajnega zbora, lahko pa sejo skliče tudi predsednik komisije sam.
Vabilo na sejo mora biti poslano predsedniku in članom komisije najpozneje tri dni pred sejo. Vsebovati mora predlog dnevnega reda ter kraj, dan in uro seje. Vabilu je treba priložiti tudi vse pomembnejše gradivo za sejo.
74.	člen
Seje odbomiške komisije so javne, če komisija
drugače ne sklene.	. .,
Seje mandatno-imunitetne komisije so tajne,
če komisija drugače ne sklene.
77.	člen
Komisija obravnava vse predloge po sprejetem dnevnem redu.
Obravnava posameznega predloga se začne s poročilom predlagatelja oziroma njegovega poročevalca. Poročilo mora biti pismeno. Vsebovati mora obrazložitev in predlog akta, ki naj ga sprejme okrajni zbor.
Po poročilu lahko člani komisije stavljajo predlagatelju oziroma njegovemu poročevalcu vprašanja in zahtevajo dodatna pojasnila. Pojasnila in mnenja lahko dajejo tudi tajnik, pristojni načelnik ali drug uslužbenec ljudskega odbora, ki je delal na izdelavi predloga. Ti uslužbenci sodelujejo v obravnavi le, če tako sklene komisija.
Obravnava je hkrati načelna in podrobna. Glasuje pa se načelno samo, če komisija tako sklene. Ce predlog v načelu ni sprejet, se podrobno ne obravnava, komisija pa o tem poroča zboru,
78.	člen
Vlagatelj predloga in člani komisije lahko med obravnavo vlagajo amandmane. Ce vlagatelj amandma da ali sprejme, postane sestavni del predloga. Ce ga ne sprejme, glasuje komisija o vsakem takem amandmanu posebej. Če komisija amandma sprejme, postane tak amandma predlog komisije.
79.	člen
Ce imata dve komisiji zbora na svojem dnevnem redu isto vprašanje, se lahko sestaneta na skupno sejo, da skupno obravnavata to vprašanje. Glasovanje pa opravita ločeno.
Kadar komisija okrajnega zbora obravnava zadeve, o katerih odločata enakopravno oba zbora, sc lahko sestane na skupno sejo z ustrezno komisijo zbora proizvajalcev. Skupno sejo vodita izmenoma oba predsednika. O predlogih, ki so se obravnavali na skupni seji, se sestavi skupno poročilo, obe komisiji pa določita vsaka svojega poročevalca in se hkrati sporazumeta, kateri obeh poročevalcev bo poročal v primeru, če bosta tudi zbora zadevo obravnavala na skupni seji.
V primeru iz drugega odstavka je predlog v obeh komisijah sprejet, če je zanj glasovala večina članov ene in druge komisije.
75.	člen
Seje odbomiške komisije se mora udeležiti tudi starešina upravnega organa, ki je pripravljal gradivo. ki naj ga obravnava komisija.
Komisija lahko zahteva, da je na seji navzoč predsednik ali drug poročevalec sveta, čigar predlog naj obravnava, zato da da potrebna pojasnila.
Komisija lahko zahteva od odbornika okra.jne-nega zbora, ki ni njen član, naj se udeleži seje o misije ter poroča ali da mnenje v posameznih vpia-šanjih, ki so na njenem dnevnem redu.
76. člen
Komisija sprejme dnevni red seje, ki ga je predlagal predsednik ljudskega odbora.
Novo zadevo sprejme komisija na dnevni red samo, če jo je obravnaval predhodno pristojni svet, ali če je vlagatelj predloga komisija sarme
Izjemoma, in če je zadeva nujna, lahko sprejme komisija na dnevni red svoje seje tudi zadevo, ki je ni obravnaval'svet, če je Podlog	°
razložen in če vsebuje osnutek akta, ki naj sprejme okrajni zbor. Nujnost zadeve j
sebej obrazložiti.	, .	.
V primeru iz prejšnjega odstavka j	P
log šteti za predlog komisije.	^	tn-
Komisija mora v nujnih primerih sPJjeh t_
ko j v obravnavo tudi predlog, ki ga 1	nred-
svet Ljudske skupščine LRS, ce tudi ga .	^
hodno obravnaval pristojni svet. Y	P
je šteti za vlagatelja predloga komisijo.
Ce je komisija sama vložila odločata oba zbora enakopravno. ustrezni odborniški komisiji	P^^i nisar-
predsedniku ljudskega odbora m skug-ems P^. ni. Predlog mora biti sestavljen v predpisa
80.	člen
Ce ustrezni komisiji obeh zborov obravnavata isto vprašanje na ločenih sejah, morata obe seji biti ob istem času. Seji se v tem primeru ne smeta zaključiti, dokler oba predsednika nista ugotovila istovetnost besedil sprejetih sklepov. Če istovetnost ni podana, se komisiji zbereta na skupno sejo in izenačita besedilo.
V posebnih primerih, kadar je potrebna temeljitejša proučitev posameznih vprašanj (pregled pravil, statutov in podobno), lahko komisiji iz prejšnjega odstavka sestavita skupno podkomisijo, ki jo vodi član komisije, ki ga določita komisiji s skupnim glasovanjem. Predsednik podkomisije poroča komisijama na njuni skupni seji, komisiji pa odločita o vsebini predloga zboroma.
81.	člen
O seji komisije se piše zapisnik. Podpiše ga oredsednik komisije oziroma član, ki je vodil sejo. O skupni seji se piše sam zapisnik. Podpiše ga
predsednik, ki je vodil sejo.
Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena navzočih članov komisije in imena odsotnih članov z označbo, ali so izostanek opravičili ali ne, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, sprejete sklepe z morebitnim ločenim mnenjem ter ime poročevalca.
VI.	Administracija in izvrševanje sklepov
Administrativno delo za zbor in njegove komisije opravlja skupščinska pisarna okrajnega ljudskega odbora.
Stran 162
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 1958
83.	člen
Odloke in druge sklepe, ki jih je sprejel okrajni zbor, podpisuje predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Za izvrševanje sklepov okrajnega zbora skrbt predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Sklepe izvršujejo neposredno organi okrajnega ljudskega odbora, v katerih delovno področje spadajo posamezne zadeve.
VII.	Končni določbi
84.	člen
Kjer je po poslovniku potreben predlog določenega števila odbornikov, je tak predlog pravilno podan tudi, če ga da en sam odbornik, ki ga takoj podpre manjkajoče število drugih odbornikov.
85.	člen
Ta poslovn.dk velja takoj.
Objavi se v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št.: 7684/2.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
175
Na podlagi tretjega odstavka 23. člena Statuta okraja Koper je Okrajni zbor Okrajnega ljudskega odbora Koper na svoji seji 11. julija sprejel
POSLOVNIK
ZBORA PROIZVAJALCEV OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA KOPER
I.	Splošne določbe
1.	člen
Zbor proizvajalcev stalno zaseda vso dobo, za katero je bil izvoljen okrajni ljudski odbor.
Zbor proizvajalcev dela na sejah zbora in na sejah stalnih in začasnih odborniških komisij.
Volitve verifikacijske komisije se opravijo tako kot volitve odborniških komisij.
7.	člen
Verifikacijska komisija pobere potrdila o izvolitvi odbornikov in začne z delom.
Po izvolitvi verifikacijske komisije odbornik, ki vodi prvo sejo zbora, sejo prekine, dokler verifikacijska komisija ne konča svojega dela.
8.	člen
Verifikacijska komisija se takoj po izvolitvi sestane in si izvoli svojega predsednika. Nato pregleda potrdila o izvolitvi, volilne spise ter pritožbe, ugovore in opozorila, ki se tičejo volilnega postopka in sestavi poročilo.
Poročilo obsega ugotovitve verifikacijske komisije in njen predlog za potrditev oziroma razveljavitev posameznih mandatov.
Poročilo daje zboru praviloma predsednik verifikacijske komisije. Komisija pa lahko določi tudi drugega poročevalca.
9.	člen
Ko verifikacijska komisija konča svoje delo, se seja zbora nadaljuje, poročevalec komisije pa prebere poročilo.
Zbor proizvajalcev poročilo obravnava in nato o njem glasuje.
Zbor odloči, da se izvolitev odbornika potrdi ali razveljavi; lahko si pa odločitev o potrditvi izvolitve pridrži za pozneje in odredi potrebne poizvedbe.
O predlogu verifikacijske komisije se glasuje v celoti ali pa posebej o potrditvi posameznih odborniških mandatov.
Obravnavanja predloga in odločanja o njem se lahko udeleži vsak odbornik, dokler njegova izvolitev ni razveljavljena, ne more pa glasovati o svoji laštni izvolitvi, če se o njej posebej glasuje.
Če se izvolitev odbornika razveljavi, odredi zbor ponovne volitve, ki morajo biti najpozneje v nadaljnjih petnajstih dneh.
2.	člen
Zbor proizvajalcev dela na svojih sejah, ločeno od okrajnega zbora, razen v primerih, za katere je po statutu okraja Koper določeno, da se sestane in dela z okrajnim zborom na skupnih sejah.
3.	člen
Vse zadeve iz pristojnosti okrajnega ljudskega odbora, razen tistih, o katerih odločata oba zbora enakopravno ali na skupnih sejah, in tistih, o katerih odloča samo okrajni zbor, opravlja zbor proizvajalcev sam.
II.	Konstituiranje zbora proizvajalcev
4.	člen
Prvo sejo novega zbora proizvajalcev pripravi in skliče dotedanji predsednik okrajnega ljudskega odbora takoj po objavi volilnih izidov. Ta seja mora biti najpozneje petnajst dni od dneva volitev.
Ce predsednik v tem roku ne skliče na novo izvoljenih odbornikov zbora proizvajalcev, se ti zberejo sami prvo nedeljo po tem roku ob deveti uri v prostoru, ki je določen za seje zbora proizvajalcev.
5.	člen
Prvo sejo začne in vodi po letih najstarejši navzoči odbornik. Najprej ugotovi, da je na seji navzočih več kot polovica na novo izvoljenih odbornikov zbora proizvajalcev. Nato zbor proizvajalcev izvoli dva overiteljna zapisnika in sprejme dnevni red seje, ki mora vsebovati verifikacijo mandatov, prisego odbornikov, izvolitev odbornika, ki bo vodil seje zbora in izvolitev stalnih odborniških komisij.
6.	člen
Po sprejetju dnevnega reda izvoli zbor proizvajalcev petčlansko verifikacijsko komisijo.
Predlog za izvolitev verifikacijske komisije lahko da vsak odbornik. Predlog mora vsebovati pet kandidatov.
10.	člen
Zbor lahko odloči tudi o potrditvi oziroma razveljavitvi mandata odsotnega odbornika, če iz ugotovitev verifikacijske komisije nedvomno izhaja, da je treba tak mandat potrditi oziroma razveljaviti.
Glede mandatov, o katerih zbor ni odločil, se verifikacija izvrši na naslednji seji.
Po potrditvi vseh mandatov preneha funkcija verifikacijske komisije.
11.	člen
Ko je glasovanje končano, odborniki, katerih mandat je potrjen, pred zborom proizvajalcev ustno prisežejo in besedilo prisege podpišejo.'
Prisega se glasi: »Prisežem, da bom zvesto služil ljudstvu, da bom vestno in vdano izpolnjeval svoje dolžnosti in varoval čast ljudskega odbornika in da bom. držeč se ustave in zakonov, varoval, razvijal in branil demokratične pridobitve narodno osvobodilnega boja in ljudske revolucije in da bom delal z vsemi svojimi močmi za zgraditev socializma, za napredek okraja, Ljudske renublike Slovenije in Federativne ljudske republike Jugoslavije.*
Dokler odbornik ne priseže, ne more opravljati odborniških pravic in dolžnosti.
12.	člen .
Po zaprisegi izvoli zbor enega izmed odbornikov, ki vodi seje, in sicer za eno sejo ali za več sej, vendar največ za eno leto.
m vuai seie, se voli na podlagi po samičnih kandidatur, ki jih predlagajo posamezn odborniki. O predlogih se glasuje po vrstnem redu kakor so bili dani in z dviganjem rok. Izvoljen j tisti kandidat, ki je dobil največ glasov, oziroma č ]e bil dan en sam predlog, kandidat, ki je dobi vecmo glasov navzočih odbornikov.
Nato se izvolijo stalne odbomiške komisije zb< ra t proizvajalcev, m sicer na podlagi kandidatni
Vsaka kandidatna lista mora obsegati toM
Štev. 21 — 25. julija 1958 _______________ URADNI
kandidatov, kolikor je treba izvoliti odbornikov v komisijo.
Kandidatno listo lahko predlaga skupina naj manj petih odbornikov. Predlog mora biti pismen in podpisan od vseh predlagateljev
Predlog lahko vsebuje kandidatno listo za po-ssHiezne komisije Rii vse komisije skup&j.
14.	člen
Ce se pri predlaganju kandidatne liste kakšen odbornik ne strinja s posameznimi kandidati, ki so na listi predlagani, in hkrati namesto teh kandidatov predlaga druge kandidate, lahko predlagatelji kandidatne liste sprejmejo predlog takega odbornika in namesto prvotno predlaganih kandidatov sprejmejo na listo kandidate, ki jih tak odbornik predlaga. Ce predlagatelji odbornikovega predloga ne sprejmejo in odbornikov predlog takoj podprejo če vsaj štirje drugi odborniki, se šteje za njihovo kandidatno listo prvotno predlagana kandidatna lista s spremembami, ki jih je odbornik predlagal.
15.	člen
Predsednik in podpredsednika okrajnega ljudskega odbora ter predsedniki svetov ne morejo biti voljeni za člane odborniških komisij.
Posamezni odbornik je lahko član največ dveh stalnih odborniških komisij.
16.	člen
Ko je predlaganje kandidatnih list oziroma po sameznih kandidatov končano, prebere predsedujoči imena predlaganih kandidatov in imena predlagateljev po vrsti, kakor so bile vložene kandidatne liste oziroma posamezni predlogi. Nato da predsedujoči predloge na glasovanje.
Do začetka glasovanja predlagatelji lahko kandidatno listo ali posamezni predlog umaknejo ali spremenijo.
17.	člen
Glasovanje se opravi praviloma z dviganjem rok. Zbor pa lahko odloči, da se glasuje poimensko ali tajno.
18.	člen
Ce se glasuje z dviganjem rok in je vložen en sam predlog, se glasuje tako, da dvignejo roke najprej tisti odborniki, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti nredlogu, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, se glasuje o vsakem predlogu no vrsti, kakor so bili vloženi, tako da dvigneio roke najprej odborniki, ki so za posa mezni predlog, in nazadnje tisti, ki se vzdržijo glasovanja.
19.	člen
Ce se glasuje poimensko in je vložen en sam predlog, pove vsak odbornik, ali glasuje za predlog ali proti predlogu, ali pa, da se vzdrži glasovanja.
Ce je vloženih več predlogov, pove vsak odbornik z navedbo prvega kandidata na listi oziroma z navedbo posameznega kandidata, za katero listo oziroma kandidata glasuje, oziroma da se vzdrži glasovanja.
20.	člen
Ce se glasuje tajno, se glasuje z glasovnicami, ki jih pripravi in izid glasovanja ugotovi v ta namen izvoljena tričlanska komisija.
Na vsako glasovnico se vpišejo vsi predlagani kandidati. Ce je bilo vloženih več predlogov, se vsaka kandidatna lista oziroma posamezni kandidat na glasovnici označi z zaporedno številko po vrsti, kakor so bili predlogi vloženi.
Glasuje se tako, da se obkroži zaporedna številka tiste liste oziroma posameznega kandidata, za katerega odbornik glasuje.
21.	člen
če je bil vložen en sam predlog, je predlog sprejet, če je zanj glasovala večina navzočih odbornikov.
Ce je bilo vloženih več predlogov, je sprejet tisti predlog, ki je dobil največ glasov. Ce se je
VESTNIK	Stran 163
vzdržalo glasovanja več odbornikov, kakor jih je glasovalo, ni sprejet noben predlog in se volitve ponovijo.
Volitve se ponovijo tudi, če je dvoje ali več kandidatnih list oziroma posameznih kandidatov dobilo enako največje število glasov ali če je bil en sam predlog, pa ni dobil večine glasov navzočih odbornikov.
Pri ponovnih volitvah se glasuje o vseh pred logih, ki so bili vloženi za prve volitve in tudi o morebitnih novih predlogih. Predlagatelji lahko pri ponovnih volitvah svoj prejšnji predlog umaknejo.
22.	(len
Predsedujoči ugotovi in razglasi izid volitev ter kateri kandidati so izvoljeni.
23.	člen
Določbe, ki veljajo za volitve stalnih odborniških komisij ali posameznih njihovih članov, se primerno uporabljajo tudi za njihovo razrešitev, kakor tudi za volitve in imenovanja ter razrešitve drugih organov, ki jih voli oziroma imenuje in razrešuje zbor proizvajalcev.
O razrešitvi odbomiške komisije ali posameznih njegovih članov se glasuje na podlagi predloga, ki ga da najmanj pet odbornikov. Glasuje se *za rešitev t< ali xproti razrešit vìa, odbornik pa lahko izjavi, da se vzdrži glasovanja.
Izvolitev oziroma imenovanje in razrešitev drugih organov, ki jih voli oziroma imenuje in razre šuje zbor proizvajalcev, lahko predlaga svet okrajnega ljudskega odbora ali skupina najmanj petih odbornikov.
III.	Seje zbora proizvajalcev
1. Priprava, sklicevanje in javnost sej
24.	člen
Glede priprav za seje zbora proizvajalcev se primemo uporabljajo določbe 1. točke IV. poglavja poslovnika Okrajnega ljudskega odbora Koper.
25.	člen
Sejo zbora proizvajalcev skliče predsednik okrajnega ljudskega odbora praviloma sam od sebe, kadar je zbranega dovolj gradiva za sejo.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora mora sklicati sejo tudi, če'tako sklene zbor ali Če to zahteva petina odbornikov zbora ali Izvršni svet Ljudske skupščine LRS in če se hkrati da predlog dnevnega reda.
Če predsednik prejme tako zahtevo, mora sklicati sejo v petih dneh. Če tega ne stori, se zbor proizvajalcev sestane sam na podlagi obvestila, ki ga pošlje odbornikom tajnik okrajnega ljudskega odbora na zahtevo organa, ki je zahteval sklic seje.
26.	člen
Kadar je na dnevnem redu seje zbora proizvajalcev kakšna zadeva, ki spada tudi v delovno pod ročje okrajnega zbora, se skliče hkrati tudi seja okrajnega zbora, tako da se obe seji vršita praviloma v istem času.
27.	člen
Seje zbora proizvajalcev so javne.
Zbor lahko sklene, da pri posamezni seji ali delu seje občinstvo ne bo navzoče.
2.	Začetek seje in določitev dnevnega reda
28.	člen
Sejo začne in vodi odbornik, ki je izvoljen za vodstvo sej. če je zadržan, začne sejo po letih najstarejši navzoči odbornik in se najprej izvoli odbornik, ki bo vodil sejo.
Predsedujoči najprej ugotovi sklepčnost in pove, koliko odbornikov je navzočih, kateri odborniki so poslali opravičila in kateri odborniki so neopravičeno izostali.
Nato se izvolita dva overitelja zapisnika.
Stran 164
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 1958
29.	člen
Na začetku vsake seje se prebere kratek izvle ček iz zapisnika prejšnje seje, ki obsega zlasti podatke o času in kraju seje, ugotovitev sklepčnosti, imena predsedujočega in overiteljev zapisnika, dnevni red seje ter kratek potek z navedbo sprejetih sklepov.
Vsak član zbora lahko da k zapisniku pripombe. Ce overitelja sprejmeta pripombo, se vpiše v zapisnik. Če je ne sprejmeta, odloči o njeni utemeljenosti zbor brez obravnave.
Namesto branja izvlečka zapisnika prejšnje seje se ta odbornikom lahko pošlje hkrati z vabilom za sejo. Namesto izvlečka zapisnika pa se odbornikom lahko pošlje pregled na prejšnji seji sprejetih sklepov s kratkim poročilom o njihovi izvršitvi.
30.	člen
Pred prehodom na dnevni red da predsedujoči sporočila, ki so v zvezi z delom zbora in odgovarja na kratka vprašanja odbornikov.
31.	člen
Nato sporoči predsedujoči, katere zadeve je sprejel, in predlaga dnevni red seje.
Vsak odbornik ima pravico predlagati spremembe ali dopolnitve predlaganega dnevnega reda. O vsakem predlogu odloči zbor posebej.
Zbor lahko sprejme v dnevni red novo zadevo, če je predlog pismen in obrazložen in če vsebuje v predpisani obliki formuliran sklep, ali drugačen akt, zadeva pa je nujna in ne trpi odlaganja.
Zbor ne more sprejeti v dnevni red sklepanja o zadevi, o kateri enakopravno odločata oba zbora, če ni tak predlog podan istočasno tudi na seji okrajnega zbora.
O dnevnem redu odloči zbor brez obravnave. Ce pa se predlaga sprememba ali dopolnitev dnevnega reda, lahko predsedujoči dovoli obravnavo.
32.	člen
Predlog odloka se lahko da na dnevni red seje samo, če je bil poslan odbornikom vsaj 3 dni pred sejo. Izjemoma se da predlog odloka na dnevni red seje tudi ne glede na ta pogoj, če ga je predložil Izvršni svet, predsednik ali kak svet ljudskega odbora z obrazloženim predlogom, naj se takoj stavi na dnevni red.
33.	člen
Na odbornikov predlog da predsedujoči na dnevni red seje tudi odbornikovo poročilo o tem. kar je ta ugotovil pri opravljanju odbomiške dolžnosti v volilni enoti, in poročilo o predlogih in mnenjih občinskega ljudskega odbora, v katerem je odbornik.
Enako predlog lahko da tudi ljudski poslanec, izvoljen na območju okraja v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS oziroma v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine.
34.	člen
Ce se zaradi nezadostnega števila odbornikov seja zbora ni sklepčna, jo predsedujo.i v sporazumu s predsednikom okrajnega ljudskega odbora preloži in objavi, da velja za prihodnjo sejo dnevni red, ki je bil predlagan za preloženo sejo.
3.	Postopek pri sprejemanju odlokov in drugih
aktov
a)	Sestavljanje in vlaganje predlogov
35.	člen
Predloge o zadevah, ki spadajo na sejo zbora proizvajalcev, vlagajo sveti okrajnega ljudskega odbora. Pravico dajati takšne predloge pa imajo tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora, člani zbora, poslanci, izvoljeni na območju okraja v Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS in v Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine, pristojne odbomiške komisije in drugi organi, ki jim je ta
pravica priznana po veljavnih predpisih. Tudi v teh primerih, in če n&rava vloženega predloga to zahteva, mora praviloma tak predlog obravnavati ustrezni svet, razen če je predlagatelj odbomiška komisija.
Tbudi okrajni zbor lahko predlaga zboru proizvajalcev, da sprejme sklep ali.drug akt, ki spada samo v pristojnost zbora proizvajalcev.
36.	člen
Predlog za sejo mora biti pismen in mora vsebovati:
a)	ime oziroma naziv predlagatelja in označbo zadeve;
b)	podrobno obrazložitev z navedbo pravnih predpisov, ki zadevo urejajo;
c)	če je predlagatelj svet ali komisija, podatke o tem, kdaj je pristojni svet oziroma komisija zadevo obravnavala, kakšno rešitev predlaga in kdo je določen za poročevalca;
d)	osnutek odloka oziroma drugačnega pravnega akta, ki se predlaga, in sicer v obliki, v kakršni naj ga sprejme zbor;
e)	datum in podpis.
37.	člen
Predlog za sejo zbora proizvajalcev je treba dostaviti skupščinski pisarni.
Ce se pri pregledu vloženih predlogov ugotovi, da je predlog nejasen ali nepopoln, ga skupščinska pisarna vrne v dopolnitev ali v sporazumu s predlagateljem sama popravi oziroma dopolni.
Ce se ugotovi, da je predlog nezakonit ali da zanj ni pristojen zbor proizvajalcev, opozori na to predlagatelja. Ce ta vztraja na vloženem predlogu, obvesti o tem skupščinska pisarna predsednika, ki odloči, ali se predlog predloži na sejo zbora ali se zavrne. Ce je v takem primeru predlagatelj svet ali odbomiška komisija, se predlog stavi na dnevni red zbora.
38.	člen
Predlogi svetov in drugih predlagateljev, ki so vloženi potem, ko je dnevni red seje določen in odbornikom poslan, se upoštevajo za prvo prihodnjo sejo zbora, razen če je stvar tako nujna, da bi odlašanje povzročilo občutno materialno ali drugačno škodo.
Predlogi, ki so bili poslani skupščinski pisarni po opravljeni seji odbomiške komisije, praviloma ne morejo priti na dnevni red že sklicane seje zbora in se njih obravnavanje prenese na prvo prihodnjo sejo.
Predlogi, ki jih ni obravnaval pristojni svet, praviloma ne morejo priti na sejo odbomiške komisije in ne na sejo zbora, razen v primerih iz tretjega odstavka 31. člena ter tretjega in petega odstavka
76.	Člena tega poslovnika.
Predlogi, ki jih ni obravnaval niti svet niti odbomiška komisija, smejo priti na sejo zbora samo izjemoma in le če gre za zelo nujne zadeve. V takem primeru se mora v zboru obvezno opraviti predhodna obravnava o nujnosti take zadeve.
b)	Obravnava predlogov
39.	člen
Obravnava predloga odloka oziroma drugega akta se začne s poročilom in obrazložitvijo predlagatelja oziroma njegovega poročevalca. Obrazložitev obsega tudi predlog odloka oziroma drugega akta, k! naj ga sprejme zbor. Nato poda poročilo in mne-nje poročevalec ustrezne odbomiške komisije. Ce je odbomiška komisija obenem predlagatelj, da poročilo m obrazložitev samo njen poročevalec.
Poročilo in obrazložitev predlagatelja oziroma
na seji lahko izostane takrat, r bila odbornikom dana pismena obrazložitev obenem z vabilom na sejo zbora oziroma najpozneje dva dni pred sejo.
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 165
Ce odbomiška komisija, ki je predlog odloka oziroma drugega akta obravnavala, predlaga, naj se predlog v načelu zavrne, zbor najprej razpravlja in sklepa o tem predlogu. Ce zbor predloga komisije ne sprejme, lahko vrne predlagatelju njegov predlog dopolnitve ali pa ga takoj začne obravnavati.
40.	člen
Po obrazložitvi predlagatelja in poročilu noro-čevalca odbomiške komisije se začne razprava. Ta je hkrati načelna in podrobna. Zbor lahko sklene, da se bo določen predlog obravnaval po delih.
41.	člen
Na seji zbora proizvajalcev imajo pravico govoriti odborniki in poslanci Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS, izvoljeni na območju okraja. Zbor proizvajalcev pa lahko sklene, da na seji govori tajnik, načelnik oziroma šef temeljnega upravnega organa ali drug uslužbenec okrajnega ljudskega odbora, da da zboru potrebna pojasnila. Na povabilo zbora se seje lahko udeleži in na njej govori tudi drug državljan.
Odbornik je izključen od razpravljanja in glasovanja, če gre za zadevo, v kateri je neposredno prizadet sam ali njegovi bližnji sorodniki.
Ce obravnava zbor na svoji seji zadevo, ki je bila postavljena na dnevni red na predlog sveta, lahko sodelujejo pri obravnavi tudi predsednik in člani sveta, ki niso odborniki, ne moreja pa sodelovati pri glasovanju.
42.	člen
Med obravnavo predlagajo lahko odborniki spremembe in dopolnitve predloga, dokler predlog ni dan na glasovanje. Ce predlaga spremembe in dopolnitve vlagatelj predloga, postane tak spremi-njevalni oziroma dopolnilni predlog (amandma) sestavni del predloga. O drugih amandmanih se glasuje sproti. Ce je zbor tak amandma sprejel, postane sestavni del predloga. Zbor glasuje o predlogu v celoti.
Predlagatelj oziroma njegov poročevalec lahko k spreminjevalnim oziroma dopolnilnim predlogom izjavi svoje stališče o tem, ali je amandma po njegovem mnenju v skladu z namenom predloga oziroma ali je organ, ki ga predstavlja, izključil predlagani način rešitve; če pa smatra, da sprejeti amandma bistveno spreminja prvotni predlog in da ni v skladu s stališčem organa, ki ga zastopa, lahko predlaga, da se glasovanje o predlogu v celoti odloži do prihodnje seje ali da se predlog umakne z dnevnega reda.
43.	člen
Nihče ne more na seji govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. Odborniki se lahko priglasijo k besedi do konca obravnave.
Predsedujoči daje besedo odbornikom po vrsti, kakor so se priglasili, ali pa po predmetu, o katerem se razpravlja.
Predlagateljem ter poročevalcem svetov in odborniških komisij, predsedniku in podpredseniku ljudskega odbora da predsedujoči besedo tudi izven vrstnega reda, če hočejo spremeniti ali dopolniti predlog oziroma dati novo ali podrobno obrazložitev.
Izven vrstnega reda se lahko da beseda tudi odborniku, ki želi govoriti o prekršitvi poslovnika ali zato, da bi popravil izjavo, ki je bila napačno razumljena in je bila vzrok za nesporazum, ali pa zato, da bi dal posebno pojasnilo.
44.	člen
Govornik lahko govori samo o vprašanjih, ki so na dnevnem redu. Če se od dnevnega reda oddalji,
ga predsedujoči opozori.
Zbor lahko omeji pravico govora glede na trajanje posameznega govora ali pa glede na to, kolikokrat sme isti govornik govoriti o istem vprašanju. Ne more pa se omejiti pravica govora predlagateljev in poročevalcev.
Samo predsedujoči lahko seže govorniku v besedo in ga opozori na red. Predsedujoči pa mora skrbeti tudi za to, da govorniku ni kršena svoboda govora.
45.	člen
Ko je lista govornikov izčrpana, je obravnava predloga končana in se o njem glasuje praviloma v celoti. Predsedujoči odbornik pa lahko da po sklepu zbora na glasovanje posamezne dele ali posamezne člene predloga odloka. Če je odrejeno glasovanje po delih, oziroma po členih, se v tem primeru glasuje obenem tudi o spreminjevalnih oziroma dopolnilnih predlogih. Potem se najprej glasuje o spreminjevalnem oziroma dopolnilnem predlogu k posameznemu delu oziroma členu.
Predlog proračuna in predlog družbenega plana se obravnavata najprej v načelu, nato pa predlog proračuna po razdelkih, predlog družbenega plana pa po poglavjih. Na enak način se opravi tudi glasovanje. Tudi pri tem se najprej glasuje o amand-manu, nato pa o razdelku oziroma poglavju.
46.	člen
Če se med obravnavo pokaže, da posamezna vprašanja v zvezi s predlogom odloka, oziroma drugega sklepa še niso dovolj razčiščena in da je potrebna podrobna proučitev, lahko zbor sklene, da se predlog vrne predlagatelju v ponovno obravnavanje.
47.	člen
Poročila o delu okrajnega ljudskega odbora in njegovih organov ter poročila drugih organov, ki so po veljavnih predpisih dolžni poročati okrajnemu ljudskemu odboru, se obravnavajo praviloma na skupni seji obeh zborov.
Kadar je tako poročilo na dnevnem redu seje zbora proizvajalcev, se obravnava po določbah poslovnika okrajnega ljudskega odbora.
Za obravnavo drugih poročil se primerno uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za obravnavo predlogov odlokov in drugih sklepov.
c)	Sklepanje
48.	člen
V vsakem predlogu, ki je bil stavljen zboru proizvajalcev na seji, mora biti izdan sklep.
Zbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih več kot polovica članov zbora. Sklepe pa sprejema z večino glasov navzočih odbornikov.
Zbor lahko sklepa samo o vprašanjih, ki so bila postavljena na dnevni red.
Zbor sklepa na podlagi poprejšnje obravnave, razen kadar je po poslovniku določeno, da lahko odloči brez nje.
49.	člen
Zbor sklepa tako, da odborniki o predlogu glasujejo.
Pravico glasovati imajo člani zbora ter poslanci Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS, ki so izvoljeni na območju okraja.
Predsedujoči mora skrbeti za jasno formulacijo predlaganih sklepov.
Odbornik glasuje za predlog ali proti predlogu, ali pa se glasovanja vzdrži.
Kadar je treba glasovati o več različnih predlogih v isti zadevi, se glasuje o vsakem predlogu po vrsti, kot so bili vloženi. Predsedujoči mora pri tem ugotoviti, koliko glasov je bilo oddanih aza« posamezen predlog in koliko odbornikov se je glasovanja vzdržalo.
Glasovanje je lahko javno ali tajno. Praviloma se glasuje javno, tajno pa takrat, kadar zbor tako
^ ^(3 vsakem predlogu se glasuje posebej in ni mogoče glasovati o več predlogih v različnih zadevah hkrati.
Stran 166
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
50.	člen
Javno se glasuje z dviganjem rok ali poimensko.
Z dviganjem rok se glasuje tako, da predsedujoči pozove odbornike, naj dvignejo roke najprej tisti, ki so za predlog, nato tisti, ki so proti predlogu, in nazadnje tisti, ki so se glasovanja vzdržali.
Poimensko glasovanje odredi predsedujoči in sicer takrat, kadar je to potrebno zaradi natančne ugotovitve izida glasovanja, ali če to zahteva vsaj 5 odbornikov. Pri poimenskem glasovanju kliče zapisnikar ali odbornik, ki ga zbor za to določi, odbornike po seznamu. Odborniki glasujejo tako, da se izjavijo, ali so za predlog, ali proti predlogu, ali pa se vzdržijo glasovanja.
Tajno se glasuje z listki in sicer tako kot to določi zbor.
Pri javnem glasovanju šteje glasove predsedujoči, pri tajnem pa tričlanska komisija.
Ko je glasovanje končano, ugotovi predsedujoči izid glasovanja in razglasi, ali je predlog sprejet ali zavrnjen.
51.	člen
Sklep je sprejet, če je bilo za predlog oddanih večina glasov navzočih odbornikov.
Sklep o spremembah statuta je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh članov zbora.
52.	člen
Sklepe izdaja zbor v obliki odlokov, odredb, navodil in odločb, lahko pa izdaja tudi druge sklepe.
53.	člen
Zbor lahko na isti ali na drugi seji odpravi ali razveljavi sprejet sklep in o zadevi ponovno glasuje, če so za to podani utemeljeni razlogi, ki v obravnavi predloga niso mogli biti znani, ali če so se razmere bistveno spremenile. Sklep v upravnem postopku lahko zbor odpravi ali razveljavi, dokler stranki ni bil vročen.
4.	Ugotavljanje skladnosti besedila predloga odloka ali drugega akta, ki ga je sprejel okrajni zbor in besedila, ki ga je sprejel zbor proizvajalcev
54.	člen
Ko zbor prejme predlog odloka ali drugega akta, ugotovi predsedujoči ali je besedilo odloka enako besedilu, ki ga je sprejel okrajni zbor. Če je besedilo enako, je odlok v obeh zborih sprejet. Predsedujoči to sporoči zboru, predsednik ljudskega odbora pa odlok razglasi in objavi.
Za objavo odlokov, odredb in drugih predpisov, ki jih sprejme zbor, skrbi skupščinska pisarna.
55.	člen
Če predsedujoči ugotovi, da besedilo odloka, ki sta ga sprejela zbora, ni enako, sporoči zboru, v katerih določbah predloga odloka se besedilo ne ujema. Nato zbor sporne določbe ponovno obravnava, lahko pa takoj izbere izmed sebe tri člane v skupno komisijo, ki naj doseže soglasje glede spornega besedila predloga odloka.
Enako ravna tudi okrajni zbor. Ce zbora sporne določbe ponovno obravnavata, se oba predsedujoča sporazumeta, kateri zbor bo prvi obravnaval te določbe zaradi izravnave besedila.
Če zbora izvolita skupno komisijo za izravnavo besedila odloka, se člani komisije, ki jih izbere zbor proizvajalcev, izvolijo na enak način kakor posamezni člani odborniških komisij.
56.	člen
Komisija si najprej izbere predsednika. Nato skuša doseči soglasno rešitev. Kot predlog komisije velja tista odločitev, za katero sta glasovala vsaj po dva člana vsakega zbora. Eden od članov, ki jih je izvolil zbor proizvajalcev, sporoči zboru predlog komisije.
Zbor odloči o tem, ali sprejme predlog komisije. Če ga sprejme in če to stori tudi okrajni zbor,
velja, da je odlok s tem besedilom, kakor ga je predlagala komisija, sprejet. Ce ga ne sprejme, ali če to stori okrajni zbor, se zbora sestaneta na skupno sejo.
Ce se zbora tudi na skupni seji ne sporazumeta o besedilu odloka, se šteje, da je predlog odloka v načelu zavrnjen in eno leto ne more priti na dnevni red seje.
5.	Odbomiška vprašanja
57.	člen
Vsak odbornik ima pravico, da na sejah zbora proizvajalcev ustno ali pismeno zastavlja vprašanja predsedniku okrajnega ljudskega odbora in predsednikom svetov. Predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta mora odgovoriti na vprašanja ustno na isti seji, najpozneje pa na prihodnji seji zbora ali na skupni seji obeh zborov.
Taka vprašanja in odgovori nanje se dajejo na začetku vsake seje pred prehodom na dnevni red.
58.	člen
Če predsednik okrajnega ljudskega odbora oziroma predsednik sveta na seji ni navzoč, mu sporoči vprašanje odbornik, ki vodi sejo, neposredno ali po skupščinski pisarni. Vprašani mu mora sporočiti, kdaj bo odgovoril na vprašanje in ali bo odgovoril na seji zbora ali na skupni seji.
6.	Vzdrževanje reda na sejah
59.	člen
Samo odbornik, ki vodi sejo zbora, ima pravico in dolžnost skrbeti za red na seji zbora.
Ce predsedujoči odbornik ne more napraviti reda na seji, lahko sejo za kratek čas prekine.
60.	člen
Predsedujoči sme opomniti odbornika, ki s svojim vedenjem ali ravnanjem moti sejo. Ce odbornik kljub ponovnem opominu še naprej moti sejo, ga sme zbor na predlog presedujočega začasno odstraniti s seje.
Odbornik je lahko začasno odstranjen s seje najdalj do konca tiste seje. O tem odloči zbor brez obravnave.
Odbornik, ki je bil začasno odstranjen s seje, mora takoj zapustiti dvorano. Ce odbornik noče zapustiti seje, odredi predsedujoči, da se seja prekine in se nadaljuje, ko preneha vzrok prekinitve.
Odbornik, zoper katerega se predlaga začasna odstranitev s seje, ima pravico podati svoj zagovor, ki sme trajati največ pet minut.
61.	člen
Ce kakšen poslušalec moti red ali se nedostojno obnaša na seji, ga da lahko predsedujoči takoj odstraniti iz dvorane. Predsedujoči pa lahko tudi ukaže, da vsi poslušalci zapustijo dvorano, če huje motijo delo zbora.
7.	Konec seje
62.	člen
Predsedujoči zaključi sejo zbora, ko je dnevni red seje izčrpan, ali če ugotovi, da zbor ni več sklepčen, ali če se delo zaradi nereda ne more nadaljevati niti po krajši prekinitvi seje.
Seja se ne more zaključiti, dokler ni izčrpan dnevni red. Ce dnevni red ni izčrpan prvega dne seje, se seja prekine in zbor odloči na predlog predsedujočega, kdaj se bo nadaljevala.
Ce se seja zaključi, ker zbor ni več sklepčen, i ^ se seja zaradi nereda ne more nadaljevati, skhce predsednik ljudskega odbora čimprej novo sejo, na kateri se obravnavajo preostale točke dnevnega reda.
Štev. 21 — 25. julija 1953_ URADNI VESTNIK
Stran 167
8. Zapisnik
V.	Delo stalnih odborniških komisij
63.	člen
O vsaki seji se piše zapisnik. Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena predsedujočega in overi-teljev zapisnika, ugotovitev sklepčnosti z navedbo Števila navzočih odbornikov, imena odbornikov, ki so poslali opravičila in odbornikov, ki svojega izostanka niso opravičili, dnevni red seje, imena govornikov s kratko vsebino njihovih govorov ter vse sprejete sklepe.
Zapisnik podpišejo predsedujoči in oba overitelja zapisnika. Overjeni zapisnik se v petnajstih dneh pošlje Sekretariatu Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS za zakonodajo in organizacijo in Sekretariatu Izvršnega sveta za občo upravo.
64.	člen
O sejah se pravilomo piše stenografski zapisnik, ki more poleg podatkov iz prvega odstavka 63. člena vsebovati celotne govore, izjave in poročila vseh govornikov na seji.
Stenografski zapisnik mora biti izdelan najpozneje v desetih dneh po seji zbora.
IV.	Pravice in dolžnosti odbornikov
65.	člen
Odbornik, ki vodi sejo, skrbi, da seja poteka po določbah tega poslovnika in vodi sejo po sprejetem dnevnem redu, dokler ta ni izčrpan. Po potrebi lahko sejo za krajši čas prekine in objavi, kdaj se bo nadaljevala.
Predsedujoči izvršuje še druge pravice in dolžnosti, ki jih ima po tem poslovniku.
66.	člen
Odborniki zbora proizvajalcev imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej zbora in sodelovati pri njegovem delu; udeleževati se sej in sodelovati pri delu odborniških komisij in drugih organov, v katere so izvoljeni; seznaniti se z gradivom za sejo zbora in opravljati vse druge dolžnosti in naloge, ki jih jim zaupa zbor.
Ce se odbornik ne more udeležiti seje, mora pred sejo o tem obvestiti skupščinsko pisarno z navedbo vzroka svojega izostanka.
Odbornik, ki zapusti sejo pred koncem, mora svoj odhod naznaniti predsedujočemu.
67.	člen
Odborniki imajo pravico udeleževati se sej vsake odbomiške komisije, četudi niso njeni člani, vendar brez pravice glasovanja; vpogledati vse spise, ki se nanašajo na zadevo, ki je na dnevnem redu seje zbora; predlagati vse akte in ukrepe v zadevah, ki spadajo na sejo zbora; vlagati amand-mane.
Odborniki imajo pravico, na seji zbora proizvajalcev ali na skupnih sejah obeh zborov ustno ali pismeno zastavljati vprašanja.
68.	člen
Odborniki imajo pravico do povrnitve stroškov, ki jih imajo pri opravljanju odborniških dolžnosti in pravico, da se jim povrne dejansko izgubljeni redni zaslužek za čas, ko opravljajo svoje odbor-niške dolžnosti.
69.	člen
Odborniki okrajnega zbora imajo še druge pravice in dolžnosti, ki so določene v tem Pivniku in v poslovniku okrajnega ljudskega odbora za skupne seje obeh zborov.
Enake pravice kakor odborniki n^jo ^ slanci, izvoljeni na območju okraja v	proizva-
jalcev Zvezne ljudske skupščine m v jalcev Ljudske skupščine LR Slovenije.
70.	člen
Vsaka zadeva, ki se predloži zboru proizvajalcev, da odloči o njej na seji, mora biti prej obravnavana v pristojni odborniški komisiji, če zbor proizvajalcev v skladu z določbami tega poslovnika drugače ne sklene.
Komisije v ničemer ne odločajo, ampak le proučujejo posamezna vprašanja in obravnavajo predloge, ki so na dnevnem redu seje zbora, ter o tem poročajo zboru.
Delovno področje stalnih odborniških komisij je določeno v statutu, začasnim odborniškim komisijam pa ga določi zbor s sklepom o ustanovitvi.
71.	člen
Prvo sejo stalne odbomiške komisije skliče in začne predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Na prvi seji si komisija najprej izbere svojega predsednika.
Predsednik komisije vodi seje in skrbi za pravilno delo komisije. Če je predsednik zadržan, izbere komisija izmed sebe člana, ki bo vodil sejo komisije.
72.	člen
Stalne odbomiške komisije delajo na svojih sejah in praviloma v polni sestavi, sklepajo pa z večino glasov vseh svojih čianov.
73.	člen
Seje komisij so v času med sklicanjem seje zbora in sejo samo, praviloma vsaj dva dni pred njo. Glede na obsežnost in zapletenost gradiva ter glede na druge okolnosti pa se komisije lahko sestanejo tudi prej, izjemoma, in če gre za enostavnejše zadeve, tudi pred samo sejo zbora proizvajalcev.
Seje mandatno-imunitetne komisije so tajne, če ljudskega odbora, praviloma ob istem času kot sejo zbora proizvajalcev, lahko pa sejo skliče tudi predsednik komisije sam.
Vabilo na sejo mora biti poslano predsedniku in članom komisije najpozneje tri dni pred sejo. Vsebovati mora predlog dnevnega reda ter kraj, dan in uro seje. Vabilu je treba priložiti tudi vse pomembnejše gradivo za sejo.
74.	člen
Seje odbomiške komisije so javne, Če komisija drugače ne sklene.
Seje mandatno-imunitetne komisije so tajne, ce komisija drugače ne sklene.
75.	člen
Seje odbomiške komisije se mora udeležiti tudi starešina upravnega organa, ki je pripravljal gradivo, ki naj ga obravnava komisija.
Komisija lahko zahteva, da je na seji navzoč predsednik ali drug poročevalec sveta, čigar predlog naj obravnava, zato da da potrebna pojasnila.
Komisija lahko zahteva tudi od odbornika zbora proizvajalcev, ki ni njen član, naj se udeleži seje komisije ter poroča ali da mnenje v posameznih vprašanjih, ki so na njenem dnevnem redu.
76.	člen
Komisija sprejme dnevni red Seje, ki ga je pred-gai predsednik ljudskega odbora.
Novo zadevo sprejme komisija na dnevni red imo, če jo je obravnaval predhodno pristojni svet, i če je vlagatelj predloga komisija sama.
Izjemoma, in če je zadeva nujna, lahko sprej-e komisija na dnevni red svoje seje tudi zadevo, [ je ni obravnaval svet, če je predlog pismen, arazložen in če vsebuje osnutek akta^ ki naj ga irejme zbor proizvajalcev. Nujnost zadeve je tre-
a posebej obrazložiti.	,	,	. ,	^
V primeru iz prejšnjega odstavka je tak pred-
ig šteti za predlog komisije.
Stran 168
URADNI VESTNIK
Štev. 31 — 33. julija 1358
Komisija mora v nujnih primerih sprejeti takoj v obravnavo tudi predlog, ki ga je dal Izvršni svet Ljudske skupščine LRS, če tudi ga ni predhodno obravnaval pristojni svet. V tem primeru je šteti za vlagatelja predloga komisijo.
Ce je komisija sama vložila predlog, o katerem odločata oba zbora enakopravno, ga mora poslati ustrezni odborniški komisiji okrajnega zbora, predsedniku ljudskega odbora in skupščinski pisarni. Predlog mora biti sestavljen v predpisani obliki.
77.	člen
Komisija obravnava vse predloge po sprejetem dnevnem redu.
Obravnava posameznega predloga se začne s poročilom predlagatelja oziroma njegovega poročevalca. Poročilo mora biti pismeno. Vsebovati mora obrazložitev in predlog akta, ki naj ga sprejme zbor proizvajalcev.
Po poročilu lahko člani komisije stavljajo predlagatelju oziroma njegovemu poročevalcu vprašanja in zahtevajo dodatna pojasnila. Pojasnila in mnenja lahko dajejo tudi tajnik, pristojni načelnik ali drug uslužbenec ljudskega odbora, ki je delal na izdelavi predloga. Ti uslužbenci sodelujejo v obravnavi le, če tako sklene komisija.
Obravnava je hkrati načelna in podrobna. Glasuje pa se načelno samo, če komisija tako sklene. Če predlog v načelu ni sprejet, se podrobno ne obravnava, komisija pa o tem poroča zboru.
78.	člen
Vlagatelj predloga in člani komisije lahko med obravnavo vlagajo amandmane. Če vlagatelj amandma da ali sprejme, postane sestavni del predloga. Če ga ne sprejme, glasuje komisija o vsakem takem amandmanu posebej. Ce komisija amandma sprejme, postane tak amandma predlog komisije.
Glasuje se za predlog v celoti. Če je predlog v komisiji sprejet z večino glasov vseh članov, določi komisija izmed sebe poročevalca za sejo zbora. Ce komisija poročevalca ne določi, poroča zboru predsednik komisije.
79.	člen
Če imata dve komisiji zbora na svojem dnevnem redu isto vprašanje, se lahko sestaneta na skupno sejo, da skupno obravnavata to vprašanje. Glasovanje pa opravičita ločeno.
Kadar komisija zbora proizvajalcev obravnava zadeve, o katerih odločata enakopravno oba zbora, se lahko sestane na skupno sejo z ustrezno komisijo okrajnega zbora. Skupno sejo vodita izmenoma oba predsednika. O predlogih, ki so se obravnavali na skupni seji, se sestavi skupno poročilo, obe komisiji pa določita vsaka svojega poročevalca in se hkrati sporazumeta, kateri obeh poročevalcev bo poročal v primeru, če bosta tudi zbora zadevo obravnavala na skupni seji.
V	primeru iz drugega odstavka je predlog v obeh komisijah sprejet, če je zanj glasovala večina članov ene in druge komisije.
80.	člen
Če ustrezni komisiji obeh zborov obravnavata isto vprašanje na ločenih sejah, morata obe seji biti ob istem času. Seji se v tem primeru ne smeta zaključiti, dokler oba predsednika nista ugotovila istovetnost besedil sprejetih sklepov. Ce istovetnost ni podana, se komisiji zbereta na skupno sejo in izenačita besedilo.
V	posebnih primerih, kadar je potrebna temeljitejša proučitev posameznih vprašanj (pregled pravil, statutov in podobno), lahko komisiji iz prejšnjega odstavka sestavita skupno podkomisijo, ki jo vodi član komisije, ki ga določita komisiji s skupnim glasovanjem. Predsednik podkomisije poroča komisijama na njuni skupni seji, komisiji pa odločita o vsebini predloga zboroma.
81.	člen
O seji komisije se piše zapisnik. Podpiše ga predsednik komisije oziroma član, ki je vodil sejo.
O skupni seji se piše en sam zapisnik. Podpiše ga predsednik, ki je vodil sejo.
Zapisnik obsega čas in kraj seje, imena navzočih članov komisije in imena odsotnih članov z označbo, ali so izstanek opravičili ali ne, kdo je vodil sejo, dnevni red seje, sprejete sklepe z morebitnim ločenim mnenjem ter ime poročevalca.
VI.	Administracija in izvrševanje sklepov
82.	člen
Administrativno delo za zbor in njegove komisije opravlja skupščinska pisarna okrajnega ljudskega odbora.
83.	člen
Odloke in druge sklepe, ki jih je sprejel zbor proizvajalcev, podpisuje predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Za izvrševanje sklepov zbora proizvajalcev skrbi predsednik okrajnega ljudskega odbora.
Sklepe izvršujejo neposredno organi okrajnega ljudskega odbora, v katerih delovno področje spadajo posamezne zadeve.
VII.	Končn i določbi
84.	člen
Kjer je po poslovniku potreben predlog določenega števila odbornikov, je tak predlog pravilno podan tudi, če ga da en sam odbornik, ki ga takoj podpre manjkajoče število drugih odbornikov.
85.	člen
Ta poslovnik velja takoj.
Objavi se v Uradnem vestniku okraja Koper.
St. 7684/3.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik OLO
Albin Dujc, 1. r.
176
Na podlagi 3. točke 26. člena Statuta okraja Koper in 106. člena Temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958 sprejel
ODLOK
O POTRDITVI SKLEPNEGA RAČUNA O IZVRŠITVI PRORAČUNA OKRAJA KOPER ZA LETO 1957
1.	člen
Potrdi se sklepni račun o izvršitvi proračuna okraja Koper za leto 1957, sestavljen po predpisih 105. člena Temeljnega zakona o proračunih in 161., 162. ter 165. člena Uredbe o izvrševanju proračuna in o računovodstvenem poslovanju državnih organov in zavodov (Uradni list FLRJ, št. 35/55).
2.	člen
Okrajni sklepni račun za leto 1957 s sklepnimi računi finančno samostojnih zavodov za leto 1957 in sklepnimi računi posebnih skladov za leto 1957 so sestavni del tega odloka.
3.	člen
Doseženi dohodki in izvršeni izdatki so znašali po okrajnem sklepnem računu za leto 1957:
I.	po sklepnem računu okrajnega proračuna:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov
din
875,293.983
868,999.542
6,294.441
II.	po sklepnih računih okrajnih samostojnih zavodov:
dohodki
izdatki
presežek dohodkov presežek izdatkov
finančno
din
428,893.839
419,019.861
11,258.885
1,384.907
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 169
III.	po sklepnih računih posebnih skladov:
din
dohodki	709,085.733
izdatki	669,673.528
presežek izdatkov	39,412.205
4.	Člen
Presežek dohodkov nad izdatki po sklepnem računu okrajnega proračuna v znesku din 6,294.441 se razdeli:
20 "/o presežka v znesku din 1,258.888 v stalni rezervni sklad v smislu 99. člena temeljnega zakona o proračunih;
80% presežek v znesku din 5,035.533 v okrajni proračun dohodkov za leto 1958.
5.	člen
Presežek dohodkov okrajnih finančno samostojnih zavodov v znesku din 11,258.885 se razdeli:
din
okrajnemu proračunu	107.588
predračunom finančno samostojnih zavodov kot dohodek v naslednje leto	1,409.293
namenskim skladom finančno samostojnih zavodov	9,742.004
Presežek izdatkov Splošne bolnice Koper v znesku 1,288.245 din ter Reševalne postaje Postojna
v znesku 96.662 din krijeta zavoda s svojimi dohodki v letu 1958.
6.	člen
Presežek dohodkov posebnih skladov v znesku 39,412.205 din se prenese kot dohodek v naslednje leto.
7.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št.: 213/53.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik
Albin Dujc, 1 r
PREGLED IZVRŠENIH DOHODKOV IH IZDATKOV PO SKLEPNEM RAČUNU O IZVRŠITVI OKRAJNEGA PRORAČUNA ZA LETO 1957
Dohodki	Začetni plan Ostvar.
1.	del — iz gospodarstva
2.	del — od prebivalstva
3.	del — od uradov
in ustanov
4.	del — ostali dohodki
7.	del — dotacija
8.	del — dohodki iz skladov
373,785.000
70.988.000
4,000.000
24.161.000 371,000.000
80.318.000
263.537.029
81,178.045
13,549.104
91,990.117
371,000.000
54,039.688
924,252.000 875,293.983
	Izdatki	Zač. plan	Konč. .plan	Izvršeno
1. del	— prosveta in kultura	121,972.000	126,421.400	120,435.834
2. del	— socialno skrbstvo	1,750.000	1,950.000	1,931.286
3. del	— zdravstvena zaščita	11,294.000	11,487.000	9,467.108
5. del	— drž. uprava in sodstvo	316,146.000	317,321.925	307,726.427
6. del	— komunalna dejavnost	39,137.000	. 41,621.090	41,427.456
7. del	— negospodarske investicije	200,822.000	192,422.000	180,201.646
8. del	— dotacije	164,031.000	173,611.000	170,132.610
9. del	— obveze in garancije	47,100.000	44,755.791	24,113.837
10. del	— proračunska rezerva Presežek dohodkov	22,000.000	14,661.794	13,563.338 6,294.441
		924,252.000	924,252.000	875,293.983
177
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 2. člena Zakona o pooblastitvi Izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS in okrajnih ljudskih odborov, da določajo, katere rastlinske bolezni in škodljivci veljajo za nevarne na območju Ljudske republike Slovenije oziroma okraja (Uradni list LRS, št. 21/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958 sprejel
ODLOK
O RAZGLASITVI JABOLČNEGA CVETOZERJA ZA ŠKODLJIVCA NA OBMOČJU OKRAJA KOPER
1.	člen
Jabolčni cvetožer (Anthonomus pomor um) velja na območju okraja Koper za rastlinskega škodljivca.
2.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper.
Št.: 220/157.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik Albin Dujc, 1 r.
ODLOČBA
O POTRDITVI ZAKLJUČNEGA RAČUNA OKRAJNEGA INVESTICIJSKEGA SKLADA ZA LETO 1957
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper in 31. člena uredbe o družbenih investicijskih skladih (Uradni list FLRJ. St. 22/56) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1953
potrdil
zaključni račun okrajnega investicijskega sklada za leto 1957, ki obsega:
din
sredstva v znesku........................... 6,133,816.006
porabo sredstev v znesku ......... 5,896,333.000
in neizkoriščena sredstva v znesku .....
Od neizkoriščenih sredstev odpade:
na izločena sredstva iz omejitve v 1. 1957 . .
na omejena sredstva za leto 1956 ...........
na neizkoriščena sredstva ostalih sredstev
sklada ....................
na neizkoriščena sredstva depoaitov .... na neizkoriščena sredstva udeležb ..... na neizkoriščena sredstva garancijskih zneskov Št.: 584/119.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik Albin Dujc, 1. r.
179	_________
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper ter 2. in 11. člena Temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51/58) je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958 izdal
ODLOČBO
O USTANOVITVI FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA .ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA, KOPER«
l.	člen
Ustanovi se finančno samostojni zavod .Zavod za pospeševanje kmetijstva. Koper«, s sedežem v Škocjanu pD Kopru (v nadaljnjem besedilu .zavod«).
diin
46.478.066
19.625.066
86.466.006
2,121.006
16.065.000
77,728.000
Stran 170
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 1938
2.	člen
Naloge zavoda so:
1.	pospeševati kmetijsko proizvodnjo v smi slu perspektivnega razvoja kmetijstva okraja Koper;
2.	izdelovati investicijske, proizvodne, obnovitvene in ostale načrte ter elaborate;
3.	opravljati analize zemlje itn kmetijskih pridelkov.
3.	člen
Delovno področje zavoda obsega območje okraja Koper.
4.	člen
Zavod gospodari s premoženjem bivše Izpostave za jadranske kulture KIS Koper, ki ga je Glavna zadružna zveza Slovenije izročila Okrajnemu ljudskemu odboru Koper, in s premoženjem, ki se mu dodeli naknadno ali ki ga nabavi zavod 'iz svojih sredstev.
5.	člen
Zavod ima tele sklade:
1.	sklad za nagrade delavcev in uslužbencev,
2.	sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in velika popravila,
3.	rezervni sklad,
4.	sklad za samostojno gospodarjenje.
6.	člen
Zavod vodita upravni odbor, k.L šteje 9 članov, in direktor, ki je po svojem položaju član upravnega odbora.
Delovni kolektiv zavoda izvoli v upravni odbor dva člana, ostalih 6 članov pa imenuje organ, ki je pristojen za zadeve in naloge zavoda.
Direktorja zavoda imenuje Okrajni ljudski odbor Koper.
7.	člen
Direktor zavoda vodi neposredno poslovanje zavoda in je odgovoren za izvršitev predračuna dohodkov in izdatkov; postavlja uslužbence, sprejema na delo delavce in izdaja odločbe o njihovih delovnih razmerjih.
Direktor zavoda je odredbodajalec za 'izvrševanje predračuna zavoda.
8.	člen
Plače uslužbencev zavoda in pogoji za njihovo napredovanje ter plače delavcev se določijo s pravilnikom, ki ga predpiše upravni odbor zavoda v soglasju z okrajnim ljudskim odborom.
9.	člen
Za zadeve in naloge zavoda je pristojen Svet za kmetijstvo in gozdarstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper.	-,
St.: 7681/1.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik Albin Dujc, 1. r.
180
Na podlagi 7. in 26. člena Statuta okraja Koper, 20. člena Zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19/52 ter v sporazumu z Občinskim ljudskim odborom Sežana je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958 izdal
ODLOČBO
O PRENOSU USTANOVITELJSKIH PRAVIC DO FINANČNO SAMOSTOJNEGA ZAVODA
^KRAŠKI VODOVOD* SE2ANA NA OBČINSKI LJUDSKI ODBOR SE2ANA
1.
Ustanoviteljske pravice do finančno samostojnega zavoda ^Kraški vodovod" Sežana se prenesejo na Občinski ljudski odbor Sežana.
2,
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Koper, uporablja pa se od. 1. julija 1958.
St.: 7687/1.
Koper, 11. julija 1958.
Predsednik
Albin Dujc, 1. r.
ODLOČBA
O REORGANIZACIJI GIMNAZIJ V OKRAJU KOPER
Na podlagi 29. člena Splošnega zakona v vodstvu šol (Uradni list FLRJ, št. 11/55) in 102. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) ter na predlog Sveta za šolstvo je Okrajni ljudski odbor Koper na seji Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958 izdal naslednjo
ODLOČBO
I.
Zaradi reorganizacije splošno-izobraževalnega šolstva v smislu nove šolske reforme se odpravita z 31. avgustom 1958 naslednji splošno-izohraževalni šoli:
1.	Gimnazija Postojna z osmimi razredi,
2.	Gimnazija Koper z osmimi razredi.
n.
Na območju okraja Koper se ustanovita s 1. septembrom 1958 naslednji dve gimnaziji, ki prevzameta premoženje v I. točki odpravljenih šol:
1.	Gimnazija Postojna,
2.	Gimnazija Koper.
Šolanje v obeh gimnazijah traja štiri leta.
III.
Svet za šolstvo Okrajnega ljudskega odbora Koper izvrši reorganizacijo obeh gimnazij na osnovi te odločbe in šolske reforme.
št.: 7682/1.	Predsednik
Koper, 11. julija 1958.	AlbinDujc, 1. r.
182
ODLOČBA
O PRITRDITVI K ODLOKU O UPORABI ZEMLJIŠČ ZA GRADBENE NAMENE V OBČINI IZOLA
Na podlagi 26. člena Statuta o-kraja Koper, 2. in
3.	člena Zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13/56) in 59. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49/57) je Okrajni ljudski odbor Koper na sejd okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958
ODLOČIL:
Okrajni ljudski odbor Koper daje pritrditev k odloku o uporabi zemljišč za gradbene namene v občini Izola, ki ga je sprejel Občinski ljudski odbor Izola na seji Občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 28. marca 1958.
St.: 7713/1.	Predsednik
Koper, 11. julija 1953.	Albin Dujc, 1. r.
183
SKLEP
O ODOBRITVI REVIZIJE KLASIFIKACIJE ZEMLJIŠČ V K. O. POSTOJNA
Na podlagi 26. člena Statuta okraja Koper, 17. 26. in 27. člena Uredbe o zemljiškem katastru (Uradni list FLRJ, št. 43/53) in v soglasju z Geodetsko upravo LRS je Okrajni ljudski odbor Koper na sejt Okrajnega zbora in na seji Zbora proizvajalcev 11. julija 1958
odločil :
1.	Odobri se revizija klasifikacije zemljišč v k. o.: Razdrto, Hrašče, Zagon, Hrenovice, Stara vas, Rakitnik, Zalog, Matenja vas, Velika Brda, Hruševje, Strano, Gornja Planina, Dolnja Planina, Landol, Šmihel, Studenc, Rakulik in Orehek, ki leže v mejah občine Postojna.
2.	Revizijo klasifikacije opravb komisija, katere dva člana imenuje Občinski ljudski odbor Postojna, za tretjega člana pa se določi inž. Radovan GOLJA, višji referent Geodetske uprave LRS, ki ga je imenovala Geodetska uprava LRS.
3 .Strošloi revizije obremenjujejo koristnike revizije, ker se revizija opravi na njihovo zahtevo.
St. 33M/4	Predsednik OLO
Koper, 11. julija 1958.	Albin Dujc, 1. r.
Štev. 21 — 25. julija 1958
URADNI VESTNIK
Stran 171
Sklepi OLO o izvolitvah in imenovanjih
SKLEPI OLO O IZVOLITVAH IN IMENOVANJIH na seji H. julija 1958
1.
Za direktorja Zavoda za pospeševanje kmetijstva Koper je bil imenovan inž. Franc Pajenk. dosedanji tajnik Strokovnega združenja kmetijskih posestev Slovenije.
2.
Za vršilca dolžnosti upravnika Reševalne postaje Izola je bil imenovan Rudi Kobal, uslužbenec tega zavoda.
3.
V upravni odbor Reševalne postaje Izola so bili imenovani:
1.	Stojan DroC, uslužbenec ObLO Izola,
2.	dr. Davorin Kolšek, kot zastopnik Zdravstvenega doma Piran in Občinskega ljudskega dobora Ptiran,
3.	Marjan Kosmač, uslužbenec OLO Koper,
4.	dr. Jože Trstenjak, kot zastopnik Splošne bolnišnice Koper,
5.	Franc Zetko, kot zastopnik Zdravstvenega doma Koper in Občinskega ljudskega odbora Koper,
6.	Virgilij Korenič, ki ga je izvolil kolektiv zavoda tin
7.	Rudi Kobal, v. d. upravnika, ki je po svojem položaju član upravne-odbora.
NA SEJ! 24. JUNMA 1958
1.
Za predsednika arbitražnega sveta za odpovedi je bil imenovan Dorotej Margon, odbornik Zbora proizvajalcev, za njegove-
ga namestnika pa Vinko Zigante, odbornik Zbora proizvajalcev.
2.
V upravni odbor Posredovalnice za delo sta bila imenovana:
1.	Branko Butinar, odbornik Zbora proizvajalcev,
2.	Vinko Dobriia, odbornik Občinskega zbora.
3.
Za šefa Posredovalnice za delo je bil imenovan Milan Kogoj, uslužbenec odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO Hrpelje.
IZVOLITVE IN IMENOVANJA OBLO KOPER
na seji 18. junija 1958
1.
Za predsednika Sveta za blagovni promet je bil izvoljen Zoran Zlobec, odbornik občinskega zbora, za člana tega Sveta pa Tone Vodopivec in Sveto Ivančič, oba iz Kopra.
2.
Za člana Sveta za zdravstvo sta bila izvoljena Viljem Turk, kmet iz Sv. Antona in Slavko Stepanek, dentist, Avtopodjetje Slavnik-Adria, Koper.
3.
Za inšpektorja za delo je bil imenovan Vlado Sulčič, uslužbenec Občinskega ljudskega odbora Koper.
Register
gospodarskih in zadružnih organizacij
Zadr b I 66/5
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. ŠMARJE PRI KOPRU
Članski delež znaša 1.000.— din in pristopnina 50.— din.
Nova upravičenca za podpisovanje sta:
Palmira Beržan. knjigovodja in Emil Babič, kmet. tehnik.
Izbriše se dosedanji upravičenec za podpisovanje:
Stanko Ulčnik.
Zadr b I 53/3
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. LOKEV
Novi člani upravnega odbora so: Rudolf CERKVENIK. Gradišče 4 Alojz GRZELJ, Divača 34 Anton UMEK, Lokev 186 Ivan MLJAC, Lokev 115.
Nov upravičenec za podpisovanje: Rudolf BOŽIC, računovodja. Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Ivan Perhavec Anton Škabar Rudi Simčič.
Zadr b I 57/4
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. OBROV
Novi člani upravnega odbora so: Darko JURSINOVIC. Javorje 45. predsednik
Jože MAVRIC, Hrušica 65. tajnik Franc VALENČIČ, Brezovo brdo štev. 23
Stanko RENKO, Male Loče 14. Novi upravičenci za podpisovanje zadruge so:
Darko Jursinovič, predsednik Jože Butinar, Pregarje 31, upravnik
Marjan Dodič, član UO Izbrišejo se dosedanji člani uprav-Jože Udovič nega odbora:
Zorko Sluga Amalija Šturm Danilo Debeljak Ivan Maglica Franc Grdevič
in upravičenca za podpisovanje: Jože Udovič in Jožef Počkaj.
Zadr b I 66/6
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. ŠMARJE PRI KOPRU
Nov upravičenec za podpisovanje: Rafael BERZAN, upravnik, Šmarje 27.
Izbriše se:
Emil Babič.
Zadr b I 63/5
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA Z O. J. ŠTANJEL
Družinski delež znaša 250.— din. Družinski deleži ne nosijo nobenega jamstva.
Nov član upravnega odbora je: Marija ZEGA, Hruševica 18. Izbriše se član upravnega odbora: Jože Bolje. ^
Predsednik likvidacijske komisa j e je odslej:	,
KNEZ IVAN, dosedaj član,
Novi član:
Dr. NEMEC ANTON
Skalič Miloš, dosedanji predsednik.
Reg b I *1/6
Naziv podjetja:
.MESO — PIRAN.
PIRAN
Prisilna uprava, uvedena z odločbo ObLO Piran dne 31. 10. 1956 pod št. 01/3934/1 se ukine in iz-
Direktor podjetja:
FRANC VOLKAR.
Poleg direktorja podpisuje: KRISTINA KRAŠEVEC, knjigovodja.
Izbriše se:
ANTON ČEHOVIN, prisilni upravitelj.
Zadr. b I 68/4
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA z o. z. BERTOKI
Novi člani upravnega odbora so: ANTON KOZLOVIČ, Škocjan 29. BOGOMILA PRELOG, roj Sabadin, Škocjan 13
Izbrišeta se člana upravnega odbora:
JOŽE OLENIK in MIRO NOVEL.
Iz neposredne dejavnosti zadruge se izriše obrat:
Gostilna KZ Bertoki s sedežem Sv. Mihael.
Zadr b I 27/4
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j.
BUKOVJE
sedež BELSKO.
Novi člani upravnega odbora so: Anton Podboj, Predjama 3,
Jože Marinšek, Bukovje 36, Karolina Požar, Gorenje 11,
Janez Kontelj, Gorenje 22,
Jože Podboj, Studeno 50,
Franc Ostanek, Studeno 58.
Nova upravičenca za podpisovanje zadruge sta:
Ivan Bodboj, Belsko žaga 1,
Mara Ružič, Bukovje 4.
Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Alojz Zega,
Anton Poljšak,
Franc Podboj.
Lovrenc Milavec,
Ivan Japelj in Ivan Črnigoj.
ter upravičenca za podpisovanje: Alojz Zega in Viktor Volk.
Zadr b I 71/3
Besedilo zadruge:
KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. SEČOVLJE
Zadružni delež znaša 1000.— din, družinski delež pa 250.— din. Jamstvo je desetkratno na vpdsani delež.
Upravni odbor šteje 9 do 13 članov in dva namestnika.
Novi člani upravnega odbora so: Elvirij Pucer, Nova vas,
Rudolf Bolčič, Nova vas,
Aldo Bažec, Raven,
Valentin Bažec, Raven,
Ludvik Čermelj, Sečovlje,
Atilij Bažec, Sečovlje,
Avgust Gojkovič, Raven.
Izbrišejo se dosedanji člani upravnega odbora:
Jožef Pribac,
Viktor Babič,
Mihael Grižon,
Mihael Špeh,
Ivan Pucer,
Lucijan Mahnič,
Marjan Peroša.
Nadaijni obrati v neposredni dejavnosti zadruge so:
1 Mizarska delavnica, Sečovlje št. 6,
2.	Pekarska delavnica , Sečovlje št. 5,
3.	Kovaška delavnica v Sečovljah št. 13 a,
4.	Obrtna delavnica mlinske stro-
ke. Gorgo 61.
Reg b I 234/1
Naziv trgovine:
.POVRTNINA« IZOLA
IZOLA
P osi ovni predmet :
Nabava in prodaja na drobno zelenjave, sadja in njihovih izdelkov ter cvetlic.
Ime poslovodje:
ALOJZ LAPAJNE.
Trgovino je ustanovil:
Občinski ljudski odbor Izola z odločbo št. 62/1-3699/1 dne 11. 10. 1957. Trgovina je v kolektivnem upravljanju delavcev.
Prevzem po delavcih — konstituiranje izvršeno 22. 10. 1957.
Stran 172
URADNI VESTNIK
Štev. 21 — 25. julija 1958
AKTIVA
Bilanca na dan 31. decembra 1957
PASIVA
ZADRUŽNA POSLOVNA ZVEZA, OBRAT KMETIJSKO POSESTVO ILIRSKA BISTRICA
(v MO din)
(v 000 din)
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ..........................
Investicije v teku ..........
Izločena sredstva in druga investicijska sredstva ............
B Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva ..................
C.	Sredstva v obračunu in ostata aktiva
Kupci in ostale terjatve .................
Ostala aktiva ............................
D.	Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček . ................... .
Izguba . .......... ... ........
Skupaj . . .
23,851
10,956
261
2,168
836
1,469
39,541
A Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev . . . . - - - - -Dolgoročni kredit za dokončane investicije .
Razni skladi................- - - , -
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . Ostali viri finansiranja investicij............
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za* obratna sredstva ....
Sklad obratnih sredstev.................
Pasivne časovne razmejitve ........
C.	Viri sredstev v obračunu ln ostala pasiva
Dobavitelji in ostale obveznosti .......
Ostala pasiva..................................
D Finančni uspeh
Dobiček............................
Kritje izgube ................................
Skupaj . . .
23,774
4,634
255
5,995
404
3,690
38
87
656
8
39,541
Vodja računovodstva Marija Šircelj. 1. r.
Predsednik upravnega odbora Albin Potepan,
Upravnik Ciril Lovec, 1. r.
1.
r.
Posestvo ima 14 ha njiv, 88 ha traihùkov, nad 839 ha kraikih pašnikov, 52 ha gozdov in 3 ha nerodovitne zenit je, zaposlovalo pa je povprečno 14 stalnih in 6 sezonskih deiavcev.
METAL TRGOVINA Z ŽELEZNIM IN TEHNIČNIM MATERIALOM ILIRSKA BISTRICA
A.	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva ...............................  344
Investicije v teku............................... —
Izločena sredstva in druga investicijska
sredstva ...............	373
B.	Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva ....................... 4.674
C.	Sredstva v obračunu ln ostala aktiva
Kupci ln ostale terjatve . .............. 1126
Ostala aktiva............................ 95
D Finančni uspeh
Razdeljeni dobiček...............................  —
Izguba..........................................   —
Skupaj . . .	6.612
Vodja računovodstva Filip Zajc, 1. r.
Upravnik Jočko
A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev ..............................  344
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .	—
Razni skladi..........................................  414
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij . .	—
Ostali viri finansiranja investicij............... —
B Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	5.416
Sklad obratnih sredstev................................. 39
Invest, posojilo za obrat na sredstva.................... —
Pasivne časovne razmejitve ........	—
C. Viri sredstev v obračunu ln ostala pasiva
Dobavitelji m ostale obveznosti......................... 395
Ostala pasiva .......................... 4
D Finančni uspeh
Dobiček . .......................................... —
Kritje Izgube......................................   —
Skupaj . . .	6.612
Predsednik upravnega odbora Stana Brinšek, 1. r. Verbič, 1. r.
OBRTNO PODJETJE SODA KOPER
A Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva . ......................... 6.177
Investicije v teku ............................. —
Izločena sredstva ln druga Investicijska
sredstva .................................. 429
B Obratna sredstva
Skupna obratna sredstva ..........	4.505
C Sredstva v obračunu ln ostala aktiva
Kupci ln ostale terjatve............. 1.110
Ostala aktiva..................... 1.254
D.	Finančni nspeh
Razdeljeni dobiček..................... —
Izguba .......... . . . . ....	—
Skupaj	.	.	.	13.475
Vodja računovodstva Nada Dintinjana, 1. r.
Direktor Miran
A.	Viri osnovnih ln Izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.............................  2.548
Dolgoročni kredit za dokončane investicije . .	2.239
Razni skladi ......................................... i.us
Dolgoročni kredit za finansiranje investicij .	1.390
Ostali viri finansiranja investicij............. —
B.	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva ....	2.505
Sklad obratnih sredstev ............................. 1.994
Pasivne časovne razmejitve....................!	—
C.	Viri sredstev v obračunu ln ostala pasiva
Dobavitelji in ostaie obveznosti . ............. 1.143
Ostala pasiva ........................................  538
D Finančni uspeh
Dobiček.............................................. _
Kritje izgube	—
Skupaj . . .	13.475
Predsednik upravnega odbora Danilo Morgan. 1 r Terčič, 1. r.
Izdaja m tiska Casopisno-založmSko podjetje .Primorski tisk. — Ureja uredniški odbor OLO Koper, Verdijeva ul. 10, telefon ZOO - interno 8 - Poštni predal 7 - Odgovorni urednik Jote Ropotar