Po naših občinah Bresnica • Božično drevo že v novem domu?
O Stran 2
Črna kronika
Ptuj • Osumljenec jo je odnesel z 250 evri
O Stran 5 1
Kmetijstvo Slovenija •
Kako kmetovati v prihodnje?
O Stran 10
iO>
Ptuj, petek, 11. septembra 2009 letnik LXII • št. 71 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Ptuj • Čistimo črne packe v okolju
Varovanje okolja - naloga vseh
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri	. . .	. ■	. . .	. ■ ■■	x ■ «»■	■■■ x j- ■ ■ j. •> ■	■ .-
Markovcih io3.tei.: 754oo so	V letošnjem letu ob vseh akcijah in projektih urejanja in čiščenja okolja poteka v Sloveniji tudi projekt Varujmo okolje - na-
RADIOPTUJ www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Bo
lahko Labod Drava
presenetila v
Mariboru
O Stran 15
Rokomet • Cilj Jeruzalema je zlata sredina
O Stran 17
loga vseh in vsakogar, ki ga izvaja zavod Moja soseska.
V MO Ptuj, ki se je odzvala povabilu za sodelovanje, so organizirali čiščenje brežin ribnika v Orešju in brežino reke Drave ob kolesarskem počivališču, ki je v okviru Evropske kolesarske poti. Gre za območje, ki je v zadnjih letih zanemarjeno in mu tudi enkratne akcije čiščenja okolja ne bodo veliko pomagale, ker so ljudje še vedno velike packe: raje kot v zbirni center Gajke odpadke odlagajo v naravo, pri tem pa jim tudi neurejene poti, po katerih se morajo peljati do »odlagališča«, niso ovira.
Prebivalci Orešja in drugi, ki cenijo neokrnjeno naravo in si kot civilna družba prizadevajo za večjo urejenost območja ob Dravi, že dolgo čakajo, da se bo našel nekdo, ki bo za to območje poskrbel kvalitetnejše, kot pa da ga bo samo občasno očistil desetin kubičnih metrov odpadkov -čeprav je tudi to že veliko.
MG
Cirkulane • Kdo bo najemnik gradu Bori
Resnica ali sanje?
Potem ko sta propadla oba razpisa za najem gradu Bori, se je država oz. kulturno ministrstvo kot lastnik odločilo, da obnovo začne brez vnaprej znanega najemnika s pretežno hotelsko-gostinsko namembnostjo, seveda pa so interesenti dobrodošli v čim krajšem času, saj se bo obnova tako lahko prilagodila izbranemu najboljšemu ponudniku.
Foto: Črtomir Goznik
Ob znanem Antonu Krajn-cu, ki je dokaj jasno in odkrito predstavil svoje želje in
Festivalski zgoščenki
za naročnike Štajerskega tednika
40 fc
Pluj 2009
Izrežite kupon skupaj s svojim naslovom in ga prinesite na sedež podjetja ali ga pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva
ulica (, 2250 Ptuj in brezplačno boste prejeli festivalski CD 40. festivala narodno zabavne glasbe Slovenije Ptuj 2009 ali CD Ptujski festivalhizbor. Vsak naročnik prejme po en CD. Število CD-jev je omejeno.
finančni vložek, je v ponedeljek zvečer na sedežu občine Cirkulane svojo vizijo, kaj bi počel na gradu Borl, predstavil tudi znani violinski virtu-oz Miha Pogačnik, ki se okoliškim prebivalcem s svojim nekdanjim projektom Idriart na Borlu ni ravno dobro zapisal.
Pravzaprav je Miha Pogačnik, čisto odkrito, prav po umetniško zamudil na srečanje za ministrsko debelo uro, na srečo pa sta pravočasno prišla njegova sodelavca Andrej Božič in Alojz Kavčič.
Srečanje je z uvodnim nagovorom odprl župan Janez Jurgec, ki je najprej povedal, da je Pogačnik želel imeti prvo predstavitev v »ožjem krogu« zgolj županov, ne pa ostale javnosti, nato je povzel
nekaj znanih dejstev o tem, da bo država v obnovo gradu vložila med 8 in 10 milijonov evrov iz evropskih strukturnih skladov, da občina v začetni fazi seznanjanja z vsebino ponudb ne bo podprla še nikogar, da pa bo gotovo dobil podporo občine tisti ponudnik, ki bo poleg dobrega programa, ki bo tako ali drugače vključeval tudi okoliško prebivalstvo, zagotavljal tudi dovolj velik finančni vložek za opremo gradu in začetek poslovanja: »Vsem je jasno, da je grad prevelik zalogaj za občino ali za ustanovitev kakšnega javnega zavoda. Brez dobrega finančnega zaledja ne država in ne občina ne bosta sanjali!«
O Stran 3
Ormož • Seja sveta
Bioplinarna v industrijski coni?
Petkova 26. seja občinskega sveta Občine Ormož je najavljala 16 točk dnevnega reda, A so jim dodali še dodatno - Potrditev Investicijskega programa za namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja, ki je podlaga za prijavo na aktualni razpis. Gre za velik projekt, ki obsega skupno 449 hektarjev namakalnih površin in je vreden skoraj 1,8 milijona evrov, zaključen pa bo leta 2012. 75 odstotkov stroškov bo zagotovljenih iz evropskih oziroma državnih sredstev, 25 odstotkov pa bo prispevala občina.
Za starejše in tudi mlajše občane bo zelo dobrodošla potrditev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za ureditev kletnih prostorov in sanitarij ter vgraditev dvigala v gradu Ormož. Stopnišča v gradu so za mnoge obiskovalce preprosto prevelika ovira. Težava pa je v tem, da so slavnostne in poročne dvorane, knjižnica, poročna dvorana za zlate poroke, prostori muzeja in razstavišča prav v prvem ali
drugem nadstropju, do katerih vodi zelo strmo in dolgo stopnišče. Tudi sanitarije v pritličju so potrebne obnove, predvsem pa razširitve, saj ob prireditvah, ki so v gradu, ne zadoščajo. Uporabljajo pa jih tudi obiskovalci gradu in zaposleni več institucij, ki se nahajajo v gradu. Kletni prostori so v slabem stanju, uporabljajo pa jih mladi za druženja in koncerte.
O Stran 8
Bresnica • Gradijo dom za družino Hrovat-Krušič
Božično drevo bi radi postavili v novem domu
Na naslov našega uredništva smo dobili pismo občanke Lidije, ki je ogorčena nad načinom dodeljevanja pomoči s strani Centra za socialno delo Ormož, župana občine Ormož Alojza Soka in Karitasa. Prepričana je, da v primeru Milice Krušič iz Bresnice ne ravnajo prav in da je veliko drugih družin, ki bi si prej zaslužile pomoč, pa je ne dobijo. Ker je v današnjih časih marsikomu zares težko za vsakdanje preživetje, smo šli po poti pisma in preverili, kakšno je stanje.
Na Centru za socialno delo Ormož nam je direktorica Darja Nadelsberger Bene postregla z uradno izjavo, v kateri med drugim navaja: »Nesporno je, da avtorica pisma ni seznanjena z vsemi okoliščinami primera, ki ga je izpostavila in je zato pisala zgolj na podlagi svoje subjektivne ocene ter na podlagi povsem napačnih trditev in dejstev v tistem delu, ki ocenjuje delo našega centra.« Na centru so popolnoma prepričani, da so ravnali prav in v skladu z zakonskimi določili, kar je po njihovih trditvah razvidno tudi iz uradne dokumentacije. Izrecno pa je Darja Na-delsberger Bene poudarila, da CSD Ormož ni bil pobudnik, ne koordinator nobene akcije
za zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskega problema izpostavljene družine, ampak je občanka sama naslovila prošnje na različne naslove in vsak se je po v svojem postopku in v okviru svojih pristojnosti odločil, da družina potrebuje pomoč.
V pismu je omenjen tudi župan občine Ormož Alojz Sok, ki je povedal, da so družini namenili pomoč kot vsem podobnim prosilcem, občina pa jim je pomagala tudi z ostrešjem za novo hišo.
Najbolj so se v reševanju stanovanjskega problema družine Hrovat-Krušič angažirali člani župnijske Karitas sv. Marjete. Predvsem Simona Cvetko, voditeljica župnijske Karitas, je
k hiši pripeljala marsikaterega obrtnika, ki je svoje delo opravil brez plačila. Na nemogoče razmere, v katerih živi družina, je postal pozoren domači župnik Ivan Holobar, ko je obiskoval svoje župljane. Opazil je, da je poleg 200 let stare hiške pred več kot 10 leti stala opeka, pa se ni nič premaknilo, ker finančna situacija tega ni omogočala. Tako je predlagal, da bi pomagali: „»Naprosiš tega in onega, ker ljudje so voljni pomagati. Več ljudi kar nekaj zmore. Veliko naredimo sami, prosimo obrtnike, različne
ustanove, povsod smo naleteli na dobre ljudi. Vse, kar je zraslo, je bilo plod prostovoljnega dela.«
Gradnja je zelo varčna
Na Karitasu so se najprej pri gradbenikih pozanimali, ali bi se dalo obnoviti staro, morda 200 let staro hiško, ki je za družino bistveno premajhna. Sestavljena je iz kuhinje, ki je tako majhna, da v njej ni niti mize in spalnega prostora. Stropi so poviti v papir, ker z njega
padajo delčki, ponoči se skozi špranje prikradejo nepovabljeni gostje. O kopalnici in sanitarijah seveda ni treba izgubljati besed. V bajti vlada stanje, ki je za 21. stoletje popolnoma neprimerno.
V neposredni bližini pa je že stal del kleti, zato so pobudniki akcije nanj dogradili hišo dimenzij 8 x 9 metrov. V spodnji etaži so dnevni prostori s kopalnico, zgoraj pa je mansarda s spalnimi prostori. Hiša, ki se je začela graditi v začetku leta, je sedaj v surovem stanju. Čakati, da se bo presušila, nimajo
časa, ker družina Hrovat-Krušič še ene zime v stari hiši ne more preživeti. Zato se vsi trudijo, da bi se preselili do božiča. Ta teden bodo uredili estrihe, prihodnji teden pa naj bi naredili strope v mansardi. Gradnja je zelo racionalna, v kuhinji so se odločili za zidani štedilnik, ki bo imel dve funkciji - za kuhanje in ogrevanje, skrbel pa bo tudi za toplo vodo.
Ivan Hrovat in Milica Krušič imata skupno hčerko, ki živi z njima, Miličina starejša hči pa živi v internatu in je nazadnje živela v rejniški družini. Kljub nesoglasjem še niso opustili upanja, da bo nekoč zasedla svojo sobico v novi hiši. Ivan Hrovat je zaposlen, Milica pa je doma, ker ima velike težave z zdravjem in mora občasno poiskati pomoč v bližnji ormoški bolnišnici. Med pogovorom je povedala svojo žalostno življenjsko zgodbo, psihično trpljenje, ki jo spremlja od malega. V Bresnici pri Ivanu je v zelo skromnih razmerah prvič našla dom in začutila družino. Trudi se, da bi kljub težkim življenjskim izkušnjam, ki so načele njeno zdravstveno ravnovesje, uspela najti mir.
Vsi, ki se trudijo družini pomagati, so presenečeni nad zavistjo, ki poskuša prekriti dobroto. Na srečo je več takšnih, ki izbirajo dobro. Številni Ivanovi prijatelji, sorodniki in znanci pomagajo pri gradnji in so zadovoljni, da se bo družini obrnilo na bolje.
Viki Klemenčič Ivanuša
0 dodeljevanju pomoči
O pogojih za dodelitev socialnih pomoči je spregovorila Marina Novak: »Do redne socialne pomoči so upravičeni iskalci zaposlitve, oziroma zaposleni če glede na število družinskih članov družina ne presega določenega zneska vrednosti minimalnega dohodka, določenega za določeno število družinskih članov. Ne glede na redno socialno pomoč pa se lahko samski osebi ali družini izjemoma dodeli posebna oblika denarne pomoči, ki se imenuje izredna pomoč. Dodeli se lahko v enkratnem znesku, za en mesec, kadar gre za trenutno materialno ogroženost prosilca, ki jo mora le-ta tudi nekako izkazati. Včasih je bilo na obrazcih kar napisano - poplava, požar, potres. To se je sedaj spremenilo, ker se je znižal standard. Pomoč se dodeljuje za plačilo računov za kurjavo, poračunov elektrike, kadar ima družina nizke dohodke, ki minimalno presegajo cenzus. Sčasoma se takšni družini naberejo dolgovi, ki jih ne more
Foto: vki
Darja Nadelsberger Bene, direktorica CSD Ormož.
plačati. Takšno vlogo je potrebno zelo dobro utemeljiti.«
Možna je tudi izredna denarna pomoč za obdobje, daljše od dveh mesecev, prošnja pa se vloži na istem obrazcu. Presojanje o tem, ali gre za daljšo ogroženost ali le za trenutno, je izključno v pristojnosti centra za socialno delo. Pri denarnih izrednih pomočeh za daljše obdobje gre največkrat za reševanje stanovanjskih vprašanj, povezanih s koristjo otrok, invalidnih oseb. Najdaljše obdobje pomoči je tri mesece, nato pa lahko upravičenec vloži novo vlogo. »Takšnih pomoči je malo, letno jih obravnavamo morda šest. Višina pomoči se določa glede
Marina Novak se na SCD Ormož ukvarja s postopki dodeljevanja pomoči.
na potrebo. Na vlogi je potrebno napisati, kolikšno vsoto nekdo potrebuje in ni nujno, da dobi celotni znesek, kajti več kot 450 evrov ni mogoče. Za enkratno pomoč se lahko zaprosi dvakrat na leto, za daljše obdobje pa, kolikor dolgo traja materialna ogroženost. Vendar se ob vsaki vlogi ponovno ugotavlja, ali je še potrebna pomoč in koliko je bilo porabljeno,« je postopke opisala Marina Novak.
Obe sogovornici pa sta bili mnenja, da je prav nevednost tista, iz katere nastane nevo-ščljivost. V sistemu je veliko vrst pomoči, ki jih dodeljujejo različne ustanove in za katere veljajo
različni cenzusi. Uporabniki prepogosto vse mečejo v isti koš.
Po drugi strani pa imajo prav, da so nezaupljivi, kajti veliko je tudi dejanskih prevar, predvsem pri dodeljevanju otroškega dodatka. Darja Nadelsberger Bene je povedala, da se ne zgodi redko, da dva, ki živita v izvenzakonski skupnosti, pa nista prijavljena na skupnem naslovu in imata določeno preživnino za otroke, dejansko živita skupaj kot družina. Na centru nimajo nobenega vzvoda, da bi lahko takšne reči preprečili. Upoštevati morajo uradne podatke, čeprav okolica ve, kakšno je dejansko stanje. Če bi bil ekonomski standard ljudi višji, tega najverjetneje ne bi počeli, tako pa pač nekateri izkoristijo sistemsko luknjo. Na drugi strani pa kratko potegnejo tisti, ki pošteno prijavljajo svoje dejansko stanje oziroma so poročeni.
Sicer pa so na centru na voljo za vsa vprašanja. Tudi Lidiji bi lahko konkretno odgovorili na njena vprašanja. Kajti če nekdo želi vedeti višino pomoči za določenega posameznika, so mu to na centru dolžni pokazati, saj gre za proračunska sredstva.
Pojasnilo
V članku z naslovom Kolikšni so dolgovi PP, objavljenem 4. 9. 2009, smo zapisali, da znaša po podatkih, objavljenih v Delu FT, zadolženost družbe slabih 57 %, kar naj bi glede na lanski obseg prihodkov pomenilo okoli 137 milijonov evrov. Iz PP so sporočili, da je odstotek zadolženosti sicer točen, da pa se nanaša na osnovni kapital družbe, kar pomeni, da znaša znesek zadolženosti približno 75 milijonov evrov, kot je novinarski konferenci povedal predsednik uprave Roman Glaser. Za nehoteno napako se opravičujemo. (SM)
Na Bresnici je ob pomoči dobrih ljudi, sosedov, sorodnikov, prijateljev zrasla lepa hiša.
Uvodnik
Vodenoglava država
Prav zanimivo je bilo zadnje dni -in verjetno bo še zanimivo - spremljati, kako se je vlada, pravzaprav v imenu vlade ženska, ministrica Krebsova, ojunačila in končno napovedala to, kar je bilo pričakovati: varčevanje se bo moralo zgoditi tudi v javnem sektorju.
Res je, da je potezo ministrice Doro Hvalica označil z besedami, da je vlada končno pokazala svoje genitalije, le da dotični ni točno povedal, ali gre za ženske ali moške organe; da je med njimi v simbolnem pomenu velika razlika, je menda jasno.
Odziv sindikatov je bil seveda pričakovan, navsezadnje je njihovo nasprotovanje predlogu zamrznitve plač ali pa pač neizplačilu plačnih nesorazmerij temeljna naloga (zakaj bi sicer sindikati sploh obstajali?), vendar pa groženj s stavkami še ni bilo slišati. Verjetno se tudi sindikalisti zavedajo, da bi bilo kaj takega v položaju, ko se gospodarstvo še komaj drži z nosom nad vodo, ko se število nezaposlenih v gospodarstvu iz dneva v dan veča in ko so najnižje in povprečne plače v gospodarstvu precej pod ravnijo plač v javnem sektorju, hudo nemoralno in neetično, če ne še kaj več.
Če pustimo ob strani vse anomalije astronomskih menedžerskih nagrad, na drugi strani pa tudi dejstvo, da so si sodniki (in pred njimi zdravniki) še pred to napovedjo Krebsove strašno lepo popravili svoje izhodiščne plače, se je vseeno treba zavedati, da se javni sektor z okoli 160.000 zaposlenimi plačuje iz žuljev gospodarstva. In prav vsem, če to priznamo ali ne, je jasno, daje gospodarstvo v Sloveniji veliko prešibko in predrobno za tako ogromen in požrešen javni aparat, ki ga mora hraniti.
Še najboljša primerjava slovenske družbeno-politič-no-gospodarske ureditve je tako tista, ki cel sistem primerja z vodenoglavko: ena velikanska, res velikanska glava, ki je šibke, zobotrebčaste noge pač ne morejo več nositi.
Simona Meznarič
Foto: vki
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cirkulane • Kdo bo najemnik gradu Borl
Borl je zame instrument, na katerega bom igral!
Potem ko sta propadla oba razpisa za najem gradu Borl, se je država oz. kulturno ministrstvo kot lastnik odločilo, da obnovo začne brez vnaprej znanega najemnika s pretežno hotelsko-gostinsko namembnostjo, seveda pa so interesenti dobrodošli v čim krajšem času, saj se bo obnova tako lahko prilagodila izbranemu najboljšemu ponudniku.
Ob znanem Antonu Krajncu, ki je dokaj jasno in odkrito predstavil svoje želje in finančni vložek, je v ponedeljek zvečer na sedežu občine Cirkulane svojo vizijo, kaj bi počel na gradu Borl, predstavil tudi znani violinski virtuoz Miha Pogačnik, ki se okoliškim prebivalcem s svojim nekdanjim projektom Idriart na Borlu ni ravno dobro zapisal.
Pravzaprav je Miha Pogačnik, čisto odkrito, prav po umetniško zamudil na srečanje za ministrsko debelo uro, na srečo pa sta pravočasno prišla njegova sodelavca Andrej Božič in Alojz Kavčič.
Srečanje je z uvodnim nagovorom odprl župan Janez Jur-gec, ki je najprej povedal, da je Pogačnik želel imeti prvo predstavitev v »ožjem krogu« zgolj županov, ne pa ostale javnosti, nato je povzel nekaj znanih dejstev o tem, da bo država v obnovo gradu vložila med 8 in 10 milijonov evrov iz evropskih strukturnih skladov, da občina v začetni fazi seznanjanja z vsebino ponudb ne bo podprla še nikogar, da pa bo gotovo dobil podporo občine tisti ponudnik, ki bo poleg dobrega programa, ki bo tako ali drugače vključeval tudi okoliško prebivalstvo, zagotavljal tudi dovolj velik finančni vložek za opremo gradu in začetek poslovanja: »Vsem je jasno, da je grad prevelik zalogaj za občino ali za ustanovitev kakšnega javnega zavoda. Brez dobrega finančnega zaledja ne država in ne občina ne bosta sanjali!«
Na Borlu sedež Pogačnikove poslovne šole za menedžerje in evropski inštitut
Čeprav je župan s temi besedami že takoj uvodoma kristalno jasno povedal, v katerem grmu tiči zajec in da so

Zupan Janez Jurgec: »Kot lokalna skupnost bomo podprli tistega interesenta, ki bo ob dobrem programu imel tudi denar za svoj projekt! Dejstvo je, da bosta dokončanje vseh drobnih del in oprema gradu zahtevala vsaj 15 do 20 milijonov evrov! Svoj finančni vložek potem lahko upravljavec gradu oplemeniti z dejavnostmi v gradu, vendar ga mora najprej imeti!«
pravzaprav predstavitve vseh projektov, za katerimi ni dobre finančne opore, bolj kot ne izguba časa, sta si Kavčič in še bolj Božič v času čakanja na prihod Pogačnika vzela čas in začela predstavljati projekt, ki naj bi grad Borl izstrelil v orbito evropske in celo svetovne slave. Božič je tako najprej povedal, da ljudje sploh ne vedo, da je Borl grad potomcev viteza Parcifala, lika iz znane angleške zgodovinske legende o kralju Arthurju in njegovem okroglem omizju, kar je lahko ena izmed zgodb, ki bi jo dobro prodajali za turistične namene. Konkretno pa naj bi Pogačnik s svojo ekipo kot najemnik oz. upravitelj gradu Borl v njem v okviru svoje poslovne šole pripravljal redne seminarje za najvišje mene-džerje svetovno znanih podjetij iz vsega sveta (slišati je bilo, da ga slednji kar oblegajo in prosijo za posebne seminarje, ki jih izvaja) in da bi bil Borl s Halozami naokrog idealno okolje za to in za razne delavnice za mlade umetnike vseh vrst, vrhunec vsega pa bi bila ustanovitev posebnega Instituta za evropsko identiteto, za kar bi črpali tudi evropska sredstva. Vse te dejavnosti naj bi zagotavljale vsaj 75-odsto-
Miha Pogačnik: »Moj kapital so moji kontakti, poznanstva. Če grad Borl ne bo moj instrument, na katerega igra Evropa, potem ne bo šlo. Jaz ne morem igrati nanj, če ga nimam v rokah.«
tno povprečno letno pokritost predvidenih hotelskih kapacitet na gradu. Zraven bi se lotili spodbujanja sonaravnega kmetovanja v Halozah, dodana vrednost, ki bi jo pripeljali v te kraje, pa bi se izražala tudi v smetani (bogatih) strokovnjakov in glasbenih umetnikov, ki bi, recimo, kupovali domače izdelke ipd.
Finančni vložek - »nepomembna pomanjkljivost« projekta?!
Izjemno lepa vizija prihodnosti gradu je imela oziroma ima eno samo majčkeno pomanjkljivost: nikjer ni ne duha ne sluha o kakšnem naložbenem evru. Čeprav so se vsi navzoči, od župana Markovcev Franca Kekca do predsednika DgB Petra Belšaka krepko spotaknili ob to »nepomembno pomanjkljivost«, sta se Kavčič in Božič kar lepo izmikala in vijugala. Ob steno ju ni mogel stisniti niti Anton Krajnc, ki ju je čisto konkretno vprašal, koliko denarja vlagajo v projekt ali pa nameravajo samo občudovati (sicer obnovljeno) spečo princeso na skali; nekaj živcev
je izgubil le Kavčič, ki je poskušal prepričati vse naokoli, da gre za enkratno priložnost in da kako so lahko tako skeptični okoli denarja, na koncu pa je na Krajnčevo direktno vprašanje izgubil kontrolo in hudo poniževalno udaril čez omizje: »Ali se lahko mala miš obnaša kot velik lev?!«
To je brez dvoma velika napaka za pogajalca v prvi fazi pogovorov, ki je dala po drugi strani vedeti, da se imajo v Pogačnikovi ekipi očitno za nekaj več, česar navadni ljudje pač ne morejo doumeti ...
Župan: podprli bomo dober program z dobrim finančnim zaledjem!
Na to je odgovoril župan Jurgec: »Skeptični smo, ker imamo za to dovolj dobrih razlogov iz preteklosti! Kot sem že povedal, bomo kot lokalna skupnost podprli tistega interesenta, ki bo ob programu imel tudi denar za svoj projekt! Pri tem ni pomembno, ali bo to domači konzorcij, samo naj se že enkrat konkretno povedo imena podjetnikov, ki bodo sodelovali in s kakšnim vložkom, ali bo to Miha Pogačnik ali kdo drug. Dejstvo je, da bo vsak, ki bo dobil v roke obnovljen grad, moral za dokončanje vseh drobnih del in v opremo vložiti vsaj 15 do 20 milijonov evrov! Ne gre za nobeno pretiravanje, ampak za konkreten izračun. Svoj finančni vložek potem lahko
oplemeniti z dejavnostmi v gradu, vendar ga mora najprej imeti. Samo takšen ponudnik lahko dobi soglasje naše občine, ki ga bo vsekakor upoštevalo tudi ministrstvo. Grad Borl namreč mora ohraniti svojo vrednost vsaj tri ali štiri desetletja po obnovi!«
Finančnega vložka pa Po-gačnikova ekipa ni predstavila. Kot je bilo razumeti iz nadaljnje, več kot dve uri trajajoče razprave, ga tudi nima. Pač pa se je razkrilo nekaj drugih razmišljanj omenjene ekipe: grad naj bi v upravljanje najverjetneje vzela fundacija Gandin, ki bi nato v svoje okrilje povezala več podrejenih profitnih podjetij, ki bi skrbela za finančne prilive in dobiček, slednjega pa naj bi potem deloma velikodušno namenili za kakšne neprofitne prireditve ali delavnice društev. Denar bi seveda v pretežni meri in v velikih količinah pritekal iz naslova poslovne šole oz. seminarjev in delavnic za me-nedžerje največjih svetovnih firm. (Fundacija Gandin je bila po javno dostopnih spletnih podatkih ustanovljena leta 2001 s sedežem v Dolanah 1, med štirimi soustanovitelji je tudi Mihael Pogačnik, nima nobenega zaposlenega in nobenega podatka o finančnih prilivih, ima pa odprt račun pri NKBM in hitro zaprt račun pri NLB.) Sicer pa naj bi, kot je še povedal Božič, že imeli in še bodo prejeli pisma o nameri od različnih podjetij, s katerimi bodo zagovarjali in predstavljali svoj finančni načrt, vendar pa teh pisem in
Projektno dokumentacijo za celovito prenovo gradu Borl, ki je trenutno po besedah Bojana Djuriča iz kulturnega ministrstva že v zaključni fazi, pripravlja podjetje Gea Consult. »Projektna dokumentacija je bila pripravljena za hotelsko dejavnost, zato jo bo treba v nekaterih delih spremeniti oz. dopolniti, da bi ustrezala namembnostim oz. vsebinam, ki so se pokazale predvsem v razgovorih z lokalno skupnostjo. Investicija obnove gradu je uvrščena na listo prioritetnega financiranja, je pa začetek del odvisen od razpoložljivega denarja. Predvidevamo, da bo to najkasneje leta 2011,« je še povedal Bojan Djurič in dodal, da bo kulturno ministrstvo upoštevalo tiste predloge oz. ponudbe interesentov, ki bodo najbolje zagotavljali javni interes in predvsem interes lokalne skupnosti.
predvsem zagotovljenega naložbenega denarja ne morejo dobiti, dokler ne bodo dobili koncesije za upravljanje gradu.
Pogačnik: moj kapital so moji kontakti in poznanstva!
Prav pri debati o financah se je srečanju uspel pridružiti še sam pobudnik Miha Pogačnik, ki mu nikakor ne gre očitati mojstrstva na violini, še manj široke mreže poznanstev s pomembneži po svetu, pa tudi dokaj dobrega lobiranja. Najprej je, v resnično prav poetičnem nagovoru, ki pritiče umetniški duši, opisal lepote Haloz in potem še svojo neizmerno zaljubljenost v Borl, ki ga že leta razglaša (kar je resnica) za grad gradov in ga na vse možne načine reklamira povsod po svetu: »Jaz sem v ta grad zaljubljen, njegovo sliko nosim v denarnici in govorim o njem povsod, kamorkoli pridem, tako da so že vsi radovedni, kakšen je. Vsi bi želeli priti! Javno sem ga že razglasil za center evropskega inštituta! Kaj je moj kapital?! Pravi kapital je že odlična ideja! Moj kapital so moji kontakti, poznanstva, entuziazem, koncerti ... Jaz sem umetnik, nisem bogat, vem pa, kakšno priložnost ponuja grad Borl in kako jo lahko najbolje izkoristimo! Ne stavite na množični turizem, ta je kot roj kobilic, ki pridrvi, vse požre, potem pa izgine! Stavite na »višji« turizem! Grad Borl je zame instrument, na katerega bom igral Evropo!«
Župan Jurgec je po takšnem, precej spektakularno čustvenem nastopu Pogačnika le-temu ponudil, da mu bo grad Borl, tudi če morda ne bo uspel dobiti koncesije, lahko vedno na voljo za njegova kon-certiranja, kar bo lahko zanj še bolje, saj zgolj kot gost ne bo imel sivih las zaradi vzdrževanja in pokrivanja stroškov, toda takšna ideja Pogačniku ni bila všeč: »Če grad Borl ne bo moj instrument, na katerega se igra Evropa, potem to ne bo šlo. Jaz ne morem igrati nanj, če ga nimam v rokah.«
Nekoliko manj poduhovlje-ni in bolj posvetni Božič je k temu pojasnil, da pač že sam hotel v gradu ne more biti urejen čisto popolnoma klasično, če bo v prvi vrsti namenjen gostom iz sveta biznisa in glasbe, ki bodo prihajali na unikatna Pogačnikova menedžerska predavanja.
S tem se je široka predstavitev Pogačnikove ideje počasi zaključevala, zbrani so se dogovorili le še, da naj bi ekipa Pogačnikovih sodelavcev do konca oktobra pripravila še podrobnejšo predstavitev svojega projekta in jo nato spet predstavila javnosti.
Foto: SM
Foto: SM
Vrhunska živila Perutnine Ptuj
Perutnina Ptuj - odlikovana kakovost
Letos so živila Perutnine Ptuj na ocenjevanjih potrdila kakovostni primat, saj so med vsemi sodelujočimi v kategoriji osvojila največ nazivov in medalj za kakovost. Kakovostne jedi so namreč spet popolnoma prepričale ocenjevalce, ki so tako letos Perutnini Ptuj dodelili kar štiri šampione, veliko zlato medaljo, trinajst zlatih medalj, deset srebrnih medalj, zlato medaljo za tržno ponudbo in tri posebne nagrade - za inovatorstvo, varne mesnine in tržno ponudbo svežega mesa. V prostoru, kjer Perutnina Ptuj posluje, je odgovornost do kakovosti še toliko večja, saj se vse jedi ponašajo z imenom kraja, ki je postal sinonim za izvrsten okus, zajet v vrhunski kvaliteti.
Šampioni kakovosti
PP kolekcija VOKI PP kolekcija marinirano piščančje meso PP kolekcija puranje meso manj maščob -vakuumsko pakirano PP piščančji fingersi
Perutnina Ptuj je eno izmed redkih podjetij, ki v okviru integrirane priprave živil obvladuje vse procese od njive do vilice. Vertikalna reprodukcija veriga se tako začne že pri vzgoji in pripravi krmil, kjer ni nič prepuščeno naključju,
jevanjih. Vsako uspešno živilsko podjetje se zaveda, da kakovost njegovih živil v prvi vrsti ocenjujejo potrošniki. Po živilih Perutnine Ptuj vsakodnevno posega poldrugi milijon ljudi, vendar nadvse uspešna prodaja ni edino merilo uspe-
Zlate medalje za tržno ponudbo
PP Piščančja obara PP Kolekcija jedi za pečico PP Kolekcija piščančjega mesa za gril
priprava živil pa se nadaljuje skozi sistem KVS - kakovost, varnost in sledljivost. Končni produkti so varna, zdrava, okusna, slastna in kakovostna živila.
Slednje Perutnina Ptuj potijuje vsakodnevno pri potrošnikih in tudi na različnih strokovnih ocen-
ha. Zelo je namreč pomembno tudi, kaj o kakovosti pove stroka. Zaradi oblikovanja in upoštevanja prehrambnih trendov, potrjevanja pravilne strategije in konec koncev tudi promocije. Kateri pa so ključni elementi implementacije in izvajanja kakovosti? Zagotovo nenehna vlaganja
Zlate medalje
Poli snack, PP panirani piščančji file brez gluteina, PP pečena piščančja krilca, Piščančja jetrna pašteta, PP panirana piščančja krila, Poli, Slim & fit prekajen piščančji file, Dimljene puranje prsi, PP naravni piščančji zrezek, Mala mišica s semeni, PP panirani mini fingersi brez gluteina, Slim & fit puranji šink, PP paniran piščančji file
Srebrne medalje
PP piščančji cordon bleu natur, Slim & fit beli šink, Slim & fit piščančja hrenovka, PP pečeni piščančji ribsi, PP piščančji fritesi, Piščančja hrenovka s sirom, Piščančje prsi v ovitku, PP piščančji mini fingersi, PP panirana mala mišica z začimbami, PP ohlajen pečen piščanec v alu podstavku
Priznanja
Priznanje za inovatorstvo Priznanje za varne mesnine Priznanje za tržno ponudbo svežega mesa
Vlaganja v razvoj in zaveza OKUSU (Odgovornost, Kakovost, Ustvarjalnost, Sodelovanje, Učinkovitost) se danes v Perutnini Ptuj do popolnosti izkažeta na vašem krožniku. Zdaj po slastnih Perutnininih dobrotah vsak dan poseže poldrugi milijon ljudi, ki skupaj s stroko prepoznavajo izjemnost okusa, kvalitete in varnosti.
v tehnologijo in znanje, pravilna vizija ter stabilna tržna pozicija.
Paket kakovosti, zdravja, varnosti in okusa pod okriljem blagovnih znamk Perutnine Ptuj in tržne folozofije Naravno fit (PP, POLI in Jata) je tako zagotovo posledica kontinuiranega in konstantnega procesa razvoja ter različnih vlaganj. Potrditev je poleg vsega naštetega gotovo
tudi uspešna tradicija in najstarejša, najuspešnejša in najboljša piščančja klobasa, ki letos praznuje častitljivo obletnico - 35 let. POLI je prepričala generacije, ravno tako kot vsa živila, ki jih pripravljajo na Ptuju in po ptujsko. Razlogov je več. Tradicija, zaupanje in izjemen okus pa so stalnice uspeha.
Težko je izbrati najboljšo jed Perutnine Ptuj. Vsak
ima namreč svoj izpopolnjen okus in vsak prisega na svojo izbiro. Izbrati najboljšo, je potemtakem skoraj nemogoče, saj je v najizboru zagotovo več jedi. Zato je delo ocenjevalcev težavno, odločiti pa se je le treba. Tudi letos so tako strokovnjaki znova potrdili, da so živila Perutnine Ptuj najboljša v najširšem spektru. Zato danes pri izbiri jedi nikakor ne moremo zgrešiti;
najsi gre za družinsko pojedino, svečano večerjo ali pa le hiter in zdrav prigrizek. Vsak v paleti živil najde svoje favorite Perutnine Ptuj, na katere lahko zanesljivo stavi in zmaga.
Velika zlata medalja
Lahki Poli
Piščanec in vino - ptujska kakovost svetovnega formata
Vina Pullus iz Ptujske kleti, ki je članica Skupine Perutnina Ptuj, spet dokazujejo svojo vrhunsko kakovost in potrjujejo položaj najvišje ocenjenih vin vseh slovenskih kleti v zadnjih dveh letih. K odličjem z najbolj eminentnih ocenjevanj doma in v tujini je Ptujska klet zdaj dodala tudi medalje z nacionalnega ocenjevanja v Gornji Radgoni, kjer je Pullus osvojil veliko zlato, pet zlatih in eno srebrno medaljo.
Nove medalje so tako dodatno ozaljšale vitrino odličij na Ptuju, kjer nazivi
kakovosti glasno govorijo o tem, daje Pullus, vino z okusom, nepogrešljiv sopotnik pri uživanju v hrani, družbi ali pa kar tako.
To potrjujejo vinski ocenjevalci tako na domačih ocenjevanjih, kot sta Vino Ljubljana in ocenjevanje v Gornji Radgoni, kot tudi na tujih, kot so Decanter v Londonu, Wine Competition v San Franciscu, Japan Wine Challenge v Tokiu, Concours Mondial v Bruslju, AWC na Dunaju, Mondial du Rose v Cannesu ..., kjer smo že drugo leto zapored s Pullusom največkrat in
najboljše ocenjena slovenska klet. To dokazuje samo nekaj najvišje štrlečih vinskih odličij, ki smo jih prejeli lani: mednarodni šampion Vinoforum, kar dva svetovna šampiona na Vinu Ljubljana, nacionalni šampion v Gornji Radgoni in zlata medalja na
Mednarodnem ocenjevanju na Dunaju (AWC Wienna) in letošnja odličja, med katerimi so naziv best of show (šampion) iz San Francisca, svetovni šampion in zlata medalja s prvakom sorte z Vina Ljubljana ter zdaj tudi odličja z Gornje Radgone.
Pullus - vrhunci letošnjih nagrad
Šampion (Best of Show) San Francisco Svetovni šampion Vino Ljubljana 2009 Velika zlata medalja Gornja Radgona Zlata medalja Decanter London Zlata medalja Concours Mondial de Bruxelles Zlata medalja Vino Ljubljana 2009 in prvak sorte
Hajdina • Devetnajsta seja občinskega sveta
Prvič z »rdečim« kletarjem
Hajdinski svetniki so se 7. septembra sestali na 19. seji. Seje se je udeležilo trinajst od štirinajstih svetnikov, ti pa so v začetku najprej potrdili dva zapisnika: zapisnik dopisne seje, ki je bila 9. junija in s katero so potrdili lokalni energetski koncept občine Hajdina, in zapisnik 18. redne seje.
Z rebalansom proračuna občine Hajdina za letos so zmanjšali prihodke in odhodke za 224 tisoč evrov, tako da znašajo prihodki po novem 3,631 milijona evrov, odhodki pa 4,087 milijona evrov. Zadolževanja v višini 495 tisoč evrov niso spreminjali. Razveseljivo pa je, da kvote zadolževanja v prvem polletju letošnjega leta, ko je bila realizacija proračuna na prihodkov-ni strani 43,4-odstotna in na odhodkovni strani 34-odstotna, še niso pričeli črpati.
Že sprejeti proračun za letos so morali uskladiti predvsem zaradi nekaterih sprememb pri posameznih postavkah, še posebej pa zato, ker so že znani rezultati javnega razpisa za oddajo del pri gradnji prvega občinskega vrtca, nekaj sprememb pa je tudi pri konzorciju za podtalnico. Pri davčnih prihodkih ni sprememb, nedavčni prihodki pa so se povečali za 30 odstotkov (gre za prihodke od premoženja oziroma koncesijske dajatve od vodnih prihodkov). V glavnem pa so spremembe v proračunu zaradi investicijskih prihodkov.
Predsednik odbora za finance in občinsko premoženje Andrej Tkalec se je zanimal, kako daleč je finančna analiza stroškov gradnje vrtca in načrta razvojnih programov pri kanalizaciji. Odgovor je bil, da bo kmalu pripravljena in jo bodo svetniki dobili na domače naslove.
Hajdinski župan Radoslav
V občini Hajdina so lahko zadovoljni s stanjem na področju varnosti, sta svetnikom povedala novi komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda in vodja varnostnega okoliša občine Hajdina in ČS Breg Igor Levstik.
Simonič pa je pri razpravi o prvem rebalansu proračuna za letos svetnike tudi seznanil, da bodo kmalu pričeli tudi priprave na proračun za leto 2010, ker je višina pov-prečnine že znana.
Po treh obravnavah je končno obliko dobil tudi odlok o priznanjih občine Haj-dina, v katerem so zapisali pomembno odločitev, da se priznanja za najlepše urejeno vaško skupnost in priznanje za najlepše urejene objek-
te podeljujejo na predlog vaških odborov, je povedal predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Slavko Burjan. Letošnje prejemnike občinskih priznanj ob 11. prazniku občine Hajdina bodo izbrali še po starem odloku, predloge še sprejemajo.
Svetniki občine Hajdina so na 19. seji soglašali tudi s pristopom občine Duplek v Skupno občinsko upravo in z novo ceno storitve pomoči
družini na domu, ki se povišuje z dosedanjih 3,63 evra na 4,03 evra na uro opravljene storitve, velja pa od 1. julija letos naprej.
Vlomi povezani z narkomanijo
Prvič v zgodovini prireditve Iz mošta vino - pridi na Hajdino, letošnja bo že štirinajsta po vrsti, bodo dobili »rdečega« kletarja, saj so se
odločili, da se v vrste Martinovih kletarjev lahko po novem vključijo tudi tisti, ki imajo doma brajde. Doslej je ta čast lahko doletela le tiste, ki imajo vinograde v Halozah. Za kletarja letnika 2009 so 7. septembra imenovali Jožefa Megliča iz Skorbe.
V točki o varnostnih pojavih na območju občine Hajdi-na v prvem polletju letos sta se svetnikom pridružila novi komandir Policijske postaje Ptuj Robert Munda in vodja
varnostnega okoliša občine Hajdina in ČS Breg Igor Levstik. Novi komandir je povedal, da si želi dobrega sodelovanja z lokalno skupnostjo, iz prve roke želi slišati glas ljudstva, zato se je seje tudi udeležil. Stanje na področju varnosti v občini Hajdina ni zaskrbljujoče, ugodno je predvsem na področju javnega reda in miru, po odprtju avtoceste se je zelo izboljšala tudi prometna varnost, tatvin delovnih strojev pa skorajda ni več. Vlomi v stanovanjske hiše, ki so se spet pojavili, pa so v glavnem povezani z nar-komansko sceno, je povedal Levstik.
Predsednik komisije za oceno škode po naravnih in drugih nesrečah v občini Hajdina Ivan Brodnjak je povedal, da je neurje z vetrom, ki je divjalo 4. avgusta, v občini Hajdina najbolj prizadelo del območja Zgornje Hajdine in Dražencev. Škode na stanovanjskih hišah je skoraj za 340 tisoč evrov, na gospodarskih objektih pa za 415 tisoč evrov. Okrog 60 tisoč evrov škode pa je nastalo na 100 ha površin s koruzo. Zaradi posledic neurja so sprejeli 58 vlog oškodovancev. Najbolj prizadete občane je komisija obiskala, eno hišo je bilo potrebno porušiti. Večjih socialnih problemov zaradi najnovejšega neurja ni bilo, saj je bila večina objektov po lanskoletni uničevalni toči zavarovana. Družina Vogri-nec živi v kontejnerju, skušali ji bodo pomagati. Kmetje ne morejo računati na nobeno povračilo zaradi škode, saj je splošna škoda premajhna, da bi bili upravičeni do kakšne odškodnine. Močne sunke vetra, ki naj bi po oceni Arsa presegli tudi 500 km na uro (tokrat, avgusta, so pihali s hitrostjo 216 km na uro), je pričakovati tudi v bodoče, zato bi se kazalo na to pripraviti. Strokovnjaki opozarjajo, da pločevinaste strehe niso prava izbira za te vremenske ujme, ki bodo pustošile na našem območju.
MG
Foto: MG
Ptuj • Se o grožnji obrtniku Branku Goričanu
Osumljenec jo je za zdaj odnesel z 250 evri
Dober mesec in pol po tem, ko je slikopleskar Robert Šmid grozil s smrtjo obrtniku Branku Goričanu, predsedniku gradbene sekcije pri Območni obr-tno-podjetniški zbornici Ptuj, ker naj bi ga bil ovadil inšpektorjem zaradi dela na črno, se je kazenski pregon zoper Šmida odložil do 15. oktobra. Okrožno državno tožilstvo mu je naložilo, da mora do 10. oktobra plačati 250 evrov na račun Centra za socialno delo na Ptuju, ki zbira denarna sredstva za pomoč družini Arnuš.
Robert Šmid je grozil Branku Goričanu s smrtjo 7. julija. Na ptujski policijski postaji so obvestila pričeli nemudoma zbirati, osumljenca so izsledili že naslednji dan, opravili zaslišanje in kmalu za tem podali kazensko ovadbo na pristojno Okrožno državno tožilstvo na Ptuju. Goričan je na naroku 28. avgusta podal pisno soglasje za odložitev kazenskega pregona, Šmid pa je izrazil pripravljenost, da se bo ravnal po navodilih državnega tožilca in v roku izpolnil nalogo. Državni tožilec lahko namreč osumljencu začasno odloži kazenski pregon, če se je ta pripravljen ravnati po njegovih navodilih in izpolniti določene naloge, ki mu jih naloži državni tožilec
in s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kaznivega dejanja. V bistvu gre za obliko izvensodnega odločanja. Državni tožilec lahko osumljencu sam, pa tudi po predlogu oškodovanca, naloži odpravo ali poravnavo škode, plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v sklad za povračilo škode žrtvam kaznivih dejanj, opravi kakšno družbeno koristno delo in podobno.
Če bo osumljeni Robert Šmid v roku izpolnil naložene mu naloge in predložil ustrezna dokazila, bo državni tožilec ovadbo zavrgel, v nasprotnem pa bo pri pristojnem sodišču vložil obtožni akt. Če
Branko Goričan: namene.«
Foto: Črtomir Goznik
»Pričakoval sem večji znesek plačila za dobre
bo kazenska ovadba ovržena, bo Goričan tudi izgubil pravico, da bi ga sam kazensko preganjal.
Osumljeni je dejanje obžaloval, na naroku se je Goričanu tudi opravičil, višina naloge pa je bila določena glede na njegovo finančno stanje, saj naj bi se trenutno preživljal s priložnostnimi deli.
Goričan je po naroku za odložitev kazenskega pregona povedal, da je sam pričakoval večji znesek plačila za dobre namene, že zaradi narave same grožnje, vendar spoštuje odločitev tožilstva. Pričakuje tudi, da bo Robert Šmid legaliziral svoje delo, enako tudi drugi, ki sedaj delajo na črno. Kazen za delo na črno, če te seveda inšpektor
dobi, je okrog 200 evrov, kar je zanemarljivo proti zaslužku z eno fasado ali katerim koli drugim delom. Če pa na primer inšpektorji ulovijo obrtnika, ki ima na delovišču delavca na črno oziroma ni prijavljen na zavodu za zaposlovanje, bodo njegov račun olajšali za 2200 evrov in več. Zagotovo bo v tej smeri morala nekaj ukreniti tudi država, da se delo na črno ne bo več nikomur splačalo, ne izvajalcu in ne naročniku. Potem tudi ne bo potrebno nikogar prijavljati zaradi dela na črno. V zadnjem času naj bi bil za vse prijave kriv Goričan, čeprav so anonimne, zato je bil tudi tarča napadov oziroma resnih groženj.
Majšperk • Letos že 13. občinsko praznovanje
Največ denarja za ceste, vodo in kanalizacijo
V teh dneh potekajo na območju občine Majšperk številne prireditve ob 13. občinskem prazniku, ki jih bodo sklenili z osrednjo in sklepno slovesnostjo v soboto, 12. septembra, v večnamenski šolski športni dvorani, na njej pa bodo letos podelili tudi plaketo občine ter štiri občinska priznanja.
Županja dr. Darinka Fa-
kin se praznovanja veseli skupaj z občani, saj je življenje v teh dneh toliko bolj pestro, napredek je opazen skoraj v vsakem kraju, občani pa imajo priložnost sodelovati ali se udeležiti tudi katere od 43 različnih prireditev.
»Letos so se v naših društvih še posebej potrudili. Lahko tekmujemo v kolesarjenju, teku, košarki, odbojki, nogometu, balinanju, v vleki vrvi ali, kot pravijo, štrika, streljanju na glinaste golobe, se udeležimo dveh pohodov po občini ali tekmujemo na kmečkih igrah,« s ponosom pove županja dr. Darinka Fa-kin in nadaljuje: »Imeli smo tudi skupen zajtrk, lahko smo ličkali ali kožuhali koruzo, lovili ribe ali lovili zveze radioamaterjev, se skupaj z našimi gasilci iz Prostovoljnega gasilskega društva Medvedce veselili ob predaji novega gasilskega vozila ter obnovljenega doma, se udeležili tekmovanja za pokal Cirila Murka ali gasilskega tekmovanja v okviru Gasilske zveze Maj-šperk; lahko smo bili prisotni na tradicionalnem in z mednarodno folkloro obarvanem Rožmarinfestu, uživali ob predstavi naših gledališčni-kov, odšli na večer smeha ali literarni večer, se preizkušali v fotografiji ali tekmovali v kajaku po Dravinji, lahko smo občudovali slikarske stvaritve likovne kolonije na gradu
bo tudi na področju cestne razsvetljave in obnova pešpoti na Ptujski Gori, zagotovo pa nam bo uspelo opraviti še veliko manjših del, ki jih je na seznamu kar veliko.
Vsem bralcem vašega časopisa želim veliko uspehov in vse dobro v prihajajoči jeseni. Istočasno pa velja vsem pri-
jazno povabilo na prireditve, predvsem pa na zaključno prireditev, ki bo 12. septembra ob 15. uri v naši novi večnamenski dvorani, kjer se bomo zahvalili najzaslužnejšim in se skupaj veselili našega praznika ob zvokih ansambla Vitezi celjski. Lepo vabljeni!«
-OM
Foto: M. Ozmec
Sodobno urejeno krožišče na Ptujski Gori sodi med pomembnejše investicije letošnjega leta, ki so jo realizirali v sodelovanju Ministrstvom za promet.
Hamre in se veselili skupaj z našimi upokojenci in invalidi, lahko pa si bomo ogledali tudi bogato razstavo naših društev, ki bo te dni na ogled v gasilskem domu.«
Zagotovo pa ste lahko ponosni tudi na pridobitve v občini, na številne investicije, ki ste jih uspeli realizirati od lanskega praznovanja. Katere so najpomembnejše?
»V tem času je tudi naša investicijska dejavnost največja. Tako smo v fazi zaključevanja naše največje investicije, sofinancirane tudi s sredstvi
Regionalnih razvojnih programov, vredne okoli 0,8 milijona evrov, to je kanalizacija Lešje. Skupaj z Ministrstvom za promet smo zgradili in lepo uredili krožišče na Ptujski Gori, pričeli smo asfaltirati nekatere za to leto predvidene cestne odseke, pričeli smo tudi obsežno investicijo druge faze izgradnje vodovoda v Halozah, ki se izvaja s sredstvi evropskega Kohe-zijskega sklada, državnih in občinskih sredstev, vredna je prek 1,3 milijona evrov in bo zaključena v letu 2010.«
V centru Majšperka načrtujete izgradnjo novega kulturno-poslovnega centra. Kdaj boste začeli?
»Prav v teh dneh smo prejeli gradbeno dovoljenje za naš nov kulturno-poslovni center, s katerim bomo kandidirali za sredstva iz regionalnih razvojnih programov, sam pričetek gradnje pa načrtujemo v začetku leta 2010. Sicer pa smo v tem času opravili še veliko drugega. V osnovni šoli Sto-perce smo zamenjali dotrajana okna, nameravamo pa še delno urediti okolico. Izvaja-
lec del pri izgradnji pločnika Breg in krožišča Majšperk sicer s pričetkom del nekoliko zamuja, vendar sta obe investiciji planirani še v letu 2009. Sicer pa za jesen načrtujemo še nekaj manjših investicij, kot so postavitve dveh avtobusnih postajališč, nekaj dela
Ob 13. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 12. septembra ob 15. uri na osrednjo proslavo in podelitev občinskih priznanj, v večnamensko
dvorano OS Majšperk. Po svečanem programu vas vabimo na družabno srečanje z ansamblom Vitezi Celjski.
Vljudno vabljeni!
Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majiperk
Občankam in občanom ter cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku! Hvala za izkazano zaupanje.
Foto: M. Ozmec
Županja dr. Darinka Fakin: »Občane in druge krajane lepo vabim na katero od 43 prireditev, še posebej na sobotno sklepno slovesnost.«
VIK
MIZARSTVO Vuk Anton s.p. Breg 21 a, Majšperk Tel.: 795 0306,
gsm 031 654 495, 041 654 495, e-mail: mizar.vuk@siol.net
Ustvarjamo z naravo!
Ukvarjamo se s splošnim mizarstvom; izdelujemo vrata, obloge, stopnice, notranjo opremo za stanovanja, opremo za gostinske lokale, pisarne, iole, hotele,..
Vsem občankam in občanom občine Majšperk, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku!

MIPIS
Projektiranje, nadzor ter svetovanje v gradbeništvu Irena Mesaric s.p.
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke!
Breg 20, 2322 Majšperk, tel.,faks: 02 794-55-71, GSM: 031 722-302
ur
VETERINARSKA AMBULANTA
v
MAJŠPERK, d.o.o. , Lešje 34
Občankam in občanom ter svojim cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku ter jim želimo prijetno praznovanje.
Kolektiv Veterinarske ambulante Majšperk
VULKANIZERSTVO -AVTOPRALNICA - BAR
Korže Marjan d.o.o.
Breg 18b, Majšperk Tel: 02 794 64 11
Vsem občanom in poslovnim partnerjem želimo prijetno praznovanje praznika
Občine Majšperk! Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje!
Gradbene storitve m avtoprevozništuo
Vsem občankam in občanom ter našim
Se priporočamo!
ŽolgerJože s.p.. Ma/Spe* Ma. 2322 Majšperk. te, 02 795 02 50
Rogoznica • Sesti krajevni praznik
x Y ■ il ■ | ■ ^ ■ Sproščeno in optimistično praznovanje
V ČS Rogoznica so 5. septembra sklenili letošnje praznične prireditve na društvenem, športnem in kulturnem področju ob 6. krajevnem prazniku, ki so ga pričeli praznovati leta 2004 na pobudo takratnega predsednika sveta MČ Rogoznica Draga Zorka, s katerim so na nek način obudili nekoč zelo uspešno prireditev Veseli dan naših vasi. Pokrovitelj in organizator vseh prireditev je bilo KD Rogoznica, ki letos praznuje tudi 50-letnico uspešnega delovanja.
Vse prireditve so bile množično obiskane in so potekale v sproščenem vzdušju. Samo na kolesarjenju po naseljih če-trtne skupnosti je sodelovalo 135 rekreativnih kolesarjev, turnir v malem nogometu, ki je potekal na igrišču NK Rogoznica, pa je letos pripadel domačinom. V soboto so Rogo-zničani namenu predali tudi 120 metrov asfaltirane ceste v Novi vasi. V proračunu za letos pa je imela ČS Rogoznica 104.600 evrov, od tega jih je v cestno infrastrukturo šlo 85 tisoč evrov. Nekaj metrov novega asfalta so pridobili tudi v Podvincih, v teh dneh pa naj bi bila končana posodobitev in razširitev ceste v Žabja-ku, od mostu v dolžini 500 metrov proti Kicarju, kar bo stalo 40 tisoč evrov. Dodatna sredstva pa je ČS Rogoznica iz mestnega proračuna pridobila za rekonstrukcijo, ureditev in izgradnjo jarkov. Kot pravi predsednik sveta ČS Rogoz-nica Janko Čeh, ki je vodenje sveta prevzel na polovici mandata od Ivana Šenkiša, so zadovoljni, da bodo tudi za četrtne skupnosti MO Ptuj nastopili v prihodnjih letih boljši časi, ko se bo v kraje zunaj Ptuja pričelo več vlagati. V letošnjem programu dela je tudi obnova Slovenskogoriške ceste, žal pa še ni vseh podpi-
Priznanje CS Rogoznica je letos prejelo KD Rogoznica ob 50-letni-ci delovanja. Prevzel ga je predsednik Marjan Cajnko, na fotografiji skupaj s predsednikom sveta ČS Rogoznica Jankom Čehom in podžupanom MO Ptuj Mirkom Kekcem.
sov za potrebna zemljišča, da bi bila končno enkrat urejena tudi severna vpadnica na Ptuj. Vztrajali bodo, da se še letos uredi igrišče v Kicarju, za katerega je sicer zemljišče že kupljeno. Lepši časi pa se napovedujejo tudi za cesto v Podvincih, za katero je dokumentacija bolj ali manj že pripravljena, pa tudi začetni vložek. Z lastniki zemljišč pa naj bi se še letošnjo jesen enkrat srečali, da bi lahko čim prej pripravili vse potrebno za začetek rekonstrukcije.
V imenu MO Ptuj je Rogo-zničane ob njihovem prazniku pozdravil domačin Mirko
Kekec, tudi podžupan MO Ptuj. Komunalna infrastruktura je šibka točka vlaganj v MO Ptuj, to se odraža tudi na območju ČS Rogoznica, kar upravičeno povzroča nezadovoljstvo občanov, ki živijo v tem delu MO Ptuj. Kljub temu pa je nekaj projektov v zaključni fazi izvedbe, za nekatere pa je v pripravi dokumentacija. Tudi smradu iz deponije, ki povzroča največ negodovanja v Podvincih, bo kmalu manj, čez dobrih 14 dni naj bi začeli izvedbo projekta odplinjevanja. Za drugo fazo projekta podtalnice, ki bo prinesla primerni kana-
V kulturnem programu so nastopili člani moškega pevskega zbora Rogoznica pod vodstvom Franc Lačna (na fotografiji) in Stari prijatelji iz Kicarja.
lizacijski vod, so projekti že pripravljeni, trenutno jih preverjajo na pristojnem ministrstvu. Do konca letošnjega leta pa naj bi bila pripravljena tudi vsa potrebna dokumentacija za obnovo Doma krajanov Rogoznica, je povedal podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, ki ne podpira odcepitvenih teženj nekaterih nezadovoljnih občanov, prednost vidi v boljšem dogovarjanju in medsebojnem razumevanju.
Priznanja ob letošnjem krajevnem prazniku so po sklepu sveta ČS Rogoznica podelili Feliksu Podhostniku iz Spodnjega Velovleka, ki pa je žal umrl, zato je priznanje za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo na področju gasilstva in Rdečega križa prevzel njegov sin. Ob 50-letnici razvejane dejavnosti na področju kulture pa je priznanje prejelo tudi KD Rogoznica, ki letos praznuje 50-letnico
uspešnega delovanja. Prevzel ga je predsednik Marjan Cajn-ko.
V kulturnem delu osrednje prireditve so ubrano zapeli člani moškega pevskega zbora Rogoznica pod vodstvom Franca Lačna in Stari prijatelji iz Kicarja. V družabnem delu prireditve pa so zaigrali in zapeli člani ansambla Prijatelji iz Ptuja.
MG
Cirkulane • Otvoritev prve etape Bračičeve poti
Nov kamenček v mozaiku haloških neder
Kar so Cirkulančani, točenje tamkajšnje mlado Planinsko društvo, ki se je ustanovilo pred dvema letoma, vodi ga pa Darka Jurgec, napovedali na novinarski konferenci julija letos, so slaba dva meseca za tem, na prvo septembrsko nedeljo, tudi uresničili: odprli so namreč prvo etapo Bračičeve planinske poti.
Ta se začenja v središču občine pred rojstno hišo omenjenega cirkulanskega veljaka, meri 12 kilometrov, zaključuje pa se v Paradižu. »Celotna trasa, ki jo nameravamo urediti v naslednjem letu, bo tekla po vseh naseljih občine Cirkulane, razdeljena bo v tri etape, merila bo 44 kilometrov in bo zasnovana krožno,« je na slovesnem odprtju prve etape med drugim povedala Darka Jurgec. Prva etapa označene poti vodi iz centra mimo oz. pod cerkvijo sv. Barbare do Bukovčeve kapele, nato preko mosta do zidne kapele pri Levični-ku, deloma po trasi Haloške planinske poti, čez Lapor do Brezovca, pa z gruškovskega Huma nazaj v dolino na magistralno cesto, nato levo proti cerkvi sv. Florijana, tik pred hrvaško mejo pa se obrne desno in se spušča do naselja Meje v Medribniku ter zaključuje z zadnjim delom poti v Paradiž do Bratuškovih.
»Z ureditvijo celotne trase Bračičeve poti želimo širši
javnosti predstaviti lepote naših krajev vsem ljubiteljem pohodništva in neokrnjene narave,« je še povedala Jurgčeva. Ob odprtju prvega dela poti se je vsem, ki so pri tem sodelovali, zahvalil tudi župan Janez Jurgec, pa podpredsednik Planinske zveze Slovenije Uroš Vidovič, ki je
dodal: »S to potjo se odpira notranji del Haloz, saj so doslej urejene pohodniške in planinske poti tekle bolj po zunanjih grebenih.«
Podobnega mnenja je bil tudi Tone Purg, predsednik MDO Podravje: »Ta pot je nov kamenček v pisanem mozaiku poti v Sloveniji in Spo-
dnjem Podravju, kjer imamo trenutno urejenih nekaj čez 1000 kilometrov pohodni-ških tras. Vsekakor pa si tako mlado društvo za uspešno izpeljan projekt zasluži vse pohvale!«
Za majhno presenečenje na odprtju pa je poskrbel Martin Prašnički, sicer odličen poznavalec življenja in dela dr. Vladimirja Bračiča, ki se je potrudil še enkrat prebrskati stare arhive, da je našel do-
Martin Prašnički je predsednici planinskega društva Cirkulane Darki Jurgec izročil fotografijo iz leta 1937 kot dokaz, da je pla-ninaril že dr. Vladimir Bračič in da ima pohodništvo v Cirkulanah že dolgo tradicijo.
brih 72 let staro fotografijo opevanega cirkulanskega rojaka (po kateri je pot dobila ime) iz leta 1937, na kateri je mladi Bračič kot pohodnik, ter tako dodatno upravičil izbrano poimenovanje poti, hkrati pa je še povedal, da je ta zelo stara še ohranjena fotografija tudi dokaz, da ima pohodništvo v teh krajih že zelo dolgo tradicijo.
K odprtju prve planinske poti v Cirkulanah sta spadala še blagoslov in rezanje traku, zapeli so tudi Mladi veseljaki. Potem pa se je več kot stogla-va množica v res lepem jesenskem jutru podala na prvi pohod med cirkulanske griče in doline.
SM
Trak v znak uradnega odprtja prve etape Bračičeve poti so prerezali župan Janez Jurgec, Uroš Vidovič in Bojan Bračič.
Pri izdelavi zloženke, zasnovi in markiranju Bračičeve planinske poti so sodelovali Jože Mlinar, Milan Jurgec, Danijel Hengelman, Darka Jurgec in Ivo Zupa-nič.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: SM
Ormož • 26. seja občinskega sveta
Razprava o bioplinarni se začenja
Petkova 26. seja občinskega sveta Občine Ormož je najavljala 16 točk dnevnega reda, A so jim dodali še dodatno - Potrditev Investicijskega programa za namakalni sistem Ormož-Velika Nedelja, ki je podlaga za prijavo na aktualni razpis. Gre za velik projekt, ki obsega skupno 449 hektarjev namakalnih površin in je vreden skoraj 1,8 milijona evrov, zaključen pa bo leta 2012. 75 odstotkov stroškov bo zagotovljenih iz evropskih oziroma državnih sredstev, 25 odstotkov pa bo prispevala občina.
Za starejše in tudi mlajše občane bo zelo dobrodošla potrditev Dokumenta identifikacije investicijskega projekta za ureditev kletnih prostorov in sanitarij ter vgraditev dvigala v gradu Ormož. Stopnišča v gradu so za mnoge obiskovalce preprosto prevelika ovira. Težava pa je v tem, da so slavnostne in poročne dvorane, knjižnica, poročna dvorana za zlate poroke, prostori muzeja in razstavišča prav v prvem ali drugem nadstropju, do katerih vodi zelo strmo in dolgo stopnišče. Tudi sanitarije v pritličju so potrebne obnove, predvsem pa razširitve, saj ob prireditvah, ki so v gradu, ne zadoščajo. Uporabljajo pa jih tudi obiskovalci gradu in zaposleni več institucij, ki se nahajajo v gradu. Kletni prostori so v slabem stanju, uporabljajo pa jih mladi za druženja in koncerte. Investicija predvideva ureditev grajske kleti s tlaki, talnim gretjem, novimi instalacijami, opremo, vgraditev dvigala v severnem krilu gradu in razširitev sanitarij v pritličju južnega krila. Skupna vrednost projek-
ta, ki prinaša dolgo pričakovano sanacijo Unterhunda, naj bi znašala okrog 420.000 evrov, investicija pa naj bi se izvedla in finančno zaključila prihodnje leto.
Kdaj bo občinski praznik?
Med vprašanji svetnikov je potrebno omeniti Stanka Pi-gnarja, ki ga pristojni v njegovih prizadevanjih za kraj očitno ne slišijo prav dobro. Kajti že četrtič je govoril o isti, nerešeni problematiki cestne ureditve v Mihovcih pri hišni številki 47, kjer je križišče regionalne z lokalno cesto. Problem je neurejeno odvodnjavanje, saj se meteorna voda ob dežju zliva na lokalno cesto. Nezadovoljni krajani so zbrali že 28 podpisov peticije za ureditev tega, za njih pomembnega, problema. V istem kraju, v neposredni bližini OŠ Velika Nedelja, je svetnik Podgorelec opozoril tudi na sanacijo zelo dotrajanih in frekventnih stopnic, ki jih med drugimi uporabljajo tudi
Tako lepo cvetoče bi bilo lahko čez kakšno leto v ormoški industrijsko-obrtni coni.
šolarji. S tem v zvezi je opozoril na potrebno zagotavljanja zadostne varnosti, zanimali pa so ga tudi postopki v zvezi s sanacijo.
Ana Pevec in Bogomir Luci sta vsak zase opozorila na uki-
Destrnik • Pomembna investicija napreduje
Oktobra nov zdravstveni dom
Investicija v obnovo obstoječega objekta in izgradnjo prizidka Zdravstvenega doma na Destrniku, ki naj bi bila dokončana predvidoma oktobra, je izjemno pomembna za prebivalce omenjene slovenskogoriške občine in okolice. Zraven ambulante splošne medicine in zobozdravnika bosta v novih prostorih poslej tudi lekarna in fizioterapevt.
Po štirih letih od odprtja Zdravstvenega doma na Destrniku sta se občina in država lotili obnove obstoječih in izgradnje dodatnih prostorov. Ocenjena vrednost investicije znaša 232 tisoč evrov, od tega naj bi 112 tisočakov zagotovila država, a ker bo njen delež približno 14 tisoč manj, bo občina morala zagotoviti nekaj dodatnih sredstev.
Sicer pa, kot je dejal direktor občinske uprave občine Destrnik Miran Čeh, poteka investicija po terminskem planu, z izgradnjo prizidka pa ni večjih težav. Vrata naj bi nov objekt odprl konec oktobra, v njem pa bosta tudi v prihodnje ambulanta splošne medicine in zobozdravnik, po novem pa tudi fizioterapevt in lekarna.
Prejšnja površina Zdravstvenega doma Destrnik je znašala 84 m2, od tega se v pritličju rekonstruira polovica prostorov in na novo dozidava še dodatnih 142 m2. Nov zdravstveni dom pa bo bogatejši še za eno nadstropje, ki bo merilo 99 kvadratnih metrov.
Dženana Bečirovič
Nov zdravstveni dom naj bi svoja vrata odprl že oktobra.
nitev oddaje v Ringu z Urško na valovih Radia Prlek, ki naj bi jo umaknili s programa zaradi sklepa sveta zavoda. Čeprav je bil na seji prisoten predsednik sveta zavoda, pa se ne on, ne župan nista čutila dolžna nastale situacije razlagati.
V odgovorih svetnikom pa smo izvedeli, da je na razpis predlogov za določitev občinskega praznika, ki ga občina sedaj še nima, prišlo pet predlogov treh predlagateljev. Možni termini občinskega praznika so tako 9. 5. (na ta dan leta 1331 je Ormož dobil mestne pravice), 16. 6. (na ta dan leta 1273 se v listinah prvič omeni ime Holermuos), 27. 6. (spomin na dogodke iz osamosvojitvene vojne iz leta 1991), 8. 8. ( na ta dan je bil leta 1869 Ormoški tabor) in 22. 12. (mesto Ormož z okolico je bilo na ta dan leta 1936 razglašeno za turistično mesto).
Orhideje bodo nevtralizirale smrad bioplinarne?
Do takšnega sklepa smo prišli v šaljivem razmišljanju o rebalansu proračuna, ki je bil opremljen z amandmajem in v največji meri tudi bistven za nov rebalans. Občina Ormož namreč namerava pristopiti k spremembi obstoječega lokacijskega načrta za obrtno cono Ormož, ki se ureja z odlokom o lokacijskem načrtu za obrtno cono. Spremembe se nanašajo na celotno območje lokacijskega načrta, največja pa se nanaša na umestitev bioplinske naprave za proizvodnjo električne in toplotne energije na skrajnem jugovzhodnem delu obrtne cone. Bioplinarna naj bi imela nazivno moč 999 kW. V tem sklopu bi se umestila tudi proizvodnja bioetanola in solarna elektrarna, ki se bo zgradila na objektu betonskega zalogovni-ka substrata za potrebe industrijske proizvodnje bioplina.
Za to spremembo je bilo potrebno zagotoviti 5000 evrov.
Na tej točki se je seveda začela živahna razprava o tem, ali je pametno umeščati v industrij-sko-obrtno cono takšen objekt ali s svojo specifičnostjo ne bo odvrnil drugih investitorjev. Slavko Kosi je tudi opozoril na nujnost, da se o tej tematiki začne javna razprava, saj brez konsenza širše javnosti vse skupaj ni smiselno. Opozoril je tudi na moč elektrarne, ki ima le 1 kW manj, kot je mejna vrednost, pri kateri je potrebno narediti študijo vplivov na okolje, ki jo investitorji očitno želijo na tak eleganten način zaobiti. Izraženi so bili tudi pomisleki o tem, ali je mogoče zagotoviti zadostne količine potrebne surovine v okolju in o tem, ali bo bioplinarna oddajala kakšne neprijetne vonjave. Svetniki so izrazili strah, da bi Ormož postal ukleščen med neprijetno vonjajoče smetišče na zahodni in bodočo bi-oplinarno na vzhodni strani. Da bi pomiril strasti, je župan
Alojz Sok povabil svetnike, da si gredo skupaj ogledat kakšen takšen objekt in nato nadaljujejo razpravo, saj imajo sedaj na voljo le skromne informacije o celotnem projektu. Povedal pa je, da je pri celotni zadevi zelo pomembna tudi toplotna energija, ki nastaja kot stranski produkt in za uporabo katere naj bi se že zanimal znan go-jitelj orhidej iz Dobrovnika. Svetniki so debato zaključili s spoznanjem, da se razprava o bioplinarni šele začenja.
Pomemben razlog za rebalans je tudi namenski prenos sredstev iz naslova namensko zbranih sredstev za pridobivanje novega prostora za odlaganje odpadkov oziroma sanacijo deponije. Po drugem rebalansu, ki so ga svetniki potrdili, se je višina veljavnega proračuna zvečala za okrog 760.000 evrov na skupno 17.143.168 evrov.
Kadrovski oreh še vedno pretrd
Na dnevnem redu sta bili tudi dve kadrovski vprašanji. Potem ko je Marko Antolič odstopil z mesta predsednika Nadzornega odbora Občine Ormož, so svetnikom predložil dva predloga za njegovo zamenjavo in zagotovitev polnošte-vilčnosti pomembnega organa. NS.i je predlagala Natašo Kosi, LDS pa Amalijo Lukner. NS.i je svoj predlog umaknila in po izenačenem glasovanju 10:10 Amalija Lukner že drugič ni bila izvoljena za članico NO.
Na že drugi razpis za direktorja Javne razvojne agencije sta se prijavila le dva kandidata, ki sta izpolnjevala pogoje. Svetniki se niso mogli odločiti med Mariborčanom dr. Janezom Petkom in dr. Slavkom Gregu-recem, ki so mu na koncu vseeno podaljšali direktorovanje za nadaljnjih šest mesecev. Viki Klemenčič Ivanuša
Z ormoške deponije včasih zares neprijetno zasmrdi.
Foto: vki
Foto: DB
Foto: vki
petek • 11. septembra 2009
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	i 9
Ptuj • Ocena gospodarskih razmer v obrti in podjetništvu
Izboljšanje v enem do dveh let
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so se hitro odzvali na gospodarsko recesijo in finančno krizo. Ob vsakoletnih zahtevah obrti in podjetništva, ki so že stalnica slovenske obrti, so pripravili še vrsto drugih predlogov za hitro ukrepanje in zmanjševanje posledic gospodarske krize, ki zadevajo področje financiranja (likvidnosti) poslovanja, področje davkov in delovno pravno zakonodajo. Od konca lanskega leta so izvedli tudi že več anket, ker želijo imeti sprotne informacije o razmerah v obrti in podjetništvu. V tretji in doslej najobsežnejši anketi je odgovore posredovalo kar 1.168 podjetij.
V anketi sodelujoča podjetja so ocenila, da so gospodarske razmere resne, hkrati pa pričakujejo tudi že izboljšanje razmer. Na vprašanje, ali se v vaši dejavnosti že kažejo znaki izboljšanja gospodarskih razmer, je 28 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se v njihovi dejavnosti že kažejo znaki izboljšanja gospodarskih razmer. V okviru gradbene dejavnosti pa je kar 41 odstotkov anketirancev odgovorilo, da se že kažejo znaki izboljšanja gospodarskih razmer. V povprečju pa je 53 odstotkov vprašanih menilo, da se bodo trenutne razmere normalizirale v enem do dveh let, medtem ko jih je 20 odstotkov ocenilo, da se bodo razmere normalizirale prej kot v enem letu. Zbrani podatki tretje obrtniške ankete so pokazali, da je največ optimizma v gradbeni dejavnosti, v živilski dejavnosti pa je polovica odgovorila, da pričakujejo, da se bodo razmere normalizirale prej kot v dveh letih. Bolj črnogledi so v gostinski dejavnosti, kjer 60 odstotkov podjetnikov pričakuje normalizacijo razmer šele po dveh letih. Pri 41 odstotkih podjetij se je poslovanje v letošnjem letu v primerjavi z lanskim najbolj
Sejem je kot celota zajemal pet sklopov, v katere sodijo komercialne in strokovne razstave, strokovna predavanja in posveti, ocenjevanja ter spremljevalne prireditve. Med kar 125 spremljevalnimi dogodki so izstopala strokovna in poslovna srečanja (65) s področja kmetijstva in sorodnih gospodarskih vej. Na sejmu je kmetijski minister Milan Pogačnik prvič predstavil osnutek strategije razvoja slovenskega kmetijstva, na mednarodnih ocenjevanjih kakovosti pa je bilo podeljenih okoli 1400 medalj in priznanj.
Janez Erjavec, direktor Pomurskega sejma (PS), je povzel dogajanje minulih osmih dni in poudaril: »Sejem je v celoti upravičil pričakovanja nas organizatorjev in prepričan sem, da tudi razstavljavcev in obiskovalcev. To ni bila predstavitev le trenutnega stanja v kmetijstvu, pač pa usmeritve za prihodnost. Izžareva optimizem, da je v
poslabšalo zaradi odpovedi naročil in pogodb. Teh je bilo največ v kovinski dejavnosti, sledijo nekovinska, lesna in tekstilna dejavnost. Najmanj odpovedi pogodb in naročil je bilo v kmetijski dejavnosti. Predvsem pa je zaskrbljujoče, ker je izrazito slabša plačilna disciplina, kar še dodatno poslabšuje že tako poslabšano tekoče poslovanje. Slaba plačilna disciplina je v povprečju poslabšala poslovanje malo manj kot tretjini podjetij. Zaradi tega se je v pretežni meri poslabšalo poslovanje v storitveni dejavnosti. V prvih šestih mesecih leta 2009 se je prihodek v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta bistveno zmanjšal pri več kot 70 odstotkov podjetij. Največji padec prihodkov je zabeležen v kovinski dejavnosti, kmetijski dejavnosti, pri domači in umetnostni obrti, prometni dejavnosti in tekstilni dejavnosti. V slabi tretjini podjetij pa so ocenili, da se prihodek ni bistveno spremenil. Padec naročil je v primerjavi z lanskimi šestimi meseci zabeležilo 52 odstotkov podjetij. Najmanj pa so naročila padla v grafični in živilski dejavnosti. Števila zaposlenih v prvih šestih mesecih v primerjavi z enakim obdobjem leta 2008
kmetijstvu še veliko neizkoriščenih priložnosti. Predstavljali so se najuspešnejši ponudniki, ki želijo biti razpoznavni na slovenskem tržišču, pa tudi tisti, ki jim je sejem dober test produktov za lažje odločanje o njihovi bodoči proizvodnji.«
Po besedah Erjavca je bilo na sejmu AGRA veliko število aktivnih in pasivnih udeležencev iz sosednje Hrvaške, Avstrije, Madžarske in Italije: »Obisk je bil kljub spremenjenemu terminu sejma in enodnevnemu podaljšanju ter slabim obetom zaradi kriznega obdobja izjemen. Sejem si je po prvih ocenah ogledalo okoli 130.000 obiskovalcev.«
56. svetovno prvenstvo v oranju
Na okoli 200 hektarjih se je v Tešanovcih (občina Moravske Toplice) 59 tekmovalcev iz 30 držav pomerilo za naslov svetovnega prvaka
ni spreminjalo 53 odstotkov podjetij. Najmanj se je število zaposlenih, glede na enako obdobje preteklega leta, spremenilo v gostinski, storitveni in kmetijski dejavnosti. Pri plačilih glede na lansko stanje v povprečju zamuja 24 odstotkov podjetij. Največ zamud pri plačilih je v lesni,
kmetijski, nekovinski in gradbeni dejavnosti, 22 odstotkov podjetij v gostinski, prometni, kovinski, kmetijski in gra-fično-papirni dejavnosti pa ni zmožno financirati naložb v opremo in zgradbe. Odprte terjatve ima v povprečju 20 odstotkov podjetij. Zelo pa je zaskrbljujoč podatek,
da kar 15 odstotkov podjetij ne more financirati tekočega poslovanja. Likvidnostna situacija se je izboljšala pri dveh odstotkih vprašanih. 82 odstotkov podjetij je ocenilo, da so se plačilni roki kupcev poslabšali, pri 25 odstotkih podjetij pa plačila zamujajo za več kot 60 dni.
Mala in srednja podjetja ne koristijo subvencij države
Podjetja se z gospodarsko recesijo in finančno krizo spopadajo na različne načine, 26 odstotkov podjetij je znižalo naložbe v opremo in stroje, 23 odstotkov jih je znižalo stroške materiala in storitev, 14 odstotkov je zmanjševalo število zaposlenih, 15 odstotkov je zmanjšalo zaloge, štiri odstotke podjetij pa je odpro-dalo premoženje. Mala in srednja podjetja v primerjavi z velikimi v manjši meri koristijo subvencije države, s katerimi se financira krajši delovni čas ali subvencionira delno povračilo čakanja na delo. V povprečju je le pet odstotkov podjetij sprejelo enega izmed omenjenih ukrepov. V obrti in podjetništvu ocenjujejo, da podjetjem najbolj koristijo ukrepi na davčnem in finančnem področju. Četrtina podjetij je ocenila, da bo pomagal ukrep skrajšanja vračila DDV. Gre za zelo pomemben ukrep, vreden 150 milijonov evrov. 22 odstotkov podjetij pa je pozitivno ocenilo večje davčne olajšave za investicije. Ta ukrep je vreden 50 milijonov evrov. Potrebno pa bi bilo tudi skrajšati plačilne roke države. Po oceni 16 odstotkov podjetij bodo gospodarstvu na poti oživljanja najbolj pomagale garancije Slovenskega podjetniškega sklada. V Obr-tno-podjetniški zbornici Slovenije se ocenjuje, to je potrdila tudi anketa, da bi bili največji prihranki za gospodarstvo in podjetja, če bi vsi prešli na DDV po plačani realizaciji. S tem bi se povečala likvidnost v podjetjih, manj bi bilo tudi slamnatih podjetij in manj bi bilo zlorab davčnih številk.
MG
Dolenjega Kamenja nad Novim mestom. Zver je v oranju strnišča s plugom krajnikom osvojil deseto, v oranju ledine pa trinajsto mesto, kar je v skupni uvrstitvi pomenilo dvanajsti najboljši rezultat. Pate je v oranju z obračalnim plugom prvi dan zasedel trinajsto, drugi dan prvenstva pa odlično peto mesto in je bil skupno osmi. Prirediteljem je za organizacijo in izvedbo prvenstva čestital tudi predsednik vlade RS Borut Pahor, ki je ob zaključku tekmovanja med drugim povedal: »Slovenija se lahko pohvali, da je zelo uspešna pri črpanju sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Po podatkih Evropske komisije o uspešnosti črpanja sredstev za izvajanje programov razvoja podeželja je naša država uvrščena na prvo mesto med novimi državami članicami in na deseto med vsemi državami članicami. Zaradi gospodarske krize bodo za upravičence v okviru sprememb programa razvoja podeželja določeni ukrepi deležni višje stopnje podpore, kar bo omogočilo lažje zagotavljanje lastnih sredstev za posodobitev in prestrukturiranje.«
Naslednje, 57. svetovno prvenstvo v oranju bo prihodnje leto v Novi Zelandiji.
Niko Šoštarič
Foto: Črtomir Goznik
V okviru gradbene dejavnosti je kar 41 odstotkov anketirancev odgovorilo, da se znaki izboljšanja gospodarskih razmer že kažejo, torej bo tudi več možnosti za zaposlovanje mladih.
Gornja Radgona • Sejem Agra zaprl vrata
Prireditev presegla vsa pričakovanja
S sobotnim finalnim delom svetovnega prvenstva oračev v Tešanovcih v občini Moravske Toplice se je zaključil letošnji kme-tijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Največja mednarodna sejemska prireditev v tem predelu severovzhodne Slovenije je v dneh od 29. avgusta do 5. septembra ponujala razstavni prostor (65.300 m2) 1680 razstavljavcem iz 29 držav.
v dveh kategorijah - oranje s plugom krajnikom in obračalnim plugom. Najboljši v tekmovanju s plugom krajnikom je postal Werner
Eder iz Avstrije, Belgijec Roel Cuyvers pa si je naslov svetovnega prvaka prioral z obračalnim plugom. Prvi dan prvenstva so nastopi potekali
v oranju strnišča, drugi dan pa še v oranju ledine. Slovenijo sta zastopala 46-letni Jože Zver iz Brezovice v Prekmur-ju in 31-letni Igor Pate iz
Utrinek s tekmovanja oračev
Foto: NS
Slovenija • Vpliv vremena na kmetovanje
Kako kmetovati v prihodnje?
O tem, da je vreme eden najpomembnejših dejavnikov, ki vpliva na (ne)uspešnost kmetovanja, ni smiselno razpravljati. Toliko bolj pa je smiselna razprava, kako kmetovati in kaj gojiti, da bo raslo in uspevalo tudi ob vse bolj ekscentričnem vremenu, pa tudi, kako se najbolj pametno zavarovati pred vedno bolj pričakovano in pogosto škodo na vseh vrstah kmetijskih kultur.
Žal pričakovanja tistih, ki so se udeležili več okroglih miz, povezanih z omenjenimi tematikami v okviru minulega radgonskega sejma, še zdaleč niso bila izpolnjena. Razen že večkrat slišanih napovedi, kakšno vreme lahko pričakujemo v naslednjih desetletjih, ter že znanih možnosti zavarovanja namreč ni bilo povedanega prav nič bolj konkretno novega.
Majda Zavšek Urbančič s kmetijskega ministrstva je tako povedala, da se obdobje relativno »umirjenega« vremena, kakršnega smo bili vajeni zadnja desetletja, dokončno poslavlja in da bo v prihodnje pač treba računati na redne hude nevihte, močno deževje, orkanski veter, točo in poplave, vmes pa bodo značilna zelo sušna obdobja. Spremenjenim vremenskim razmeram bo tako treba, bolje čim prej kot pozno, prilagoditi tudi kmetovanje v vseh pogledih, od tehnoloških procesov, izbire primernejših kultur do uporabe drugačnih fitofar-macevtskih sredstev: »Rastna doba bo skrajšana, sledila si bodo obdobja suš in moče z neurji, ekstremni vremenski dogodki bodo vse pogostejši, pričakuje se pospešen razvoj insektov in povsem novih vrst škodljivcev. Vse to nima nujno le negativnih posledic. Med pozitivne, vsaj pogojno, lahko štejemo to, da se bodo vegetacijski pasovi pomaknili višje, kjer doslej kmetijske kulture niso uspevale, možne bodo tudi dvojne setve, vendar pa bo tla potrebno obogatiti s humusom, spremenila se bo kakovost pridelkov, vendar bo potrebno tudi drugačno gnojenje in seveda drugačen izbor sort.«
Država še ni izdelala (niti) nacionalne strategije
Kakšne oziroma katere naj bi bile nove sorte, ki bodo v pričakovanih razmerah dobro uspevale (torej bodo manj občutljive na hude suše ter močna neurja s poplavami), žal ni bilo niti besede. Namesto tega je Urbančičeva napovedala še druge spremembe, ki jih je pričakovati zaradi ekscentričnega vremena: »Spremenjeno podnebje bo imelo posledice ne le na kmetijskem, ampak tudi na socialnem, zdravstvenem in gospodarskem področju. Spremenila se bo sestava tal in gozdov, rastlinja nasploh, zimski turizem bo uspeval
le v visokogorju, pričakuje se beg prebivalstva iz velikih mest, izumrle bodo določene živalske in rastlinske vrste: prav tako se pričakuje, da bodo imeli velike težave z zdravjem zlasti otroci, bolniki na dihalih in ljudje s težavami srca in ožilja.«
Prilagoditve novim vremenskim razmeram, ki so se lani in letos že dokaj jasno začele nakazovati, bi se po besedah strokovnjakov že morale začeti. Toda zatika se že v teoriji, kaj šele v praksi, saj je tudi Urbančičeva jasno priznala, da je celo nacionalna strategija prilagoditve slovenskega kmetijstva in gozdarstva še vedno v nastajanju in vprašanje je, kdaj bo sploh izdelana.
V praksi pa se zaenkrat še ni zgodilo prav nič; razen tega, da so lanske in letošnje ujme temeljito pustošile po državi vsepovprek, še najbolj ravno v t. i. slovenski žitnici - Podravju in Pomurju. Tako je država oz. državna blagajna, ki jo itak polnimo vsi (delovni) ljudje, zgolj za sanacijo lanskih neurij namenila dobrih 9,4 milijona evrov, letos pa zaenkrat 1,17 milijona evrov. Državno financirana sanacija škode po neurjih, če bodo ta po napovedih strokovnjakov res postala stalnica življenja, bo zelo verjetno čez nekaj let usahnila oziroma bo finančna pomoč možna le ob takih katastrofah, ki si jih še ne predstavljamo. Kmetje, poljedelci in vinogradniki bi tako res morali začeti resno razmišljati, kaj zasaditi ali zasejati, da bodo imeli še kakšen izplen, vendar pametnih nasvetov izbire primernih sort kultur za prehodno obdobje ni od nikoder.
V kmetijskih zavarovanjih 10 % odbitne franšize?
Zaradi vedno bolj ekscentričnega vremena se kmetom priporoča zavarovanje pridelka, ker pa zavarovalna polica krije škodo le v ob prvem nastanku, je trajne nasade bolje zavarovati kar s protitoč-nimi mrežami.
Zaenkrat si tako lahko pomagajo še najbolj z zavarovanjem kmetijskih površin oziroma pridelkov (iz zavarovanja je izključena suša) in tudi živine, kjer se vključuje država s 50-odstotnim deležem sofinanciranja. Mimogrede, od uvedbe kmetijskega zavarovalniškega sistema pred tremi leti je država za te namene doslej porabila skupno 12,8 milijona evrov, za letošnje leto pa je predvidena cifra sofinanciranja zavarovanj v kmetijstvu dobrih 10 milijonov evrov. Čeprav zadeva na prvi pogled izgleda zelo humano, pa imajo kmetje številne pripombe na pogoje in kriterije, ki jih postavljajo zavarovalnice, seveda pa kritizirajo tudi previsoke cene premij, upoštevajoč nizke cene kmetijskih pridelkov. Kot je bilo slišati, bi država delež lastnega sofinanciranja kmetijskih zavarovanj v skladu z evropsko zakonodajo res povišala na neverjetnih 80 odstotkov, vendar pa bi to, kot je pojasnila Urbanči-čeva, danes pomenilo, da bi najbolj rizična območja, kjer se škoda zaradi vremenskih ujm pojavlja edno, popolnoma izključili iz možnosti
zavarovanja, zelo verjetno pa bi izpadla tudi možnost zavarovanja živali za primere bolezni.
Bolj mimogrede je bilo še omenjeno, da se zaradi velikih škod v kmetijstvu v zavarovalnih pogodbah predvideva vključitev do 10-odstotne odbitne franšize, skrajšal pa naj bi se tudi rok za sklepanje zavarovanj za kmetijske kulture s sedanjega zadnjega avgusta v tekočem letu na 15. junij.
Napovedane enormne podražitve hrane
Sicer pa sofinanciranje zavarovanj ni edina oblika pomoči države kmetijstvu; na voljo je kar nekaj ukrepov iz naslova Razvoja podeželja, ki pa so žal pogosto razpisani s tako ostrimi oz. za marsikoga nedosegljivimi kriteriji, da se veliko kmetov raje obrne stran, sofinancira se tudi nakup protitočnih mrež za trajne nasade (žal je ta možnost črpanja denarja slabo poko-riščena, saj so mreže drage in se investicija izplača le v primerih mladih, ne pa že dotrajanih nasadov) in seve-
da se država lahko ponaša še s plačili subvencij.
Ena zanimivejših možnosti, ki se sedaj odpira in vsaj deloma zadeva tudi spremenjene vremenske razmere, pa je sofinanciranje ureditev namakalnih sistemov. Čeprav se morda sliši nelogično, je v kontekstu podrobnejše analize pričakovanih podnebnih razmer že jasno, da bo voda zaradi dolgih sušnih obdobij zelo dragocen vir, ki ga bo treba (ob ujmah) zajeti čim več in nato koristiti za namakanje. V Sloveniji je trenutno registriranih več manjših in velikih namakalnih sistemov na skupno nekaj čez 7000 hektarjih (6440 hektarjev zajemajo veliki sistemi, 565 hektarjev pa manjši).
O izjemni pomembnosti urejanja namakalnih sistemov je prepričan tudi predsednik slovenskega društva za namakanje in osuševanje Ljubomir Nenadič, čeprav bi bilo veliko bolje, da bi se društvo ukvarjalo le z namakalnimi sistemi, saj so drugi, izsuševalni, že leta v propadanju, lastniki zemljišč v njih pa plačujejo visoke položnice za vzdrževanje, ki ga v večini sistemov sploh ni ... Nenadič je povedal, da bodo namakalni sistemi postali zaradi višjih povprečnih temperatur in posledično
večjega izhlapevanja vode nujni za kmetijstvo, sicer pa je kot drugi bistveni razlog za njihovo nujnost navedel pričakovano drastično zviševanje cen hrane: »Po raziskavah FAO in OECD se bo goveje meso do leta 2018 podražilo za 20 %, sladkor za 30, pšenica in koruza za 40 do 50 %, maslo in oljna ogršči-ca za 60 % in rastlinsko olje do 80 %! Svetovna banka pa poroča, da so se cene hrane v zadnjih treh letih že podvojile. Vzroki za takšno rast cen so podnebne spremembe, rast števila prebivalcev, večje povpraševanje po hrani v vse bolj premožni Aziji in vedno dražji transport. V teh razmerah se zanesljiva preskrba s hrano vse bolj postavlja v ospredje.«
Za namakalne sisteme 26 milijonov evrov
Temu ni moč oporekati in s tega vidika je vsekakor dobro, če bi v domači državi zagotovili vsaj sedanjo raven samooskrbe, če je že povečati ni možno. In če k temu lahko pripomorejo (tudi) namakalni sistemi, bodo ti gotovo dobrodošli. Država oz. kmetijsko ministrstvo je po besedah Darka Simon-čiča (MKGP) že zagotovila 26 milijonov evrov do leta 2013, s čimer naj bi zgradili približno 2000 hektarjev novih namakalnih sistemov in obnovili nekaj starih. Vendar pa - kot je opozorila Andreja Brence z novomeškega KGZ, samo ureditev namakalnih sistemov brez ostale potrebne tehnologije in kmetovalcem primernega ter ustreznega vzdrževanja ne bo rešila ničesar. Predvsem pa bo treba čim prej poenostaviti številne zahtevne in zapletene administrativne postopke, sicer vse skupaj za pridelovalce ne bo imelo ne učinka, ne smisla.
SM
Strokovnjaki napovedujejo daljša sušna obdobja z vmesnimi hudimi ujmami in močnim deževjem ter poplavami ...
■.I*" - •••i.-.--.. '-'V-'-
£ -
... prav tako pa tudi s točami, ki bodo uničevale pridelek.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Lekarniška dejavnost in zakon o zdravstveni dejavnosti
Za kakovost in vzdržnost sistema
Po mnenju Ministrstva za zdravje je lekarniška dejavnost dobro urejena in precej specifična, zato novi zakon o zdravstveni dejavnosti manj posega na to področje. Podrobneje jo ureja področna zakonodaja. A lekarniška dejavnost je zdravstvena dejavnost in tako naj tudi ostane.
»Z aktivnejšo vlogo magistrov farmacije bi lahko dosegali boljše izide zdravljenja z zdravili in posledično prihranili stroške za zdravila. Za to pa bi seveda potrebovali zadostno število kadra in tudi normative za današnji čas. Trenutno še uporabljamo normative iz leta 1983, kar sicer ni neposredno tema zakona. S svojimi pripombami pa smo opozorili na to, da je lekarniška dejavnost del tako primarne kot sekundarne in terciarne ravni zdravstva,« je uvodoma povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., s katero smo se pogovarjali o novem zakonu o zdravstveni dejavnosti oziroma o tem, kaj prinaša za lekarniško dejavnost.
V tem mesecu naj bi se zaključila široka javna razprava o novem zakonu o zdravstveni dejavnosti, začela se je junija. Novi zakon manj posega na področje lekarniške
dejavnosti, tudi zato, ker gre za dokaj specifično dejavnost. V javnih zavodih s področja zdravstva se predlaga tudi nov način upravljanja. Kakšno pa je vaše mnenje v zvezi s tem?
»Zakon pri vodenju zavodov na nek način vleče vzporednico z gospodarstvom. Dejansko je vodenje potrebno prevzeti s polno odgovornostjo, na drugi strani pa je potrebno vodstvu dati tudi potrebne pristojnosti za organizacijo dela, strokovno vodenje in tudi za nagrajevanje zaposlenih. V manjših zavodih bi bilo nesmiselno in ekonomsko neupravičeno uvajanje funkcije poslovnega in strokovnega direktorja. V teh bi moral direktor svoje strokovno znanje nadgraditi z znanjem s področja mene-džmenta, po drugi strani pa obdržati stik s prakso, da lahko opravlja tudi strokovno vodenje. Bistveno drugače pa je v zelo velikih zavodih.
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič, direktorica javnega zavoda Lekarne Ptuj: »Lekarniška dejavnost je zdravstvena dejavnost in tako naj tudi ostane.«
Mislim, da je prav, da tudi sedanji svet zavoda oziroma po novem nadzorni svet prevzame bolj aktivno in odgovorno vlogo.
Kaj pa koncesije?
»Zakon obsežno obravna-
va področje koncesij. Prav je, da se tudi s koncesionarji dorečejo pravila igre, ki so za javne zavode dokaj natančno opredeljena v odlokih o ustanovitvi. Na področju lekarniške dejavnosti se koncesijske
Ptuj • Novi prostori zavarovalno-zastopniške družbe Vizium
Kulturni spomenik z vsebino
V Trstenjakovi 1 na Ptuju, enem od kulturnih spomenikov Ptuja, ki leži na obrobju mestnega obzidja, ima od 31. avgusta sedež poslovalnica zavarovalno-zastopniške družbe Vizium, ki ima poslovalnico tudi v Slovenj Gradcu. Idealne lokacije pa bodo v prihodnje uredili tudi v nekaterih drugih slovenskih krajih.
Objekt na Ptuju, star več kot 100 let, so kupili od Deželne banke Slovenije. Njegovo zgodovino bodo kmalu predstavili tudi v sliki in besedi, tako da jo bodo lahko spoznale vse njihove stranke. Z objektom bodo gospodarili tako, da bodo ohranili njegov meščanski videz.
Vizium je zavarovalno-za-stopniška družba, ki se ukvarjanja s svetovanjem vseh vrt zavarovanj in naložb. Nastala je v začetku leta 2005, v začetku leta 2010 bodo praznovali petletnico uspešnega poslovanja. Sedež družbe, ki ima ob direktorju še tri zaposlene, je na Ptuju, strokovno usposobljenih svetovalcev, ki delujejo kot s. p., pa je okrog 100 in delajo na širšem območju Ptuja, Štajerske in Koroške. Že samo ime družbe pove, da ima lastno vizijo prihodnosti, prodajne strukture si želi razširiti po celi Sloveniji, pravi predsednik uprave Bojan Polanec, zatem pa želijo dejavnost razširiti še na kakšno od bivših republik nekdanje skupne države, Hrvaško, Bosno in Hercegovino ali Makedonijo. S poslovalnico na Ptuju, ki leži na idealni
lokaciji, pa želijo prepričati Ptujčane in širšo okolico z dobro ponudbo različnih zavarovanj, široko paleto produktov vseh zavarovanj za več zavarovalnic, kar pomeni, da postajajo neodvisna finančna agencija, ki bo omogočila ljudem, strankam, da se bodo
lahko na enem mestu odločili med paleto produktov več zavarovalnic, ki bo zanje tudi cenovno najugodnejša. Delo za več zavarovalnic pa bodo omogočili tudi svojim strokovnim sodelavcem na terenu. Dobro poslovanje na Ptuju je družbi Vizium ob
odprtju zaželel tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je še posebej pohvalil odločitev, da poslovalnico uredi v enem od historičnih spomenikov Ptuja ter ga s tem reši propadanja, kot pa da pozida katerega od zelenih travnikov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
S slavnostnega odprtja novih poslovnih prostorov zavarovalno-zastopniške družbe Vizium 31. avgusta; Na fotografiji Jasmina Bajrič, članica uprave in direktorica celotne administracije Viziuma, in Bojan Polanec, predsednik uprave.
pogodbe oziroma odločbe zelo razlikujejo od občine do občine. Vsekakor pa je potrebno obstoječe zasebne lekarne in javne zavode obravnavati enakopravno glede pravic in dolžnosti ustanovitelja oziroma koncendenta ter javnega zavoda oziroma koncesionarja. Novi zakon o zdravstveni dejavnosti to ureja s posebnim aktom o koncesiji. Pomanjkljivost sedanje ureditve je tudi ta, da povsod ni opredeljeno gravitacijsko področje za javni zavod oziroma koncesijsko področje za zasebno lekarno. Če bi bilo to urejeno, bi se s tem lahko ustvarila preglednost nad dejansko zapolnje-nostjo mreže. Zakon govori o mreži, in če bodo stvari dorečene, kot so z zakonom predlagane, bomo imeli tudi preglednejšo ureditev. Za osnovno zdravstvo bodo še naprej odgovorne občine. Merila za določitev mreže bo postavila vlada. Zakon poskuša ločiti zasebno od javnega. V lekarniški dejavnosti to ni poseben problem, v področni zakonodaji je definirano, kaj opravljamo lekarne kot javno službo in katere dejavnosti ob tem še lahko opravljamo. Dejavnost preskrbe z medicinskimi pripomočki na primer opravljamo kot zasebno dejavnost z javnimi sredstvi. Potem je tu še pridobivanje sredstev na trgu. Predlagamo, da to področje za lekarniško dejavnosti tudi v bodoče ureja področna zakonodaja. Ne samo za lekarne, tudi za plačnika in posredno za državo je pomembno, da lekarne pridobivajo del prihodka tudi izven sistema javnih financ. S tem namreč pokrivamo velik del javne službe. Povedano drugače, v Lekarnah Ptuj je s sredstvi Zavoda za zdravstveno zava-
rovanje Slovenije in sredstvi prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic plačanih zgolj 25 od skupaj 45 zaposlenih. S 25 zaposlenimi zagotovo ne bi mogli izvajati dejavnosti na sedmih lokacijah. Za lekarniško dejavnost se z zadnjimi sklepi vlade situacija še dodatno poslabšuje. Vprašanje je, kako dolgo bomo s sredstvi, pridobljenimi na trgu, še lahko pokrivali dejavnost javne službe, to je preskrbe z zdravili. Povedati je treba, da imamo v Sloveniji visok standard oskrbe z zdravili, pacienti v 99 odstotkih dobijo celotno predpisano količino zdravila na recept takoj, pri prvem obisku lekarne.
Brez dvoma pa je urejanje koncesij, zlasti pa še mreže zdravstvene dejavnosti, dobrodošlo, saj bo predvsem slednje lahko bistveno prispevalo tako h kakovosti storitev kot tudi k vzdržnosti sistema. Zakon pa bo potrebno ne samo sprejeti, ampak ga tudi dosledno izvajati in nadzirati.«
Na kaj velja pri novem zakonu o zdravstveni dejavnosti še prav tako opozoriti?
»Pomembno se mi zdi tudi delovanje zbornic, predvsem na področju zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Strokovna združenja, v našem primeru lekarniška zbornica, bodo lahko preko obveznega članstva v zbornicah in preko podeljevanja licenc zagotavljala strokovni razvoj in nadzor nad strokovnim delom v dejavnosti. Kot sem uvodoma že omenila, lekarniška dejavnost je in mora ostati zdravstvena dejavnost. Velja pa še posebej opozoriti, da na področju financiranja zakonodajalec neenakopravno obravnava izvajalce zdravstvene dejavnosti! Namreč vsi, razen lekarniške dejavnosti in dejavnosti zdravilišč, so financirani na način plačevanja v naprej. V lekarniški dejavnosti pa dobimo plačilo za opravljene storitve in izdana zdravila s 30-dnevnim rokom plačila. To v današnjih razmerah še dodatno poslabšuje položaj lekarn v Sloveniji. Samo s skrajno varčnim ravnanjem in s premajhnim številom zaposlenih nekako uspevamo 'obdržati glavo nad vodo'. Kljub majhnemu številu strokovnih delavcev se trudimo z najrazličnejšimi aktivnostmi svoje znanje s področja zdravil in drugih sorodnih področij posredovati ne samo obiskovalcem lekarn, ampak veliko širše.«
MG
Sicilija • Mladi cirkulanski folkloristi na prvi turneji
Sicilijanci so na vsak način hoteli naše kuhalnice
Skupina izjemno mladih cirkulanskih folkloristov, ki je letos upihnila šele drugo svečko od dneva ustanovitve, se lahko pohvali že s prvim gostovanjem v tujini. V drugi polovici avgusta so namreč na povabilo sicilijanskih gostiteljev zaplesali na mednarodnem Festivalu del Tirreno.
»Da bomo tako hitro lahko šli že na kakšno turnejo, si pred dvema letoma še nismo niti zamišljali, čeprav se je že po prvih spletih plesov, ki smo se jih naučili pod mentorstvom Maje Glaser, govorilo tudi o tem. Pa vendarle se nam je zdelo, da je to še daleč pred nami in da se bomo morali zelo potruditi, da bomo lahko svojo dobro voljo in poznavanje plesov pokazali še kje drugje kot samo v Sloveniji. Pa se je zgodilo; že aprila smo prejeli povabilo na festival del Tirreno in jasno, da ni bilo nobene dileme ali dvomov, če bi šli ali ne,« je po nadvse uspelem gostovanju, kjer so se mladi Cirkulančani tudi odlično zabavali, ne le naplesali, povedala članica Urška Kole-dnik. Zaradi dopustniškega časa sicer čisto vseh članov ni bilo na turneji, in da je bila izvedba plesnih spletov popolna, so si cirkulanski folkloristi, kot pravijo, kar »sposodili« nekaj plesalk in plesalcev, da so lahko svojo državo čim bolje predstavili.
Na festivalu del Tirreno se je namreč s svojimi značilni-
mi plesi in nošo predstavljalo več držav, poleg Slovenije še Moldavija, Češka, Belorusija, Litva, Turčija in domačini. »Pred turnejo smo še posebej veliko in trdo vadili, kar nekaj dela pa je bilo tudi s samo organizacijo potovanja. Vendar nam je s pomočjo predsednika skupine Boštjana Žumbarja, mentorice Maje Glaser in 'tovariša' Bojana Glaserja uspelo urediti vse v pravem času,« je povedala Urška Kolednik.
Mladi plesalci so se - po uspešnem gostovanju, kjer so svojim plesnim znanjem in odlično koreografijo, v katero so domiselno vpleteni humorni plesno-mimični vložki, ki navdušenim gledalcem obvezno narišejo velike nasmehe na obraze - domov vrnili polni lepih vtisov. »Bilo nam je v veliko veselje, da smo si lahko ogledali folkloro in tradicionalne plese drugih držav in tako spoznali, da se zelo razlikujemo med seboj. Med samim festivalom smo potovali iz kraja v kraj, kjer so bile organizirane parade vseh skupin, ob večerih pa smo imeli po različnih
krajih celovečerne koncerte. Občinstvo nas je v vseh krajih zelo lepo sprejelo, saj smo jim z našimi spleti na šaljiv način prikazali slovensko folkloro. Posebej zanimive so bile Italijanom naše dober meter velike kuhalnice, ki jih uporabljamo kot rekvizit pri plesih Dravskega polja. Tamkajšnji domačini pa bi nadvse radi imeli naše velike kuhalnice kar zares, za kuhanje testenin. In to čisto zares; kar hodili so za nami in nam ponujali denar zanje. Tako da zdaj za naslednjič zelo dobro vemo, da bo treba na naslednjo turnejo vzeti več teh rekvizitov. Domačinom pa ne bomo ostali v spominu samo zaradi kuhalnic, ampak sem prepričana, da bo imela naslednja slovenska skupina, ki bo gostovala na Siciliji, zelo lep sprejem domačinov, in sicer kar s tisto znano melodijo »ija-ija-ija-ija-oooooo ... « pripoveduje Urška.
Sicer pa so si mladi Cir-kulančani v okviru turneje ogledali tudi več znamenitosti tega južnega italijanskega otoka; tako so stopili do znamenitega vulkana Etna,
uživali v lepotah mesteca Taormino, nekaj med njimi pa se jih je podalo tudi med otoške vinograde in poskusilo sicilijanska vina.
Čisto jasno pa je, da se z obiska na Siciliji nihče (mlad) ne bo vrnil domov, če ne preizkusi tudi toplega morja in peščenih plaž: »Seveda, še kako z užitkom smo si svoje utrujene mišice od paradiranja po vročih ulicah mesta ter od napornih večernih nastopov spočili na plažah in v neverjetno topli morski vodi. Morje je bilo tako toplo, da smo se morali dodatno hladiti kar z mrzlimi sokovi,« je še slišati iz ust navihancev, tako da se v človeku nehote zbudi dvom, ali so bile tiste hladne pijače res samo sokovi ...
»Ta naša prva turneja nam je bila velika izkušnja, zdaj pa se že veselimo novih podvigov, novih gostovanj, s katerimi bomo še naprej širili dober glas in prepoznavnost naše Slovenije, naših Haloz in naših Cirkulan po svetu,« so v en glas zatrdili vsi folklorni plesalci.
SM
Foto: arhiv KD
Sekcija mladih cirkulanskih folklornih plesalcev se je na svoji prvi turneji, na Festivalu del Tirreno v Siciliji, odlično odrezala.
Tednikova knjigarnica
TA PRESNETI VELIKI HUDOBNI PRASIC!
Pred časom mi je prijateljica podarila angleško slikanico, ki me je na mah očarala: gre za pravljico, skoraj parodijo na tisto znamenito, tradicionalno o treh pujskih. Slikanici dajejo odličnost zraven prebrisanega besedila še izvrstne ilustracije. Te so narejene v odlični »angleški maniri«: risarsko in slikarsko klasične podobe blagih barvnih tonov in odličnih karakterizacij literarnih junakov. Pravzaprav je slikanica živalska pravljica, ali celo duhovita sodobna basen. Vsaj delček zgodbe, ki me je prevzela, bom danes podelila z vami, spoštovani bralci Knjigarnice. Originalna slikanica (Eugene Trivi-zas. Ilustracije Helen Oxenbury. The Three Little Wolves and the Big Bad Pig. New York: Aladdin Paperbacks, 1993) je bila natisnjena na Kitajskem, zgodba pa gre (v nekoliko osebnem slogu spodaj podpisane pravljičarke) takole:
Nekoč so živeli trije ljubki majhni volkci, z mehkimi kožuščki in puhastimi repki. Živeli so s svojo mamo in prvi je bil črn, drugi je bil siv in tretji, pomislite, je bil bel, bel kot snežna kepa. Nekega dne je poklicala mama svoje tri volkce. Zbrali so se okoli nje in rekla jim je:
»Otroci moji mili, čas je, da greste v svet. Pojdite in zgradite si svoje hišice. Ampak pazite se velikega hudobnega pujsa!«
»Ne skrbi, mama! Pazili se ga bomo,« so rekli trije mali volkci. In so šli po svetu.
Kmalu so srečali kenguruja, ki je porival samokolnico polno rdečih in rumenih opek.
»Prosimo, bi nam lahko dal nekaj tvojih zidakov?« so ga povprašali trije volkci.
»Seveda,« je odvrnil kenguru in dal jim je veliko rdečih in rumenih opek. In trije mali volkci so si naredili hiško iz rdeče in rumene opeke.
Kmalu naslednjega dne se je priklatil veliki hudobni pujs po cesti. Na lepem je zagledal hiško iz opeke, ki so jo zgradili trije volkci. Oni trije pa so ravno igrali nogomet na vrtu za hiško. Ko so zagledali velikega hudobnega pujsa, kako prihaja proti njim, so jo pri priči popihali v hiško iz rdeče in rumene opeke in zaklenili so vrata za seboj.
Pujs je potrkal na vrata in zaječal: »Volkci, volkci, spustite me notri!«
»Ne. Ne. In ne!« so odvrnili trije volkci. »Pri dlakah naših bradatih bradic! Ne bomo te spustili v hiško! Ne, ne bomo te spustili niti zaradi vseh čajnih lističev v našem kitajskem čajnem vrču!«
»OOO, potem pa bom jezen in bom pihal in bom odpihnil vašo hišo!« je dejal pujs. In se je jezil in pihal in jezil in pihal, toda hiška iz rdeče in rumene opeke ni popustila.
A pujsa niso kar tako klicali velik in hudoben! Je šel veliki hudobni prašič in prinesel veliko kovaško kladivo. Trije majhni volkci so komaj uspeli zbežati pred drobci opeke. In v resnici so bili zelo preplašeni.
»Morali bi si zgraditi močnejšo hišo,« so rekli. Kmalu zatem so zagledali bobra, ki je mešal beton v mešalcu za beton.
»Prosimo, a nam daš nekaj tvojega betona?« so vprašali trije majhni volkci.
»Seveda,« je odvrnil bober in jim dal čebre in vedra, vse zvrhane betona. Pa so šli, trije majhni, ljubki volkci znova hišo gradit ...
To vam je bila prava utrdba in po končanem delu so na vrtu zaigrali tenis. Lepo jim je šlo, dokler se ni priklatil veliki hudobni pujs .
Oj, kakšno hiško so še gradili. In kako so bežali pred pihajočim pujsom, ki je za rušenje hiše uporabil najmodernejšo tehnologijo. No, saj je tudi hiška postajala vse bolj vojaška utrdba! Ampak vsega je enkrat konec! Poslednjo hiško so naredili iz rožic in pujs se je zaljubil v to sanjsko domovanje treh volkcev ...
Ja, tako je to v pravljicah. Ali pa ni enako tudi v zare-snem življenju?!
Liljana Klemenčič
Moškanjci • Sedmo srečanje upokojencev Sp. Podravja
»Vladni bombončki
so sramota!
«
Predsednica Zveze društev upokojencev Mateja Kožuh Novak je na nedeljskem srečanju upokojencev Spodnjega Podravja med nekaj tisoč zbranimi s svojim značilnim gromovitim nastopom požela kar nekaj spontanih aplavzov: »Teh 80 do 200 evrov enkratnega dodatka, ki jih je vlada vrgla med upokojence kot bombončke, je sramota! Naj takšen znesek dajo vsak mesec k pokojninam, da bo lažje preživeti!«
Kožuh Novakova je sicer številne poslušajoče kar takoj pozvala k novi akciji zbiranja podpisov za Vzajemno: »Res je, da smo za sklic skupščine Vzajemne zbrali že dovolj podpisov, vendar jih ni dovolj za odločanje. Zato vas pozivam, da se vključite v akcijo zbiranja in oddate svoje pooblastilo! Doslej smo jih prejeli že preko 5000 in kar 45 odstotkov teh pooblastil so oddali tisti, ki še niso dopolnili 65 let! To dokazuje, da nas v naših zahtevah po pravičnejši družbi srečnih ljudi podpirajo tudi mlajši, celo naši otroci in vnuki!« Govornica je nato nadaljevala z besedami, da so upokojenci zelo pomemben del naroda, ne le številčno (po podatkih je v Sloveniji preko 500.000 upokojencev), ampak tudi s čisto ekonomskega vidika: »Upokojenci svoj denar v vseh pogledih, tudi kot potrošniki, puščamo v domači državi! Zaradi nas obstajajo domovi upokojencev in vse zaposlitve, povezane s to dejavnostjo, ki pa se bodo morali organizirati drugače, saj s povprečno pokojnino danes ni možno plačati več niti osnovne oskrbe in tu bo nujno subvencioniranje države! Ob tem je jasno, da polovica zdravstva dela zaradi nas! Izračunano je, da gre za naše pokojnine 4,5 milijarde evrov, mi pa smo izračunali, da družbi dajemo nazaj 7,5 milijarde evrov, tudi s tem, da finančno in drugače pomagamo otrokom in vnukom, ki ostajajo brez služb!«
»Naša moč je v številčnosti!«
Kožuh Novakova je v govoru ošvrknila tudi novo pokoj-
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije Mateja Novak Kožuh je s svojim gromovitim nastopom požela kar nekaj spontanih aplavzov.
ninsko zakonodajo: »Govori se o zamrznitvi pokojnin, ki so že tako mizerne. Jasno je, da če se manjšajo ali zamrzujejo plače, ne moremo zahtevati višjih pokojnin, toda povejte, kdo bo potem sploh še lahko pomagal mlajšim v stiskah, če upokojenci ne bomo imeli niti za položnice?! Naloga vlade je, da začne načrtno delati na tem, kako izboljšati stanje vsem prejemnikom najnižjih dohodkov, tako upokojencev kot delavcev z najnižjimi plačami. Na tak način kot zdaj ne bo šlo več naprej! Mi, upokojenci, bomo stopili pokonci, ne samo za nas, ampak tudi za vse tiste mlade in delavce, ki tega ne zmorejo, ne upajo ali nočejo več sodelovati v tej kruti tekmovalni družbi!« Agitiranje
množice se je nato nadaljevalo še na področju zdravstva, kjer je Novakova zelo glasno povedala, da so proti zasebnemu zdravstvu, ki ruši mrežo javnega, ki daje prednosti in možnosti kvalitetnejšega in hitrega zdravljenja le bogatim, ki si tovrstne usluge lahko drago plačajo ter vse povedano označila kot kršenje temeljnih človekovih pravic: »Želimo in hočemo javno zdravstvo, ki je enako dostopno vsem v državi! Mi, upokojenci, nimamo politične oblasti, nimamo v rokah gospodarskih vzvodov, imamo pa moč v številu članstva! Drugo leto so županske volitve, kar naravnost povejte svojim kandidatom, da boste volili zanje le, če se bodo zavzemali za naše zahteve. Zave-
dajte se, da smo zelo močno volilno telo in zavedajte se, da lahko uspemo le skupaj z vašo podporo, z vašimi glasovi!«
Tradicionalno srečanje upokojencev je sicer že sedmič zapored pripravila Pokrajinska zveza društev upokojencev Spodnjega Podravja pod vodstvom Franca Kodermana, ki se je Mateji Kožuh Novak za adrenalinski nastop zahvalil s šopkom in poljubom, v svojem pozdravnem nagovoru pa srečanje označil kot priložnost za druženje, medsebojno spoznavanje in izmenjave izkušenj, hkrati pa tudi kot spodbudo za bodočnost: »Prepričan sem, da vsi naši vodilni v posameznih društvih kot v zvezi dobro delajo v korist vseh naših upokojencev. Trenutno je v Zvezo povezanih 42 društev s približno 13.000 člani, in čeprav je res, da je denarja za vse želene projekte pač vedno premalo, jih vseeno veliko uspemo uresničiti, še zlasti na področju športnih aktivnosti, kjer dosegamo tudi lepe rezultate!« Dokaz njegovim besedam so bili številni podeljeni pokali v nadaljevanju srečanja, ki so si jih ekipe posameznih društev priborile na različnih tekmovanjih od pikada do kegljanja.
Za melodično vzdušje v polnem šotoru so poskrbele skupine ljudskih pevcev in godcev: Lukarce iz Dornave, vaški pevci frajtonarji iz društva upokojencev (DU) Podgorci, Jesenski biseri iz DU Gorišni-ca, ljudske pevke DU Ptujska Gora, folklorna skupina DU Sveti Tomaž in godba na pihala iz DU Ivanjkovci. Da so lahko zbrani še zaplesali, pa je zaigral ansambel Veseli Prleki.
SM
Svet je majhen
Podarjeni upi v prihodnost
Prejšnji teden sem na Radiu Ptuj poslušal intervju z direktorjem Taluma mag.Danilom Toplekom na temo morebitnega konca recesije. Nekaj ure kasneje sem sedel na mednarodnem ekonomskem forumu v Cernobbiu ob Komskem jezeru v družbi glavnega gospodarskega svetovalca britanskega ministra za ekonomijo in skupaj sva sledila govoru italijanskega predsednika republike o svetovni krizi.
Čeprav mednarodni denarni sklad že nekaj tednov poroča, da smo prišli do dna recesije in da se nam sedaj obetajo le še boljši časi, so vsi omenjeni komentatorji močno poudarili oddaljenost svojih stališč od poročila svetovne organizacije. Kot je poudaril mag. Toplek, sam negativni podatek o naročilih lahko pove več kot desetine analiz.
Dejstvo je, da so Združene države Amerike dosegle najgloblje stanje krize pred tremi meseci in da so od tistega trenutka v ponovnem skoku navzgor, ampak gospodarsko stanje in potenciali za čimprejšnje okrevanje se močno razlikujejo od države do države in evropski sistem je zagotovo manj fleksibilen in bolj razdeljen od še vedno vzorčne »ameriške lokomotive«. ZDA imajo v tem trenutku najslabši podatek brezposelnosti (9,7 %) zadnjih sedemindvajset let. Evropa stagnira, Slovenija pa verjetno še pričakuje jeseni najhujši udarec v gospodarstvu, potem ko se je državni bančni sistem komaj rešil pred kolapsom pred dvema mesecema.
Kot mi je poudaril svetovalec, ki je sedel na moji desni, ga je minister, ki ga je nekaj ur kasneje spremljal na vrh G20 ekonomskih ministrov v Združenem kraljestvu, prosil, da mu pripravi dokumente in izhodišča, iz katerih bo javnosti razvidno, da se stare in nove sile trudijo pri gradnji nove globalne »governance« (upravljanja, bi lahko izredno nenatančno prevedli v slovenščino), s katero bo v bodočnosti možno upravljati krizne trenutke.
V resnici so takšne izjave oziroma dokumenti precej mar-ketinške narave, s čimer se želi javnosti podariti novi up v prihodnost in ponovno zagnati potrošniško gospodarstvo, če bodo banke, ki so dobile neverjetne vsote likvidnosti s strani davkoplačevalcev, končno zagnale normalni proces kreditiranja in zaupanja v podjetnike. Novi svetovni red, novi »Bret-ton Woods«, ki bi zagotovil nove temelje svetovni ekonomiji, je še daleč in verjetno ga še dolgo ne bo, vsaj do naslednjega velikega oboroženega konflikta, če verjamemo, da se novi svetovni sistemi rodijo le iz pepela vojn, kjer zmagovalci lahko manj obremenjeno oblikujejo nove okvire sodelovanja. Na prejšnjih G20 (Washington, London) in na zadnjem G8 v L'Aquili je bilo razvidno, da so države med seboj močno razdeljene v trenutku, ko se začnejo analizirati podrobnosti.
Reforme ne napredujejo. Vprašanje tako ni, ali bomo prišli iz krize in kdaj. Zagotovo smo v fazi ponovnega skoka navzgor. Kriza bo minila. Ne bomo hitro dosegli standardov, na katere smo bili navajeni pred letom 2007, vendar je problem drugje. Problem je sistemske narave. Smo si želeli reforme? Smo želeli popraviti sistem, ki nas je pripeljal do recesije in ni znal nadzorovati samega sebe? Ampak ta isti sistem nas bo sedaj pripeljal iz krize in se še enkrat postavil za temelj celotnega kapitalističnega sistema.
Torej sta vprašanji dve. Ali sistem ni tako slab in se lahko dejansko zanesemo na samoreševalni instinkt svobodnega kapitalističnega sistema ali pa smo res rešili sistem s posebnimi odločitvami in je to vse, kar znamo? V drugem primeru smo lahko močno zaskrbljeni. Na obzorju ni nobenega novega Mainarda Keynesa, ki bi nam jasno opisal stanje in ponujal rešitve. Okrog nas so le politiki, ki se znajo populistič-no ukvarjati z bonusi bankirjev in višino plač, zaposlenih v finančnem svetu, torej popolnoma obrobne malenkosti. Naš pogled usmerjajo v sonce, ker sami ne vidijo druge možnosti.
Laris Gaiser
Na srečanju v Moškanjcih se je zbralo nekaj tisoč upokojencev Spodnjega Podravja.
Predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnjega foto: sm Podravja Franc Koderman se je Kožuh Novakovi za govor in obisk zahvalil z lepim šopkom in - poljubom.
Foto: SM
Hajdina • Izdali prvo občinsko monografijo
Dokument, kakršnega doslej niso imeli
Na trgu pred Poslovno-stanovanjskim centrom na Hajdini je bilo 3. septembra nadvse slovesno. Občina Hajdina in ZKD občine Hajdina sta pripravili prireditev pod naslovom Občina Hajdina skozi čas in prostor ob izidu prve monografije občine Hajdine. Da gre za izjemen dogodek za mlado občino, je pokazala tudi udeležba, trg je bil v celoti poln, saj monografija občine ne izide vsak dan.
Predstavitev monografije je spremljal priložnostni kulturni program, v katerem so se predstavila vsa občinska naselja, cerkev sv. Martina in OŠ Hajdina. Prvič pa je javno nastopila tudi novoustanovljena folklorna skupina, na kar so Hajdinča-ni še posebej ponosni. Začinili pa so jo tudi z izborom kulina-rike iz različnih zgodovinskih obdobij, za kar so se potrudile članice društev žena, deklet in gospodinj, za žlahtno kapljico pa so poskrbeli Martinovi kletarji posameznih vinskih letnikov. Monografijo občine Hajdina bodo prejela vsa gospodinjstva v občini in društva, osnovni šoli ter nekateri drugi, lahko pa bo tudi lepo darilo ob različnih priložnostih, saj ima tudi nemški in angleški prevod. Uredil jo je Sašo Radovanovič, ki je povedal, da je monografija prvi korak k zavedanju kraja, hajdinska je napisana v razumljivem jeziku, tako da bo razumljiva vsakomur, ki jo bo vzel v roke. Izredno pa je bil vesel, da se je na Hajdini ob njenem izidu zbralo toliko ljudi. Ko monografije predstavljajo v drugih krajih, se jih zbere le za prvo vrsto. Avtorji besedil so ob uredniku še Polona Vidmar, Igor Žiber-na, Marija Lubšina - Tušek, Ivan
Foto: Črtomir Goznik
Sašo Radovanovič, urednik monografije: »Monografija je prvi korak k zavedanju kraja, hajdinska je napisana v razumljivem jeziku tako, da bo razumljiva vsakomur, ki jo bo vzel v roke.«
Tušek, Senka Dreu in Marjan Toš. Predstavili so zgodovinski pregled območja občine Hajdina, mitraizem v povezavi s Hajdinčani (prvi in drugi mitrej), kulturno-zgodovinske spomenike v občini Hajdina, občino Hajdina z vsemi občinskimi naselji, šolstvo ter kulturo in družabno življenje.
Z monografijo je občina Hajdina dobila dokument, kakršnega doslej ni imela, je odlična osnova za pripravo zbornika, zaradi česar je tudi nastala, je povedal hajdinski župan Radoslav Simonič. V njej so zbrana in dokaj natančno opisana dogajanja antičnega
časa in srednjega veka. Novejša zgodovina pa zajema dogajanje na območju občine Hajdina z vidika šolskega, cerkvenega, gospodarskega, društvenega in sociološkega razvoja ter življenja sedmih občinskih naselij. V rimski dobi je današnja Hajdina tvorila del Poetovione. O tem, od kod izvira ime Hajdina, še ni enotnih mnenj, po nekaterih avtorjih gre za jezikovni ostanek ustanoviteljev tega kraja, ilirskih Noričanov, kakor tudi v imenu mesta Ptuj - keltskih Tavriskov. »Monografija s prijaznim in zanimivim branjem ter občasnim naštevanjem dogodkov prikazuje preteklost in
Cirkulane • Zbornik Kulturnega društva
Foto: Črtomir Goznik
Zupan občine Hajdina Radoslav Simonič je ob izidu monografije povedal, da je z njo občina Hajdina dobila dokument, kakršnega doslej ni imela.
jo povezuje s sedanjostjo, zato bo dragocena za vsakogar v občini in zunaj nje,« je ob njeni predstavitvi še posebej poudaril hajdinski župan, ki je ob tej priložnosti pozval vse, ki to želijo, da sodelujejo tudi pri nastanku zbornika. Delovno skupino za njegovo pripravo naj bi oblikovali še v tem letu. Od avtorjev pa sta svoja prispevka v monografiji prejšnji četrtek še
posebej predstavila Marija Lub-šina - Tušek in Ivan Tušek. Oba sta spomnila na izjemno bogastvo zgodovinske, arheološke dediščine občine Hajdina, od najstarejših časov do danes oziroma do slovanske naselitve, katerih potomci smo. V imenu ZKD občine Hajdina je govorila predsednica Hilda Bedrač. Monografija občine Hajdina je zelo pomembno delo, naša
preteklost je zelo bogata. Če spoštujemo našo preteklost, lahko na tem gradimo tudi svojo prihodnost, je med drugim povedala. 3. septembra so pred PSC Hajdina odkrili tudi informativno tablo pohodnih poti in znamenitosti občine Hajdina, ki je bila izdelana v okviru projekta Martinove poti v Sloveniji.
MG
Poti ljubiteljske kulture
Cirkulansko Kulturno društvo (KD), ki letos obeležuje 110 let obstoja - vrhunec praznovanja bo osrednja slovesnost 17. septembra - je med številnimi prireditvami v počastitev visokega jubileja v nedeljo popoldne javnosti predstavilo tudi nov zbornik z naslovom Poti ljubiteljske kulture, sicer že tretji v vrsti doslej izdanih tovrstnih publikacij.
Prvi zbornik o delu KD je leta 1989 pripravil cirkulanski častni občan in častni član KD dr. Vladimir Bračič. Drugi je bil izdan deset let kasneje, ob 100-letnici društva, in tretji ob letošnji 110-letnici, predstavila pa ga je predsednica KD Antonija Žumbar, hkrati tudi odgovorna urednica ob dveh čla-
nih uredniškega odbora, Miri Jerenec in Miru Lesjaku: »Najprej se seveda zahvaljujem prav vsem, ki so nam pri pripravi in izdaji zbornika kakorkoli pomagali. Nov zbornik je tematsko razdeljen v dva dela, prvi nosi naslov 'Udnina ne znaša mnogo, a duševni hasek bode velik', v njem pa je na kratko za-
jet kronološki pregled organiziranega kulturnega delovanja v našem kraju s poudarkom na zadnjih desetih letih. Posebej se predstavlja vsem osem sekcij našega društva, kar je nasploh največje število sekcij v zgodovini. V drugem delu zbornika pa so zbrani prispevki o delu in življenju našega velikega ro-
jaka dr. Vladimirja Bračiča, ki so jih zapisali profesorji mariborske fakultete in dr. Martin Prašnički.« V zborniku je sicer najti še veliko drugega, tudi nekaj humornih tekstov, pesmi, osebnih razmišljanj kulturnih delavcev, predvsem pa veliko zanimivih fotografij in smeh vzbujajočih karikatur ter afo-
rizmov, ki sta jih posebej za to priložnost spisala in narisala Aljana in Fredi (zdaj že nekaj časa oba občana Cirkulan iz Gruškovca). Zbornik je izdan v nakladi 700 izvodov.
V okviru predstavitve zbornika je povsem novo spletno stran kulturnega društva predstavil njen avtor Boštjan Pola-jžer, na odru pa se je z nastopi zvrstilo sedem od osmih sekcij člansko izjemno številčnega KD (razen članov dramske sekcije in knjižnice): zapel je mešani pevski zbor, ki je hkrati tudi cerkveni, kar je njegova prva posebnost, druga pa je zborovodja Jože Dernikovič, ki pevce vodi že polnih 52 let! Zapeli so tudi ljudski pevci in sestre Kopinske, pa vokalna skupina Mladi veseljaki, ubrano so zaigrali znani cirkulanski tambu-raši, za konec so spet navdušili
Nov zbornik z naslovom Poti ljubiteljske kulture je predstavila predsednica cirkulanskega KD in hkrati odgovorna urednica Antonija Zumbar.
najmlajši med sekcijami, folklo-risti, zlasti z navihanim zadnjim plesom s kuhalnicami.
Navzoče je kot častni govornik pozdravil tudi župan Janez Jurgec, ki je med drugim izpostavil dejstvo, da morajo kulturniki v manjših občinah delati v veliko slabših materialnih in finančnih pogojih kot v velikih občinah oziroma mestih: »Zato si naše kulturno društvo, vsi njegovi člani, zaslužijo vse pohvale in čestitke za doseženo, v prihodnje pa jim želim, da so najmanj tako uspešni kot doslej!«
Na nedeljski prireditvi se je cirkulansko KD s posebnimi priznanji za vidne dosežke v zadnjem desetletju zahvalilo dvanajstim članom: Boštjanu Polajžerju, Miri Jerenec, Miru Lesjaku, Antonu Štum-bergerju, Jožetu Petroviču, Alešu Klincu, Francu Korenjaku, Mateji Muršec, Dani-ju Belšaku, Anici Hebar, Ge-novefi Arnejčič in Milanu Črnivcu.
Zahvalno listino za pomoč pa so prejeli Občina Cirkulane, Župnijski urad Cirkulane, OŠ Cirkulane-Zavrč, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, domače PGD, društvo upokojencev, turistično društvo, društvo gospodinj in Aljana Primožič ter Milan Fridauer.
Posebno, častno Linhartovo značko za dolgoletno ustvarjanje na gledališkem področju pa je Iva Ferlinc iz OI JSKD podelila domačima ljubiteljskima igralcema Ani Črnivec in Miru Lesjaku.
Triatlon
Železni mož je spet udaril
Stran 16
Kikboks
Bazične priprave tekmovalcev
Stran 16
Rokomet
Cilje Jeruzalema zlata sredina
Stran 17
Namizni tenis
Trdo delo se je obrestovalo
Stran 17
Namizni tenis
Prične se Evropsko prvenstvo
Stran 17
Rokomet
Želja od šestega do osmega mesta
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL
Bo lahko Labod Drava presenetil v Mariboru?
Foto: Črtomir Goznik
Bo Borut Semler (Labod Drava, modri dres) proti državnim prvakom prekinil strelski post?
V soboto bo v mariborskem Ljudskem vrtu odigran pravi štajerski derbi, in sicer Maribora in Laboda Drave. Pogled na trenutne uvrstitve obeh klubov na prvenstveni razpredelnici daje rahlo prednost vijoličastim iz Maribora, ki so pred Ptujčani s samo točko prednosti. Medtem ko z doseženim v Mariboru nikakor ne morejo biti zadovoljni, je na Ptuju drugače, saj so se po poraznem startu pobrali. Na vrsti bo 21. tekma teh nasprotnikov v prvoligaški konkurenci, kjer so Mariborčani v skupnem
seštevku boljši kakor tudi v dvobojih, ki so bili v Ljudskem vrtu. Na tem stadionu so Ptuj-čani slavili samo enkrat ter dvakrat remizirali.
Po zmagi nad velenjskim Rudarjem so seveda v ptujskem taboru mirno pričakali odmor, ki je sledil zaradi reprezentančnih nastopov. Vsekakor so nove tri točke pomenile tudi dvig ekipe v vseh ozirih, predvsem pa dokaz, da lahko igrajo z vsakim enakovredno in ga tudi premagajo. Trener Adnan Zildžovič za srečanje v Mariboru ne bo mogel računati na Gorazda Zaj-
VARTEKS - LABOD DRAVA 3:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Pralič (45), 2:0 Vuk (70), 3:0 Vuk (88)
LABOD DRAVA: Bratušek, Andelkovič, Zilič, Kelenc, Pre-jac, Marinič, Žilič, Kronaveter, Balažic, Sousa, Medved. Igrali so še: Rupnik, Vrabl, Zajc, Pečnik. Trener: Adnan Zildžovič.
Nogometaši ptujske ekipe Labod Drava so v Varaždinu odigrali prijateljsko nogometno tekmo z domačim Varteksom. To srečanje naj bi bilo kot nekakšna generalka pred sobotnim srečanjem, ko bodo Ptujčani gostovali v mariborskem Ljudskem vrtu in merili moči z državnimi prvaki. Kljub temu da so gostje iz Ptuja izgubili srečanje, njihova igra ni bila tako slaba. Trener Adnan Zildžovič je bil zadovoljen s prikazano igro, kljub temu da ni imel na razpolago vseh igralcev, in sicer Oguja, Ekpokija in Semlerja.
ca in Roberta Kureža, ki bosta počivala zaradi kazni rumenih kartonov, vprašljiv pa je nastop Boruta Semlerja in Ekpokija, ki sta poškodovana. Seveda je tudi veliko emocij. Lahko bi rekli, da si je najbolj želel nastopa proti Mariboru Gorazd Zajc, ki je prej igral v Mariboru, po izletu v Italijo pa očitno ni ustrezal in so ga poslali v Velenje, od tam pa je prišel na Ptuj, kjer je po sedmih odigranih krogih prvi strelec ekipe s tremi zadetki. Žal bo tekmo spremljal iz tribun. No potem je tukaj še mladi vratar Miha Bratušek, ki so ga vijoličasti dali na kaljenje k Labodu Dravi. Vsekakor bo Miha dal vse od sebe, da bi dokazal svojo vrednost. Motivov za dobro igro, dobro nogometno predstavo bo vsekakor dovolj. Po besedah trenerja Adnana Zildžoviča so reprezentančni odmor izkoristili za zelo dobre priprave na srečanje z državnimi prvaki, kar je vsekakor zelo dobro.
No, v Mariboru so prepričani, da naj bi bila tekma formalnost, predvsem pa izhod iz re-zultatske krize. Najprej so malo počistili svoj igralski kader ter predvsem mlade poslali na
kaljenje. Tako je na Ptuj prišel Klemen Medved. Glede slabših iger in pomanjkanja točk v domačem prvenstvu so izgovore iskali v igranju evropskega pokala. Sedaj pa je že toliko časa,
da se posvetijo prvenstvu, saj naj bi bilo dovolj izgovorov. Dejstvo pa je, da Labod Drava ne prihaja v Maribor z belo zastavo, ampak motivirana, da prikaže dobro igro in osvoji
kakšno točko. Je pa res, da Ptujčani ne bodo sami, saj bo v Ljudskem vrtu tudi veliko število njihovih navijačev in simpatizerjev.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Iz Alumlnja
Zmaga naj bi ostala doma
V nedeljo bo v Kidričevem zanimivo nogometno srečanje med domačim Aluminijem in Muro 05 iz Murske Sobote. Gre za moštva izpod samega vrha prvenstvene razpredelnice v 2. slovenski nogometni ligi. Mura 05 je namreč druga, Aluminij pa tretji, ekipi pa loči samo točka. V Murski Soboti so se očitno odločili in našli sredstva, da bi se najhitreje, že po letošnji sezoni, uvrstili v prvo slovensko
nogometno ligo. Da bi jim to uspelo, pa morajo biti seveda prvi ali se kot drugi čez dodatne kvalifikacije prebiti tja, kamor si Sobočani želijo. Sicer pa bodo v nedeljo v Kidričevem pokazali svojo vrednost. Očitno se nekaj dogaja v Murski Soboti, saj jo je zapustilo veliko nogometašev, predvsem tistih domačih in nekaj kvalitetnih, ki so imeli še pogodbe.
Pri Aluminiju iz Kidričevega
APAČE - ALUMINIJ 1:12 (0:4)
Strelec za Apače Fruk. Strelci za Aluminij: Vračko 4, Kme-tec in Salkunič 2, Krajcer, Letonja, Bingo in Djokič po enega.
APAČE: Lendero, Fruk, Murko, Bauman, Pepelnik, Žgeč, Širovnik, A. Predikaka, Tramšak, Krajnc, Vidovič. Igrala sta še P. Predikaka, Verlak. Trener: Gorazd Šket.
ALUMINIJ: Lipovac, Medved, Topolovec, Toplak, Bingo, Rotman, Letonja, Djokič, Purišič, Kmetec, Salkunič. Igrali so še: Zajc, Krajcer, Vračko, Rešek, Draškovič, Šešo, Lončarič.
V okviru priprav na nedeljsko srečanje z Muro 05 so nogometaši Aluminija odigrali prijateljsko nogometno srečanje v Apačah ter slavili pričakovano zmago. Domačini so se dobro upirali v prvem polčasu, v drugem polčasu pa so se razigrali gostje iz Kidričevega, Najuspešnejši njihov strelec je bil Matej Vračko, ki je dosegel štiri zadetke.
dobro vedo, kdo jim prihaja v goste, z njimi pa veliko število pristašev soboškega kluba. Srečanja teh dveh tekmecev so vedno zanimiva. Nogometaši Aluminija so v zadnjih treh krogih slavili tri zmage, dosegli pa impozantnih sedemnajst zadetkov. Če bodo napadalci Aluminija ponovno tako učinkoviti, potem ne bi smelo biti nobenih težav glede zmage. Trener Aluminija Bojan Špehonja je pred nedeljskim srečanjem dejal: "Res je, da smo v zadnjih treh krogih igrali zelo dobro in učinkovito ter osvojili devet točk. Naši gostje so drugi na prvenstveni razpredelnici, mi pa za točko zaostajamo in bi se z našo morebitno zmago znašli na drugem mestu. Ekipa Mure 05 je dobra ekipa, kar dokazuje tudi v letošnjem prvenstvu, vendar igramo na domačem igrišču, pred svojimi navijači in to naj bi bila naša prednost."
Trener Aluminija ima na razpolago vse nogometaše, saj ni odsotnosti igralcev zaradi poškodb in kartonov.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Klemen Bingo (Aluminij, rdeči dres) bo tudi v nedeljo pomemben člen ekipe.
Triatlon
Železni mož je spet udaril
»Ko sem lani na Dunaju s pol meseca staro hčerko Zojo v naročju prečkal ciljno črto, so me preletavali nepopisni občutki. Takrat je padla odločitev, da se na Ironman tekmo definitivno vrnem,« je v uvodu pogovora dejal Leon Kaučevič. Besedo je držal. Od novembra se je posvečal pripravam na tekmovanje leta. Pozimi z vzponi na Boč in Donačko goro, tekom v okolici domačih Apač in kolesarjenjem na »valjih«. Resno po programu izkušenega ptujskega triatlonca in trenerja Miha Brodnjaka je Apačan pričel trenirati januarja, intenzivnost pa se je pričela strmo vzpenjati marca. Sprva v tedenskem obsegu dvanajstih ur, na višku pa tudi preko dvajsetih. Kaučevič je že lani dokazal, da z močno voljo, vztrajnostjo in odpovedovanjem zmore več kot marsikdo drug, letos je to le še potrdil. Ob službi, študiju, mladi družini ter urejanju hiše je bilo to vse prej kot lahko delo.
In če sta si z Brodnjakom že pozimi program in cilje jasno zastavila, se jima je tik pred zdajci skorajda vse porušilo. Triatlon na Dunaju je zaradi premalega števila prijavljenih odpadel. Najbolj ugodna možnost je bila tekma v nemškem Glucksburgu, tik ob meji z Dansko. Organizatorji, ki sicer prijave zaključujejo že pol leta pred prireditvijo, so ugodili prošnji Kaučeviča in tako se je na svoj rojstni dan ponovno pojavil na startu. Ob njem hčerka Zoja in punca Nejka, pred njim pa 3,8 kilometra plavanja, 180 kilometrov kolesarjenja in 42
kilometrov teka. »Ob sedmih zjutraj se nas je ob znaku pištole v ledeno morsko vodo pognalo 500 tekmovalcev posameznikov in 600 v štafetah. V začetku je bilo v množici kar nekaj pretepanja, po nekaj minutah pa se je situacija umirila. Plavali smo v trikotniku, zaradi česar sem včasih zašel z idealne poti, a kaj dosti časa nisem izgubil. Za prvi del tekmovanja sem treniral tudi v gramoznici pri Brunšviku, ker je površina precej večja kot v bazenu. Zelo pomembno je, da se v vodi znaš orientirati,« je povedal Kaučevič.
Kolesarska trasa je bila precej bolj razgibana od dunajske, a s 1.000 metri višinske razlike še ni predstavlja večjega zalogaja. Ob progi je bilo veliko gledalcev, ki so spodbujali tekmovalce ter vzklikali njihova imena, kar je vsakemu dalo nekaj dodatne energije. Na teku so bili vsi še toliko bolj utru-
jeni, zato je navijanje domačih prišlo še kako prav. S sloganom »Bolečina bo izginila, ponos bo ostal,« sta Nejka in Zoja Leona spominjali, kaj ga na cilju čaka. Njegova ura se je ustavila ob času 10 ur 41 minut in 35 sekund. »23 minut hitreje kot lani na težji trasi je zame odličen dosežek, ni pa vrhunski. To je zame kot zmaga, pol leta
odrekanja je bilo poplačanega. Pravim, da je to majhen korak za človeštvo in velik zame. Počasi se približujem magični meji, pod desetimi urami si želim nekoč doseči čas.«
Zato je že na cilju izmučen, vendar zadovoljen koval načrte za prihodnost: naslednje leto spet na Ironman! »V takšnih trenutkih mi ni žal, da sem nemalokrat vstal zgodaj zjutraj in opravil trening, da sem mnogokrat treniral zvečer ali tudi ponoči in bil mnogokrat utrujen do onemoglosti. Niti mi ni žal, da sem dostikrat garal, ko so znanci žurali. Brez družine, prijateljev in sponzorjev tega projekta ne bi mogel uresničiti, zato gre velika hvala vsem tistim, ki mi pomagajo in stojijo ob strani,« je še povedal Kaučevič in v času počitka že načrtoval nove podvige. »Kam in kdaj bom odšel na naslednjo tekmo, še ne vem, rad pa bi preko triatlona z družino spoznaval bližnji in daljni svet. Mogoče se kdaj poskusim na še enkrat daljši razdalji. Sicer pa me čakajo v prihodnje še nekateri drugi ekstremni športni izzivi, predvsem kolesarska dirka okoli Slovenije in tek čez našo državo.«
Uroš Gramc
POVABILO
Vse otroke, ki se zanimajo za nogomet ali jim je ta igra le pri srcu In so rojeni med leti 2000 in 2005 ter njihove starše vabimo, da se vpišejo v NOGOMETNO ŠOLO POLI DRAVA PTUJ
Prijavnico lahko snamete na www.ns-drava.com ter jo vrnete v pisarno NŠ Drava, Čučkova 7, Ptuj - vsako sredo od 16.00 do 18.00 ure. Vse informacije dobite na telefonski številki 051 394 181, 02-771-15-00 ali na info@ns-drava.com
Nudimo vam strokovno nogometno vadbo (trener s predpisano izobrazbo in licenco), opremo in rekvizite, tekmovanje na tekmah in turnirjih doma in v tujini ... in veliko zabave. Prvih 14 dni je vadba brezplačna -preizkusite sebe in nas!
NOGOMETNA ŠOLA POLI DRAVA PTUJ-Modra šola z zdravo vsebino
Kikboks
Bazične priprave
V	Kikboks centru na Ptuju člani in članice Kluba borilnih veščin Ptuj različnih starostnih skupin že pridno trenirajo. Bazične priprave so se pričele v avgustu, na njih si člani prve tekmovalne ekipe pridobivajo splošno telesno moč in kondicijo, nato pa se preselijo v dvorano, kjer trenirajo in se pripravljajo na tekmovanja. Program priprav je zelo skrbno načrtovan in po treningih, ki potekajo vsak dan, trenerski team v KBV Ptuj pričakuje dobre rezultate.
V	klubu imajo po odličnih rezultatih na državnem prvenstvu 2009 visoke cilje v jesenskem delu sezone. Selektor reprezentanc Slovenije v kikbok-su Vladimir Sitar je namreč že objavil seznam kandidatov
za nastop na kadetskem in mladinskem Evropskem prvenstvu, ki bo potekalo od 21. do 27. septembra v Puli v Hrvaški.
V širšem seznamu reprezen-tantov je tudi pet članov Kluba borilnih veščin Ptuj: Luka Vin-diš, Filip in Izidor Janžeko-vič, Anej Štrafela in Tilen Abraham. V klubu upajo na eno kolajno, kar bi odlično zaključilo letošnjo že tako uspešno tekmovalno leto.
Selektor reprezentance skupaj s svojim timom (Bojan Korošec, Tomaž Barada) načrtuje zaključne priprave vseh kandidatov v Planici od 11 do 13. septembra, po katerih se pričakuje končni seznam potnikov za prvenstvo.
Franc Slodnjak
Foto: Franc Slodnjak
Člani in članice KBV Ptuj s trenerjema pred začetkom treningov
			Petek, 11.9.2009			
Program BOKS	Opis programa Uvodni tečaj	Starostna kategorija Vse generacije	Ura 10.30-11.30 in 18.00-21.00	Lokacija in izvajalec Maistrova ulica 18, Boks klub Ring Ptuj		Kontaktna oseba Ivan Pučko, 041 895 076
MUAy-THAI	Izvajanje udarcev	14-35 let	1/.00-19.00	ŠD Mladika-Boks klub, Klub tajskega boksa Muay-Thai Gym Ptuj		Matjaž Tomažin, 041 527 495
KICKBOX	Kickboxing, samoobramba	Kadeti, mladinci, člani	19.00-21.00	ŠD Mladika-Kickboxing center, KBV Ptuj		Vladimir Sitar, 031 330 220
FESTIVAL ŠPORTNIH ŠOL	Tidvarje.-ammiu:ya	9-14 let	10.00-17.00	Tirme Ptuj, Plavalni klub Terme Ptuj		Franjo Rozman, 041 311 414
ATLETIKA - DAN ODPRTIH VRAT	Otroške, atletske in štafetne igre	9-13 let	16.30-18.00	Mestni stadion Ptuj, AK CP Ptuj		Aleš Bezjak, 040 748 269
ŠPORTNO PLEZANJE	Športnoplezanje na nizki plezalni sten	ii 5-99 let	iS.00-20.00	OŠ Olge Meglic, Plezalni klub 6b Ptuj		Andrej Žitnik, 031 541 603
ŠPORTNO PLEZANJE	Športno plezanje na visoki pCezaCni ste	ni 5-99 let	iS.00-20.00	Gimnazija Ptuj, Plezalni klub 6b Ptuj		Andrej Žitnik, 031 541 603
KARATE	Karate za otroke	Od5. leta naprej	17.00-18.00	OŠ Olge Meglic, Karate DO klub Ptuj		Andrej Cafuta, 041 699 639
PILATES	Pilates	Od 15. leta naprej	20.00-21.00	OŠ Olge Meglic, Karate DO klub Ptuj		Andrej Cafuta, 041 699 639
LETALSTVO	30. ptujski padalski pokal - ogled		Cel dan	Letališče Moškanjci, Aeroklub Ptuj		Stanislav Čuš, 041 378 323
		Sobota, 12.9.2009				
Program	Opis programa	Starostna kategorija	Ura	Lokacija in izvajalec		Kontaktna ose6a
BOKS	Uvodni tečaj	Vse generacije	10.30-11.30 in 18.00-21.00	Maistrova ulica 18, Boks klub Ring Ptuj		Ivan Pučko, 041 895 076
REALNI AIKIDO	Demonstracija tehnik, delavnice	Od 14. leta naprej	8.00-9.30	ŠD Mladika-Judo center Dra	va Ptuj, Klub realnega aikida Ptuj	Tomaž Majcenovič, 051 426 191
REALNI AIKIDO	Demonstracija tehnik, delavnice	Vse generacije	10.00-12.30	Novi trg na Ptuju - stojnice in blazine, Klub realnega aikida Ptuj		Tomaž Majcenovič, 051 426 191
MUAY-THAI	Napad	14-35 let	I4.OO-I7.OQ	ŠD Mladika, Klub tajske	ga boksa Muay-Thai Gym Ptuj	Matjaž Tomažin, 041 527 495
badminton	Badminton, igra za vse generacije	Vse generacije	l6.OO-i9.OCj	ŠD Mladika, Badminton klub Ptuj		Dušan Bosij, 051 623 609
KICKBOX	Kickboxing, samoobramba	Kadeti, mladinci, člani	I6.OO-I8.OO	ŠD Mladika, Klub borilnih veščin Ptuj		Vladimir Sitar, 031 330 220
TENIS	Učenje tenisa	Vse generacije	10.00-12.00 in 14.00-16.00	TK Terme Ptuj, Pot v	toplice 10, Teniški klub Ptuj	Zoran Krajnc, 031 612 921
ZABAVA Z JUHIJEM	Napihljivi trampolin	3-12 let	10.00-13.010	Qlandia Ptuj, ŠD JU HU HU		Tomaž Jagarinec, 031 663 777
REKREATIVNI TENIS	Igra	Vse generacije	15.0101-201.00	TC Luka, Svržnjakov	a ul 10, Tenis klub »Luka«	Robert Merc, 041 647177
Vodne aktivnosti	Smučanje na vodi ^^^^	Od 18. leta naprej	16.ojoj-17.ojoj	Ranca, C&G	' Navigator d.o.o.	Simon Grabrovec, 051 238 901
BALINANJE	Balinanje za vse generacije	^ Vse generacije	10.00-14.00	Balinišče ob Potrčevi c. 34, ŠD Center Ptuj		Jože Maučec, 031 685 208
POHODNIŠTVO	Izlet na Roglo	Od 4. leta naprej	^^^ 9.00-14.00	Ptuj (žel. Postaja)-Rogla-Piuj, Vrtec Ptuj, enota Spominčica		Silva Žuran, 031 260 004
LETALSTVO	30. ptujskipadalskipokal - ogled		Cel dan	Letališče Moškanjci, Aeroklub Ptuj		Stanislav Čuš, 041 378 323
KEGLJANJE	Kegljanje	Vse generacije	9010-12010	Kegljišče na Mestnem stadionu, Kegjaški klub Drava Ptuj		Boris PremzC 031 597 167
RIBOLOV	Športni ribolov- ulovi in izpusti	Vse generacije	8.00-18.00	Ribnik Rogoznica, Ribiška družina Ptuj		Rozika Voglar, 031 676 037
GIMNASTIKA	Gimnastika		10.00-12.00	Gimnastična dvorana ŠD Center, Gimnastično društvo Ptuj		Rikardo Flanjak, 040 638 901
STRELSTVO	Prijateljski pripravljalni peteroboj prvoligaških ekip - ogled		9010-12010	Strelišče v ŠD M	Mladika, Strelski klub Ptuj	Simeon Gonc, 051 389 800
STRELSTVO	Dan odprtih vrat	^ ..Vse generacije	12.00-15.00	Strelišče v ŠD Mladika, Strelski klub Ptuj		Simeon Gonc, 051 389 800
LATINO AEROBIKA	Ples	odrasli		PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj		MetodPeklar, 041 730 818
HIP HOP za odrasle	Ples ^^	odrasli	20.00-21.00	PC Mambo, Volkmerjeva c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj		MetodPeklar, 041 730 818
			Nedelja, 13.9.2009		V,	
Program	Opis programa	Starostna kategorija ^	Ura	Lokacij	a in izvajalec	Kontaktna oseba
BOKS	Uvodni tečaj	Vse generacije	10.30-11.30 in 18.00-21.00	Maistrova ulica 18, Boks klub Ring Ptuj		Ivan Pučko, 041 895 076
REALNI AIKIDO	Demonstracija tehnik, delavnice	Od 14. leta naprej	8.00-9.30	ŠD Mladika-Judo center Drava Ptuj, Klub realnega aikida Ptuj		Tomaž Majcenovič, 051 426 191
MUAY-THAI	Obramba	14-35 let	10.00-12.00	ŠD Mladika, Klub tajske	ga boksa Muay-Thai Gym Ptuj	Matjaž Tomažin, 041 527 495
badminton	Badminton, igra za vse generacije	Vse generacije	10.00-12:010	ŠD Mladika, Badminton klub Ptuj		Alenka Bukovič, 041 485 833
TEK	Orientacija	Vse generacije	14010-17014	V "Ljudski vrt, Planinsko društvo Ptuj		Jože Dajnko, 040 754 499
KARTING	Rekreativna vožnja	Od 11. leta naprej	9010-12010	Kartodrom H	Hajdoše, AMD Ptuj	Milan Zupanc, 031 213 232
REKREACIJSKI POHOD	Hoja	Vse generacije	' 9.00-12.00	Ptuj (peš most)- Slovenja vas,' Društvo Zreli vedež__Ptuj • JS,		Viktorija Dabič, 031 396 105
REKREATIVNI TENIS	Igra	Vse generacije	65-.•Q¿0:20.00	Luka, Svržnjakova ul 15, Tenis klub »Luka«		Robert Merc, 041 647177
Vodne aktivnosti	Tuba	Od 18. leta naprej		'>h'\£^Ranca, C&G Navigator d.o.o.		" Simon Grabrovec, 051 238 901
LETALSTVO	30. ptujskipadalskipokal - ogled		Cel dan	Letališče Moškanjci, Aeroklub Ptuj		Stanislav Čuš, 041 378 323
KEGLJANJE	Kegljanje	Vse generacije	9.00-12.00	Kegljišče Deta center, Kegljaški klub Drava Ptuj		Boris PremzC 031 597 167
RIBOLOV	Ribolov - ulovi in izpusti	Vse generacije	8.00-18.00	Ribnik Rogoznic	a, Ribiška družina Ptuj	Rozika Voglar, 031 676 037
LATINO AEROBIKA	Ples	odrasli	19010-20.19	PC Mambo, Volkmerjeva	1 c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj	MetodPeklar, 041 730 818
HIP HOP za odrasle	Ples	odrasli	20.00-21.00	PC Mambo, Volkmerjevc	c. 26, Plesni klub Mambo Ptuj	MetodPeklar, 041 730 818
		V ZAVOD ¿J* ZA ŠPORT Il PTUÏ				
Namizni tenis
Trdo delo se je le obrestovalo
Namizni tenis na Ptuju je v zadnjem času v veliki ekspanziji, še posebej pa v letošnjem letu, ko so dosegli velike uspehe tako v moški kakor ženski konkurenci. Fantje so v 1. slovenski ligi končali v sredini prvenstvene razpredelnice, dekleta so v 2. ligi osvojila prvo mesto in se brez poraza uvrstila v 1. slovensko ligo, mladi upi, ki so igrali v tretji ligi, pa so se uvrstili v drugo ligo. Pod vodstvom vodje ekipe Darka Drčiča se že od začetka avgusta pripravljajo na začetek nove sezone, kjer bodo poizkušali narediti kar največ. Gre za mlado ekipo, ki izredno napreduje in med njimi so igralci, ki bodo čez čas zamenjali odlične starejše, ki nastopajo v prvi ligi. Po obisku na njihovem treningu smo videli da NTK Ptuj razpolaga s številnim podmladkom in se jim tako ni treba bati za boljši jutri te izredno zanimive in popularne igre.
Foto: DK
Z leve: Domen Ovčar, Jan Janžekovič, Darko Drčič, Luka Krušič, Alen Ber
Prične se Evropsko prvenstvo
To nedeljo se v nemškem Stuttgartu prične evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Na prvenstvu bo nastopilo 45 moških in 36 ženskih reprezentanc. Slovenska moška reprezentanca se bo borila za obstanek v prvi jakostni skupini, kjer je šestnajst najboljših reprezentanc Evrope, ki so si to mesto izborile na predhodnem evropskem prvenstvu v St. Petersburgu. Ženske so v drugi jakostni skupini in glede na to, da je reprezentanca zelo pomlajena, bodo zadovoljne že, če bodo na koncu pristale nekje v sredini te skupine. V moški reprezentanci bodo nastopali Bojan Tokič, ki ima tudi v posamični konkurenci največ možnosti, da osvoji vidnejši rezultat, Mitja Horvat, Saš Lasan, Jan Žibrat in Bojan Ropoša. Pri dekletih bodo v ekipi Jana Tomazini, Manca Fajmut in Ptujčanka Vesna Rojko, za katero bo to prvi nastop na tako veliki tekmi. Vesna je pred odhodom na prvenstvo povedala: "Zelo sem vesela, da me je selektor poklical v člansko reprezentanco za evropsko prvenstvo. To je zame, razen PRO TOUR v Velenju, prvo mednarodno člansko tekmovanje. V tej konkurenci bo zame velik uspeh že vsak dobljen niz."
Danilo Klajnšek
Foto: DK
Vesna Rojko
Planinski kotiček
Po poti od Remšnika do Ožbalta
Ljubitelji hoje se bomo tokrat podali na Kozjak. Naše izhodišče bo vas Remšnik. Do tja se bomo pripeljali. Pot nas bo vodila od vasi Brezno, nato nekaj časa po smrekovem gozdu do Puparjevega potoka in naprej do Zgornje Kaplje. Pot nato nadaljujemo mimo pokopališča, mimo vikendov ponovno v gozd. Sledi še rahel vzpon in že smo na Seršenovem Vrhu. Po postanku in malici iz nahrbtnika pot nadaljujemo po kolovozu v dolino. Prispemo do kapelice pri Holcmanovi domačiji, od koder je zelo lep razgled. Splača se malo zaustaviti. Sledi spust skozi dvorišče po traktorski cesti v gozd. Tu se v serpentinah spustimo do Ožbaltskega potoka, kjer prispemo na cesto, ki vodi do Ožbalta. Na nekdanje mline in žage ob potoku je zdaj ostal le še spomin. Redke hiše in zares strma pobočja na obeh straneh so naše spremljevalke vse do Ožbalta. Na ta izlet po Koroški planinski poti se bomo odpravili v soboto, 19. septembra. Dobimo se na železniški postaji Ptuj ob 6. uri. Skupaj bo hoje dobre štiri ure, do 18. ure se bomo vrnili na Ptuj. Cena izleta je 15 evrov. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 15. septembra, v pisarni planinskega društva Ptuj v času uradnih ur vsak torek in petek. Hrano je potrebno imeti s seboj. Izlet bomo izvedli v vsakem vremenu. Ljubitelji potepanja po naravi vljudno vabljeni.
Izlet bo vodil Vlado Fridl s sovodniki.
Rokomet
Cilj Jeruzalema zlata sredina
Danes, v petek, 11. septembra, se s tekmo med Krškim in Ribnico pričenja sezona 2009/10 v MIK 1. A-ligi. Za naslov državnih prvakov se bo potegovalo enajst moštev, saj se je zaradi slabih finančnih razlogov nastopu odpovedala zasedba Rudarja iz Trbovelj. Rokometaši Jeruzalema bodo v novi sezoni prvič stopili na parket v soboto ob 19. uri, ko gostujejo v Kopru pri pokalnih prvakih in lani drugouvrščeni ekipi prvenstva. Cimos je v vlogi absolutnega favorita, želja Vinarjev ob gostovanju na Primorskem pa se je čim dlje časa držati v "egalu" z močnim nasprotnikom.
Napoved pred sezono
Gorenje Velenje: Velenjčani so obdržali jedro ekipe, s katero so v prejšnji sezoni osvojili naslov državnih prvakov. Presenetljiva sta le odhoda domačih fantov - Jureta Dobelška v Cimos in Marka Oštirja v Španijo. Novi obrazi os so Jure Natek (Chambery), Rok Šimič (Prevent), Jaka Ferkulj (Grosuplje), Mitja Nosan (Ribnica), Klemen Cehte (Trimo), Dino Bajram (Merkur) in najmočnejša okrepitev Miha Žvižej (Slovan). Ekipa je odlično uigrana in bo v nadaljevanju sezone močnejša še za Ivana Čupiča. Gorenje bo edini slovenski predstavnik v Ligi prvakov.
Cimos Koper: čeprav so znižali svoj proračun, so zamenjali skoraj vse tujce. Trener Matjaž Tominec pravi, da je letos ekipa močnejša kot lani. Zanimivo, da so okrepitve iskali na Madžarskem ter pridobili madžarska reprezentanta Ba-lasza Laluska in Barno Puticsa. Precej bolje kot v dresu Celja v dresu Cimosa izgleda slovenski reprezentant David Špiler, ki se je izjemno ujel z odličnim krožnim napadalcem Skokom.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme med Gorenjem in Jeruzalemom februarja letos.
Če se bodo Koprčani uigrali v obrambi, bi lahko postali novi državni prvaki.
Celje Pivovarna Laško: po razočaranju v minuli sezoni v taboru Celja upajo na lepšo prihodnost. Zato so ekipo okrepili z Zormanom, Pajovičem, Vugrincem, Štochlom, Kolja-ninom, Dačevicem ... Povratek legionarjev bi lahko bil minsko polje za trenerja Toneta Tislja. Slednjega čaka težka naloga, da obdrži delo v Celju, saj na prihod k Pivovarjem že čaka novi slovenski selektor Zvonimir Serdarušic.
Slovan Ljubljana: rokometaši iz prestolnice napredujejo iz leta v leto. Lani so prvenstvo končali na 5. mestu in s kupom skalpov najboljših slovenskih ekip. Tik pred začetkom so ostali brez Dragana Gajiča, ki je odšel k hrvaškemu prvaku Zagrebu. Imajo izjemno kompaktno ekipo, ki bo tudi letos povzročala veliko preglavic ekipam iz vrha. Zanimivo, da ima Slovan letos rekorden proračun (500.000 EUR).
Trimo Trebnje: četa trenerja Marke Šibila je stari znanec slovenskega rokometnega vrha. V stiku z vrhom želijo ostati tudi letos. Ostali so brez Cehteta in Rusa Kovalenka. Prvi violini sta brata Skube, Sebastian in Staš. Pomembno vlogo bosta igrala tudi vratar David Imperl in slovenski reprezentant David
Miklavčič.
Jeruzalem Ormož: čeprav imajo daleč najmanjši proračun v ligi, imajo zato najbolj uigrano in srčno ekipo. Rubrika "odhodi - prihodi" je ostala prazna. Trener Saša Prapotnik je ostal le na štirih zunanjih igralcih, saj je hudo poškodbo kolena staknil Anej Jovanovič. V klubu upajo, da bodo v svoje vrste uspeli pridobiti kadetskega reprezentanta Mitja Nosana, ki bi bil menjava za Jovanoviča.
Merkur Škofja Loka: v Škofji Loki imajo zelo mlado in perspektivno ekipo, ki pa bi ji za uvrstitev v Ligo za prvaka lahko zmanjkale prav izkušnje. Prvo
ime ekipe bo desni zunanji Jure Dolenec, pred katerim je najbrž zadnja sezona v dresu Merkurja.
Klima Petek Maribor: v Mariboru so sestavili na papirju izjemno ekipo, a brez enega samega Mariborčana! Novinci so sami izkušeni rokometaši: Ognjen Backovič, Vasja Furlan, Gašper Jelen, Matej Hartman, Jan Gregorc. Diši po novi zgodbi o Gold Clubu.
Prevent: da smo Prevent uvrstili tako nizko na lestvic,i je krivo slabo finančno stanje v klubu. Glavni adut ježkov bo tudi v novi sezoni odlični strelec Marko Dujmovič.
Ribnica: ekipa Ribnice je po številnih odhodih precej slabša kot lani. Klub so zapustili Pod-vršič, Grm, Pongračič, Nosan, Smiljanič. Liga za prvaka jim je lani ušla praktično za gol, letos bo zaradi izjemne izenačenosti na sredini lestvice še veliko težje.
Krško: Krčani imajo enega izmed najbolj urejenih klubov v Sloveniji. Po igralskem kadru pa se bo Krško težko kosalo z elitno rokometno ligo. So naj-resnejši kandidati za izpad iz elitne lige.
Uroš Krstič
GRADEC - MOSKANJCI-GORISNICA 29:29 (12:13)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Cvetko, Valenko, Zorli 1, Petek 8, Balas 6, Lozinšek 2, Golob 1, Merdanovič 3, Peček, Cvetko, Korez 1, Kljajič 4, Horvat 3. Trener: Vlado Hebar.
Rokometaši Moškanjcev-Gorišnice so odigrali povratno prijateljsko tekmo s 1. B avstrijskim prvoligašem iz Gradca. Samo srečanje je bilo dinamično, polno tempa. Gostje iz Gorišnice so minimalno dobili prve del srečanja. Tudi v nadaljevanju je bila igra zanimiva. Gostje so imeli dvakrat prednost po tri zadetke, tudi v zaključku srečanja, ko je Gregor Horvat dosegel tri zadetke (26:29), vendar so domači, malo tudi s pomočjo sodnikov, rezultat izenačili.
VIDOVEC - MOSKANJCI-GORISNICA 34:24 (19:10)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Bratuša, Geč, Burgar 2, Ivanuša 4, Kaisesber-ger 1, Bedrač, Ranfl 10, Leben, Vesenjak, Horvat 2, Petek 3, Sovdat 2.
V hrvaškem Vidovcu so gostovali mladi rokometaši iz Gorišnice, ki so se sicer dobro upirali rokometašem Vidovca, vendar so bile izkušnje na strani domačinov.
Danilo Klajnšek
H H M ti
n p
W
Nogomet • Sledi invazija na Bratislavo...
Poljaki nemočni v Ljudskem vrtu
Bravo fantje! Tako prepričljive zmage nad Poljaki ni nihče pričakoval. Povsem zasluženo so varovanci selektorja Matjaža Keka »pokorili« Beenhak-kerjeve »chlopcowe« in jim s »trico« prizadejali hud poraz. V Ljudskem vrtu je še dolgo v noč odmevalo Slovenija, Slovenija, Slovenija ... Fantje so zaslužili aplavz na odprti sceni, toda to je bil le še en korak k morebitnemu sanjskemu uspehu. Knjiga najlepših slovenskih športnih pravljic je tako zopet
SLOVENIJA:POLJSKA
odprla svoja vrta in sedaj čaka na razplet 10. in 14. oktobra, ko se bomo v odločilnih dveh tekmah pomerili najprej s Slovaško v Bratislavi in nato še s San Marinom v Serravalleu. Teoretično je še vse odprto, toda z dvema zmagama bi zagotovo izborili drugo mesto v tretji skupini in se uvrstili v dodatne kvalifikacije. Ob morebitnem dobrem razpletu v ostalih skupinah pa bi osvojenih dvajset točk lahko zadoščalo tudi za neposredno uvrstitev na sveto-
vno prvenstvo.
48 svečkje zablestelo
Nogometaši so ob izdatni in fantastični zmagi Poljake so dobesedno »zmleli«, selektorju Matjažu Keku podarili najlepše darilo za 48. rojstni dan. »Zmaga je res lepo darilo. Fantom se iskreno zahvaljujem,« je po srečanju dejal Matjaž, toda že v naslednjem trenutku je povsem resno nakazal smernice za v prihodnje: »Zadovoljen sem s tako visoko zmago. Čestitke igralcem in navijačem. Nocoj je lepo biti selektor slovenske nogometne reprezentance. Zadovoljen sem z odnosom, hrabrostjo in predanostjo, ki so jih pokazali fantje. Res so se trudili. Toda ta tekma je zdaj mimo. Naša obveza je kar najbolje se pripraviti za naslednji dve tekmi proti Slovaški in San Marinu,« je na druženju z novinarji povedal slovenski selektor.
Dedič, Novakovič in končno tudi Birsa
Poljaki so hitro padli. Že v 12. minuti je Dedič razveselil navijače v Ljudskem vrtu. Poljaki v prvem delu igre niso pokazali prav nič, zato je bilo razumljivo, da je nova zaušnica padla tik pred koncem prvega polčasa, ko je Kirm pobegnil gostujoči obrambi, Novakovič pa je neusmiljeno zatresel mrežo Poljakov in postavil končni izid prvega polčasa 2:0. V drugem delu igre so naši nadaljevali začeto operacijo. V 62. minuti je po lepi kombinaciji celotne ekipe Valter Birsa dosegel svoj prvi zadetek in zabil zadnji žebelj v krsto Poljakov. Zmaga povsem čista in zaslužena, brez kakršnega koli dvoma. Bravo fantje! Navijači odlični, glasni, le tistih nekaj bakel je bilo nepotrebnih, zares nepotrebnih. Sledi invazija na Bratislavo.
Nani F Matjašič
12 [1:0] Dedič, 45 [2:0] Novakovič, 62 [3:0] Birsa Stadion: Ljudski vrt. Gledalcev 12.000. Sodnik: Collum (Škotska). Rumeni kartoni: Dedič, Brečko (Slovenija); Blasc-zykowski, Obraniak (Poljska).
Slovenija: Handanovič, Brečko, Šuler, Mavrič Rožič, Koren, Birsa (od 71. Komac), Novakovič, Jokič, Dedič (od 58. Ljubi-jankič), Kirm, Radosavljevič (od 89. Pečnik). Selektor: Kek.
Poljska: Boruc, Bosacki, Gancarczyk, Dudka, Guerreiro, Krzynowek, Brozek (od 61. Smolarek), Zewlakow, Obraniak (Lobodzinski), Blasczczykowski, Lewandowski. Selektor: Be-enhakker.
Rokomet
Želja od 6. do 8. mesta
Ta vikend bodo prvenstvo pričele tudi rokometašice v 1. slovenski ženski rokometni ligi. Želja vseh klubov je, da se uvrstijo kar najvišje, vendar preko Krima Mercatorja tudi letos ne bo šlo. V minuli sezoni je bila dekletom iz Galjevice to ljubljanska Olimpija, sedaj naj bi bilo to Zagorje, ki se je močno okrepilo, med drugim tudi s tremi rokometašicami iz ptujskega ženskega rokometnega kluba (Kristina Mihič, Tjaša Pikl in Jelena Kikanovič). Ob Zagor-jankah so tukaj vedno dobre igralke Celeie Žalec, Krke itd. Po mnenju rokometnih strokovnjakov pa praktično ne bo velikih sprememb, saj je Krim
Mercator še vedno premočan. Da bi se jim kdo približal, pa je potrebno imeti najmanj 1,5 milijona evrov letnega proračuna, to pa je znesek, s katerim delajo v Krimu Mer-catorju.
Po odhodu nekaterih igralk iz ptujskega rokometnega kluba so priložnost dobila mlada dekleta, ki so v minuli sezoni upravičila svoje igranje in nakazala, da se razvijajo v dobre rokometašice. V okviru priprav na letošnjo sezono so ro-kometašice ŽRK Tenzor Ptuj marljivo vadile in odigravale prijateljske rokometne tekme, saj želijo kar najbolje pripravljene pričakati pričetek prvenstva, ko bodo v soboto
premierno tekmo igrale v Kočevju. V klub se je vrnila Martina Strmšek (iz Celeie Žalec), ki bo vsekakor velika okrepitev. Trener Nikola Bistrovič ima na razpolago kombinacijo mladih in nekaj izkušenih rokometašic, ki bodo z borbeno in hitro igro poizkušale iztržiti kar največ. Kljub temu da so mlajše igralke veliko igrale v minuli sezoni, bodo v tej še več. Ker pa gre za mlado ekipo, bo potrebno biti potrpežljiv, saj so možna nihanja. Da bi sodili že po prvi tekmi v Kočevju, bi bila velika napaka, saj imajo tudi v tem kraju dobro igralsko zasedbo, ki igra trdi in borbeni rokomet. Trener Nikola Bistrovič nam
je pred prvenstvom dejal naslednje: "V sezoni 2009/2010 so cilji kluba predvsem uveljavitev mladih igralk, ki bi že letos lahko naredile kvaliteten pomik glede na lansko sezono, predvsem kadetskih reprezentantk Patricije Koro-taj in Katje Bolcar (17 let) in mlade vratarke Maruše Križanec (16 let), ki bodo letos jedro ekipe. Realno je pričakovati uvrstitev okrog 6. do 8. mesta. Največji deficit bo na mestu vratarke, kjer vso breme pada na mlado, komaj 16-letno Marušo Križanec in njeno sestro dvojčico Sandro. Glede na dejstvo, da bo v letošnji sezoni v klubu zraven Mihaele Ciore Stella Mateša kot edina tujka, če se spomnimo, dve leti nazaj so bile samo tri domačinke med prvih 14, in da je v mlajših kategorijah kar nekaj potencialnih deklet za prvo ekipo, je prihodnost kluba svetla.
Danilo Klajnšek
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, liga U-14,1. Liga MNZ, 2. Liga MNZ
1. SML
REZULTATI 6. KROGA: Aluminij - Nissan Ferk Jarenina 4:1, Luka Koper - NŠ Poli Drava 3:2, Triglav - Simer šampion 3:3, Maribor Branik - Olimpija 8:0, Mura 05 - HIT Gorica 1:9, Bilje Renče - Slovan 2:0, Domžale - CM Celje 1:0
1.	POLI DRAVA 6 5 0 1 10:5 15
2.	HIT GORICA 6 4 1 1 22:7 13
3.	DOMŽALE 6 4 11 7:5 13
4.	MB BRANIK 6 3 2 1 18:4 11
5.	CM CELJE 6 3 12 15:7 10
6.	ALUMINIJ 6 3 12 10:6 10
7.	TRIGLAV 6 3 12 12:10 10
8.	S. ŠAMPION 6 2 3 1 19:11 9
9.	OLIMPIJA 6 3 0 3 19:11 9
10.	INTERBLOCK	5	2	1	2	12:8 7
11.	RU. VELENJE	5	2	0	3	8:10 6
12.	LUKA KOPER	6	1	2	3	8:14	5
13.	NF JARENINA	5	0	3	2	7:12	3
14.	BILJE - RENČE	5	1	0	4	2:12	3
15.	MURA 05	6	1	0	5	7:20 3
16.	SLOVAN	6	1	0	5	1:19	3
ALUMINIJ - NISSAN FERK JARENINA 4:1 (2:1)
Strelci: 1:0 Polajžer (6), 1:1 Knuplež (24. z 11 m) 2:1 Milec (27), 3:1 Zajc (62. z 11 m), 4:1 Tominc (82)
ALUMINIJ: Zajc, Greifoner, Pislak, Ostroško (Holcman), Čeh (Letonja), Tominc, Polajžer, Perger (Vindiš), Petek, Milec, Šket (Rumež) Trener: Bojan Flis.
LUKA KOPER - NŠ POLI DRAVA 3:2 (3:2)
STRELCI: 0:1 Ljubec (5), 1:1 Stančič (6), 2:1 Stančič (8), 2:2 Kurež (34. z 11 m), 3:2 Stančič (39)
NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Hauptman (Marko Ro-škar), Nedižavec (Kajtazi), Lju-bec, Kurež, Krajnc (Pernek), Matjašič. Trener: Tomislav Gr-bavac.
1.SKL
REZULTATI 6. KROGA: Alu-
minij - Nissan Ferk Janina 3:1, Luka Koper - NŠ Poli Drava 1:1, Triglav - Simer šampion, Maribor Branik - Olimpija 2:0, Mura - HIT Gorica 1:1, Bilje Renče - Slovan 0:3, Domžale - CM Celje 0:2
1.	MB BRANIK 6 5 0 1 14:2 15
2.	MURA 05 6 4 1 1 11:5 13
3.	S. ŠAMPION 6 4 11 8:6 13
4.	TRIGLAV 6 3 2 1 7:3 11
5.	HIT GORICA 6 3 12 10:7 10
6.	OLIMPIJA 6 3 1 2 7:5 10
7.	POLI DRAVA 6 2 3 1 15:10 9
8.	DOMŽALE 6 3 0 3 9:8 9
9.	ALUMINIJ 6 3 0 3 10:13 9
10.	LUKA KOPER 6 2 2 2 8:9 8
11.	INTERBLOCK 5 1 3 1 7:5 6
12.	CM CELJE 6 2 0 4 10:10 6
13.	JARENINA 5 113 7:11 4
14.	VELENJE 5 1 1 3 4:9 4
15.	SLOVAN 6 1 0 5 6:12 3
16.	BILJE- RENČE 5 0 0 5 3:21 0
ALUMINIJ - NISSAN FERK JARENINA 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Habuš (12), 1:1 Žurej (33), 2:1 Jevšovar (55), 3:1 Pučko (67)
ALUMINIJ: Duh, Cesar, Bab-šek, Ornik, Leskovar, Jevšovar, Pulko, Žurej (Jurič), Pučko, Horvat (Goljat), Kočar (Saga-din). Trener: Silvo Berko.
LUKA KOPER - NŠ POLI DRAVA 1:1 (0:0)
STRELCA: 1:0 Ščulac (44), 1:1 Sitar (73)
NŠ POLI DRAVA: Musič, Puk-šič, Petrovič, Rakovec, Goričan, Lekčevič, Kajzer (Kirič), Strel (Golob), Sitar, Perger, Krajnc (Trep). Trener: Damjan Vogri-
LIGA U 14- VZHOD
REZULTATI 5.KROGA: Teh-nostroj Veržej - Aluminij 3:2, Mura 05 - Rudar Velenje 2:1, Dravograd - AHA EMMI Bistrica 0:2, Nafta - Simer šampion 1:2, Pobrežje - Železničar 0:2, Dravinja - Brežice 1:3
1.	BREŽICE 5 4 1 0 14:4 13
2.	DRAVINJA 5 4 0 1 21:5 12
3.	MB BRANIK
4.	ŠAMPION
5.	MURA 05
6.	TEH. VERŽEJ
7.	POLI DRAVA
8.	CM CELJE
9.	VELENJE
10.	BISTRICA
11.	ŽELEZNIČAR
12.	DRAVOGRAD
13.	ALUMINIJ
14.	NAFTA
15.	JARENINA
16.	POBREŽJE
4	4 0 0
5	4 0 1 5 4 0 1 5 3 11 4 3 0 1
4	2 0 2
5	2 0 3 5 113 5 113 5 10 4 5 10 4 5 10 4
4	0 2 2
5	0 0 5
19:3	12
12:3	12
11:5	12
14:7	10
7:3	9
14:7	6
5:10	6
2:10	4
8:25	4
6:11 8:16 4:12
3:13 2 1:16 0
TEHNOSTROJVERZEJ - ALUMINIJ 3:2 (1:1)
STRELCI: 0:1 Cafuta (4), 1:1 Mencinger (28), 1:2 Brodnjak (55), 2:2 Matjašič (60), 3:2 Mat-jašič (70)
ALUMINIJ: Klasinc, Finžgar, Novačan, Zorec (Ahec), Kelc, Cafuta, Brodnjak, Kirbiš (Knez, Buhin), Planinšek, Koren, Špe-honja (Miložič). Trener: Vladimir Ripak.
1. LIGA MNZ PTUJ
ZAVRČ - MARKOVCI 4:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 F. Fridl (33), 2:0 Čeh (48. z 11 m), 3:0 F. Fridl (80), 4:0 Horvat (90. avtogol)
SREDIŠČE - PRAGERSKO
3:3 (3:1)
STRELCI: 1:0 Rajh (5), 2:0 Raj h (9), 3:0 Lesjak (32), 3:1 Plošnik (40), 3:2 Žižek (69), 3:3 Ferk (73)
VIDEM - OPLOTNICA 1:2
(0:1)
STRELCI: 0:1 Jelenko (35), 1:1 Kokol (48), 1:2 Horvat (87. avtogol)
DORNAVA - SKORBA 2:4
(1:1)
STRELCI: 1:0 Belšak (28), 1:1 Novak (41), 1:2 Krajnc (61), 2:2 Kokol (71), 2:3 Horvat (90.
z 11 m), 2:4 Svenšek (91)
GORIŠNICA - APAČE 0:3
(0:0)
STRELCA: 0:1 Pepelnik (58), 0:2 Pepelnik (80), 0:3 Verlak (90)
ROGOZNICA - HAJDINA
5:1 (3:0)
STRELCI: 1:0 Vrabl (21. avto-gol), 2:0 Leben (27), 3:0 Fejzič (44), 3:1 Vrabl (81. z 11 m), 4:1 Kmetec (82), 5:1 Fejzič (88)
2. LIGA MNZ PTUJ
HAJDOŠE - SLOVENJA VAS
2:0 (0:0)
STRELEC: 1:0 Glažar (66), 2:0 Glažar (83)
LESKOVEC - SPODNJA POLSKAVA 3:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Zavec (6), 1:1 Dolenc (18), 1:2 Vidrih (55), 2:2 Ciglar (70), 3:2 Holc (78), 3:3 Žišt (90)
MAKOLE - GRAJENA 4:0
(1:0)
STRELCI: 1:0 Topolovec (41), 2:0 Vantur (69), 3:0 Stojnšek (72), 4:0 Babulič (75. z 11 m)
TRZEC - PODLEHNIK 1:3
(0:1)
STRELCI: 0:1 Feguš (4), 0:2 Vogrinec (60), 1:2 Vinko (62) 1:3 Vogrinec (78)
LOVRENC - ZGORNJA POLSKAVA 3:1 (1:1)
STRELCI: 0:1 Sernc (11), 1:1 Novak (38), 2:1 Korez (78), 3:1 Korez (87)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 8. KROGA - PETEK ob 18.00: Domžale - Luka Koper; SOBOTA ob 16.00: Nafta - HIT Gorica, Olimpija - CM Celje; SOBOTA ob 20.00: Maribor - Labod Drava, Rudar Velenje - Interblock
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - PETEK ob 18.00: Garmin Šenčur - MU Šentjur; NEDELJA ob 16.30: Aluminij - Mura 05, Dravinja Kostroj - Krško, Livar
-	Triglav Gorenjska, Primorje - Bela krajina
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Mons Claudius - Tehnostroj, Tehnotim Pesnica - Malečnik; NEDELJA ob 17.00: Stojnci - Tromejnik G Kalamar, Odranci - Kovinar Štore, Šmartno - Paloma, Simer šampion
-	Koroška Dravograd, Čarda - Zreče
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 17.00: LKW Jack Gerečja vas - Boč Poljčane, Trgovine Jager - KIV Vransko, Pohorje - Peca, Partizan Fram
-	Holermuos Ormož, Koroške gradnje - Bukovci, AHA EMMI Bistrica
-	GIC Gradnje Rogaška; NEDELJA ob 17.00: Podvinci - Šoštanj
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 3. KROGA - NEDELJA ob 16.00: Dornava - Rudar Škale, Po-murje Beltinci - Krka, HV TOURS Slovenj Gradec - Maribor, Jevnica
-	Velesovo
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: Slovan - Aluminij (sobota ob 16.30), NŠ Poli Drava - Domžale (nedelja ob 16.30)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: Slovan - Aluminij (sobota ob 14.30), NŠ Poli Drava - Domžale (nedelja ob 14.30)
LIGA U 14 - VZHOD
5. KROG: NŠ Poli Drava - Pobrežje Gradis (sobota ob 11.00), Aluminij - Dravograd (sobota ob 11.00)
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Apače - Dornava, Markovci
-	Gorišnica, Pragersko - Zavrč, Hajdina - Središče; NEDELJA ob 10.30: Skorba - Videm; NEDELJA ob 17.00: Oplotnica - Rogoznica
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA ob 17.00: Cirkulane - Makole, Slovenja vas - Tržec, Spodnja Polskava -Hajdoše; SOBOTA ob 20.00; Podlehnik
-	Lovrenc; NEDELJA ob 17.00: Grajena - Leskovec
VETERANSKE LIGE
SKUPINA VZHOD
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.00: Dornava - Grajena, Gorišnica
-	Bukovci, Markovci - Ormož, Podvinci - Stojnci SKUPINA CENTER
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.00: Tržec - Podlehnik, Apače - Videm
SKUPINA ZAHOD
PARI 2. KROGA - PETEK ob 17.00: Pohorje Oplotnica - Polskava, Lovrenc - Hajdina, Zgornja Polskava - Pragersko
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Clmos Koper - Jeruzalem Ormož, Slovan - Trimo Trebnje, Prevent - Celje Pivovarna Laško, Merkur - Gorenje, Krško
-	Ribnica Rlko hiše
1. A SLOVENSKA ZENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA: Evro Casino Kočevje - ŽRK Tenzor Ptuj, Krka - Celjske mesnine, Celeia Žalec - Brežice, Krim Mercator - Piran vrtovi Istre, Izola - Olimpija
Turnir mlajših dečkov; letniki 1998 in mlajši
Sodelujoče ekipe: RK Karlovac (hrvaški prvak pri letnikih 1998), RK Zagreb, RK San sport Čakovec, RK Duplje Tržič, RK Mokerc Ig, RK Jeruzalem Ormož (slovenski prvak pri letnikih 1998)
Urnik tekem, sobota, 12. september 2009, Športna dvorana Har-dek: ob 10.00: RK Jeruzalem Ormož - RK San sport Čakovec; ob 10.25: RK Duplje Tržič - RK Zagreb; ob 10.50: RK Karlovac - RK Mokerc Ig, ob 11.15: RK Čakovec - RK Duplje Tržič; ob 11.40: RK Zagreb - RK Karlovac; ob 12.05: RK Jeruzalem Ormož - RK Mokerc Ig; ob 12.30: RK Karlovac - RK San sport Čakovec; ob 12.55: RK Mokerc Ig - RK Zagreb; ob 13.20: RK Jeruzalem Ormož - RK Duplje Tržič; ob 13.45: RK San sport Čakovec - RK Mokerc Ig; ob 14.10: RK Duplje Tržič - RK Karlovac; ob 14.35: RK Jeruzalem Ormož - RK Zagreb; ob 15.00: RK Mokerc Ig
-	RK Duplje Tržič; ob 15.25: RK Zagreb - RK Čakovec; ob 15.50: RK Jeruzalem Ormož - RK Karlovac; ob 16.30: podelitev priznanj
Vabljeni v Športno dvorano na Hardeku!
Kasaške dirke v Ljutomeru
Na letošnjem, 17. tekmovalnem dnevu kasaške sezone bo na ljutomerskem hipodromu v sedmih točkah sporeda sodelovalo okoli 70 konjev iz vseh slovenskih klubov, največ iz KK Ljutomer. Osrednja dirka bo namenjena desetim 3- do 14-letnim kasačem, ki se bodo v denarnem handicapu pomerili za pokal občine Križevci pri Ljutomeru. Pričetek nedeljskih dirk bo ob 14. uri.
Danilo Klajnšek, UK, NŠ
Ptuj • O shemi šolskega sadja in zelenjave
Preveč birokracije za brezplačno sadje šolarjev?
Vlada in Evropska komisija sta v začetku avgusta sprejeli novo uredbo, s katero nudita subvencije za zagotovitev brezplačnega svežega sadja in zelenjave v šolah. Ravnatelji so nad idejo navdušeni, večina pa se jih strinja, da je postopek prijave preveč zakompliciran ter da bo izvedba sheme zahtevala veliko časa. Ravno zato se jih kar nekaj na omenjen razpis sploh ne bo prijavilo.
V začetku avgusta je Vlada Republike Slovenije sprejela uredbo o ureditvi trga s svežim sadjem in zelenjavo, ki med drugim uvaja tako imenovano shemo šolskega sadja. V omenjeno shemo se bodo vključevale šole, ki bodo na ta način lahko pridobile finančno pomoč EU in Slovenije za nakup svežega sadja in zelenjave v šolah, ki ga bodo nato brezplačno razdeljevali šolarjem.
Shema je zastavljena tako, da posamezni šoli nudi subvencijo za nakup sadja in zelenjave v višini približno 6 evrov letno na posameznega šolarja, natančna višina subvencije pa bo odvisna od števila prijavljenih šol. S prejetimi sredstvi pa bo morala šola zagotoviti najmanj 20 sadnih obrokov letno.
Za obdobje od 1. avgusta do 31. julija 2010 je višina načrtovane subvencije 558.934 evrov, od tega bo 75 odstotkov oziroma 419.200 evrov priskrbela EU, 25 odstotkov oziroma 139.733 evrov pa Slovenija.
Ministrstvo za kmetijstvo je v dogovoru z ministrstvom za šol-
Kakšno sadje bo na razpolago, bo odvisno od več dejavnikov.
stvo in ministrstvom za zdravje določilo upravičene proizvode, ciljno starostno skupino otrok, proračun in trajanje kot tudi rok za oddajo prijav. Tako morajo šole, ki bodo subvencijo želele uveljavljati, prijave oddati do 30. septembra.
Kljub dobri ideji, ki naj bi prispevala k pestrosti in raznolikosti zdrave prehrane šolarjev, pa na omenjeno shemo letijo tudi določene kritike, ki se nanašajo predvsem na pre-
več birokracije pri postopku prijave in sami izvedbi.
Se bodo prijavili?
Ravnatelje nekaterih ptujskih šol smo povprašali o tem, ali se nameravajo prijaviti v omenjeno shemo ter kakšne poglede imajo nanjo.
Kot je pojasnil Branko Ku-mer, direktor Šolskega centra Ptuj, so imeli dijaki ptujskih srednjih šol že pred leti zagotovljeno jabolko na dan za
posameznega srednješolca. Ta projekt so izvajali od leta 2003 do 2007. Kumer je prepričan, da je zgodbo o vsakodnevnem uživanju sadja treba vrniti v šole, zato bodo svojo prijavo za sodelovanje v omenjeni shemi tudi oddali. Kot je dejal, je postopek prijave precej zbirokra-tiziran, vrsto dokazil pa bo treba priložiti tudi ob sami izvedbi sheme brezplačnega sadja in zelenjave za šolarje. Katere sadeže bodo dijakom ponudili, bo odvisno od več dejavnikov, med drugim tudi od ponudb dobaviteljev in vladne strategije. V najboljšem primeru bodo dijaki po mnenju Kumra brezplačno sadje v šolah lahko uživali že konec naslednjega meseca.
Tudi Osnovna šola Juršinci se za pridobitev subvencije namerava prijaviti. Kot je pojasnila ravnateljica Jelka Svenšek, je za prijavo potrebno priložiti veliko dokumentacije, a vendar bodo vztrajali. Sicer pa na juršinski šoli nekaj let ob 13. uri otrokom ponudijo jabolka in kruh, sredstva pa pokrijejo iz stroškov malic.
Približno 1800 evrov pa bo za leto dni, če bo uspešna na razpisu, dobila Osnovna šola Markovci. Kot je dejal ravnatelj Ivan Štrafela, se bodo shemi pridružili, čeprav se strinja, da bo njena izvedba precej zahtevna. Tudi markovska šola zagotavlja svojim učencem vsakodnevno brezplačna jabolka.
Na razpis pa se najbrž ne bo prijavila Osnovna šola Ljudski vrt. »Naslov sam se lepo sliši, a je veliko pasti,« je prepričana ravnateljica Tatjana Vaupotič. Zraven zahtevane dokumentacije, ki jo je treba priložiti ob prijavi, jo je zmotilo dejstvo, da je za izvedbo omenjenega projekta treba voditi ločeno knjigovodstvo, izdelati posebne plakate in na njih navesti, kdo projekt podpira, biti pozoren pri prepisanih navodilih za strežbo sadja in nenazadnje štiri mesece kreditirati projekt. »Ob vsem tem pa je treba še paziti, da kak učenec ne bi pojedel dva kosa. Dela je ogromno, na koncu pa bi dobili 60 centov mesečno na otroka,« je pojasnila Vaupotičeva. Prepričana je, da na njihovi šoli dobro skrbijo za kulturo uživanja sadja in zelenjave in da imajo v sklopu malic zagotovljenih dovolj sadnih obrokov, nudijo pa tudi jabolka in kruh kot dodaten prigrizek. »Zdi se mi, da je zadeva bistveno preveč zapletena. Gre pravzaprav za kreditiranje, saj mora šola sadje kupiti, ga plačati in šele čez štiri mesece uveljavljati refundacijo, s povračili sredstev pa nekateri zamujajo tudi po leto in več,« je pojasnila ravnateljica OŠ Ljudski vrt.
Dženana Becirovic
Od tod in tam
Rogoznica • Odprtje likovne razstave
Petega septembra so v kulturni dvorani Doma krajanov v Rogoznici odprli razstavo del 19 udeležencev letošnje mednarodne likovne kolonije Rogoznica 2009, na kateri so ustvarjali slikarji iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Kot je povedal organizator kolonije Maks Menoni, bodo del stvaritev letošnje kolonije kmalu razstavili tudi v prostorih Deželne banke Slovenije, kjer ima le-ta tudi stalni domicil. Vsa dela pa bodo na ogled tudi v Mercatorjevi Blagovnici. Med njimi bodo tudi dela treh udeležencev likovnih delavnic iz osnovne šole, ki so se letos prvič preizkusili v oljni tehniki. Ob odprtju letošnje razstave so se posebej spomnili pred nedavnim umrlega hrvaškega slikarja, enega od pobudnikov kolonije in ambasadorja ljubiteljske umetnosti Jurice Varga, ki je Rogozničanom tudi pomagal pri udeležbi umetnikov iz Hrvaške.
MG
Hajdina • Razstava del poletnih likovnih delavnic
V razstavnem prostoru Poslovno-stanovanjske-ga centra Hajdina so 7. septembra odprli razstavo del poletnih počitniških likovnih delavnic Zveze kulturnih društev občine Hajdina, ki jih organizirajo že nekaj let. Udeležilo se jih je 17 mladih v starosti od 2,5 do 15 let. Likovna pedagoginja Mojca Grula, ki je vodila delavnice, je povedala, da so nastala lepa dela, ki bodo mlade še dolgo spominjala na preživete ure v likovnih delavnicah in ki kažejo, da je takšno preživljanje prostega časa mladih zelo dobrodošlo. Odprtja razstave so se udeležili mladi ustvarjalci, njihovi starši, člani sveta občine Hajdina in drugi gostje. Pozdravila sta jih predsednica ZKD občine Hajdina Hilda Bedrač in hajdinski župan Radoslav Simonič.
MG
Ormož • Pri Radoševi babici
Na Ptujski cesti v Ormožu so v torek odprli trgovino z medicinsko tehničnimi pripomočki. Tovrstne trgovine na Ormoškem ni bilo, potreba pa je vedno večja. Predvsem starejšim ljudem je pogosto težko priti na Ptuj ali v Ljutomer, zato jim je takšna trgovina zelo dobrodošla. Imenuje Trgovina pri Radoševi babici, saj je v hiši, kjer je stanovala pred časom umrla Ra-doševa babica, ki so jo poznali domala vsi Ormožani, saj je marsikomu pomagala priti na svet. Trgovino sta skupaj odprla VPD Bled in Martimed, v njej pa bodo tri zaposlene. Zainteresiranim je na voljo velika izbira medicinsko tehničnih pripomočkov, ki jih je mogoče kupiti ali ga dobiti na zdravniško naročilnico.
vki
Foto: MG
Foto: DB
Foto: MG
Foto: vki
Podlehnik • Županovo priznanje rešiteljem življenja ponesrečenca
Veliki junaki majhnih občin
Večjega in bolj humanega dejanja, kot je rešiti življenje drugega človeka, neznanca, človek v svojem življenju ne more narediti. In prav s tem, da sta rešila gotove smrti nesrečnega voznika, ki je brez zaviranja prebil ograjo mostu na magistralki ter z avtom, obrnjenim na streho, treščil v strugo Rogatnice, se lahko pohvalita Viktor Žerak mlajši - Viki in Edvard Trafela, pomagal pa jima je tudi Edvardov dedi Jože.
Tako Viki kot Edvard nista pomišljala niti sekunde, ko se je zgodilo, čeprav drug za drugega najprej nista niti vedela, da oba hitita na pomoč ponesrečencu. Viki je bil v trenutku nesreče tudi sam na cesti, v tovornjaku, in se je peljal v nasprotni smeri kot neznani voznik opla omega: »Videl sem karavana, ki je nenadoma najprej zavil na ban-kino, nato pa je šofer očitno sunkovito obrnil volan, saj je avto kar odneslo na drugo stran vozišča, prebil je ograjo na mostu in izginil precej globoko v strugo Rogatnice. Takoj sem ustavil, se spustil po zaraslem nabrežju potoka in tudi sam skočil v vodo, ki je že zalila avto, obrnjen na streho.« Struga Rogatnice je na lokaciji mostu približno štiri metre pod cesto oz. mostom.
Vikiju se je v tistem trenutku že pridružil Edvard, ki z družino živi v hiši v Dežnem,
neposredno pri samem kraju nesreče: »Same nesreče doma nismo videli, je pa strahovito počilo, in ko sem pogledal, kaj se dogaja, se je vil dim iz skrite struge Rogatnice. Takoj sem vedel, kaj se je zgodilo, saj sta bili prav na tem mostu že dve smrtni prometni nesreči. Najprej sem klical 112 in rešilce, potem sem pa telefon pustil kar babici in stekel na kraj dogodka.«
Šlo je za sekunde
Viki in Edvard sta se, ne da bi vedela, borila s sekundami življenja nezavestnega voznika pod vodo, ukleščenega na sprednjem sedežu. »Voda je bila kalna, polna mulja in je v celoti zalila avto, segala mi je nekje do pasu. Ker nisem vedel, koliko je bilo potnikov v avtu, sem najprej tipal in preiskoval zadnji sedež, kjer so po navadi otroci. Te bi re-
Junaki, ki so svojo prisebnostjo in takojšnjo pomočjo rešili življenje ponesrečenca med pomočnikom komandirja PP Podlehnik Danilom Pleterškom in podlehniškim županom Markom Maučičem (od leve): Viktor Žerak mlajši, Edvard Trafela in Jože Trafela.
šil najprej, a na srečo zadaj ni bilo nikogar,« opisuje reševanje Viki, Edvard pa ga dopolnjuje: »Skozi razbite šipe na vratih sva potem dotipala noge voznika, bil je pripet s pasom, v vodi, čezenj pa se je
zategnil še velik balon odprte zračne blazine. Nikakor ga nisva mogla izvleči iz tega položaja. Na srečo je bil zraven že naš dedi, ki je imel pri sebi pipec; z njim sem prerezal varnostni pas, in ker imam
iiiWPÜ
Foto: arhiv PP Podlehnik
Pogled na most in v strugo Rogatnice, kamor je z avtom na strehi pristal voznik, ki ga je, nezavestnega, takoj zalila muljasta in dober meter visoka voda potoka.
Avtomobil voznika po nesreči; le prisebnosti, spretnosti in izjemnemu pogumu Vikija in Edvarda ter Jožeta se ponesrečenec lahko zahvali, da je ostal živ.
na srečo dolge roke, sva ga potem z Vikijem uspela potegniti iz avta, ga odnesla na nabrežino, položila bočno, v položaj za nezavestne, in mu začela dajati prvo pomoč. Že po nekaj stiskih prsnega koša je neznanec začel pokašljevati in dihati. V tistem trenutku je že prišla, zelo hitro, policijska patrulja in reševalno vozilo z zdravnico ter člani ptujskega gasilskega društva. Takrat sva se umaknila, da so delo lahko opravili profesionalci,« opisujeta ves potek reševanja oba podlehniška junaka leta. Kasneje sta izvedela, da sta neznanemu voznika brez vsakega dvoma rešila življenje, saj bi slaba minuta oziroma 40 sekund dalj pod vodo pomenilo njegovo gotovo smrt.
Za izjemen pogum in takojšnje reševanje ponesrečenca, brez sekunde pomišljanja,
je podlehniški župan Marko Maučič Viktorju Žeraku mlajšemu, Edvardu Trafelu in tudi Jožetu Trafelu izročil posebno občinsko priznanje, se jim zahvalil in ob tem posebej poudaril, da je občina nadvse ponosna na take občane. Ob priznanju pa je Maučič vse tri obdaril še z novim GSM-apa-ratom, kar je zlasti Vikiju narisalo velik nasmeh na obraz: »Joj, tole mi bo pa res prišlo prav. Ko sem skočil v vodo, sem čisto pozabil, da imam oba svoja mobitela v žepu in seveda sta bila potem zanič.« Omeniti velja še to, da je Viki potem, ko je bil ponesrečen voznik že na varnem in njegovo življenje rešeno, po vodi iskal in pobral še njegove plavajoče dokumente, od potnega lista naprej ...
Zahvali in priznanju župana se je pridružil tudi pomočnik komandirja podlehniške policijske postaje Danilo Ple-teršek, ki je povedal, da ima ponesrečenec slovensko državljanstvo, ime mu je Raman Dubova, da je bil po nesreči odpeljan v ptujsko bolnišnico, od koder uradnih podatkov o poškodbah na policijo še niso prejeli, da pa neuradno možakar, razen hudega šoka in nekaj prask, sploh naj ne bi bil poškodovan. Svojim rešiteljem se doslej še ni javil.
Pleteršek pa je povedal še to: »Policijska postaja Podleh-nik bo poslala na Generalno policijsko upravo predlog za odlikovanje vseh treh rešiteljev!«
In gotovo si ga zaslužijo, še posebej Viki in Edvard, saj bi njuno zgolj nekajsekundno pomišljanje lahko pomenilo tudi drugačen, bolj tragičen konec nesreče. Tako pa sta, tvegajoč lastno varnost, brez pomislekov pomagala in rešila človeško življenje - za razliko od nesreče ne tako dolgo nazaj, ko se je voznik, ki je prav tako z avtom na strehi pristal v nekaj deset centimetrov globoki Grajeni, utopil.
SM
Sv. Tomaž • V spomin Zvonku Mešku in vojni za Slovenijo
Veterani odkrili spominsko ploščo
V spomin na odločno držo pokojnega veterana vojne za Slovenijo 1991 Zvonka Meška, ki se je leta 1991 pridružil domoljubom in sprejel večje količine orožja, ga čuval v tajnem skladišču v družinski hiši ter v času vojne prostovoljno nudili prostore pripadnikom Teritorialne obrambe občine Ormož, so minulo soboto odkrili spominsko ploščo.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ormož in Občina Sv. Tomaž sta z dovoljenjem družine Me-ško na njihovi družinski hiši odkrila spominsko ploščo. S tem dejanjem so se poklonili nedavno preminulemu Zvonku Mešku, ki je v času vojne in priprave na njo sprejel pomembno funkcijo, saj je organiziral obrambo pri Sv. Tomažu, v svoji hiši pa je skladiščil tudi orožje za teritorialno obrambo. Danes, ko vemo, kako se je vojna končala, to morda ne zveni preveč dramatično, vendar v takratnih razmerah nihče ni vedel, kako dolgo bo trajala
vojna in kako huda bo. In na Ormoškem je imela povsem drugačen obraz kot morda kje na Ptujskem. Tukaj so švigali pravi naboji in granate in le sreči se gre zahvaliti, da ni bilo žrtev. Zvonko Meško je s svojim dejanjem izpostavil sebe in svojo družino. Veterani so svojo hvaležnost izkazali s spominsko ploščo, ki je prva takšne vrste na Ormoškem. Na njej med drugim piše: »Minljiv si, le tvoja dela so tvoj spomin. V zahvalo in spomin na dejanja v vojni za samostojno Slovenijo.«
Ciril Meško, brat Zvonka Meška, se je v imenu družine zahvalil za čast in pozornost,
ki so je bili deležni. Za brata, s katerim ga je vezalo močno prijateljstvo, pa pravi, da tako, kot se je izkazal v vojni, tako je tudi živel. Vedno aktiven in dejaven, zagnan planinec, alpinist, pogumen motokro-sist. Povedal je, da je njihova družina ponosna na številne svoje pomembne sorodnike in prednike, zato upa, da se bodo vnuki njihovih vnukov z enakim ponosom spominjali tudi Zvonka.
Tudi župan Mirko Cvetko je Zvonka Meška označil kot izjemno osebnost, katerega vložek v tistih težkih vojnih časih je neprecenljiv. Viki Klemenčič Ivanuša
Spominska plošča na hiši družine Meško pri Sv. Tomažu bo poslej skrbela, da ne bo pozabljeno.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: vki
Nagradno turistično vprašanje .
Prireditve in projekti, pomemben del turistične ponudbe
Turistična društva in zveze vsako leto pripravijo nekaj tisoč odmevnih prireditev. Vseh skupaj pa jih letno najrazličnejši organizatorji pripravijo kar okrog 15 tisoč. Pri organizaciji in izvedbi so jim v veliko pomoč lahko tudi sredstva iz javnih razpisov. Turistična zveza Slovenije je letošnji razpis pripravila v sodelovanju s Slovensko turistično organizacijo. V zakonitem roku so prejeli 236 prijav, do porabe sredstev v višini 126 tisoč evrov pa je bilo upravičenih 144 društev iz cele Slovenije.
Dovolj točk po razpisu je imelo še 66 društev, vendar njihova prijava ni bila uspešna zaradi omejenega zneska razpisa. V Turistični zvezi Slovenije glede na uspešnost izvedenih prireditev, ki pomembno bogatijo turistično ponudbo, upravičeno pričakujejo, da bo že v letu 2010 na voljo več denarja za te namene, o tem se pogovarjajo tudi z Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za okolje in prostor.
V preteklem šolskem letu je v projektu Turizem in vrtci, ki poteka pod naslovom Z igro do prvih turističnih korakov, sodelovalo 95 slovenskih vrtcev oziroma 120 njihovih enot. Otroški pogled na turizem je v obliki razstave Slovenija v otroških očeh na ogled v številnih Mercatorjevih centrih, v času Pikinega festivala pa tudi od 20. do 26. septembra v Velenju. V novem šolskem letu bodo v pro-
Foto: Črtomir Goznik
Državna ocenjevalna komisija bo letos ocenila tudi ptujski vrtec Zvonček.
Ptuj • Sedme Ptujske grajske igre
jektih Turizmu pomaga lastna glava in Več znanja za več turizma osnovnošolci in srednješolci prvič ustvarjali na skupno temo Moj kraj - moj ponos. Najstarejši in najobsežnejši projekt Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna, ki poteka tudi v sodelovanju z nekaterimi ministrstvi, se počasi bliža koncu. Državna ocenjevalna komisija je junija in julija ocenila večja mesta, izrazite turistične kraje in terme, večino turističnih kmetij, kampov ter mladinskih hotelov. V septembru in oktobru pa potekajo ocenjevanja srednjih in manjših mest, turističnih krajev, vaških in mestnih jeder, izletniških krajev, hribovskih in drugih krajev, vrtcev, osnovnih in srednjih šol. V kategoriji večjih mest je zmagalo Velenje, ki letos praznuje tudi 50. obletnico ustanovitve občine. Med izrazito turističnimi kraji pa Rogaška Slatina. Zaključna slovesnost s podelitvijo priznanj bo v Velenju, 14. novembra, na njej pa pričakujejo tudi častnega pokrovitelja letošnje prireditve predsednika države dr. Danila Turka.
Letošnja tema svetovnega dneva turizma je raznovrstnost v turizmu.
V samem društvu Cesarsko-kralje-vi Ptuj pa so zelo aktivne tri skupine, skupina bobnarjev, ki je edinstvena v Slovenija, plesna skupina in posebna skupina zeliščaric, ki negujejo tradicijo ekološkega pridelovanja zelišč in njihovo uporabo. Čeprav je še v soboto okrog 12. ure vreme slabo kazalo, se je kmalu zjasnilo in so se letošnje ptujske grajske igre
lahko pričele, za nekaj ur se je Ptuj ponovno vrnil v srednje vek. Aktivni udeleženci letošnjih grajskih iger so imeli tudi nekaj logističnih težav s prihodom na ptujski grad, kjer so v soboto popoldne gostili tudi svate dveh porok.
Blagajnik društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Emil Milan Masten je povedal, da se kljub slabemu vremenu niso dali
V okviru praznovanja svetovnega dneva turizma bo na Ptuju 25. septembra slovesnost ob podelitvi posebnih priznanj naj prostovoljki oziroma prostovoljcu in naj menedžerju oziroma menedžerki v turizmu, ki jo Turistična zveza Slovenije pripravlja v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo, Direktoratom za turizem in Slovensko turistično organizacijo. 23. oktobra pa se bodo na Ptuju srečali tudi predstavniki turističnih društev iz cele Slovenije.
Za predzadnje Nagradno turistič-
no vprašanje, vezano na izdajo monografije občine Hajdina, ki so jo predstavili na prireditvi Občina Haj-dina skozi čas in prostor, bo nagrado prejela Amalija Gostan iz Zgornje Hajdine 174. Danes sprašujemo, pod kakšnim geslom bomo praznovali letošnji svetovni dan turizma, 27. september. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termalnem parku Term Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičev ulica 6, do 18. septembra.
Srednjeveški utrip se prešibak
V soboto, 5. septembra, so na turnirskem prostoru ptujskega gradu potekale že sedme Ptujske grajske igre. Pripravilo in izvedlo jih je društvo Cesarsko-kraljevi nuj v sodelovanju s člani društva Herzogstadt iz Burghausna, ki so na nuj prišli že v četrtek in s strahom čakali, ali bodo letošnje nujske grajske igre sploh lahko izvedli, mreže štajerskih gradov Štajerska - Slovenija, ki so jo predstavljale skupine iz Avstrije, katere člani so tudi sami, karantanskega viteškega reda Okrogle mize in z družinskim gledališčem Kolenc, ki so s seboj pripeljali živali. Skupina mečevalcev pa je prišla tudi iz Slovaške.
Tudi letos je bilo na turnirskem prostoru marsikaj videti, najbolj pa so poglede privlačili vitezi.
odgnati, na turnirski prostor so vabili vse tiste, ki so že redni obiskovalci ptujskih grajskih iger in tudi druge, ki že dobro poznajo prijazno vzdušje, ki vselej vlada na turnirskem prostoru, ko ga zasedejo tradicionalne grajske igre. Predvsem pa pritegnejo otroke, ki se lahko aktivno vključijo v otroške delavnice. V društvu Cesar-sko-kraljevi Ptuj, ki so si za osnovni cilj zadali ohranjanje kulturne dediščine srednjeveške in novoveške tradicije Ptuja, pravijo, da še niso najbolj zadovoljni z odzivom meščanov. Ljudje so sicer radovedni opazovalci povorke, ki se vsakič, ko na Ptuju potekajo grajske igre, vije od Mestnega trga do ptujskega gradu, a so še vedno zadržani. Če bi že zaploskali skupini, bi že naredili veliko. Aktivnejšo vlogo bi pričakovali tudi od princev karnevala, ki predstavljajo zgodovinske osebnosti iz zgodovine Ptuja, še več pa bo potrebno narediti na simbiozi mestnega sveta in samega društva. V partnerskem mestu Burghausen je popolnoma drugače, tam so v zgodovinska oblačila oblečeni skoraj vsi, ki na kakršenkoli način predstavljajo mestno oblast, začenši pri županu, in tudi aktivno sodelujejo v prireditvah. Ptuj si kot zgodovinsko mesto zasluži več pozornosti tudi po tej strani, po nepreverjenih podatkih je trenutno v društvo Ce-sarsko-kraljevi Ptuj vključena le ena mestna svetnica.
Mečevanje je veščina, ki je ne obvlada vsakdo.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA GEMINA
Evergreen! 70.-tih in 80.-tih, DJ Smitch
11.9.2009 ob 21.00
Večer z živo glasbo. Duo Gloria
12.9.2009 ob 21.00
Jesensko karavaning srečanje in sejem rabljenih počitniških vozil
Kamp Terme Ptuj 12. in 13.9.2009
Primusov ples s skupino Black & White
25.9. ob 20.00	©
Cena vstopnice: 30 € na osebo
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
PTUJ
SM Horas* RESORTS
GEMINA
Foto: MG
Foto: MG
Kuharski nasveti
Koruza
Koruzo so v Evropi najprej gojili kot okras vrtov. Bela zelenjavna koruza je starejša in veliko manj razširjena kot rumena koruza z veliko vitamina A. Ne glede na sorto so koruzna zrna tesno zgnetena na storžu in jih obdajajo papirju podobni ovojni listi. Koruzo najdemo najrazličnejših velikosti, od čisto majhnih storžev do zelo velikih pisanih okrasnih storžev. Kakor večinoma stročnic tudi večina sort koruze vsebuje sladkor, ki se kmalu po trganju spremeni v škrob. Zato je pri uporabi koruze zelo pomembno, da je sveža.
V prehrani številne sorte koruze delimo v dve poglavitni skupini, v zelenjavno ali sladko koruzo in v poljsko koruzo, ki jo v prehrani uporabljamo v poletnih mesecih, ko jo pečemo v naravi. Koruzo uporabljamo za pripravo številnih jedi, ko še ni popolnoma zrela, ali posebno majhno koruzo, ki jo vložimo s storži vred in storže uporabimo tudi pri pripravi jedi. Zelenjavna koruza ima majhne, koničaste storže in je znana kot pokov-ka. Kuhana zelenjavna koruza je vsestransko zelo uporabna. Kuhano lahko prelijemo s stopljenim surovim maslom in jo ponudimo kot prilogo mesnim jedem. Lahko je ena izmed vrst solat, kot solata je posebej okusna, če kuhano ali vloženo koruzo prelijemo z jogurtovim solatnim prelivom. Kuhano pa lah-
ko ponudimo tudi kot sladico, če jo prelijemo s karamelom.
Poljsko koruzo v prehrani svežo manj uporabljamo, veliko bolj jo uporabljamo za koruzno moko, zdrob, škrob in olje. Iz koruzne moke pa lahko pripravimo dober mešani koruzni kruh, koruzne ponvičnike in druge jedi. Od toplotnih postopkov pri pripravi zelenjavne koruze uporabljamo kuhanje in dušenje, poljsko koruzo pa tudi pečemo in dušimo. K pečeni koruzi lahko ponudimo zeliščno ali či-lijevo maslo. Kuhano zelenjavno koruzo pa lahko pripravimo tudi s številnimi dodatki, tako jo lahko kuhamo v smetani, pogosto jo mešamo z rižem in ponudimo kot solato, prilogo ali rižo-to. Pomešano s kuhanim rižem pa lahko obe sestavini skupaj pretlačimo in uporabimo kot osnovo za slane in sladke narast-ke. Slanim narastkom za boljši okus dodamo kuhano zelenjavo ali meso, sladkim narastkom pa svežo ali vloženo sadje, lahko pa tudi orehe, kostanje in lešnike.
Zrela in kuhana ali dušena zrnca koruze lahko pripravimo skupaj s paradižnikovo ali smetanovo omako. Iz sveže zelene in rumene paprike, paradižnika in kuhane koruze pa lahko pripravimo odlično mešano solato, ki jo lahko ponudimo kot uvodno jed ali kot samostojno solato za manjši prigrizek, pazimo le, da dodatne sestavine režemo v velikosti koruznih zrnc. Iz zelenjavne koruze pa lahko pripravimo tudi okusno
Tačke in repki
Zastrupitve
Zastrupitve, ki se dogajajo v tem letnem času, so večinoma posledica nastavljanja strupenih vab oziroma posipanja prahu proti rdečim polžem in škropljenja rastlin z insekticidi, škropljenja proti plevelu ali uničevanju vegetacije s tako imenovanim »bum efektom«.
Proti polžem imamo na razpolago tako imenovano biološko zaščitno sredstvo, ki učinkovito uničuje polže, ni pa nevarno toplokrvnim živalim in ljudem. Vendar na žalost nekateri nevestni in neodgovorni ljudje še vedno uporabljajo or-ganofosforne strupe, ki so izredno nevarni. Imena preparata
S koruzo lahko popestrimo marsikatero drugo solato.
kremno juho. Pol kilograma koruze skuhamo in odcedimo. Od tega 2/3 kuhane koruze zmelje-mo v multipraktiku. Posebej v loncu ali kožici spustimo 1 žlico masla, dodamo koruzni pire in zalijemo s pol litra mleka ali poljubne mesne juhe, dobro premešamo in prilijemo še pol litra vode. Začinimo po potrebi s soljo, muškatnim orehom in po želji popramo. Ko juha zavre, dodamo koruzno zrnje in kuhamo še 10 minut. Preden juho ponudimo, dodamo premešano kislo smetano in potre-semo s peteršiljem.
Zrnje zelenjavne koruze pa je zelo primerna sestavina zelenjavnih enolončnic in minešter. Pri pripravi enolončnice zraven koruze uporabimo še luščen grah, fižol, krompir, čebulo, česen, por, papriko, paradižnik, panceto ali slanino, lahko tudi domačo klobaso. Enolončnico zgostimo s podmetom, lahko s svetlim prežganjem ali z nariba-nim surovim krompirjem.
Iz kuhanega koruznega zrnja pa si lahko pripravimo tudi jesensko solato, ki jo pripravimo tako, da manjšo glavo zelene solate operemo in narežemo na
večje liste, prav tako operemo in narežemo na tanke rezance dve rdeči papriki in jo potrese-mo po narezani zeleni solati, po solati posipamo še 30 dekagra-mov kuhane ali vložene koruze ter prelijemo s solatnim prelivom. Solatni preliv pripravimo iz enega navadnega jogurta, ki ga dobro premešamo, dodamo eno manjšo fino sesekljano čebulo, rahlo solimo in popramo ter dodamo še sesekljan peter-šilj. Preliv prelijemo na solato, tik preden jo ponudimo.
Solata s koruzo
Potrebujemo: 1 malo glavo zelja, 1 paradižnik, 1 papriko, 1 korenček, 1 malo konzervo vložene koruze, 3 kolobarje vloženega ananasa. Preliv: malo olja, zeliščni kis, sol, poper, mleta ku-mina, po želji kisla smetana.
Zelje naribamo ali narežemo na tanko, dodamo na male kocke narezan paradižnik, papriko, naribamo korenje, dodamo koruzo in na male koščke narezan ananas. Narahlo premešamo, nato dodamo olje, kis, sol in ostale začimbe.
Vlado Pignar
Zaradi nenormalno velikega števila živali, predvsem psov v ambulanti, s simptomatiko zastrupitve in pogosto nepravilne reakcije lastnikov bom v današnjem veterinarskem prispevku ponovno napisal, kako ravnati, če naš kužek ali mucek nenadoma postane omotičen, se slini in bruha, ima krče, drisko ali pa ga najdemo, ko je že napol v komi.
namenoma ne bom navedel. Ljudje, ki jim ni mar za zaščito okolja in za živali, ki se prosto gibajo, za sosedove živali in ljubezen, ki jim jo nudijo lastniki, enostavno in brezvestno po-tresejo granule strupa po živih mejah, travi, tlakovcih, skratka tam, kjer najdejo rdeče polže. Obstajajo nenevarna sredstva za zatiranje polžev, prav tako jih lahko pobiramo in odstranjujemo z rokavico na roki in še kup drugih možnosti je, kako se lahko polžev znebimo, ne da bi ogrožali druge živali in prizadejali psihološke travme in žalost lastnikom živali, ki so zaužile nastavljen strup. Organofos-
forni strup je zelo nevaren in začne učinkovati zelo hitro po zaužitju in prizadene živčni sistem in nadalje povzroči okvaro notranjih organov in smrt. Žival se začne čudno, prestrašeno vesti, pogosto je slinjenje in bruhanje. Opazimo tudi drgetanje živali, ki počasi preide v bolj ali manj izrazite krče, takrat se pojavi tudi driska in žival je tako prizadeta, da ne more več hoditi, niti stati na nogah. Telesna temperatura se dvigne krepko preko 40 stopinj. Podobno deluje tudi cela vrsta insekticidov, ki jih uporabljamo, kot sem omenil, v kmetijstvu in tudi vr-tičkarstvu. Tu pride do zastrupitve živali, če le-ta vdihuje hlape ob škropljenju, če liže embalažo od strupa, pogosto pa se zastrupi ob lizanju in čiščenju tačk po hoji po travniku, zelenici, vinogradu in podobnem.
Kako ravnati, če se naš kužek ali mucek nenadoma začne sliniti, drgetati in je nemiren in prestrašen. Najpametneje storimo, da čim prej poiščemo pomoč veterinarja. Tukaj moram opozoriti na veliko napako, ki jo lastniki pogosto zagrešijo, da dajo živali piti mleko. To je najslabše, kar lahko naredijo, saj zaužit strup s mlekom dobesedno porinejo v resorbcijo in presnovo in tako pospešijo njegovo delovanje. Pri živali je najbolje izzvati bruhanje, kar lahko storimo s kozarcem vode,
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
v kateri smo raztopili veliko žlico soli. Žival z vodo previdno zalijemo in se takoj napotimo k veterinarju. Če imamo tabletke medicinskega oglja, jih na silo zatlačimo živali v usta, da jih poje. Prognoza zastrupitve in ozdravitev sta odvisni od količine zaužitega strupa ter hitrosti in kvalitete ukrepanja. Če dobimo žival v ordinacijo 24 ur po zaužitju strupa, je prognoza vsekakor slabša, kot če začnemo zdraiti takoj, oziroma vsaj 2 do 3 ure po zastrupitvi.
Če smo toliko neosveščeni, da uporabljamo ekološko sporne preparate za zatiranje škodljivcev, bodimo vsaj toliko razumni in predvidimo možnost, da lahko pride do zastrupitve drugih živih bitij. Uporabimo jih tako, da ne bodo predstavljali nevarnosti za druge, ne tresi-mo strupa za polže vsepovsod, obvestimo sosede o škropljenju trave, da bodo zaprli svoje živali, skratka zavedajmo se posledic in trpljenja, ki ga lahko s svojim nevestnim ravnanjem povzročimo živalim in tudi njihovim lastnikom. Otroški jok in trpljenje ob nepotrebni izgubi kužka ali muca je kruta in neopravičljiva posledica neodgovornega ravnanja nekaterih nevestnih posameznikov.
Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v kimovcu
Kf-^^rt&fla že nej;aj dni v začetku meseca kimovca, ko se poletje prevesi v jesen, se je po dežju in vse daljših nočeh vreme osvežilo. Vremenski pregovor: »Mala maša (častili smo
V j — jo 8. septembra) po suknji vpraša!« je tudi tokrat obveljal, vendar se toplo in sončno pozno poletno vreme nadaljuje in ugodno pospešuje zorenje grozdja, sadja in vrtnih plodov ter spreminja podobo narave v jesensko barvitost. Prihajajoči jesenski čas ob zoreči vrtni naravi doživljamo kot prelomnega v njenem razvoju. Vse, kar je bilo v vrtu posajenega, je spomladi vzklilo, vzbrstelo in zacvetelo, poleti rastlo in se razvijalo, se v jeseni razdaja z bogato žetvijo in bero plodov ter se prične pripravljati na zimski počitek.
SADNI VRT je meseca kimavca v stanju obiranja ter spravila vseh vrst v jeseni zorečega sadja, drevnine in grmovnice pa se prično pripravljati na zimsko mirovanje. Zreli plodovi z drevesnih krošenj kimajo in vabijo, da jih oberemo, poganjki in veje letošnjega prirastka zorijo ter lesenijo v jesensko pisano barvitost pa se spreminja tudi listje, ko še s poslednjimi asimilati, preden bo dozorelo in odpadlo, prehranjuje brstje ter odlaga hranila za ponovni začetek vegetacije v prihodnji pomladi. Z nekaterih dreves je morda listje že odpadlo, kar je lahko vzrok prehranskih, zdravstvenih ali drugih rastnih motenj med vegetacijo. Pri takih drevesih v tem času z ničemer ne ukrepamo, marveč proučimo vzroke, ki jih pri nadaljnji negi, vzgoji in obdelavi upoštevamo ter odpravljamo. Listje, odpadlo zaradi obolelosti drevesa po črni listni pegavosti ali sadnem škrlupu, pograbimo ter sežgemo.
Sproti pobiramo in odstranjujemo poškodovano in samo-odpadlo neuporabno sadje, da se z njim ne okužuje zdravo, takoj po obiranju pa pospravimo in odstranimo vse ostanke iz sadonosnika. Oplevemo jagodnjak od pritlik ter prizemnih listov, v malinjaku pa pri teh odrežemo stare in sušeče rozge, mlade pa vežemo ob oporo.
V	OKRASNEM VRTU odstranjujemo odcvetele ali ovenele cvetove, česar ne vršimo le zaradi lepšega in urejenega videza, marveč predvsem zaradi preprečitve širjenja rastlinskih bolezni, kot je pepelasta plesen, s sprotnim izrezovanjem odcvete-lih cvetov pa tudi pospešujemo tvorbo popkov vse do pojava jesenskih slan.
Za sajenje zgodaj spomladi cvetočih čebulnic je še nekoliko prezgodaj, je pa čas da za njih sajenje dobro pripravimo in po-gnojimo zemljo. V septembru sadimo rododendrone, azaleje, spomladanske rese in druge zimzelene grmovnice ter drev-nine listavcev in iglavcev, da se do zime dobro ukoreninijo in utrdijo na novem rastišču.
Z ognjičev, aster, žametnic, sončnic in drugih cvetlic enoletnic v mesecu septembru nabiramo najbolj razvite, zdrave in dobro dozorele semenice za pripravo semen za setev v naslednjem letu. Semena pred hrambo posušimo, očistimo in označimo, hranimo pa ga na zračnem, suhem ter ne preveč hladnem prostoru.
V	septembru nobenega okrasnega rastlinja, rastočega na okrasnih gredicah na prostem, več ne dohranjujemo. Enoletnicam in ostalim okrasnim zelikam hranila več ne koristijo, ker so pred zaključevanjem vegetacije. Drevninam in grmov-nicam pa bi s tem podaljšali vegetacijo ter jih motili pri pravočasni pripravi na prezimitev.
V	ZELENJAVNEM VRTU je septembra najprijetnejše opravilo žetev ter spravilo vseh vrst vrtnin, med njimi tudi že nekaterih namenjenih za predelavo ali hrambo v svežem stanju za zimsko rabo. Vrtnine za hrambo v svežem stanju pobiramo v dopoldanskem času, korenovk ne jemljemo iz zemlje v prevla-žnem stanju, hranimo pa jih očiščene od zemlje ter posušene od rose. Neuporabne ostanke vključno s koreninami z gredice odstranimo, razen stročnic, katerih stebla porežemo tik nad zemljo, korenine pa pustimo v tleh, da jih rahljajo in bogatijo z dušikom. Za setve in posaditve je že nekoliko pozno, je pa še čas za setev semen rastlin za zeleno gnojenje, da ne bodo gredice skozi zimo samevale gole ter se na njih razraščal plevel.
Miran Glušič, ing. agr.
Eiokoiedar: 11, septembra -17, septembra
11-petek	12-sobota m	13-nedelja	14-ponedeljek
15-torek	16- sreda #	17-četrtek ÍM*	
Foto: ASV
Kako investitorji preživljajo krizo?!
Na to vprašanje ne obstaja univerzalen odgovor. Med investitorji večinoma kroži vprašanje o tem, koliko je še do konca krize, je najhujše že mimo itd.? Kljub nedavnemu porastu na borzi pa veselje motijo sprotni podatki o gospodarski konjunkturi. Moramo pa biti s trenutnim stanjem v bistvu zadovoljni. Najbrž smo se izognili najhujši obliki krize, potem ko je jeseni 2008 šef Zveznih rezerv, Bernanke, administraciji pomagal izposlovati, da je kongres odobril obsežen sveženj garancij bankam v vrednosti 700 milijard dolarjev. Morda je človek mislil resno, ko je pred desetletjem ob 90-rojstnem dnevu ekonomista Miltona Fried-mana dejal, da je bila leta 1929 s strani finančne politike storjena napaka in da se tokrat ne bo ponovila.
Vendar gre le za dober rezultat ob polčasu tekme. Realni sektor in nepremičninski sta še vedno pod udarom. Vsak mesec se v ZDA izgubi 665.000 delovnih mest, kar je približno 0,2 % celotnega prebivalstva in ob tej dinamiki utegne do konca leta brezposelnost znašati med 9 in 10 % delovno sposobnega prebivalstva. (Podobno razmerje bo po vsej verjetnosti obveljalo tudi v Evropski uniji, oz. Sloveniji.) Problem zmanjševanja števila zaposlenih pa je, da v situacijo, ko ne morejo odplačevati kredite, prehajajo tudi sloji prebivalstva, ki so to doslej zmogli.
Po podatkih portala cnbc.com je vsota hipotekarnih kreditov, pri katerih dolžniki zamujajo vsaj za 90 dni, v februarju znašala 717 milijard dolarjev. Obama je takrat, za podaljševanje teh oziroma omilitev dolžniške krize, najemnikom namenil 75 milijard, kar pa pomeni, da si bo s tem programom lahko pomagal eden od desetih. Kaj pa ostalih 90 %? Kako si bodo pomagali ti? In kako si bodo pomagali borzni vlagatelji, ki so tudi v zadnji krizi precej izgubili, nekateri celo povsem potonili?
Nerealno je pričakovati, da bo vloženi denar prišel nazaj kmalu, sam od sebe. In nerealno je vztrajati na določenih vrednostnih papirjih z domnevo, da se bodo njihove cene na borzi že kako popravile. Morda se deloma tudi bodo, toda nekateri papirji lahko obtičijo na nizkih ravneh tudi 20 let ali več. Pravi problem so bivši borzni nakupi s pomočjo kreditov. Največji med največjimi borznimi guruji Kostolany je nekoč pisal, da je s pomočjo posojil na borzi dvakrat potonil. In morda je to največ, kar se iz zadnjega borznega zloma lahko naučimo. To zna ceniti tisti, ki sedaj nima dolgov in današnjo krizo preživlja mnogo lažje.
V resnici pa tudi uspešni vlagatelji niso povsem brez problemov, kot je bilo to v primeru ostarelega milijonarja. Možakar leži na smrtni postelji in preden umre, pokliče k sebi ženo ter ji reče: »Ves svoj denar želim vzeti s seboj na oni svet. Zato mi obljubi, da ga, ko umrem, položiš k meni v krsto.« Bogataš umre, žena gre v pogrebno podjetje. Tik preden krsto zabi-jejo, vanjo položi majhno kovinsko skrinjico. Prijateljica poleg nje jo zgroženo pogleda in vpraša: »Pa ja nisi notri zares dala denarja?« - »Kar sem mu obljubila to sem tudi storila,« pravi vdova ponosno, »zato sem celoten njegov denar nakazala na svoj račun, možu pa napisala ček. Če ga bo unovčil, bo denar lahko porabil.«
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Družina
Vprašanje: Kakšno je vaše stališče do družine? Kako naj starša vzgajata svoje otroke?
Odgovor: Vsak na tem svetu ima svoje ideale in hrepenenja. Ko je človek mlad in zaljubljen, mu je vse narediti mnogo lažje in z večjim ela-nom. To so tista prijetna leta, ki kmalu minejo, boste rekli. Toda po astrološki karti je vedno tako, da mora človek najti v sebi moč in narediti kaj zanimivega zase, da se premakne z ene točke na drugo. Stati na mestu in čakati, da se bo spremenil nekdo drug, je iluzija, ki pa jo na žalost mnogi uporabljajo. Očitanja in kazanja s prstom na druge, predvsem na parterja, ne vodi nikamor. Celo svoje življenje je sleherni ujet v prostor in čas. Astrološka karta je zapis, ki je na svoj način mešanica planetnih vplivov in vzorcev, ki jih je nekdo podedoval po znanih in neznanih sorodnikih. Nekateri so celo prepričani, da gredo podedovane lastnosti za sedem kolen nazaj. Vsak ima svoj ascedent, označuje ga tudi Sončevo znamenje in Lunino, ki je bolj pomembna za ženske, saj opisuje čustveno življenje. Pogled v takšen zapis mnogim ljudem odpre oči in tako uvidijo, kaj morajo še spremeniti na sebi. Duhovni zakon pravi, da drugih ljudi ne moremo spremeniti in da lahko izključno spremenimo sebe. Otroci so Božji dar in njihova duša se utelesi, ko sta tako mati kot oče pripravljena za ta velik korak naprej. Seveda so na tem svetu tudi izjeme, toda načeloma drži, da si duša sama zbere starše in kraj, kjer se bo kaj naučila. Vez med mamo in otrokom je nekaj prijetnega,
kajti povežeta se med nosečnostjo. Oče pa mora to pridobiti, najlažje je, če se prepusti nasvetu svoje ljubljene žene. Biti mati, biti oče je poseben dan in omenjenega bi se morali ljudje bolj zavedati. Otroci so pravzaprav tista nevidna nitka, ki povezuje starše in jih uči. Ravno zaradi tega so mnogi na tem svetu prepričani, da je družina sveta. Takšna mitologija je že zelo stara in v sebi nosi zrno resnice. Kljub dejstvu, da so otroci učitelji svojih staršev, je nujno, da jim znate postaviti svoje meje in pravila. Resnica je, da jih bodo na vsak način poizkušali premikati in vendarle bodo čez nekaj časa popustili. Različna zodiakalna znamenja na različen način dojemajo svoje starše in vendarle ne smejo biti otroci tisti, ki dosežejo vse. Vsekakor je dobro, da se z otrokom pogovorite in mu poveste, v njem morate pridobiti zaupnika - tako da tudi on najde pri vas podporo. Mnogokrat se starša med seboj sporečeta glede vzgoje, kaj je pravilno in kaj ne. Bolje je, da se pogovorita na samem in da pred otrokom ne kažeta razdvojenosti, kajti s tem mu bolj škodita kot koristita. Pri vzgoji je veliko primerne literature, seveda je dobro in spodbudno, da pri tem vsak uporablja svojo intuicijo in srce. Karkoli nekdo počne iz ljubezni vedno vidi pravo pot. Seveda se je od časa do
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
časa dobro posvetovati z nekom, ki ima več izkušenj in ti nasveti so zelo dragoceni. Tistim, ki so starši, želim veliko učenosti, in če boste to v kratkem postali, bodite pogumni!
Šifra: Karma
Vprašanje: Zanima me le eno. Naj se še trudim za ohranitev odnosa s partnerjem, s katerim živiva skupaj in imava tudi dvoletnega sina? Če lahko še glede šole, jo bom sploh kdaj dokončala?
Odgovor: Prav gotovo imate še kakšno vprašanje, toda v danem trenutku je bilo omenjeno najbolj pereče. Vsekakor ste po naravi nekoliko bolj delavni in marljivi, prav gotovo si redko vzamete čas za premislek. Ravno zaradi tega so v življenju križišča, na katerih se morate - hočete ali nočete - ustaviti in razmisli, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Otrok je neizbrisno znamenje in oba ga imata zelo rada. Prepričan sem in pri tem me podpirajo planeti, da se morate v partnerskem odnosu iskreno pogovoriti in dopustiti možnost, da skozi vas govori ljubezen, kajti le tako boste dovolj prepričani v
Svetovanje za vas, za vse nas...
Spremembe - novo življenje - nova energija
Spremeni sebe in spremenil boš svet.
Kako spremembe vplivajo na nas, na naše življenje? Imate radi spremembe, ali pa se jih izogibate in raje živite tako, kot ste navajeni, tako, kot vam je domače? Pa so spremembe potrebne?
Če pogledamo zgodovino za nazaj, se je v zadnjih letih mnogo spremenilo. Včasih smo živeli v državi Jugoslaviji, vozili yuga ... zgodilo se je mnogo potrebnih sprememb, da smo prišli do današnjega dne. Prav tako, kot so potrebne spremembe v državi, na cesti, v službi, so potrebne ali dobrodošle spremembe tudi v našem osebnem življenju. Naše življenje je splet različnih okoliščin, ki so okrog nas, dogodkov, ki se nam dogajajo in rezultat naših misli ter dejanj. Najprej se nam porodi misel, nato jo ubesedimo, nazadnje udejanjimo. Koliko misli pa se vsak dan prepleta v naši glavi, vendar jih ne uresničimo - vendar so nekje v nas, čakajo na priložnost, da bodo izbruhnile na plan, In nato - nekega dne; ko jih sploh ne pričakujemo, ali se jih zave-
damo - privrejo na plan, morda ravno v nepravem trenutku, In nas presenetijo.
Če sledimo svojim mislim, ki smo jih imeli v preteklosti, opazujemo svoja dejanja in zavestno spremljamo sebe in svoje situacije v življenju, lahko opazimo, da se je mnogo naših misli uresničilo,, mnogo naših želj - zavestnih ali podzavestnih se je udejanjilo. Kakšne misli smo imeli pred 1, 2 letoma? Kaj smo tedaj planirali...? Smo načrtovali izboljšave, spremembe v našem življenju, ali smo se predajali mislim, kako smo ubogi, in nič ne moremo storiti glede našega življenja, Smo mislili, da nam gre vedno slabše, in slabše? Iskreno se vprašajmo: katere misli so prevladovale, POZITIVNE ALI NEGATIVNE? In kaj se nam je v toku 1 leta dogajalo? Najbolje bi bilo, da bi si misli vsak dan pisali - tiste, ki so nam na skrivaj prihajale čez dan - kaj smo si predstavljali, kako živimo in kaj počnemo?
In kaj smo naredili za to, da bi se naše misli, ideje uresničile? Smo si želeli lepe stvari, pa smo samo čakali, da se bodo zgodile
Duševno zdravje
Nova gripa
Strah ima ponavadi velike oči, tako je tudi pri novi gripi, je prepričan Tine, ki je tudi mnenja, da je večji del strahu zakuhala farmacevtska industrija, delno pa tudi politika, ker je na nek način potrebno utišati glas ljudi, ki vse bolj težko živijo zaradi gospodarske recesije in finančne krize. Namesto da bi na ljudi delovali v teh kriznih časih pomirjevalno, se jih še dodatno straši.
Čeprav se takšne teorije zarot pojavljajo vedno, ko pride do podobnih pojavov, in čeprav morda to ni nemogoče, pa vseeno mislim, da pri pojavu nove gripe ni tako. Verjetno je v ozadju tega dogajanja narava, na kar pa dejansko vpliva človeštvo s svojim delovanjem, seveda pa posredno tudi farmacevtska industrija, saj se virusi branijo pred substancami, ki jih uničujejo, z mutacijo in krog gre naprej.
Res se da ojačati strah ljudi in preusmeriti misli s problemov, ki jih imajo ljudje zaradi finančne krize in gospodarske recesije, na nevarnost nove gripe, toda to ima le kratkotrajni učinek, tako da se bodo nujno vsi, ki so na oblasti, morali osredotočiti predvsem na reševanje gospodarskih problemov in s svojimi ukrepi omogočiti ljudem večje blagostanje in boljše življenje, saj so samo zato na oblasti.
Glede nove gripe pa je potrebno skrbeti za higieno in biti previden v stikih s tistimi, ki so že okuženi. Kljub temu pa bo, kot napovedujejo strokovnjaki, število obolelih naraščalo, zato nam ne preostane drugega, kot da to sprejmemo in se sami varujemo, kolikor se le da. Cepiva za preventivno cepljenje bo po napovedih dovolj, pa tudi zdravila za že okužene.
mag. Bojan Šinko
modrost svoje odločitve. Možnost pa obstaja. Glede šole pretirano odlašate in izgovori vam niso v čast. Od časa do časa bo zelo spodbudno, da si zapisujete svoje občutke in
da na list papirja izlijete modrost svoje duše. Radostite se vsakega dne!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
same po sebi, ali smo kaj ukrenili v tej smeri, da se zadeve spremenijo, da se naše življenjsko stanje izboljša? Ali smo morda celo zaspali na svojih lovorikah?
Moram priznati, da sem v preteklih letih v svojem življenju mnogo spremenila, izboljšala, in tako so se tudi moje življenjske situacije spremenile, izboljšale, Mnogokrat sem jokala, ker nisem vedela, kako naprej, nisem dovolj zaupala sebi, da bom zmogla pot, ki sem si jo začrtala. Vsak dan, mesec, leto sem imela nov podvig, se učila, spoznavala sebe in sledila spremembam v sebi. Mnoga spoznanja so bila boleča, spremembe, ki sem jih delala tako velike, da tudi sama včasih nisem vedela, ali delam prav, ali je ta moj notranji glas, ki me je vodil pravilen - sem to res jaz -ta prava, ali me je kdo zavedel?
V času odkrivanja sebe in svojih nepoznanih globin se lahko tudi marsičesa ustrašimo, saj pridejo na dan takšne stvari, ki smo jih nevede hoteli pozabiti - ker so bile preboleče.
Se sploh želimo spoznati in zaživeti na novo, ali bomo raje
ostali v stari lupini in se tolažili, da tako pač mora biti, da nam je tako čisto v redu, saj tudi drugi, ki jih srečujemo v svojem življenju živijo podobno.
Zanimivo pri svojem spreminjanju je spoznanje, da nam vedno prihajajo na pot takšni ljudje, kot smo mi sami. Ko sebe spremenimo, se posledično spremeni tudi naše okolje, naše življenjske situacije, dobimo nove prijatelje in znance, ki so podobni tisti naši novi osebnosti.
Se splača spremenit? Se splača svoje življenje obrniti za 180-360 stopinj? Če mene vprašate - DA.
Kdor je kdaj v življenju spoznal svobodo bivanja, kdor je poletel kot svoboden ptič v nebo, kdor si je dovolil vsaj enkrat v življenju spustiti svoje zadržke, svoje zavore, ki so nas vlekle navzdol - bo vedel o čem govorim.
Svoboda - da počnemo tisto, kar nam je v tem trenutku všeč in da zadihamo tisto energijo, ki nam je namenjena, je vredna vseh bolečin in vseh solza, ki sem jih v preteklosti spoznala in prešla. Solze so se posušile, bolečina je ponehala, na tem mestu se je pojavil smeh, sreča, ljubezen do sebe, vsega, kar me obdaja in življenja.
Živim novo življenje, v novem kraju, z novimi sosedi, prijatelji in znanci. Vsi stari znanci in prijatelji, ki so me spremljali med svojim spreminjanjem pa so še vedno z menoj v mojih mislih in se srečujemo, ko nam to odgovarja.
Zmeraj stremim naprej, kaj
lahko še izboljšam, kaj lahko spremenim pri sebi, kako lahko izoblikujem sebe, da bom boljša do sebe in do vseh živih bitij, okolja in naše Zemlje.
Kaj lahko danes naredim, da bo jutri lepši dan?
Kaj lahko danes spremenim, da se bomo jutri vsi boljše počutili?
V času moje selitve in v času dopustov se je umirilo tudi delovanje našega društva.
Mnogo časa sem posvetila sebi in svojemu osebnemu razvoju, saj le tako lahko dam najboljši del sebe tudi drugim - ljudem, ki jih srečujem, prijateljem in članom našega društva.
Mnogi so me klicali in spraševali, kdaj bomo nadaljevali -vsem se zahvaljujem za potrpežljivost in dobro voljo.
S septembrom bomo spet obnovili svoja srečanja in začeli še bolj korenito delati na sebi. Vse, ki vas zanima delo na sebi in spremembe v vašem življenju vabim, da me pokličete .
Vikend: obnova življenjske energije na Pohorju se bo pričel v petek, 11. 9., popoldan. Vabljeni vsi, ki želite na novo zadihat v novo jesen - da se razbremenite svojih zavor in počnete to, kar je v vaši pravi naravi.
Naj bo današnji dan nekaj posebnega - naj bo ČUDOVITI DAN - dovolite si to ZASE!
Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354 mail: fenik@mail386.com
Slo POP novice
Po seriji nastopov na največjih glasbenih dogodkih v Sloveniji (Stožice, Rock Otočec, Cvičkarija, Schengenfest, Piše se leto, Rock na pomolu...) so Dan D zadnje tedne posvetili prihajajočemu koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki bo predstavljal vrhunec njihove izjemne koncertne sezone. Že tako zahtevnemu urniku je zasedba te dni dodala še promocijo novega videospota za pesem Love song, ki ga je lastnoročno ustvaril Klemen Dvornik.
Po visokoproračunskem Google me so Dan D in želeli pripraviti zanimiv spot, pri katerem bi bila ponovno v ospredju ideja in tehnika in ne veliki finančni vložki. Nekaj kar je skupini uspelo že z videom za uspešnico Voda, kije bil posnet v enem samem kadru.
■k-k-k
Elvis Jackson se bodo potegovali za nagrado v kategoriji »Best Regional Act« na MTV-podelitvi evropskih glasbenih nagrad. Glasovanje za MTV Europe Music Awards 2009 se je uradno pričelo. Poleg Elvis Jackson, ki so predstavniki Slovenije, so nominirani tudi Darkwood Dub iz Srbije, Lollobrigida iz Hrvaške, Dubioza Kolektiv iz Bosne in Hercegovine ter Superhiks iz Makedonije. Glasovanje seje pričelo 1. septembra in bo potekalo vse do 11. oktobra 2009. Zmagovalci iz vsake regije posebej bodo znani in objavljeni 12. oktobra 2009 in se bodo pomerili z 21 no-miniranci za naslov Best European Act.
:k-k-k
Fantje iz skupine Nove konzerve med poletjem nikakor niso počivali. Po razprodanem koncertu v Orto baru, kjer so predstavili novi album Mama mi ne da, so po Sloveniji odigrali čez 10 koncertov, med katerimi je bil najodmevnejši Schengenfest v Vinici. Po singlu Rokamo se javnosti predstavljajo s pesmijo Boljše življenje, ki jo bodo v naslednjih mesecih aktivnopromovirali po slovenskih radijskih postajah.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ČUKI: KUKAMO POD SENČNIK NJEN 9y;G|LSjURIN: DALEČ
8.- ALYA: BRAZIL 7. KATJA M: SOL NA KOŽI 6. MANCA ŠPIK: MOJ EDINI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN 3. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ 2. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 1. MARKO VOZELJ: MAVRICA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Slavili Anika in Prifarski muzikanti
Slovenska popevka - slovenski festival zabavne glasbe - je bil prvič leta 1962 na Bledu. Prvi zmagovalec festivala je bil Stane Mancini s pesmijo Mandolina.
Leta 1965 se je festival preselil v Ljubljano, sprva na Gospodarsko razstavišče in naslednje leto v Halo Tivoli. Kasneje je prireditev potekala v Križankah, letos so jo pripravili v studiu RTV Slovenija.
Festival je največjo priljubljenost doživljal do osemdesetih let, ko so luč sveta ugledale zimzelene popevke, kot so Orion, Med iskrenimi ljudmi, Poletna noč, Maček v ža-klju, Dan neskončnih sanj in druge. V osemdesetih letih je Slovenska popevka izgubljala na pomenu in popularnosti. Leta 1983 je bila prirejena še zadnja, po petnajstih letih pa je RTV Slovenija festival ponovno oživila.
Potem ko sta lansko leto na
Foto: RtvSlo
Zmagovalka z najboljšo skladbo v celoti Anika Horvat z voditeljem prireditve Mariem Galuničem, ki je bil tudi scenarist prireditve.
festivalu slavila Marko Vozelj in Anžej Dežan, pa so ju letos nasledili Anika Horvat z veliko nagrado Slovenske popevke za skladbo Samo ti avtorja Rudija Bučarja in Prifarski muzikanti, ki so za skladbo Tisti nekdo osvojili veliko nagrado občinstva, pridobljeno s telefonskim glasovanjem. Nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo je prejela Miša Čermak za skladbo Ti veš v izvedbi Gašperja Riflja. Nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo je prejela Anika Horvat za skladbo Samo ti, nagrado strokovne žirije za mladega perspektivnega izvajalca pa Juliette Justine (Andrej Vozlič) za popevko Zate.
MZ
Filmski kotiček
Grda resnica
Katherine HEIGL
Gerard BUTLER
Vsebina: Abby Richter je tipična sodobna ženska: lepa, ostra, dinamična, uspešna, metodična in ... brez moškega. Njen pristop k tej 'težavi' je temu primerno znanstven: s spiskom zahtev, ki jih pričakuje od moškega, si zmenke išče na spletu, nakar v živo vsakemu morebitnemu partnerju tako zateži, da slednjega mine vso veselje. Kmalu v njeno življenje skozi stranska vrata vstopita dva moška: sovoditelj njene jutranje TV-oddaje postane znani Mike Chadway, šovinistični voditelj še bolj šovinstične oddaje o spolnosti in odnosih med spoloma, ki ga seveda začne z užitkom takoj sovražiti. Istočasno njen novi sosed postane omamni mladi kirurg Colin, ki bi ga Abby rada na vse
The Ugly Truth
Igrajo: Catherine Heigl, Gerard Butler, Bree Turner, Eric Winter Režija: Robert Luketic Scenarij: Nicole Eastman, Karen McCullah Lutz, Kirsten Smith Žanr: romantična komedija Dolžina: 96 minut Leto: 2009 Država: ZDA
pretege osvojila. A preden se loti svojega razdiralnega pohoda, se ji Mike ponudi, da ji bo pomagal osvojiti plen, če bo le ubogala njegove nasvete. To za Abby pomeni kršitev vseh njenih principov, a ko se med osvajanjem vse bolj izkazuje, da ima Mike prav, se ji prične sesuvati vrednostni sistem. Jasno, ne le njen...
Pred seboj imamo seveda generično romantično komedijo, ki temelji na privlačenju nasprotij. Recept, ki se vleče že tam od Afriške kraljice naprej. Vse lepo in prav in primerno za kakšen romantičen petkov večer. Demografija je ostro določena in nihče, ne film, ne gledalci se ne sprenevedamo, da gre za kaj več. Sliši se idealno, toda ...
V filmu nekaj manjka, a bi manjkakoč člen težko določili. Glavna igralca sta nedvomno izvrstno opravila svojo vlogo, vsaj kolikor jima je besedno zelo naphan scenarij omogočal. Catherine Heigl je izjemno lepa ženska, ki iz svojega sicer enoplastnega lika izvleče kolikor se le da, toda pravi mojster je nadarjeni Gerard Butler, ob katerem ima človek občutek, da je igranje najlažji poklic na svetu - kar je seveda znak mojstrstva. Njegov lik je še bolj nedode-
theuglytruth
In Theaters July 24th
ThoUfllyTruth-rrn
lan, a Gerard iz njega izcuza vse, kar lahko, in ga spremeni v junaka, ki ukrade prav vsak prizor, v katerem se pojavi. Catherine je sicer dobila v svetu igralstva najbrž najbolj zaželjen prizor glasnega doživljanja orgazma v restavraciji, toda zaradi čudne montaže vse skupaj sfrli kot vžigalica, ki se ne noče in noče prižgati. Kraljica tovrstnih orgazmov tako še naprej ostaja Meg Ryan.
Čeprav ima film le 96 minut, se zdi dolg dve uri. Ne zaradi razvlečenosti, temveč ogromne količine besed, ki
rafaljirajo od začetka do konca, brez prestanka in brez milosti, da smo tam nekje na sredini že otopeli, kot bi gledali kakšne Transformerje. Ob tolikšni količini besed je jasno, da film veliko ne more povedati, zato pade na nos predvsem v ključnem koraku, ko se lika zaljubita drug v drugega, saj nikjer ni podan prizor ali razlog, zakaj bi se sploh zaljubila. Ne, gledalci smo v nekem trenutku le obveščeni, da se pa junaka zdaj ljubita. Še dobro, sicer tega ne bi dojeli.
Matej Frece
Ugankarski slovarček: ARP = nemško-francoski pesnik in slikar (Hans, 1887-1966); BAJRONIST = privrženec Byronovega pesimističnega naziranja; EKSARHAT = urad in območje eksarha; FRA = samostanski brat, frater; IMO = zvezna država na jugu Nigerije; OSTENK = naselje nad Trbovljami; PORTULAK = okrasna rastlina, tudi retlak; ŠANT = vzporedni upor.
■e>|!Jad 'ejj. 'leipes^s 'ueguy 'us|
'e^jeiues 'eje|/\| 'eunoissAp 'sin '>i!q '¡asju 's|e '|ne Isjuojfeq 'eAO>j|e Xl '^aie 'e||3 'so 'sedsjd 'euej eiJdpo 'e|qo|od '>üuqn|ez '|9>|j3 'oedv 'ouj| 'eiueq 'eui3 'isaü 'oueis 'sej>jo :ouAejopoA ^uezu)) a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 12. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike z Mojco Zelenik. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kum Trbovlje).
NEDELJA, 13. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajža-mo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00
SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val).
PONEDELJEK, 14. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Murski val). TOREK, 15. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 In 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 AVTORADIO z Danilom Majc-
nom, 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 In 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Kranj). SREDA, 16. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00,
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Kranj). ČETRTEK, 17. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PETEK, 18. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Horoskop
OVEN
Narava bo za vas naravna oblika meditacije. Doma boste zelo ambiciozni in Imeli boste polne roke opravil. Pomembno bo, da se boste znali poslušati in koristno bo na vas delovala družba. Seveda vam trenutki samote ne bodo tuji, ampak koristno vplivali na vašo samozavest.
Sn BIK
Obiskala vas bo vila sreče in zdelo se bo, da boste posuti s prahom sreče. Uživali boste v svojem delu in obveznosti sprejemali z odprtimi rokami. Telesu boste morali v naravni obliki dovajati dovolj vitaminov in mineralov. Predajali se boste navdihu in sanjali o romantiki.
DVOJČKA
Česarkoli se boste lotili, boste vnesli kreativno in umetniško energijo. Pravzaprav boste v družbi zaželeni, kajti velika sproščenost bo privlačila tudi druge. V prostem času, ki ga bo veliko, boste najraje reševali uganke in tisto, kar vam ostaja neznanka.
RAK
Pričakovati je dinamično obdobje, v katerem boste morali ločevati zrno od plev. V pomoč vam bo intuicija. Družili se boste z zanimivimi ljudmi in uvideli pravo pot. Ljubezenska sreča bo v tem tednu namenjena samskim, vezani boste morali združiti modrost in spoštovanje.
LEV
■Tj Sijali boste od pozitivne energije in pridobili neko dodatno spoštovanje. Veliko boste dali na mnenje drugih in iz ozadja vas bo spremljala trma. Ugodno bo, da si priznate in najdete način, kako se približati partnerjevemu srcu. V službi bo vladalo zatišje.
DEVICA
Merkurjevi varovanci boste imeli dobre iztočnice v komunikaciji in pri izmenjavi mnenj. Svet tišine, ki bo močno izražen v ljubezni, bo priložnost, da se postavite na pravilen način zase. Na delovnem mestu boste razpeti med obveznostmi, ki se bodo pozitivno rešile.
TEHTNICA
Zdelo se bo, da boste najbolj delavni v celem zodiaku. Obveznosti In naloge se bodo kopičile, a boste doživeli tako uspeh kot tudi priložnost za izkazovanje diplomacije. Prijatelji vam bodo v pomoč, njihovi nasveti bodo zelo cenjeni. V ljubezni boste morali več delati na romantiki.
ŠKORPIJON
Kovali boste načrte in v miru razmišljali, kaj boste še spremenili. Notranja moč se bo lesketala v pridobivanju znanja in učenja. Poleg tega boste stopili korak naprej in sledili svojim sanjam. Ljubezen: varujte se trme in najdite v sebi notranjo moč in ravnovesje.
STRELEC
Globoko v sebi boste prebudili detektiva in naredili nekaj zase. Več poudarka boste dajali zunanji lepoti in aktivni boste v športnih dejavnostih. Prijetna narava in rumeni listi bodo motivacija za sprehode in pohodništvo. Izpolnila se vam bo srčna želja.
KOZOROG
Služba in ljubezen bosta v tem tednu šli z roko v roki. Sledili boste sebi in svojim principom. Obveznosti bo veliko in veselite se drobnih trenutkov. Uspeh je razbrati v pogledu denarja. Raziskovali boste tudi po svetu novosti in blizu vam bodo ezo-terične zakonitosti.
VODNAR
Zadnji krajec (12. september) boste doživeli kot razcvet umetnosti. Prebudili boste tista skrita znanja in tako naredili nekaj dobrega zase. Čeprav je istočasno nakazano, da se obeta več nemira in potrebe po aktivnih dejavnosti. Vsak je sam svoje sreče kovač.
RIBI
Prijetnosti se bodo nadaljevale in zelo boste srečni in harmonični. Pridobili boste tudi svojo muzo. Tako se boste dobro izrazili skozi pisano besedo ali glasbo. V ljubezni bo več možnosti za pogovor in izmenjavo mnenj. Prijetno s koristnim bo moto na delovnem mestu.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Ne prezrite: Vrtičkarije Radia Ptuj vsako sredo ob 18. uri!
Leskovec • 14. praznik krajevne skupnosti
Kako so dojili in črevljali
Leskovčani so svoj praznik, letos 14. po vrsti, datumsko premaknili s sredine avgusta na začetek septembra, lokacijsko pa so si tokrat namesto gasilske dvorane z dvoriščem izbrali nogometno igrišče. Sicer pa je vse ostalo potekalo po ustaljenem dnevnem redu.
Za začetek so v novih prostorih Turističnega društva (TD) Klopotec Leskovec v večnamenski stavbi najprej odprli razstavo domačih dobrot in starega posodja, kjer je zbrane nagovoril tudi župan Friderik Bračič in pozdravil ter pohvalil zagnanost vseh, še zlasti članov TD, za njihovo redno in uspešno delo. Letošnja rdeča nit (in novost) razstave pa je bila predstavitev še ohranjenih črnih kuhinj po haloških domačijah. Zanimivo raziskavo na terenu so opravili leskov-ški osnovnošolci, rezultati pa so pokazali, da je po domovih še vedno bolj ali manj
ohranjenih kar 35 črnih kuhinj; kar precej od njih jih je še vedno v uporabi (za peko kruha, gibanic in drugih dobrot, prekajevanje mesa in tudi ogrevanje prostorov). Mladi raziskovalci so tudi ugotavljali, da bi predstavitve črnih kuhinj lahko bile del zanimive turistične ponudbe kraja, a le ob finančni pomoči države ali občine.
Po odprtju razstave in po-kušini dobrot se je dogajanje preselilo na bližnje nogometno igrišče, kjer so najprej podelili dve priznanji za najbolje urejene domove v občini; letos sta priznanje za najlepše urejen dom prejela
Letošnji 14. praznik KS Leskovec se je začel z odprtjem razstave domačih dobrot.
Prejemnika priznanj za najlepše Boris Emeršič
Foto: SM
urejena domova Mojca Pešak in
Foto: SM
»Ja, kaj mislite, da moški tega ne znamo?!«
Mojca in Dušan Pešak s Po-
brežja, priznanje za ohranjanje arhitekturne dediščine pa Metka in Boris Emeršič iz Trdobojcev. Sledile so podelitve priznanj najbolje ocenjenim vinom domačih vinogradnikov; podeljenih je bilo 28 priznanj, od tega 18 srebrnih, sedem zlatih in tri velike zlate. Vsa tri najvišja priznanja sta za svoja vina (sovinjon jagodni izbor, so-vinjon suhi jagodni izbor in traminec izbor) prejela Ro-zalija in Janez Belšak.
Vrhunec vsakoletnega le-skovškega praznika so seveda šaljive kmečke igre; letos se je za naslov najboljših potegovalo šest ekip: TD Klopotec Leskovec, pGd Leskovec 1, PGD Leskovec 2, Orači iz Leskovca, Velka Varnica Dugo in ekipa iz Repišč, tekmovalci pa so se pomerili v petih igrah. Najprej so morali pokazati, kako dobro in hitro (in seveda v najkrajšem
Videm • Pohod, dolg 350 kilometrov
Peš čez Slovenijo
Skupina treh oziroma štirih fantov in deklet v najlepših zrelih letih, kot se temu reče, se je minulo nedeljo odpravila na dokaj nenavaden pohod, ki se je začel na Goričkem, končal pa se bo v Piranu.
času) znajo namolsti ali na-dojiti, kot so povedali domačini, čim več mleka. Na vso sreči niso mučili pravih krav, ampak prirejene »dojnike« z enim samim cicljem, je pa treba priznati, da so bili tako moški kot ženske približno enako spretni, čeprav je iz medklicev smejoče publike
bilo razbrati, da so najboljši tisti in tiste, ki to doma redno počnejo s primernimi organi partnerjev, ne v hlevih ... V drugi igri je bilo potrebno podajati si kozarce vode nad glavami z zavezanimi očmi in nato vsebino, kolikor se je ni polilo po tekmovalcih, sprazniti v vedro. V tretji igri so tekmovalci lovili po zraku leteče mokre kuhinjske gobice v puto, v četrti pa so morali pokazati, kdo je sposoben v »črevlih« prinesti največ vode. »Črevli« so bili sicer kar veliki, zato so imele največ uspeha tanjše ženske noge, največ smeha pa je tokrat požela hoja tekmovalcev, ki so seveda vsi po vrsti poskušali do vedra prinesti
čim več vode in so zato hodili kot »po jajcih«, marsikdo pa je s široko in previdno hojo še najbolj spominjal na nesrečnika, ki mu je ušlo v gate ... Zadnja igra je bila tradicionalna, iskanje krompirja v kopici sena.
Čeprav je bil obisk letošnje osrednje leskovške družabne prireditve kar velik, pa vseeno ni dosegal številčnosti prejšnjih let. Organizatorji so se zato odločili, da bodo leskovški tradicionalni praznik prihodnje leto ponovno priredili sredi avgusta, kot novost pa napovedujejo še tekmovanje in podelitev nagrade za najbolj izviren klo-potec v občini.
SM
Lovljenje mokrih gobic v puto nikakor ni bilo enostavno ... in tako je šlo pol vode iz »črevljev« v nič ...

Majda Satler ter Vlado in Silva Žnidarič so pohodniki, ki bodo te dni prehodili Slovenijo po dolgem, od Hodoša do Pirana, skupaj s svojim spremljevalcem Alojzom Satlerjem, ki jih spremlja z avtodomom.
»To je naš prvi takšen podvig, moram pa povedati, da smo vsi veliki ljubitelji po-hodništva, prav zaljubljeni smo v naravo in hojo. Kaj je lahko lepšega kot to? Hodiš in hodiš, pred teboj se odkrivajo vedno novi in vedno enkratno neponovljivi prizori iz narave! Pri takem pohodu pa še razmišljati ni potrebno, kaj boš skuhal jutri. Doma te pa itak vse počaka, dokler ne prideš,« najprej z očitnim navdušenjem, nato pa še z dodatkom humorne iskre pojasnjuje čisto enostaven razlog za dolg »izlet« ena od treh pohodnikov Majda Satler. Skupaj z njo bosta celo Slovenijo po dolgem prehodila še Vlado Žnidarič in njegova žena Silva iz prekmurskih Cezanjevcev, v avtodomu pa jih bo spremljal Majdin mož Alojz Satler.
Okoli 350 kilometrov dolgo traso pohoda je začrtal prav Alojz, startali pa so v nedeljo zjutraj v Hodošu: »Prvi dan je bila pot najdaljša, dobrih 49 kilometrov. Iz Hodoša smo šli preko Goričkega proti Ljutomeru, potem smo tam prespali, v ponedeljek smo nadaljevali proti Sv. Tomažu, Polenšaku, Dornavi in čez Markovce prišli do Vid-
ma, kjer bomo danes prenočili. Jutri nas čaka pohod čez Pristavo mimo Majšperka, proti Poljčanam, v Mestinju prespimo in tako naprej,« na kratko orišejo prve dni pohoda vsi trije akterji, Alojz Satler pa nadaljuje: »Sli bomo bolj po južnem delu Slovenije, dolenjskem. Iz Mestinja je pot začrtana skozi Smarje, potem proti Velikim Laščam, Veliki Gorici, čez Bloško planoto in potem Slivnico, pa dalje čez Cerknico proti Rakeku, potem pa večinoma ob stari cesti do Razdrtega, pa preko Brkinov v Kozino in iz Kozine do Pirana. To je v grobem orisana trasa, ki meri približno 350 km.«
Povprečno bodo torej trije navdušenci, Silva, Vlado in Majda, dnevno morali prehoditi okoli 33 kilometrov. »Seveda pa se bomo prilagajali razmeram, terenu in tudi morebitni utrujenosti, če bo kak dan prevelika. Dež nas pa ne bo motil, imamo anorake!«
Za hrano, spanje, umivanje in pomoč na poti, ko bodo v dilemi, kateri odcep izbrati, je zadolžen Alojz Satler, ki jih spremlja z avtodomom. Tega je pohodnikom zagotovilo podjetje Seka, d. o. o., pa tudi sicer vsi štirje dodajajo,
da jim brez 12 sponzorjev takšen podvig ne bi uspel.
Kot so še povedali, so si zamislili na cilj, v Piran, priti v desetih dneh, za rezervo pa imajo še dva dni: »Če bomo prej tam in če bo vreme takšno, kot je bilo doslej, potem bomo dva prosta dni z užitkom izkoristili za kopanje v morju,« je med smehom še povedala Majda.
8. septembra je sicer napovedana kar prava »fešta« v Piranu, saj se bodo tam zbrali vsi tisti, ki tri pohodnike poznajo in ves čas pohoda tudi krepko držijo pesti, da jim bo uspelo. Sicer pa se jim znanci, prijatelji in tudi povsem neznani ljubitelji pohodni-štva priključujejo dnevno na posameznih etapah njihove dolge poti z enega na drug konec Slovenije.
Se pa v glavah »dolgopro-gašev« že kujejo načrti za naslednje leto: »Letos bomo prehodili našo Slovenijo počez, drugo leto pa bi jo radi po dolgem, od Triglava do Kolpe,« je povedala Majda Satler, vsi skupaj pa so predstavili še slogan letošnjega pohoda: »Če si pohodništvu predan, greš iz Goričkoga v Piran!«
SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Prejeli smo
Zakaj sta DVE Krčevini pri Vurbergu?
Stanovalci Krčevine pri Vurbergu imamo velike probleme, ker ne živimo v naselju, ampak na velikem OBMOČJU bivšega parka z istim imenom. Probleme imamo z dostavami robe in z obiski prijateljev, ki niso Ptujčani! Nikjer nismo prepoznavni, še na GPS nas ni!! Za prepoznavnost kraja bi morali poskrbeti MO Ptuj in Četrtna skupnost Grajena, vendar z nerazumljivimi posegi zadevo še bolj zapletajo, kot pa rešujejo! ZAKAJ?
Predvsem zato, ker nočejo razumeti situacije tukaj živečih. Namreč, imamo kar DVE KRČEVINI PRI VURBERGU. Ena je ob Dravi in druga je nad regionalno cesto Ptuj-Maribor, nad ribniki.
Obe naselji imata postavljene cestne oznake "pri-četek oz. konec naselja« z istim imenom. Naselji pa sta med seboj oddaljeni po zračni liniji vsaj 2-3 km, po cesti pa veliko več in nista direktno povezani. Na eno naselje (nad ribniki) opozarja obcestna tabla - smerokaz z imenom KRČEVINA PRI VUR-
BERKU, drugo naselje ima cestni smerokaz v DVORJA-NAH - pa še to Je navedeno samo kot: KRČEVINA,! (pa sta tam kar dve: pri Vurbergu in pri Ptuju)!
Na opozorila je MOP reagirala, da je zadevo še bolj zapletla, saj je postavila dodatno še eno tablo ob regionalni cesti za Maribor, s smerjo za Krčevino pri Vurbergu, v levo smer, obdravsko. Zmešnjava je sedaj totalna.
Če se tujec pelje iz Maribora, je opozorjen na naselje ob ribnikih. Če pa se pelje iz Ptuja, pa na OBDRAVSKI del! Seveda, ker ne računa, da je kilometer - dva naprej PONOVNO istoimensko naselje, tokrat pa NA DESNO!
Kljub neštetim opozorilom Občini in tudi Cetrtni skupnosti Grajena o nesmiselnem označevanju naselij, se je našel nekdo, ki misli, da vsi poznajo kraje kot on sam in nam je naredil smerokazne tablice z oznako hišnih številk v posameznih smereh.
Boste rekli, saj to je v redu. Ne! Ker tisti, ki nas išče iz ptujske smeri, bo pri prvi tabli zavil na levo in iskal npr. hišne št. 1 do 8. Seveda jih ne bo našel, ker jih tam ni. Če pa kdo pride iz smeri Maribora, bo zavil na levo in zaman iskal npr. hišne številke, ki so večje od 12, ker jih tam NI! So
na obdravskem delu. Poleg tega pri ribnikih po prvih oznakah s številkami nihče ne more niti slutiti, ker ni opozorila, da se morda številke še nadaljujejo 300 m naprej, pa še te si ne sledijo ena drugi, ampak so zmešane in smeri tudi!
Geodetski zavod, izpostava Ptuj je tudi že opozoril MOP na ta dvojni nesmisel, vendar pa nekateri vztrajajo v svoji trmi urejanja zadev, ker poznajo kraje in niti ne rabijo smerokaze za hišne številke. Tujec pa naj se znajde, če se bo!
Predlagali smo v OBMOČJU Krčevine pri Vurber-
gu preimenovanje posameznih skupin hiš s svojim imenom: Boršt, Kamen ali podobno. Poleg tega, čeprav ima naš del samo 12 hišnih številk, je hiš vsaj 70! Saj ima vsaka hišna številka tudi do 9 črk zraven (a, b, c, d,...), pa še te si ne sledijo ena drugi. To bi bila SMISELNA REŠITEV za daleč naprej v bodočnost!
Odgovorni na MOP se opravičujejo, da je problem s stroški krajanov. Kdo pa je vprašal stanovalce npr. Potrčeve za stroške, ko so jo preimenovali? Kdo bo to na redil za novo imenovanje ulice oz.trga na Ptuju, kot je nazadnje predlagano?? To je samo kaprica.
Končno, kako bi bilo, da se v mestu Ptuj ukinejo imena ulic, odredijo hišne številke z do 9 črkami, pa še ne v zaporedju, ampak razmetano? Tako kot je sedaj pri nas! Morda bi tako turisti lažje spoznali celo mesto ob iskanju znancev ali zname-
nitosti Ptuja. Sicer pa, zakaj imamo že sedaj poleg ulic še dodatna imena delov mesta, kot: Panorama, Rogoznica, Breg-Turnišče, Brstje....? Je to zaradi prepoznavnosti?
To je dokaz več, da je važno le mesto Ptuj, okolica pa niti ne, saj niti plana celega
mesta Ptuj ali morda cele občine ne dobite nikjer. Kar pa se dobi, je le skoraj sam strogi center mesta!
Samozadostnost? Da, kaznovana je že bila z delitvijo na 17 občin, pa še jih nekaj hoče ven.
Vlado Kužnik
Ormož • Kostanj s cvetovi in plodovi
Ko se narava poigra ...
Čeprav vsakodnevno hitimo mimo kostanja v ormoškem parku, je le redko kdo toliko pozoren, da bi opazil, da so sedaj na njem poleg za jesenski čas običajnih plodov tudi cvetovi. Na to majhno igro narave nas je te dni opozoril Petar Markotič iz Ptuja, ki se trenutno nahaja v Ormožu.
Kot nam je povedal Petar Markotič, ki je po rodu iz Sarajeva, se je v Slovenijo in njeno naravo zaljubil že leta 1979, ko je tukaj služil vojaški rok. Narava, pokrajina in okolje so mu bili tako všeč, da se je čez dve leti vrnil v Slovenijo. Tukaj si je tudi našel dekle, se poročil in si ustvaril življenje. Zaposlen je v livarni v Kidričevem, poleg službe pa najde čas tudi za hobije. Navdušuje ga literatura, še posebej mu je všeč Miško Kranjec in vse, kar je povezano s Prekmur-
jem. A ni le bralec, tudi sam ustvarja in piše pesmi. Večina jih govori o ljubezni, naravi, zadnje čase pa jih je napisal nekaj tudi o Ormožu. Ker rad opazuje naravo in pusti, da ga inspirira, je med sprehodi po ormoškem parku opazil, da mogočni kostanj jeseni poganja cvetove in jih je nekaj nabral za dokaz. Iz njih bo morda nastala tudi kakšna umetnina, saj se ukvarja tudi z ustvarjanjem slik iz cvetnih lističev.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Trgovina GT za modne navdušence
Ptuj • 100 let Emilije Osvald
Moda, ki zlahka zapelje Skromnost - popotnica
Gin Tonic je blagovna znamka oblačil, ki jo Ptujčanke in Ptujčani že dobro poznajo in ji zaupajo.
Modna oblačila s to blagovno znamko so naprodaj v novi trgovinici z modnimi oblačili GT Simone Goričan na Novem trgu 7 (nasproti blagovnice Mercator). Ponudbo je obogatila še z oblačili blagovne znamke Broadway Fashion, ki se je specia-
lizirala za mlade kupce, zato jim sledi s cenami. Nova trgovinica, v kateri si samostojna podjetnica Simona Goričan želi čimveč kupcev, je vrata odprla 21. avgusta. Pri tem ji bodo dvanajstletne izkušnje dela z modo zagotovo več kot dobrodošle. Pravi, da zaupa v
svoje stranke, te pa zaupajo že uveljavljeni blagovni znamki in blagovni znamki za mlade, ki na Ptuju šele začenja svoj pohod.
Nova trgovinica mami z drzno opremo v zlati in srebrni barvi, odlikuje pa jo tudi prijazna postrežba, kakršno si stranke lahko samo želijo. Čeprav je na koledarju še poletje, bodo v novi trgovinici GT v naslednjih dneh na police dali že prva oblačila nove jesenske kolekcijo. Simona je prepričana, da bodo kvalitetna, udobna in nosljiva oblačila, ki jih odlikujejo še privlačne barvne kombinacije, zagotovo našla pot do kupcev.
MG
za dolgo življenje
Malokdo bi Emiliji Osvald iz Brstja 3 prisodil sto let, tako dobro se še drži. Še posebej izstopata njena čilost in bistrost. Njen zaščitni znak sta tudi dobra volja in nasmeh, saj sta njena spremljevalca že celo življenje, čeprav ji ni bilo nikoli postlano z rožicami. Sto let je dopolnila v soboto, 5. septembra.
Ob tem je Emilija prava mala korajža, saj živi v svoji mali, s cvetjem obdani hiški, v kateri se je tudi rodila, čisto sama. Kljub temu ji ni nikoli dolgčas. Dokler jo še služijo noge, je do sosedov kratek korak, pravi.
Za zajtrk in večerjo si poskrbi sama, le kosilo ji pripeljejo, do izpred dveh let pa si ga je še sama pripravljala. Ob stotem rojstnem dnevu se je na praznični dan, ki ga dočakajo redki, poveselila s svojimi sosedi, prijatelji in sorodniki. Sosedje in prijatelji so tudi najbolj zaslužni, da so se poveselili v
takšnem številu, za kar sta se jim v soboto posebej zahvalila tudi nečakinja Nevenka in nečak Slavko, ki sta hvaležna tudi za vso drugo pomoč, ki jo sla-vljenki izkazujejo vsakodnevno. Pomagala je tudi četrtna skupnost, izkazali pa so se tudi v KD ljudske pevke Jezero in moškem pevskem zboru »Jezero« DU Budina Brstje, ki so pripravili priložnostni kulturni program. Številnim čestitkam so se v soboto pridružili tudi predsednik ČS Jezero Črtomir Rosic, ptujski župan dr. Štefan Čelan, predsednik DU Venče-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Simona Goričan je 21. avgusta na Novem trgu 7 (nasproti blagovnice Mercator) odprla trgovinico za vse tiste, ki cenijo blagovno znamko Gin Tonic, tej pa je dodala oblačila blagovne znamke Broadway Fashion.
Dan pred stotim rojstnim dnevom je Emilija Osvald obiskala tudi svojo frizerko Milenko Petek, saj je želela biti za svoj praznik še posebej lepa.
slav Galun in še nekateri drugi. Bogastvo duha in srca ter dobrota, ki so tudi Emilijino bogastvo, so ob genih zagotovo eden od tistih dejavnikov, ki vodijo v dolgo življenje. Tudi njena mama je dočakala več kot sto let, umrla je v 102. letu življenju, v enem od mariborskih domov upokojencev pa živi Emilijina sestrična, ki je že upihnila 103 svečke.
Nedeljski otroci naj bi imeli še poseben blagoslov, pravijo nekateri. Tudi slavljenka Emilija je nedeljski otrok. Rodila se je mami Neži in očetu Francu, potem ko sta imela že pet sinov. Emilija je odraščala v fantovski družbi, morda ji je tudi to dalo moč in vztrajnost s katerima se je prebijala skozi težko življenje. Izučila se je za šiviljo, šivilja je bila tudi njena mama, oče je bil mizar. Pokojnino si je prislužila z delom v ptujski Delti, kjer je delala polnih 29 let. Upokojila se je leta 1964, pokojnino uživa že 45 let. Ni velika, skromna, kot je, z njo lahko preživi. Čeprav recepta za dolgo življenje ni, pravi, da je morda pri njej to skromno življenje, ki ga živi. Želi si, da bi bila še naprej zdrava, malo ji sicer nagajajo noge in oči, ampak v starosti te mora nekaj boleti, hudomušno dogaja, da bi lahko hodila in se še naprej družila s sosedi in prijatelji.
MG
Ptuj • Drugo srečanje županov partnerskih mest Evropske prestolnice kulture
Vlaganja v kulturo - najperspektivnejša vlaganja
V Mestni hiši na Ptuju so se 7. septembra srečali župani partnerskih mest v projektu Evropske prestolnice kulture 2012, v katerem sodelujejo mestne občine Maribor, Novo mesto, Murska Sobota, Slovenj Gradec, Velenje in Ptuj. Pogovarjali so se o nadaljnjem sooblikovanju smernic in vsebin skupnega projekta.
Foto: Črtomir Goznik
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan in Zdenka Ristič, ena od ptujskih operativk v projektu EPK 2012 na srečanju partnerskih mest.
Srečanje županov je stalna oblika dela, ki so jo župani dogovorili še pred dopusti. Sestajali se bodo enkrat mesečno, na njih pa bodo poskušali reševati tista odprta vprašanja, ki jih naši operativci, odgovorni za ta projekt, ne bodo mogli sami, je po srečanju povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan. Osrednja tema ptujskega pogovora je bila študija o ekonomski upravičenosti in organizacijski analizi projekta Maribor - Evropska prestolnica kulture 2012 avtorja prof. dr. Bogomirja Kovača z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, ki jo je izdelal po naročilu vseh občin, vključenih v ta projekt, da bi z njo prepričali aktualno oblast in zasebne vlagatelje, da se splača vlagati v kulturne projekte oziroma kulturni turizem.
V študiji je avtor želel prikazati ekonomsko upravičenost vlaganj v projekte EPK 2012. V uvodnem delu je podana dokaj dobra analiza dosedanjih praks podobnih mest, ki so že bila Evropske kulturne prestolnice, osredotočil pa se je na štiri mesta (Bergen, Rotterdam, Bruges in Gradec), ki so podobna Mariboru oziroma vsoti prebivalstva v šestih
Začela se je pred Florija-novim spomenikom na Mestnem trgu, nadaljevala po Murkovi, Slovenskem trgu, kjer so manekenke (Tatjana Caf, Mateja Bezjak, Katja Ga-iser, Lea Pučko in Bernarda Hojnik) pred Orfejevim spomenikom predstavile nekaj modelov iz Sanjine kolekcije oblačil za jesen - zimo 20092010 in obleke, ki so jih nosile udeleženke tekmovanja za mis Universe Slovenije, in se zaključila v Prešernovi ulici 7, kjer je sedež ateljeja. Dogodek je pritegnil veliko Ptujčanov in gostov od drugod, ki spremljajo Sanjino modno pot. Ob tej priložnosti je Sanja povedala, da je tako vesela, da tega ne more opisati z besedami, samo še po posteljo stopi in se bo tudi sama preselila v Prešernovo, k svojim oblekam. Vedno si je želela atelje, ki se bo vklapljal v mesto tako kot se njene obleke prilegajo ljudem. Potrudila se je tudi pri opremi lokala, ki je zelo domača, vsak, ki bo vstopil vanj, ga bo začutil v pravem pomenu besede. Čeprav je v prvi vrsti namenjen modi in oblačenju, bodo dobrodošli tudi drugi pogovori ob zelenem čaju, s katerim bodo postregli vsem,
mestnih občinah, kolikor jih sodeluje v EPK 2012. Celotna SV regija, ki sodeluje v projektu EPK 2012, ima okrog 700 tisoč prebivalcev. V gradivu prof. dr. Bogomir Kovač ves čas dokazuje, da so vlaganja v kulturne projekte oziroma kulturni turizem ena od najperspektivnejših vlaganj in kažejo tudi na največje donose. Ob tem pa ptujski župan meni, da je premalo poudarjena Lizbonska strategija kot krovni dokument, ki ga je potrdila tudi Slovenija, v katerem je Svet Evrope sprejel naravno in kulturno dediščino kot drugo najpomembnejšo gospodarsko panogo v EU. Tudi Odbor regij ima to zapisano, na drugi strani pa proračunska vlaganja ne sledijo temu, kar je zapisano. Podobno je tudi v slovenskem prostoru namen Kovačeve študije, da bi zasebni sektor, vlado in tiste, ki delajo z evropskim denarjem, uspeli prepričati, da je vendarle vredno vložiti več denarja v uresničevanje tega projekta kot v katerikoli drugi projekt. V študiji je prikazano, da je bil donos v ta vlaganja pri dosedanjih projektih 1,17 evra na en vloženi evro, najvišji pa 2,8 evra na evro vloženega.
ki ga bodo obiskali.
Ostajam pri svojih prvih besedah, ki sem jih zapisala v prvi prošnji za lokal na MO Ptuj, da želim Ptuju dati nekaj, česar nima, in da bom poskušala oblačilom, ki jih vsi jemljejo ležerno, oblečemo jih pač, da nismo goli, dati pravi pomen, neko privlačno zgodbo, je povedala Sanja Veličkovic.
Za projekt EPK pa je ocenjen donos 2,2 evra na vložen evro. To je izjemen donos v primerjavi z drugimi gospodarskimi panogami, ki na en evro vloženega kvečjemu pridelajo še kakšen evro minusa. V študiji, ki projekt obdeluje celovito, ne pa posamične projekte, manjka nekaj konkretnih številk. V občinah imajo posamezne projekte zelo konkretno izdelane. Vseh projektov je za slabih 50 milijonov evrov, od tega naj bi šlo 80 odstotkov v kulturno infrastrukturo, 20 odstotkov pa v vsebine. 23,5 milijona evrov naj bi zagotovile občine, 22 milijonov evrov država, 1,5 milijona evrov predstavljajo dodatna sredstva preko državnih razpisov, 3,9 milijona pa naj bi pridobili iz evropskih razpisov. Na Ptuju naj bi za EPK zbrali okrog 10 milijonov evrov. Osrednji projekt je vložek v grajsko ži-tnico, uredili pa naj bi še kare stare steklarske delavnice, Mestni kino, kjer bodo imeli svoj center mladi. Ptujčani so se odločili, da bodo vlagali v že obstoječe objekte, in da novih ne bodo gradili tudi zaradi dolgotrajnih postopkov pri pridobivanju dovoljenj.
Na ponedeljkovem sreča-
V novem razstavno-modnem ateljeju bomo velik poudarek dali kulturi oblačenja. Zato bosta zgodbi pripovedovali tudi obe okni ateljeja. Desna bo pripovedovala zgodbo Ptuja skozi oblačila, začenjajo jo rimska oblačila, dodan jim je tekst, za zdaj samo še v slovenskem, v bodočem pa tudi v nekaterih tujih jezikih, da bodo
nju so župani mestnih občin, ki sodelujejo v projektu EPK 2012, avtorju študije naložili, da jo dopolni z manjkajočimi elementi. Sklenili so tudi, da se bodo pred vsakim srečanjem županov najprej sestali operativci projekta, ki ga na tej ravni vodi Vladimir Ruka-vina, in bodo opozorili na vsa odprta vprašanja in dileme, ki jih bo bodo na vsakem naslednjem kolegiju reševali župani. V najkrajšem času naj bi se tudi srečali z ministrico za
tudi turisti lahko videli, kako so se na Ptuju oblačili nekoč. Levo okno pa bo namenjeno modi, ki se bo dnevno spreminjala, ki bo vsakič drugačna, tako kot je drugačna tudi Sanja, ki si najbolj želi, da bi čim več ljudi iz njenega ateljeja odšlo v barvah in z nasmehom na obrazu.
MG
kulturo Majdo Širca, ker želijo vedeti, ali EPK 2012 še ostaja državni projekt in ali še ostaja udeležena z načrtovanim deležem v projektu. Predsednika vlade Boruta Pahorja kot člana častnega odbora projekta želijo prepričati, da je vredno kje drugje krčiti sredstva, projektu EPK 2012 pa nameniti vsa predvidena sredstva glede na izsledke Kovačeve študije. Prav tako pa želijo izvedeti, ali je že imenoval svojega stalnega koordinatorja pri projektu EPK 2012, kot je obljubil ob neki priložnosti. Odprta dilema pa je še vedno tudi organizacijska struktura vodenja projekta, med drugim je v študiji zapisano, da župani naj ne bi bili zastopani v upravnem odboru projekta, kar pa bo še zagotovo tudi tema prihodnjega srečanja v Velenju. Občine, ki bo izvedle vse postopke javnega naročanja, razpisov, bodo v upravnem odboru morale imeti svojega zastopnika ali zastopnike. Ko bo prišla revizija, ta ne bo prišla k uprav-
BMW 3181LIMUZ.	2001
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIMUZ.	1997
FIAT PUMT01,2	2004
BMW 530DAÏÏ. KARAVAN	2000
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002
PEUGEOT 406 ST	1996
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR.	2001
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA.KARAV.	2001
RENAULT ESPACE 2,016V	2000
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001
AUDI A31,616V AMBITION	2004
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003
OPEL ASTRA 1,7 CDTI ELEGANCE KARAV.	2006
OPEL ASTRA 1,416VN-J0Y	2007
DAEWOO LANOS 1,51 SE	1998
VOLKSWAGEN POL01,4	2002
VOLKSWAGEN POL01,0	1998
CITROEN BERLING01,616V HDI ELEGANCE	2006
CHRYSLER STRATUS 2,5 LX V624V AVT.	1998
CITROEN C3 SX 1,41	2004
VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TDI VARIANT	2007
FORD C-MAX1,6 TDCI	2007
RENAULT CLI01,216V DYNAMIC	2002
nemu odboru prostovoljcev, temveč v občino oziroma njegovi odgovorni osebi, to pa je župan. Še vedno pa tudi niso definirani načini financiranja delovanja Narodnega doma kot profesionalne institucije, ki bo skrbela za vodenje tega projekta. Za to ima sicer zeleno luč občin, vključenih v projekt, ne pa tudi Ministrstva za kulturo.
Na Ptuju so ugotovili, da so občine dobro pripravljene na projekte EPK in tudi usklajene. Župan MO Maribor Franc Kangler je povedal, da v sodelovanju z evropskim poslancem Ivom Vajglom razvijajo projekt evropskega gledališča, ki naj bi ga uredili v nekdanjih mariborskih zaporih. Za sodelovanje v projektu EPK 2012 pa naj bi se zanimala tudi nekatera hrvaška mesta, med drugim Varaždin, Split in Pulj, še vedno pa je aktualno vključevanje velikih slovenskih mest zunaj vzhodne kohezij-ske regije.
MG
8.450,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. MODRA
2.490,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
4.200,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
7.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
1.980,00	SERV. KNJIGA	ZELENA
4.950,00	REDNO SERV.	KOV. SREBRNA
3.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
4.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
4.900,00	KLIMA	RDEČA
10.690,00	PRVI LAST.	KOV. M. SIVA
6.650,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
7.990,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
9.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
1.450,00	KLIMA	KOV. VIJOLIČNA
4.900,00	PRVA REG. 2003	MODRA
1.700,00	2XAIRBAG	BELA
8.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
930,00	PRVA REG. 1999	KOV. ZELENA
5.850,00	PRVI LAST.	KOV. SV. ZELENA
12.960,00	SERV. KNJIGA	ČRNA
9.190,00	SERV. KNJIGA	TEMNO SIVA
4.190,00	KLIMA	KOV. ČRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED. ZAVAROVANJE 50% POPUST!
Ptuj • Razstavno-modni atelje Sanje Veličkovic
Zgodba drugačnosti in vztrajnosti
Sanji Veličkovic so se uresničile življenjske sanje, odprla je svoj razstavno-modni atelje, ki bo pripovedoval tudi kulturnozgodovinsko zgodbo Ptuja, v okviru katere je spletla tudi otvoritveno slovesnost, ki je bila 9. septembra.
Manekenke so se na poti skozi kulturnozgodovinski Ptuj ustavile pri Orfejevem spomeniku; Sanja Veličkovic je v sredini - v oranžni obleki.
Bojan Arnuš, s. p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
Foto: MG
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
^Íast^
Izvajamo krovska, kleparska in tesarska dela. Montiramo vse vrste opečnih, betonskih, bitumenskih in pločevinastih kritin, razen v enem kosu od kapi do slemena. Akcija opečnih kritin Jungmeier Universo, Tondach, Bramac ter Gerard kritine. Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava, tel. 041 375 838.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
V •/ muume
d
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo ELOS tehnologijo. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
KMETIJSTVO
PRODAM bukova, gabrova ter brezova drva z dostavo, možnost z razrezom na 25 in 33 cm Tel. 041 723 957.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Telefon 051 667 170.
PRODAM siloskombajn Vihar 40, enoredni, tekoči trak transporter, 8 m dolžine, ter dva dobro ohranjena 500-litrska soda. Tel. 041 648 566.
PRODAM luščeno koruzo iz koruzni-ka ter bele race za zakol. Telefon 764 58 21, 051 682 055.
PRODAM mešano grozdje v Halozah. Telefon 051 602 976.
KUPIM obiralec koruze, enoosno traktorsko kiper prikolico, stiskalnico za grozdje in bikca, starega od 5 do 30 dni. Telefon 041 588 741.
NESNICE, mlade, tik pred nesnostjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlo-že 1, Ptujska Gora.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831.
ODKUPUJEMO sveže, mokre bučni-ce, Oljarna Veselič, Moškanjci 91, tel. 740 82 22.
UGODNO prodamo les za ostrešje, deske, late, opaže ter bruna z možnostjo dostave. Tel. 041 642 055.
INOX sode za vino poceni prodam (170 L/2 pipi, 210 L/3 pipe, 300 L/ 3 pipe, 400 L/3 pipe). Tel. 041 613 804.
PRODAM drva, mešana, suha, cepljena, polena dolžine 30 cm. Cena 160 € za 3 m3 z dostavo. Tel. 041 620 853.
PRODAM trak za spravilo koruze in puhalnik "elo". Tel. 070 815 554.
PRODAM krompir za ozimnico z dostavo. Tel. 041 363 947.
PRODAM grozdje laški rizling, lahko tudi mešano, ter 500 l starega vina - laški rizling. Tel. 763 16 51 ali 041 224 857.
PRODAM mešano belo grozdje. Tel. 768 54 71.
PRODAM suho luščeno koruzo po 0,14 € in jedilni krompir po 0,25 €. Tel. 031 302 698.
PRODAM 200-l hrastov sod za vino, skoraj nov, in grozdje laški rizling in muškat. Tel. 031 254 243.
KORUZO z njive in vino prodam. Tel. 041 667 734.
PRODAM grozdje, renski rizling, od 900 do 1000 kg. Tel. 031 523 410 ali 758 63 41.
GROZDJE, belo mešano, iz Ormoških goric, ugodno prodam. Tel. 031 611 559.
PRODAMO dve telici simentalki, pašni, breji v 6. in 9. mesecu, in dvoosno avto prikolico, registrirano za prevoz živine za dva kosa, možna menjava za pitano kravo ali telico. Tel. 040 647 223.
PRODAM 540-l vinski sod, lesen, dobro ohranjen, tel. 041 430 919.
PRODAM bikca, 150 kg. Tel. 031 459 068.
PRODAM traktor Deutz, 45 KM, s kompresorjem in kiper cevjo, letnik 88, v dobrem stanju. Tel. 031 656 718.
PRODAM 500 kg grozdja rizling-ši-pon, trgatev okrog 1. oktobra. Tel. 041 353 232.
PRODAM električni pastir. Inf. na tel. 041 924 056.
PRODAM dve telici lisaste pasme in eno črno-belo, breje, in kravo črno-belo, brejo 7 mesecev, vse pašne. Tel. 031 430 285.
BELE KOKOŠI in peteline, težke 4 kg, po 3,60 € za žival .Naročila sprejemamo po telefonu tel. 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM suhe hrastove fosne in deske in moto okopalnik Marko ter razno gostinsko opremo. Tel. 041 245 054.
PRODAM ODOJKE, inf. na tel. 755 31 21.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu, simentalko. Tel. 031 278 075.
PRODAM ladijski pod, 3,40 €/m2, deske, 1300 €/m3, bruna, late, žagan les, drva, cepljena, možna dostava. Tel. 041 833.781, Ivan.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM dam garsonjero na Ptuju, na Volkmerjevi cesti. Tel. 041 764 395.
VEČJE enosobno stanovanje, v celoti obnovljeno in novo opremljeno, oddam. Tel. 051 356 346.
V	NAJEM oddam starejšo hišo, 5 km iz Ptuja, centralna, KTV, internet. Tel. 041 246 257.
NEPREMIČNINE
KUPIM dvosobno stanovanje v bloku na Ptuju. Tel. 031 680 971.
NA MIRNI LOKACIJI v Ptuju prodam novo urejeno stanovanje. Tel. 030 396 757.
KIDRIČEVO, prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, delno adaptirano, z balkonom, klet, KTV, telefon, lepo ohranjeno, vzdrževano. Tel. 031 244 748.
UGODNO prodamo trosobno stanovanje v Kvedrovi ulici na Ptuju, 75 m2, cena 85.000 €. Tel. 051 333 516.
KUPIM gradbeno parcelo do 8 arov na relaciji Ptuj-Videm. Tel. 041 943 021.
GOSTINSKI LOKAL na Ptuju, 70 m2, v obratovanju, dam v najem. Tel. 041 740 813.
HIŠO v Ptuju, komplet opremljeno, na Mariborski cesti, takoj vseljivo, prodamo. V račun vzamemo manjše stanovanje v Ptuju ali Mariboru. Telefon 041 667 750.
PRODAM dvosobno opremljeno stanovanje v I. nadstropju v Ptuju. Telefon 041 650 914.
PTUJ v neposredni bližini Oulandije, 3.sobno stanovanje v skupni izmeri 110m2, neto 90m2, obnovljeno, CK olje etažno, parkiranje urejeno. CENA: 70.000€ znižano za 20%
DELO
Ste pripravljeni sedeti 8 ur na mesec ob telefonu in se popolnoma posvetiti nekomu, ki se mu je nabralo preveč in vam želi o tem pripovedovati? Če bi vam bilo te vrste prostovoljno delo blizu in stanujete v Mariboru, Ptuju ali okolici, nas čim prej pokličite na tel. 041/928-470 ali 02/320-04-62 in se prijavite na naše uvodno izobraževanje, ki se začenja v oktobru v Mariboru.
MOTORNA VOZILA
KUPIM avtomobil od prvega lastnika, najraje diesel, do 5000 evrov. Telefon 041 677 436.
Prireditvenik
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
KUPIM peč za centralno od 25 do 30 kilovoltov moči. Tel. 041 751 079.
PRODAM 200-l zamrzovalno omaro in alfo za varjenje, malo rabljeno. Tel. 787 73 11.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.lah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
www.radio-tednik.si

NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/252-46-45, GSM;040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Zlatko Sok, dr.dent. med. V Gorišnici
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski »sli), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
_možnost obročnega odplačila_
I
llrfil.liM-JiHiWllf
C 02/22 80110
Razlagova 24, Maribor

Petek, 11. september
12.00 Ptuj, CID, predstavitev rezultatov raziskave o izkušnjah z različnimi drogami pri mladih, ki so v šolskem letu 2008/09 obiskovali osnovne in srednje šole na Ptuju 14.00 Majšperk, pred osnovno šolo, predstavitev šlepar sistema s
spremljevalno ekipo (motocross) 17.00 Majšperk, v gradu Hamre, razstava likovne kolonije Majšperk 2009
19.30 Velika Nedelja, športna dvorana, dobrodelni koncert za obnovo
porušenega doma Lah-Visenjak 20.00 Vurberk, na gradu, gledališka predstava Nasvidenje nad zvezdami, v izvedbi Gledališkega društva Vurberk Ptuj, CID, neformalno učenje, tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, tečaj italijanščine, tečaj španščine, elektro delavnica, orientalski plesi I in II, salsa, literarna skupina, likovno ustvarjanje, začetni tečaj znakovnega jezika gluhih
Hajdina, pohod čez Pohorje, start na Arehu, pohod preko Lovrenških jezer do Ribniške koče (spanje), drugi dan ... Prijave na telefon 031 806 678, Jakob Ptuj, ptujski športni vikend, organizira Zavod za šport Ptuj, dejavnosti: boks, športno plezanje, plavanje-animacija, karate, pilates, letalstvo ...
Ptuj, Center za socialno delo vabi k sodelovanju študente, mlade, pavzer-je, absolvente v projektih Prostovoljno delo z osnovnošolci, Mladinske delavnice, dodatna informacije na telefon 787 56 00.
Sobota, 12. september
10.00 Ruše, dom kulture, 2. območna razstava Tehnik ročnih del,
razstava traja vse do 14. septembra 14.30 Videm, zbiranje pred občinsko stavbo, tradicionalni pohod po kulturni poti Svet na Kajžarju, prireditev bo obogatena s kulturnim programom in veselim druženjem 15.00 Desenci, pred gasilskim domom, praznovanje ob 80-letnici PGD
Desenci in 6. dnevu gasilcev GZ Destrnik Ptuj, ptujski športni vikend, organizira Zavod za šport Ptuj, dejavnosti: boks, športno plezanje, plavanje-animacija, karate, pilates, letalstvo ...
Majšperk, srečanje planincev Podravja na Boču, organizira PD Majšperk Cirkulane, dvorana, monoigra Anica
Nedelja, 13. september
17.00 Ptujska Gora, v Marijini cerkvi, citrarski koncert Doroteje Dolšak z gosti Blanko in Moniko Čakš ter Janjo Brelc
Ptuj, ptujski športni vikend, organizira Zavod za šport Ptuj, dejavnosti: boks, športno plezanje, plavanje-animacija, karate, pilates, letalstvo .
Ponedeljek, 14. september
18.00 Ptuj, Mestno gledališče, premiera Strahec
Kino Ptuj
11., 12. in 13. september ob 19.00 Snubitev - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Znotraj - grozljivka.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja. Noč ob velenjskem jezeru, nastopa: Helena Blagne z venčkom najlepših pesmi in uspešnic ob spremljavi Globus banda, Pro arte in Čobi. Vabljeni pred male ekrane.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
#
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. gsm.: 051 626 075, 041 345 711
E - mall: asfalti@willlams.si www.wllllams.sl
DAN
DATUM
ïïïiimm
URA (od-do)
KRAJ - LOKACIJA
Poned. 14.9.2009
08.00 - 09.00	Cvetkovci - pri Domrikovih
09.30 - 10.30	Dornava - Kmet. zadruga
11.00 -12.00	Moškanjci - benc. servis Žiher
13.00 -14.00	Markovci - deponija
14.30-15.30	Gajevci - trgovha Vrtnica
1
Torek
S
s i
ffû©
s sklepanjem zavarovanj Zavarovalnice Maribor, Triglav in Adriatic Slovenica, ter registracijo.
Izvajali se bodo po razporedu
Vsi traktorji in traktorski priklopniki lahko opravijo tehnični pregled z zavarovanjem In registracijo tudi do 30 dni pred potekom, brez dodatnega stroška oz. oškodovanja za dneve veljavnosti registracije.
Informacije na telefon: x
02/ 788 11 68.septipotofcar0°
Dominko d.o.o. tehnični pregledi,
Zadružni trg 8, 2251 ptuj, tel.: 02 / 788 11 75
15.9.2009 08.00 - 09.00 Zetale - Kmetijska zadruga
09.30-10.30	Podlehnik - Kmetijska zadruga
11.00 -12.00	Jurovci - avtoeiektrika Bračič
1100 -14.00	Zg. Hajdha - pri pokopališču
14.30-15.30	Gerečja vas - gasilski dom
I
Sreda
16.9.2009 08.00-09.00	Zamušani - Guma bar
09.30 -10.30	Stonjci - gasilski dom
11.00 -12.00	Grajena - Gasilski dom
13.00 -14.00	Drstelja - kmečki turizem Lacko
14.30-15.30	Janežovci - pri Mici
Četrtek 17.9.2009
08.00 - 09.00	Vitomarci - Kmetijska zadruga
09.30 -10.30	Gabrnik - Trgovha Hrga
11.00 -12.00	Juršhci - avtoservis Žajdela
13.00 -14.00	Zagorci - gasilski dom Grabšhski breg
14.30-15.30	Lasigovci - kmetija Kukovec
16.00 -17.00	Polenšak - gostilna Šegula
Petek 18.9.2009 08.00-09.00	Stoperce - Gostilna Litož
09.30-10.30	Majšperk - gostilna Dolrica
11.00 -12.00	Jablane - bar Cezar
13.00 - 14.00	Mihovce - Avtoservis Dobič
14.30 - 15.30	Lovrenc na D. p. - Društvo upokojencev
16.00 -17.00	Apače - Gasilski dom
I I I
Sobota 19.9.2009
08.00-10.00 10.30-11.30 12.00 - 13.00
Cirkulane - bar Marinka Leskovec - pri pokopališču Videm - Market Žerak
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KAMNOSESTVO
www.kamnosestvo-kolaric.si	Bojan Kolarič s.p.
IZDELOVANJE NAGROBNIH SPOMENIKOV, OKENSKIH POLIC, STOPNIC IZ MARMORIA IN GRANITA
_Tel/fax: 02 772 03 71, GSM: 041 902 648
H URI KREDIT DO 24 MESECEV!
SLOMŠKOVA KNJIGARNA
... ko želite nekaj več !
SLOMSKOVA KNJIGARNA Slovenski trg 14, 2250 PTUJ
Tel: 0590/80-277 http://knjigarna.slomsek.net
ODKUP, PRODAM. MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A31.9 TDISPORTBEK	2008	17.950,00	AVT. KLIMA	ČRNA
BMW 1161	2007	17.980,00	KUMA	BELA
BMW 520 D	2001	8.790,00	AVT. KLIMA	SREBRN
CHEVROLET LACETT11.6	2007	7.550,00	KUMA	KOV. SREBRN
FORD FOCUS 1.8 IDCI	2006	7.950,00	KUMA	BELA
FORD FOCUS 0MAX 1.6 TDCI	2007	9.190,00	KUMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 IDCI LIMUZINA	2003	5.550,00	AVT. KLIMA	SREBRN
MERCEDES BENZE200 COI AVTDMAT1K	2005	13.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
OPELVECTRA 1.9 DT KARAVAN	2006	9.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
PEUGEOT 4071.6 HDISW	2006	10.190,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.616 V CABRIO	2600	3.280,00	4XAIRBAG	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION	2001	4.750,00	KUMA	SREBRN
ŠKODA OCTAVIA 1.9 TDI LIMUZINA	2006	10.980,00	KUMA	KOV. SREBRN
VW GOLF 1.9 TDI LIMUZINA	2003	6.650,00	KUMA	KOV. ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI UMUZINA	2007	13.580,00	AVT. KLIMA	BELA
Na zalogi preko 40 vozil.
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena velja za vse tipe vozil starejših od 3. let!
Znamka	Ban/a	Letnik	Cena (€)
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	6.390,-
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	ČRNA	2004	9.990,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-
SKODA FABIA COMB11.4 TDI, 5V	SREBRNA	2007 (T)	8.490,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
PEUGEOT 2061.4 HDI,3V	BELA	2005	6.290,-
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
HYUNDAI ¡201.4 COMFORT	KOV. ZEL.	2009	10.490,-1
FIAT BRAVA 1.9 JTD	BELA	2001	3.290,-1
CITROEN C5HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-|
VW PASSAT VARIANT1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-1
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,- ? i—
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
PETKOV VEČER
Bodite nocoj U družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-todnik.si
we protect your digital worlds
Varujemo vašo zasebnost
ESETSMART SECURITY
Antivirus Antispyware Firewall Antispam
SI SPLET, d. o. o. I Dolenjskac. 138, Ljubljana 014289405 I info@sisplet.com
SPLET
NOD32 ANTIVIRUS
Antivirus Antispyware
www.eset.si
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
* 02 749 21 50 SI luphij@siol.net
JžLI Center vseživijenjskega učenja Podravje
Menjaj znanje, ne sanje! t	—
brezplačno svetovanje in samostojno učenje
"»sua,
JESEN 2009


v
• BREZPLAČNI OSVEZITVENI TEČAJ ANGLEŠČINE 20-urni brezplačni tečaj angleškega jezika, 15 prostih mest
BREZPLAČNE RAČUNALNIŠKE DELAVNICE !
Zaradi izjemnega interesa udeležencev bomo s tečaji računalništva nadaljevali jeseni I
E2D
s
www.cvzu-podravje.si
S	□SPBS
www.lu-ptuj.si
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 11.9.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SOBOTA 12.9.
8.00 Oddaja Občine Markovci 9.20 V objemu šole 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER Hm odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Vaške igre v Bukovcih 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SiP
T\
NEDELJA 13.9.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Kulturni večer v občini Hajdlna 11.00 Srečanje ljudskih pevcev na Vidmu 13.00 Kronika iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Kronika iz občine Destrnlk
PONEDELJEK 14.9.
8.00 Veseli popoldan v Sovlčah - Dravcih 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Srečanje ljudskih pevcev na Vidmu 20.00 Vaške igre v Bukovcih 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mi, m loin !
9 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
|BF
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM „
PREDSOLSKA VTGOIA - izredni Studil KKEUSUUIW vtbUJA izream siuaij
Vr» program visokosolskj strokovni studijski program (1. stopnja) FACULTY OF EDUCATION KOPER	stnfcovni nwiov: diplomirani vzgojitelj predšolskih otrok (V5) oz. diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok (VS)
program usposabljanja za pridobitev PEDAGOŠKO - ANDRAGOŠKE IZOBRAZBE
DODIPLOMSKI VISOKOSOLSKI STROKOVNI STUDIJSKI PROGRAM
GEA College CVŠ,
Družba za viijtiolsko izobraževanje -Center višjih Sol. d.0.0.
VISOKA POSLOVNA SOLA 3 + 2
vrsta programa: visokošolski strokovni študijski program (1. stopnja) strokovni naslov: diplomirani ekonomist (VS) oz. diplomirana ekonomistka (VS)
Vpisujemo že tretjo generacijo študentov!
DODIPLOMSKI VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM
EKONOMIST / EKONOMISTKA
7au nail
npnprapiiam zariovnlini
H inlnma ntnv
LJUDSKA UNIVERZA PTUJ
Mestni trg 2 2250 Ptuj
Mí im lobt !
8 02 749 21 50 H luptuj@siol.net
PRIČELI SMO Z VPISI V SREDNJESOLSKE IZOBRAŽEVALNE PROGRAME:
PREDŠOLSKA VZGOJA EKONOMSKI TEHNIK TRGOVEC
Vpis poteka do konca septembra 2009.
VSTOPITE TUDI VI V ČUDOVITI SVET VSEŽIVIJENJSKEGA UČENJA!
^UČENJE-CO OLŽIVu^je
Vse nadaljnje informacije so vam na voljo na spletnih straneh Ljudske univerze Ptuj, na telefonski številki 02 749 21 50 Ali preko elektronske pošte luDtui@siol.net.
£
www.lu-ptuj.siwww.pef.upr.siwww.ef.uni-ij.siwww.gea-coiiege.si | www.cvzu-podravje.si
NOVE PRILOŽNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE:
SOCIALNI OSKRBOVALEC SOBARICA
TRGOVEC - prekvalifikacija
www.lu-ptuj.si
MESTNA OBČINA PTUJ
OBVESTILO
Mestna občina Ptuj objavlja na oglasni deski Upravne enote Ptuj prodajo sledečih nepremičnin:
parc. št. 1888/2, travnik v izmeri 1968 m2, parc. št. 1891/1, pašnik v izmeri 5333 m2, parc. št. 1891/2, njiva v izmeri 1519 m2, parc. št. 1892, njiva v izmeri 2513 m2, parc. št. 1893, sadovnjak v izmeri 2870 m2, parc. št. 1901, pašnik v izmeri 903 m2, parc. št. 1902, travnik v izmeri 644 m2, parc. št. 1903, njiva v izmeri 2715 m2, parc. št. 1904, pašnik v izmeri 2284 m2, parc. št. 1925, pašnik v izmeri 453 m2, in parc. št. 86.S stavbišče v izmeri 162 m2, vse k. o. Krčevina pri Vurbergu; ZKV 81.
SPOMIN
Te dni mineva 10 let, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, tast in dedek
Zdenko Reberc
IZ OSTERČEVE 8 NA PTUJU
Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu.
Tvoji najdražji
OSMRTNICA
Zapustila nas je zlata mama, babica in prababica
Marija Črgulj
rojena Kramberger
K večnemu počitku jo bomo pospremili v petek, 11. septembra 2009, ob 12. uri na starem rogozniškem pokopališču.
Žalujoči: sin Drago in vnuk Sergej z družino
Leto dni že v grobu spiš,
a v naših srcih še živiš.
Ni dneva, ne noči, da te z nami ni.
Zato pot nas vodi tja,
kjer tihi dom le rože ti krasijo
in sveče v spomin gorijo.
SPOMIN
9. septembra je minilo leto žalosti, ko nas je za vedno zapustil naš dragi
Leopold Predikaka
IZ ŽUPEČJE VASI 21
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Njegovi najdražji
f \
Kot sonce življenja si vedno sijala, vsem si svojo ljubezen razdajala, med nami si nova prijateljstva tkala, s svojo vedrino si nas osvajala. Od zdaj boš kot zvezda svetleča, naj ti bo v nebesih dana sreča.
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše nadvse ljubljene žene, mame, hčerke, sestre, svakinje, tete, botrce in prijateljice
Irene Rop
Z ZAGREBŠKE C. 89 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih našega življenja. Hvala za vence, cvetje in sveče ter izražena ustna in pisna sožalja. Hvala za Vaše množično spremstvo na njeni poslednji poti. Zahvaljujemo se duhovnikom župnije Videm pri Ptuju za opravljene molitve in pogrebni obred, za odpete žalostinke stricu Maksu Kamplu in njegovim pevcem ter pevcem družine Feguš, glasbeniku za odigrano Tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Posebno zahvalo izrekamo dolgoletnemu prijatelju Stanku Pernatu, ki je z ganljivimi besedami občuteno predstavil Irenino življenje v Švici. Hvala tudi sorodnici Silvestri Brodnjak za vsestransko pomoč in slovo ob grobu.
Zavest, da nismo bili sami, da ste nam vsak po svojih močeh pomagali ob slovesu od najine nenadomestljive žene in mame, nama lajšali hudo bolečino ob mnogo prerani ločitvi, ko se bova morala sama vrniti v tujino.
V globoki žalosti: mož Danilo in sin Daniel v imenu
vseh sorodnikov
Svečke ti v spomin gorijo, rožice tvoj grob krasijo, a naše solze jih rosijo.
SPOMIN
11. septembra mineva drugo leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi mož in oče
Janez Kokol
POLENŠAK 54 A 26. 12. 1940 t 11. 09. 2007
Hvala vsem, ki se ga spominjate, prižigate svečke ali postojite ob njegovem grobu.
Žalujoči vsi njegovi
Nisi se izgubil kot zven v tihoto. Nisi odšel v nič in pozabo. Po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
SPOMIN
Mineva leto dni, odkar nas je zapustil ata, življenjski sopotnik, »dedek« ter brat
Franc Hameršak
Z LOČKEGA VRHA 35
8. 9. 2008 - 8. 9. 2009
Tvoji najdražji
Ljubezen in delo tvoje je bilo življenje. Nam ostala je praznina, v naših srcih velika bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice, sestre in tete, ki je pustila globoko rano v srcih in praznino v našem domu
Anice Magdič roj. Svenšek
IZ LANGUSOVE UL. 10 NA PTUJU
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo z lepo mislijo v srcu pospremili k večnemu počitku. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečena ustna in pisna sožalja. Hvala zdravnikom in medicinskemu osebju Nevroloških oddelkov v Kliničnem centru Split in v UKC Maribor ter Internega oddelka SB Ptuj za vso skrb, trud in pomoč v času zdravljenja. Zahvala govornicama ge. Dabič in ge. Velikonja za čuteče besede slovesa, patru Milanu Kvasu za opravljen pogreb in ganljivo sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino in Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene storitve. Za dobroto tvojo in ljubezen hvala. Vsem in vsakomur prisrčna hvala.
Tvoji najdražji: Jože, Robert, Irena, Katja
r\ h
Rada si imela ljudi okrog sebe, jih razveseljevala in spoštovala, sovraštva in zlobe nisi poznala. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a ob spominu trpek jok.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage žene, mame, babice, sestre, tašče in botre
Terezije Bratuša
IZ GORIČAKA 2
Iskrena zahvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. župniku, govornici, pevcem ter pogrebnemu podjetju Mir. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Za vsa izražena ustna sožalja. Vsem, ki ste jo pospremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti, še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Anton, sinova Franc in Srečko z družinama ter sestra in drugo sorodstvo
Kruto je bilo in nepričakovano - kot rezilo noža je zarezalo v srce, ker čez noč si, dragi, ti odšel v neznano! V srcih je le bolečina in v očeh solze.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Ivana Dovečarja
(1940 - 2009)
IZ STRJANCEV 33
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in za sv. maše ter nam izrekli sožalje in besede spodbude. Iskrena hvala gospe Jožici Megla in g. Kokolu za poslovilne besede, g. župniku za opravljen obred, pogrebnemu podjetju Aura, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku Taluma za odigrano Tišino.
Žena Marija in sinovi z družinami
UČENCI DIJAKI ŠTUDENTI
DELOVNA OBLAČILA ZA VSE POKLICE
za praktični pouk
^^	simbofična cene
¿22% zaščita
Rogozniška C. 13, 2250 Ptuj tel.: 02/779 71 11
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549372-605
Hiša prazna, pusta je ostala, naša mama za vedno je zaspala. Ni več trpljenja - ne bolečin, nanjo ostal le lep je spomin.
ZAHVALA
Ob boleči zgubi drage žene, matere, tašče, babice in prababice
Mime Ovčar
IZ KOZMINCEV 23, PODLEHNIK
28. 07. 1934 t 01. 09. 2009
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste izrazili spoštovanje in pospremili našo drago Mimo na njeni zadnji, božji poti, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje, darovali sveče, cvetje ter darove za sveto mašo.
Posebej se zahvaljujemo patroma Janku in Benjaminu za opravljen obred, pevcem Feguš za odpete pesmi, gospodu Janiju za odigrano Tišino, govornici gospe Zdenki Golub za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pogrebnemu zavodu Mir za opravljene storitve. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem kolektivov Krka Ljutomer, Slorest Ptuj ter Gastro Ptuj. Vsem in vsakemu še enkrat posebej hvala.
Žalujoči: mož Josip, hčerke Štefka s Slavkom, Zvezdana z Marjanom in Anica, vnuki Matej,
Sandra, Marko in Sean ter pravnukinja Amalija
t \ \
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš!
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega moža, očeta, tasta, brata, botra, strica in dedka
Feliksa Podhostnika
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 23
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, darovali cvetje, sveče, za sv. maše, nam pa izrazili sožalje, prisrčna hvala govornici Veri Kokol za ganljive besede, g. župniku Jožetu iz Dornave za opravljen cerkveni obred in sv. mašo, pevcem za odpete žalostinke, vsem gasilskim društvom, gospodu Benku za izrečene besede, Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: vsi, ki so ga imeli radi
Podravje • Ptujska klet začela odkupovati grozdje
Črna kronika
ti
Načrtujejo odkup 1,8 milijona kilogramov grozdja
»Grozdje v vinogradih Slovenskih goric in Haloz je v zadnji dekadi avgusta dozorevalo izjemno intenzivno, zato smo v skladu z našim načrtom trgatve v začetku septembra začeli trgati grozdje za penine. V ta segment sodijo sorte beli pinot in šardone. Izjemna kakovost v sedanji fazi zrelosti se je v tem tednu pokazala tudi že pri rizvancu in sovi-njonu, zato smo že v ponedeljek začeli trgati ti dve sorti,« je ob letošnjem začetku trgatve in o prvih odkupih grozdja povedal direktor Ptujske kleti Andrej Sajko.
Sicer pa v vinogradih Haloz in Slovenskih goric, kjer pridelujejo grozdje za vino iz Ptujske kleti, že več let ne velja pravilo, da bi se v določenem časovnem obdobju (septembra ali oktobra) odločali za trganje posamezne sorte grozdja in ga potrgali od začetka do konca. Namesto tega, kot pojasnjuje Saj-ko, vsako sorto trgajo večkrat in v daljšem časovnem obdobju; vsakokrat v tesni odvisnosti najprej od lastnosti, ki jih želijo s sodobno enološko tehnologijo iz grozdja prestaviti v steklenice, in drugič tudi od tehnološke zrelosti sort grozdja v posameznih nasadih, vinogradniških leg in faz.
»V Ptujski kleti že vrsto let tako med letom, še posebej pa v fazi trgatve, tesno sodelujemo z vsemi vinogradniki. Naša enološka služba za vsako trgatev naredi zelo natančen načrt trganja tako sort kot njihovih faz tehnološke zrelosti, vinogradniških leg in cele serije drugih lastnosti, ki so odločilne za kakovost vina, trgatev pa se potem odvije po tako zasnova-
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko: "Pričakujemo, da se bodo odkupljene količine grozdja letos približale 1,8 milijona kilogramov, kar je nekoliko več kot v preteklem letu."
nem načrtu. Samo na ta način ujamemo v steklenice želene lastnosti vina in samo na ta način smo lahko naredili izjemen preskok v kakovosti naših vin. To nam po celoviti preobrazbi naših polnitev pod blagovno znamko Pullus že drugo leto brez izjem in zadržkov priznavajo potrošniki na vseh naših ciljnih trgih. Še posebej in dodatno nam to priznavajo vinski ocenjevalci tako na domačin
ocenjevanjih, kot sta Vino Ljubljana in ocenjevanje v Gornji Radgoni, kot na tujih vinskih ocenjevanjih, kot so Decanter v Londonu, Wine Competition v San Franciscu, Japan Wine Challenge v Tokiu, Concours Mondial v Bruslju, AWC na Dunaju, Mondial du Rose v Canne-su itd., kjer smo že drugo leto zapored s Pullusom največkrat in najboljše ocenjena slovenska klet,« pravi direktor Sajko, ki je
Kriteriji odkupa ostajajo enaki kot prejšnja leta; grozdja z 10 ali več odstotki gnilobe Ptujska klet ne odkupuje.
Napoved vremena za Slovenijo
nadvse ponosen na številna visoka odličja, med katerimi so tudi naslovi svetovnih šampio-nov za polnitve Pullusa.
Kriteriji dokupa ostajajo enaki
Glavnina letošnje trgatve naj bi se po predvidevanjih zaključila v drugi polovici oktobra: »Natančnega zaključka trgatve v tej fazi zrelosti grozdja in v predvidljivih okoliščinah vremenskih razmer ni mogoče napovedati. Vsako leto obstaja realna možnost in verjetnost, da za območje Haloz in Slovenskih goric trgatev zaključimo šele v naslednjem koledarskem letu. V Ptujski kleti želimo namreč izkoristiti optimalne možnosti in danosti vinorodnega območja, v kombinaciji s fazami zrelosti in geografsko podnebnimi značilnostmi. Kadarkoli nam narava omogoči, se namreč odločimo tudi za donegovanje posebnih vinskih polnitev posameznih sort, od poznih trgatev do izborov, jagodnih izborov, suhih jagodnih izborov in sploh ne tako redko tudi za trgatev ledenih vin. Tudi letos bomo pozorno spremljali naravne in sortne danosti za negovanje tovrstnih vinskih posebnosti, katerih pravi čar je tudi v tem, da jih nikoli ni mogoče niti v naprej zagotoviti niti predvidevati.«
Kriteriji odkupa grozdja ostajajo na tako visoki ravni kot prejšnja leta, saj so po besedah Sajka dosedanji veliki uspehi Pullusa dokaz, da so se pred leti z zahtevo po predelavi izključno zdravega grozdja odločili pravilno: »Zato nismo imeli nobenih razlogov, da bi kakorkoli spreminjali merila naših kakovosti za sprejem grozdja za vinske polnitve Pullus, kar pomeni, da lahko v prvi kakovostni razred uvrstimo samo grozdje z manj kot odstotkom neželenih lastnosti oziroma gnilobe, v drugi kakovostni razred uvrstimo grozdje z manj
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, občasno tudi pretežno oblačno. Ponekod bo občasno nekaj dežja, količina padavin pa bo majhna. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 14, na Primorskem okoli 17, najvišje dnevne od 19 do 23, na Primorskem do 27 stopinj C. V soboto in nedeljo bo pretežno oblačno. V soboto se bodo pojavljale krajevne plohe, v nedeljo pa bo lahko še malo več dežja. Nekoliko hladneje bo.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata ^	zapornice
^ ključavničarska dela P manjša gradbena dela
O Dupleška cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO Z
demontaža • prevoz • montaža
041 748 832 M
kot petimi odstotki teh lastnosti in v tretji kakovostni razred z manj kot desetimi odstotki tovrstnih lastnosti. Drugačnega grozdja pa že nekaj zaporednih let v Ptujski kleti sploh ne sprejemamo. Če bi bili prisiljeni v kakršnekoli spremembe teh pogojev, ki so vinogradnikom znani vsako leto že pred začetkom vegetacijskega obdobja, bi se morali odločati kvečjemu za njihovo zaostritev.«
Kakovost bo optimalna
Tako kot kakovostni kriteriji ostajajo po zagotovilu Andreja Sajka, z nekaj minimalnimi korekcijami, o katerih so bili vinogradniki predhodno obveščeni, približno enake tudi odkupne cene po kakovostnih razredih. Plačilo se bo prav tako kot doslej izvajalo v 14 zaporednih mesečnih obrokih, pri čemer bosta zadnja dva obroka namenjena poračunu.
Sicer pa v Ptujski kleti letos predvidevajo, da bodo skupno odkupili okoli 1,8 milijona kilogramov grozdja: »To je nekoliko več kot v preteklem letu, ko smo imeli nepričakovano velik izpad zaradi katastrofalne toče, ki je sredi avgusta povsem uničila večje vinogradniške površine. Ta naravna katastrofa je pustila posledice tudi na letošnjem pridelku, saj se vinska trta še zdaleč ni revitalizirala. Tako imamo v območju po lanski toči najbolj prizadetih vinogradov letos komaj 30- do 40-odstotni pridelek glede na potenciale posameznih vinogradniških nasadov in leg, polne rodnosti pa ne bo niti naslednje leto. Kljub temu lahko z veseljem ugotavljamo, da je kakovost kljub temu optimalna, kar omogoča tudi napoved izjemno dobrega vinskega letnika,« še z zadovoljstvom napoveduje Andrej Sajko.
SM
UZANCA!
d .o. o.:
PE Ormoška c. 81 /b, 2250 PTUJ, ! tel.: 02 749 20 30	j
Originalni nadomestni deli znamke ;
% BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila ! (akumulatorji Bosch, brisalniki ; Aerotvvin, vžigaine in ogrevalne ) svečke, zavorni sistemi, filtri, avtoelektrika, itd.)
15% POPUST
Roman ZemuariC s.p. Dornava 59,2252 Dornava PE Rajspova uuca 1,2250 Piuj tel: 059 03 03 05 fax : 059 03 03 04 INra@ZEROX.SI
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Foto: SM
Foto: SM
Z avtom trčila v kolesarja
6. septembra ob 11.25 je 88-letni moški iz okolice Ptuja vozil kolo po regionalni cesti iz smeri Ptujske Gore proti Lovrencu na Dravskem polju. Ko je pripeljal v križišče za smer Župečja vas, je s kolesom zavijal levo proti Župečji vasi. Takrat je za njim pripeljala 62-letna voznica osebnega avtomobila iz okolice Ptuja in v križišču prehitevala kolesarja. Zaradi tega je s prednjim desnim delom odbijača osebnega avtomobila trčila v zadnje kolo kolesarja in ta je padel po vozišču. V prometni nesreči je bil hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj. Zoper voznico bodo policisti podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Z nožem v gostilno
6. septembra okoli 2. ure je 27-letni moški iz Ptuja prišel v gostinski lokal na Ptuju. Pri sebi je imel nož. V lokalu se je sprl s skupino gostov. Natakar gostinskega lokala mu je odvzel nož, nato so ga varnostniki napotili iz lokala. Moški se je čez približno deset minut vrnil in hotel vstopiti v lokal, vendar mu varnostniki tega niso dovolili. Vstopiti je skušal še dvakrat. Pri tretjem poskusu je izpod majice potegnil nož in z njim mahal naokrog ter pri tem podrl mize pred lokalom. Varnostnik in obiskovalci so ga podrli na tla in mu odvzeli nož, pri tem pa je porezal 42- in 20-letnega moška iz Ptuja. Varnostniki so poklicali policijo, ti pa so zoper moškega odredili pridržanje in ga bodo kazensko ovadili.
Je kriv alkohol ali živa meja in prometni znak?
2.	septembra okoli 19.50 je 59-letni moški iz okolice Ptuja vozil kombinirano vozilo po Anže-lovi ulici na Ptuju. Zaradi vožnje preblizu desnemu robu vozišča se je zaletel v živo mejo in prometni znak. Po prometni nesreči ni oškodovanim v prometni nesreči posredoval svojih podatkov, ampak je s kraja odpeljal. Policisti Policijske postaje Ptuj so voznika hitro izsledili in odredili preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,73 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Zaradi povzročitve prometne nesreče in pobega s kraja prometne nesreče so mu izdali plačilni nalog, zaradi vožnje vozila v cestnem prometu pod vplivom alkohola bodo zoper njega podali obdolžilni predlog.
Z ukradenim vozilom na mejo
5. septembra ob 17.50 so policisti na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu iz Slovenije kontrolirali 27-letnega državljana Češke. Ob kontroli osebnega vozila znamke Volkswagen transporter češkega registrskega območja so ugotovili, da je bilo vozilo leta 2005 odtujeno v Češki. Policisti so vozilo zasegli.
Preveč otrok na avtobusu
3.	septembra ob 7.50 so policisti Policijske postaje Ptuj v bližini OŠ Dornava ustavili 43-le-tnega voznika avtobusa, označenega za prevoz otrok. Ugotovili so, da je v avtobusu 52 sedežev, voznik pa je prevažal skupino 55 otrok in eno odraslo osebo. Policisti so vozniku izdali plačilni nalog, plačilni nalog sledi tudi zoper odgovorno in pravno osebo.