Izhaja 20. vsakega meseca.
Strokovno glasilo „Zveze gostilničarskih zadrug za slovensko Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Colju".
,,. -.j'
Uredništvo in upravništvo se nahaja začasno Gosposka ulica štev. 26, 1. nodstropfc v Celju Naročnina za nedtane letno Din t0‘—, člani gostilničarske „Zvezo** dobivajo iiot brecglačno.
Štev. S,
V Celju, dne 20. septembra 1023.	Leto 1.
Hamerauani naskok finančnega ministra na žepe gostilničarjev.
Kakor se razvidi iz različnih objav raznih listov, upeljava finančna uprava nov obrtni zakon oziroma pravilnik za gostilničarje. Isti bi vseboval med dru-flim določilo, po katerem bi bile gostilne razdeljene v štiri razrede^ter bi imele biti po razredih vse enakomerno, opremljene in urejene.
Za pravo na točenje pijač se uvaja nova taksa, ki jo mora plačati vsakdo, ki se peča s točenjem pijač (tudi brezalkoholnih), bodisi kot glavnim ali postranskim poslom. Tako bodo plačevali kavarnarji, slaščičarji, gostilničarji, delikatesni trgovci itd. Taksa znaša v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Splitu, Sarajevu in v vseh kopališčih 1500, 1000, 750, 500 dinarjev polletno po obsegu obrata, v kraju preko 2000 prebivalcev 1000, 750, 500, 300 dinarjev, v manjših krajih 750, 500, 300 in 200 dinarjev. To takso plačajo tudi vinogradniki, ki imajo dovoljenje za prodajanje lastnega pridelka.
V krajih nad 2000 prebivalcev, v kopališčih in letoviščih se bo plačevalo v hotelih, gostilnah in kavarnah po 20 para od vsakega računa ter se tozadevne tiskovine že pripravljajo pod strogim nadzorstvom finančnega ministrstva.
Nadalje predvideva novi obrtni
red zakon, s katerim bo omogočeno vsakomur, kdor dokaže dokaz usposobljenosti, da odpre gostilno brez ozira na lokalno potrebo kjer hoče, toraj odpade sedaj po tem načrtu poizvedba o nravnosti in lokalni potrebi, katero pravico so imele do sedaj gostilničarske zadruge in občine, katere so v svojem okolišu najbolj merodajne. Po novi uredbi bo lahko vsakdo, ki ima dokaz usposobljenosti, odprl gostilno, čeprav pri sosedu svojega prejšnjega gospodarja. Če se to strinja s pobijanjem alkohola, je pač drugo vprašanje. Zdi se nam, da lezemo zopet nazaj v preteklo stoletje, ko so gostilničarji plačevali posebno oddajo ter so lahko točili kadar in kjer so hoteli. Poznam vas, ki je pred 40 leti štela 60 številk ter je imela 5 gostiln, in vendar si dobil kot potnik samo v dveh okrepčilo in ti dve obstojata še danes, čeravno šteje dotična vas danes preko 70 številk; torej so tudi naši predniki že pazili na to, da se pijančevanje ni preveč razširjalo, čeravno niso po časnikih vpili in napovedovali boja alkoholu, kakor to delajo danes nekateri fanatiki, temveč delalo se je sistematično.	_
Tudi danes želimo sistematičnega dela od vlade ter jo pozivamo, da samo onega gostilničarja kot obrtnika in kot enakopravnega državljana ščiti, kateri pošteno in reelno opravlja svoj posel ter tudi da kralju kar je kraljevega. Ne sme se ga šikanirati brez potrebe in ga omejevati v njegovih pra-
vicah, katere sc mu trga kos za kosom, nasprotno mu pa nalaga bremena, katerih ne zmore pri najboljši volji ter se mu grozi z globami od ranega jutra do poznega večera.
Nehote mi pride na misel, da so te odredbe posledica kislih kumare ali kakor smo svoječasno rekli: v času pasjih dni se še ni nikdar kaj bistvenega in premišljenega storilo.
Sedaj imamo po večjih in boljših gostilnah kolekovane račune sv. Cirila in Metoda, toda ti so prostovoljni darovi in tako malenkostni, da jih vsak najubožnejši lahko zmore it; sedaj jih hoče finančni minister na škodo slovanskima blagovestnikoma, katerih pisava se še sedaj rabi, odvzeti in nadomestiti z državnimi koleki, češ: kaj rabita Ciril in Metod svoje račune!
Navedel sem Vam, dragi tovariši, nekatera bremena, s katerimi nas hoče osrečiti finančni minister, pa vedite, da teh bremen še ni konec, ker njegov g. pomočnik še študira. JI. Si.
Pravilnik o trošarini na vjna.
(Konec.)	*
Člen 9.
Kontrolni organi imajo zaradi pregleda pravico podnevi, ako pa se vrši naznanjeno davkovno dejanje ponoči, tudi ponoči, sicer pa ponoči samo v spremstvu občinske asistence, če je opravičen sum nekorektnega posto-
panja, vstopati v prostore, kjer se hrani vino, obdačeno ali neobdačeno, bodisi producentov ali prodajalcev na debelo ali prodajalgev na drobno.
Upravičeni so tudi vsak naznanjeni transport vina reyidirati pri. od-pošiljatelju pred izdajo transportnega lista, vsako po prejemniku naznanjeno pošiljatev pa pri tem.
Stranke morajo kontrolnim organom nuditi potrebno pomoč in dajati zahtevana pojasnila.
Kontrolnim organom, opremljenim s posebnim oblastvenim ukazom, je razen tega na zahtevo zaradi kontrole dopustiti vpogled v poslovne knjige.
Ta ukaz izda nadzorništvo državne užitnine po odobritvi delegacije ministrstva za finance.
Vse posode, ki se porabljajo ali v zalogah ali v točilnici ali pa za transporte, morajo biti pravilno ci-mentirane.
Transportna kontrola.
Člen 10.
Vsako vino, ki se na ozemlju, za katero velja ta pravilnik, izroči transportu v množini nad deset litrov, brez razlike, je li obdačeno ali ne, mora biti med transportom krito s transportnim listom; v to svrho ga mora pošiljatelj pred pričetkom transporta naznaniti kontrolnemu organu.
Naznanilo obsezaj:
1.	Ime in bivališče pošiljateljevo;
2.	množino in vrsto vina;
3.	označbo in število tovorkov;
4.	označbo vozila (železnica, pošta, privatno vozilo);
5.	navedbo, je li vino že obdačeno ali ne; vino, ki prihaja iz skladišč producentov ali prodajalcev na debelo ali prodajalcev na drobno, velja za neobdačeno.
Na podstavi naznanila, oziroma na podstavi revizijskega uspeha, se izda transportni lisi, in sicer:
o) za že obdačeno vino »svobod-nica«; za neobdačeno vino pa »kontrolni list« ; v njih se označi transportna doba, ki jo je po napovedi pošiljateljevi odrediti po razmerah.
Člen 11.
Železniška podjetja in pošta morajo vinske pošiljatve, ki prihajajo z
ozemelj kraljevine, za katera ne velja ta pravilnik ter so določene za prejemnike, ki bivajo na ozemlju, za katero velja ta pravilnik, naznaniti kontrolnim organom, še preden pošiljatve izroče adresatom. Naznanilo obsezaj ime in bivališče prejemnikovo, kraj oddaje, ime pošiljateljevo in nečisto težo pošiljatve.
Rko dospejo take pošiljatve na ozemlje, za katero velja ta pravilnik, po drugih vozilih, mora prevoznik vstop vinske pošiljatve takoj javiti najbližjemu občinskemu uradu ter obenem navesti množino vina in označiti adresata. Občinski urad pošlje prijavo kontrolnemu organu in potrdi vozniku, da je prijavo opravil.
Člen 12.
Prevoznik mora, ko prevzame pošiljatev vina, zavezano transportni kontroli, zahtevati predpisani transportni list in, če se njegovi zahtevi ne ugodi, prevoz pošiljatve odkloniti.
Prevoznik mora vino, krito s transportnim listom, v določeni transportni dobi vročiti prijavljenemu adresatu; transportni list mora imeti pri sebi ves čas prevoza, to je od onega trenutka, ko se vino vzame iz skladišča ter ga na zahtevo pokazati kontrolnim organom.
Če se namembni kraj ali pa adresat naknadno izpremeni ali če se zaradi slučajnosti na transportu izpremeni vozilo ali prekorači transportna doba ali če se izpremeni posoda ali če nastane po slučajnosti primanjkljaj, mora prevoznik to nemudoma javiti najbližjemu kontrolnemu organu, ki v transportnem listu potrdi izpremembo. Delitev pošiljatve je dopustna samo, če se prej cela pošiljatev vroči najbližjemu kontrolnemu organu, da primerno izpremeni transportni list.
Ko dospe pošiljatev na kraj, kamor je namenjena, mora prevoznik transportni list oddati adresatu ali pa, če gre za izvoz vina z ozemlja, za katero velja ta pravilnik, onemu uradu ali organu, ki ga določa člen 14.
Člen 13.
Prejemnik (adresat) mora najkasneje 24 ur po prejemu vina trans-
portni list (svobodnico ali kontrolni list) oddati kontrolnemu organu ali pa, če je došla pošiljatev brez transportnega lista, to naznaniti.
Kontrolni organ potrdi, da je prevzel pošiljatev v svojo evidenco, na svobodnici ali pa kontrolnemu listu ter ga pošlje užitninskemu uradu, ki ga je izdal.
Člen 14.
Transportna kontrola sc nanaša lahko:
o) Na vino, ki se transportira na ozemlju, za katero velja pravilnik;
b)	na vino, ki prihaja iz inozemstva na ozemlje, za katero velja pravilnik;
c)	na vino, ki prihaja iz takega ozemlja kraljevine, za katero pravilnik ne velja, na ozemlje, za katero velja pravilnik;
č) na vino, ki se izvaža iz ozemlja, za katero velja pravilnik, v inozemstvo;
d)	na vino, ki se izvaža iz ozemlja, za katero velja pravilnik, na tako ozemlje kraljevine, za katero pravilnik ne velja.
Vino ad a) mora biti vselej krito s kontrolnim listom ali pa s svobodnico po obrazcu B, oziroma C.
Vino ad b) naznanjajo uvozni carinski uradi onemu užitninskemu uradu, v katerega okolišu biva adresat. Za ta naznanila služi vzorec D.
Vino ad c) naznanjajo železniška podjetja in pošte po vzorcu E, drugi prevozniki pa osebno v zmislu člena 11. pravilnika.
Vino ad Č) kakor ad a). Carinski uradi odvzamejo kontrolni list ali svobodnico ter jo pošljejo užitninskemu uradu, ki jo je izdal, s potrdilom, da je vino izstopilo iz kraljevine.
Glede vina ad d) vrnejo transportna podjetja kontrolni list ali svobodnico užitninskemu uradu, ki jo je izdal, s potrdilom, da je pošiljatev izstopila z ozemlja, za katero velja pravilnik; drugi prevozniki pa izroče kontrolni list ali svobodnico onemu občinskemu uradu, v katerega občini je pošiljatev zapustila ozemlje, za katero velja ta pravilnik, in ta urad jo s potrdilom o izstopu nemudoma pošlje užitninskemu uradu, ki jo je izdal.
Dne 25. septembra t, L ob 10. uri dopoldne se vrši v hotelu »BHLKilN« v Celju seja Zveze gostilničarskih zadrug za Spodnje Štajersko ter se tem potom opozarjajo načelniki zadrug, da se iste gotovo udeležijo.
Če adresat pošiljatev odkloni, zabeleži transportno podjetje ali prevoznik na kontrolnem listu ali na svo-bodnici odklonitev, navede, kje je tačas pošiljatev in pošlje nemudoma tako potrjeno svobodnico ali kontrolni list najbližjemu užitninskemu uradu, ki vodi potem o tej pošiljatvi nadaljno evidenco.
Za transport vinske brozge ob trgatvi in za transport vina med različnimi kletmi producentovimi ob kle-tarenju zadošča, da producent prijavi užitninskemu uradu svojo namero pred pričetkom prevoza.
Člen 14. a.
Za politično ozemlje mesta Ljubljane, ki je do vštetega 30. novembra 1920. za užitnino zaprto, veljajo izza dne 1. decembra 1920. glede trošarine na vino, ta*le kontrolna določila:
o) Trošarina na vino, vinski mošt, vinsko brozgo, vino iz jagod, sladno vino in medico se pobira, če ni bila že prej plačana, še nadalje pri uvozu preko linije obenem z mestnimi občinskimi nakladami po organih, ki pobirajo te naklade.
b)	Kontrola prodajalcev vina na drobno in na debelo kakor tudi kontrola privatnih konsumentov na ozemlju politične občine ljubljanske po organih državne užitnine odpade.
c)	Če se predmeti, navedeni pod točko a), izvažajo iz ozemlja politične občine ljubljanske, se pri uvozu plačana trošarina ne povrne.
č) Določila o transportni kontroli veljajo tudi za ozemlje politične občine ljubljanske tako glede uvoza kakor tudi glede izvoza, oziroma prevoza, z izpremcmbo, da je smatrati za kontrolne organe one organe, ki pobirajo mestne občinske naklade. Ti organi izdajajo pri izvozu predmetov, navedenih pod točko a), ki so bili uvoženi in na liniji zatrošarinjeni, ali pa, ki so se uvozili na mestno ozemlje s »svobodnico« (brez trošarine, ker je
bila ta plačana že prej), »svobodnice«. Predmete te vrste, eventualno producirane na ozemlju politične občine ljubljanske, je obdačiti pri istih organih, čim se produkti vkletijo.
Iztcrjavanje zaostalih trošarin s k i h zneskov.
Člen 15.
Zaostale trošarinske zneske je izterjevati tako, kakor je predpisano za iztcrjavanje zaostalih posrednjih davkov.
Mo zaostanek izpade, ker se ni ravnalo po predpisih, jamči krivec državi za izgubo.
Zastaranje trošarine.
Člen 16.
Glede zastaranja trošarine na vino veljajo ta-le določila:
a)	Pravica države do odmere trošarine zastara v štirih letih od konca upravnega leta, v katerem je stranka zadostila svoji dolžnosti glede naznanila, oziroma, če take dolžnosti ni, odkar je nastala obveznost. Če pa stranka svoje dolžnosti ni izpolnila, šteje doba zastaranja šele od konca upravnega leta, v katerem je urad utegnil odmeriti trošarino. Če je minilo 30 let, odkar je nastala obveznost, ne da bi bil mogel urad odmeriti trošarino, je pravica do odmere sploh prestala.
b)	Pravica dodatne odmere, če je prva odmera pogrešna, zastara v dveh letih.
c)	Pravica izterjatve zapadle trošarine zastara v šestih letih od konca upravnega leta, ko je trošarina zapadla. Zastaranje se prekine z vsakim uradnim činom, ki se ukrene zaradi odmere in objavi stranki. Koncem onega upravnega leta, v katerem je bil zadnjič ukrenjen uradni čin te vrste, se prične nova doba zastaranja.
Pripomaganje.
Člen 17.
Vsak občinski predstojnik ali njega namestnik je zavezan organom, ki iz-
vajajo določila pričujočega pravilnika, na njih zahtevo nuditi takojšnjo pomoč. V to odrejeni orgarr občinskega pred-stojništva mora nepretrgoma prisostvovati uradnemu poslovanju, pri do-hodarstvenih zadržkih sopodpisovati vse zapiske, listine in pripomočke, sestavljene za ugotovitev dejanskega stanja in za preiskavo ter sploh nuditi vsako postavno pripomoč.
Kazenska določila.
Člen 18.
Za prestopke predpisov o trošarini na virio veljajo določila kazenskega zakona o dobodarstvenih prestopkih, v kolikor ni v pričujoči naredbi določeno drugače.
Člen 19.
Rko podjetnik ne vodi obrala sam, jamči brezpogojno za denarne kazni, ki se izrečejo zoper obratnega vodjo.
Člen 20.
Doba, v kateri zastarajo s kazensko odločbo še neizrečene kazni zaradi prestopkov predpisov o trošarini na vino, se glede težkih dohodarstve-nih prestopkov določa s tremi leti, glede drugih prestopkov pa z enim letom.
Člen 21.
Težek dohodarstveni prestopek nenaznanjenega davkovnega postopka zakrivi zlasti tudi oni, ki opusti prijavo, predpisano v členu 6. pričujočega pravilnika.
Člen 22.
Prestopki predpisov o trošarini na vino, ki se ne kaznujejo s posebno kaznijo po tej naredbi ali po doho-darstvenem kazenskem zakonu, naj se kaznujejo z denarnimi globami od 10 do 400 kron.
Prehodna določila.
Člen 23.
Vino, ki je onega dne, ko stopi ta pravilnik v moč, na ozemlju, za katero velja pravilnik, se mora v treh dneh po tem terminu prijaviti kontrolnim organom.
Prijavo je treba napraviti pismeno po stanju onega dne, ko stopi pravilnik
v moč. Naznaniti je ime in bivališče prijavnikovo, natančno vrsto predmetov in množino v hektolitrih in litrih, kraj, kjer so predmeti shranjeni, in, če se zahteva vračunitev že plačanih •davščin, ta zahtevek.' Priložiti je tudi dokazila, da so davščine plačane.
Kontrolni organ vidira prijavo, preračuni trošarino, v kolikor zapade, prevzame znesek in izda plačilno boleto. Potem se po možnosti s pregledom prepriča o natančnosti podatkov ter prevzame naznanjene zaloge, od katerih trošarina še ni zapadla, v evidenco v revizijski knjigi.
V kolikor zapade od posameznih zalog trošarina, jo je treba obenem poravnati s prijavo in sicer z zneski 32 K na hektoliter vina in 8 K na hektoliter sadnega vina (sadnega mošta). ftko je vino po prejšnjih predpisih že obdačeno, je plačati kot naknadno trošarino razliko med postavko po pričujoči naredbi in med zneskom, ki je bil po prejšnjih predpisih plačan na užitnini in deželni dokladi, event. tudi na samostojni deželni nakladi.
Če se opusti predpisana prijava ali če uradno ugotovljena množina vina za več nego 50% preseza naznanjeno množino ali če se ne izkaže na zahtevo prejem in event. naknadna obdačitev popolnoma, se kaznuje to s štirikratnim do osemkratnim zneskom naknadnega davka, ki je bil ogrožen.
Druge nepravilnosti pri prijavah se kaznujejo z denarnimi globami do 1000 K.
Privatna gospodarstva niso dolžna naznanjati in obdačevati svojih zalog vina, ako te zaloge, posamezne vrste skupaj računjene, n e presegajo 25 litrov. Če jih presegajo, zapade trošarina za vso za konzum določeno količino.
Člen 24.
Pričujoči pravilnik stopi v moč dne 20. septembra 1920.
Sklep bivšega deželnega odbora štajerskega z dne 29. oktobra 1917., dež. zak. št. 117, o samostojni vinski nakladi je z veljavnostjo izza dne 1. januarja 1919. ukinjen.________________
TRGOVCI, OBRTNIKI, INSERIRAJTE V »GOSTILNIČARSKEM LISTU«, KER IMAJO NAŠI INSERATI NAJVEČ USPEHA.
Gostilničarska šola.
Po zaslugi g. dr. Krisperja, predsednika tujskega prometa za Slovenijo, se je leta 1913 izvolil pripravljalni odbor za prepotrebno gostilničarsko šolo s sodelovanjem Zadruge in Zveze gostilničarskih zadrug v Ljubljani. Izvolil se je takrat glavni propagandni odbor. Eksekutivni odsek za šolstvo je bil sklican na 24. januarja 1923, le žali-bog so štajerske zadruge izpustili, tako da so ostale brez zastopstva. Agilnemu in delavnemu g. dvornemu svetniku dr. Marnu se imamo zahvaliti, da se je sklicala konečno seja, h kateri je bila povabljena štajerska Zveza in mariborska Zadruga. Znano je, da se je gostilničarsko strokovno šolstvo pri nas opiralo do sedaj le na znane predvojne gostilničarske tečaje, ki so sicer v polni meri storili svojo dolžnost, vendar pa nikakor več ne odgovarjajo vedno rastočim zahtevam modernega gostilničarstva. Radi tega se je posebno od 1. 1914. dalje* ko se je že imela otvoriti redna gostilničarska šola, kar pa je izbruh vojne preprečil, intenzivno in smotreno delovalo na to, da se oživotvori kakor hitro mogoče. S posebno vnemo se je ta akcija vršila v zadnjem času. Posrečilo se je s pomočjo tangent od prenočnin, ki jih pobirajo mestni magistrati v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju, pridobiti prav izdaten fond za šolo, ki se je v letu 1923 še znatno pomnožil.
Na ta način je ustvarjena zdrava podlaga za ta velevažni kulturni zavod. Da je bilo mogoče ustanoviti imenovani fond, gre zahvala sledečim gg.: bivšemu ministru’in pokrajinskemu namestniku Iv. Hribarju, predsedniku gostilničarske zadruge Fr. Kavčiču, osobito pa zastopniku Zveze za tujski promet dr. Krisperju, ki so si glede tega stekli največ zaslug.
Da bi stvar hitreje napredovala, se je pod okriljem osrednje zveze gostilničarskih zadrug osnoval poseben šolski odbor, kateremu je Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani votirala prav znatno subvencijo za izvršitev svoje naloge. Takoj na to so se vršila pogajanja z gostilničarsko zadrugo v Mariboru ter se je sklenilo, da se v
početku ustanove v Ljubljani in Mariboru pravilne in strokovne nadaljevalne šole po vzorcu svetovnoznane dunajske šole. Administracijo bo vodil za to sestavljen šolski odsek, za pedagoško vodstvo je določen mestni učitelj g. Fr. Gorazd, ki je že svoje-časno sodeloval pri gostilničarskih tečajih. Pripravlja se nadalje strokovna knjižnica, kakor tudi druga učna sredstva.
Kako velikega in dalekosežnega pomena je ta strokovna šola za Slovenijo, je razvidno iz tega, da se bo z njeno pomočjo povzdignilo naše šolstvo, gostilničarstvo in natakarstvo, a tudi tujski promet se bo zelo izpopolnil. Našemu izborno kvalificiranemu gostilničarskemu naraščaju pa se bo odprla nadebudna pot po celi državi, saj je za danes ta naraščaj po svojih izbornih lastnostih na jako dobrem glasu, vsled česar ga povsod iščejo.
Dne 6. trn. se je vršila tozadevna važna seja pri oddelku ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani pod predsedstvom šefa tega oddelka gosp. dr. Marna. Te seje so se udeležili gg. vladni svetnik ravnatelj Šubic, ravnatelj dr. Bohm, dr. Ljubeč, učitelj Gorazd, načelnik Zveze gostilničarskih zadrug za Slov. Štajersko Božič, zastopnik mariborske gostilničarske Zadruge nač. namestnik Žnuderl, zastopnik hotelirjev Vek. Dolničar. Pri dve uri trajajoči razpravi se je določilo najvažnejše fundamentalne priprave za čimprejšnjo otvoritev šole, izbralo se je poseben odsek, ki ima izvršiti vsa podrobna dela, t. j. učni načrt, finančni načrt, izvedbo pouka v Mariboru in v Celju, glede lokala, učnih moči, učnih pripomočkov itd., tako da smemo prav kmalu pričakovati uresničenja te že desetletja gojene želje po tako potrebni strokovni gostilničarski šoli. V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Joško Božič, načelnik Zveze in gostilničarske Zadruge Okolica Celje; Dr. Bernardi, načelnik Zadruge Celje; Emeršič, Ptuj; Žnuderl, Maribor; Vek. Dolničar in Fijala, Ljubljana, katerih gospodov imena nam jamčijo, da se bo res s poukom pričelo. Pri isti seji se je tudi razgovarjalo o soudeležbi in pouku gospodinjskih šol.
z
Zadružna poročila.
Dolnja Lendava (Prekmurje).
Dne 25. avgusta tl. ob 11. uri dop. se je vršil v Dolnji Lendavi v Prekmurju ižredni občni zbor Zadruge gostilničarjev v Dolnji Lendavi, katerega sta se udeležila obrtno-zadružni nadzornik g. Založnik in tajnik Zveze gostilničarskih zadrug in upravitelj Gostilničarskega lista g. Štern, katera sta bila od navzočih prisrčno pozdravljena. Na občnem zboru se je med drugim največ razpravljalo o takozvanih pintaših, t. j. trgovcih, kateri prodajajo alkoholne pijače. Da se je ta rak-rana v naši slobodni Jugoslaviji povsod tako razpasla, nam je nerazumljivo. Ali so oblasti proti tem gospodom res brez moči, da jih ne morejo nadzorovati, da bi se isti držali predpisov. Zdi se riam, da smo došli v deželo bakšišev. Navaden kmet, kateri se z gostilni-čarjem-sosedom radi kake malenkosti spre, gre k politični oblasti ter naznani prosto obrt prodaje vina v zapečatenih steklenicah. No, to bi ne bilo nič hudega, če bi se držal tudi predpisov ter vino tako prodajal, kakor je predpisano. Pa glej ga zlomka! On toči kakor navaden gostilničar, prodaja jedila, golaš i.t. d. brez pravice ali oko postave ga ne vidi. In zakaj? Ce bo pa gostilničar imel 20 minut čez policijsko uro odprto, bo takoj naznanjen, trgovec Oziroma kmet, kateri ima pa samo trgovino z vinom v zapečatenih steklenicah, pa toči brez skrbi na osminke, četrtinke, litre odprto ter še doda kozarec, da gost lažje pije in to ob vsaki, tudi pozni nočni uri, saj je brez skrbi, ker ga nikdo ne kontrolira. Pritožbe v splošnem ne zaležejo nič. Politično oblastvo zahteva najmanj dve priči ter še potem se izroči cela zadeva orožništvu v poizvedovanje in koncem koncev zaspi vsa zadeva, češ, priče, ki so me ovadile, so mi dolžne in ker sem jih energično opominjal k plačilu, so me v jezi ovadile, na celi zadevi ni nič resnice. Če bi pa gospodje orožniki pazili oziroma imeli ukaz, da naj pazijo tudi na prodajalce z alkoholnimi pijačami v zaprtih steklenicah, kako isti izvršujejo svojo obrt, bi se tudi to zlo nehalo, kajti mi smo mnenja, da postava je za vsakega državljana za to, da jo izpolnjuje. Gostilničar mora ob policijski uri gostilno zapreti in če prosi dovoljenja za godbo, mora isto pravočasno izposlovati, davek za godbo predplačati, zakaj potem sme trgovec točiti vino odprto, tudi tez policijsko urof poleg tega celo s plesom. Gospodje, če ne mislite napraviti v tem oziru reda, je bolje, da se odložijo
vse gostilniške koncesije ter bomo vsi enako brez pritožb prodajali, kar bomo imeli. Dvanajsta ura je!
Dopisi.
Ljutomer. Dne 27. avgusta t. 1. se je vršilo v Križevcih zborovanje gostilničarjev iz ljutomerskega okraja, na katerem se je sklenilo ustanoviti strokovno gostilničarsko obrtno zadrugo v Ljutomeru. Pri tej priliki se je govorilo tudi o bolniškem in nezgodnem zavarovanju delavcev in so zborovalci prišli do zaključka, da se naproša Zvezo, naj deluje na to, da se ustanovi za uslužbence gostilničarskih obratov posebna bolniška in nezgodna zavarovalnica, kakor je n. pr. zavarovalnica za trgovske uslužbence, ali pa bi se naj skušalo doseči, da se priklopijo uslužbenci gostilničarskih obratov trgovski zavarovalnici, katera je ceneja, kakor pa zavarovanje že obstoječih splošnih zavarovalnic. Obenem se je sklenilo, da se vzame v zadružna pravila določba, s katero se Zadruga zaveže pristopiti k Zvezi gostilničarjev za Slov. Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino.
Razno.
Zamenjava IG-dinarskih nov-
čanic. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno : Po razpisu generalne direkcije drž. računovodstva v Beogradu z dne 20. avgusta tl. D. R. broj 102.602 bodo finančne dež. blagajne v Ljubljani in blagajne davčnih uradov posredovale zamenjavo 10-dinarskih novčanic državne izdaje in jih tudi pogojno sprejemale od strank do vključno 1. februarja 1924. Stranke, ki hočejo te novčanice pri omenjenih državnih blagajnah zamenjati ali pa z njimi izvršiti plačilo, naj jih tem predlože z dvema izpiskoma, na katerih naj stranka označi ime, priimek, bivališče, število oddanih novčanic in od vsake novčanice številko in serijo. En primerek izpiska bodo prevzemajoče blagajne vrnile strankam s potrdilom o sprejemu. Cim bodo podružnice Narodne banke novčanice preizkusile, dobe stranke proti izkazilu vrnjenega izpiska in proti posebni nekolkovani pobotnici za pristne zamenjane novčanice protivrednost pri blagajnah, kjer so jih v zameno položile. Za ugotov-Ijehe falzifikate pri zamenjavi se proti-vfednost nfe bo izplačala. Ako bi pa s falzifikatom bilo izvršeno plačilo, je polagatelj dolžan, da takoj naknadno položi to vsoto pri državni blagajni.
Posredovanje pri zamenjavi teh nov-čanic po državnih blagajnah ,‘se bo vršilo v gori označenem roku samo v mestih, kjer nima Narodna banka podružnice. V mestih pa, kjer so podružnice, se bo zamenjava vršila neposredno pri podružnicah, odnosno od 10. februarja 1924 naprej pri Narodni banki v Beogradu.
Davek na poslovni promet. V pretekli proračunski dobi je dosegel donos tega davka, ki je bil prora-čunjen na 250 milijonov dinarjev, po uradnih cepitvah — definitivno še ni ugotovljeno — približno 350 milijonov dinarjev. Na teni donosu je Slovenija udeležena najmanj z Vic- kajti v Sloveniji se je plačalo 28 milijonov davka na poslovni promet samo pri davčnih uradih, 7 milijonov pa pri drž. blagajnah izven Slovenije povodom izplačil za državne nabave in pri carinarnicah v obliki 10% davka na uvoz luksuznega blaga.
Podpora po toči prizadetim kmetovalcem. Po odredbi ministra za poljedelstvo je poleg po zakona določenih vsot namenjen za podporo po toči prizadetim kmetovalcem ves letošnji čisti dobiček državne razredne loterije. Posojila v gotovini za dobo enega leta proti bVo obrestim dobe kmetovalci, ki žive samo od poljedelstva, a nimajo več kakor 20 ha posestva, če jim je bilo uničeno polovico setve. Prošnje je vlagati na ministrstvo za poljedelstvo najkasneje do 3i. decembra tl. Prošnji je treba priložiti potrdilo občine ozir. policijske oblasti ali okrajnega glavarstva, da a) živi prosilec samo od poljedelstva, b) da nima več kakor 20 ha zemlje in c) potrdilo komisije o pregledu škode, bodisi vsled toče, suše ali kake druge elementarne nezgode.
Naša žetev in valuta. Letošnja žetev je bila v naši državi preko pričakovanja dobra. Pšenice se je pridelalo okrog 170.000 vagonov, od katere količine se bo izvozilo približno 30.000 vagonov, kar bo privedlo v državo nekako za 900 milijonov dinarjev tujih valut. Poleg tega upa vlada, da bo mogoče letos izvoziti kakih 30.000 vagonov sliv, kar znači zopet za 175 milijonov dinarjev tujih valut. Na ta način nam bo žetev pripomogla, da se bo zboljšal dinar in da bo proračun prihodnje leto že aktiven. (Če bo le res in če bo za dijete kakpr tudi za konference zadostovalo ? Op. uredn.)
Lep napredek za mesto Celje ka(tor tudi za Jugoslavijo. V Celju otvori v par tednih gosp. Kavčič na Ljubljanski testi tovarno testenin. Stroji so že došli. Domače podjetje, katero
sc bo tudi potrudilo cenjenim odjemalcem postreči točno in solidno, najtopleje priporočamo našim tovarišem.
Razdelitev čistega dohodka klasne loterije je urejena z zakonom (naredba št. 26, U. 1. ex 22) in pravilnikom (št. 32 istega U. 1.). čisti dobiček se razdeli tako, da odpade naj-preje 10% za rezervni fond razredne loterije, 66'6 % za prva tri leta za zgradbo ministrstva poljoprivrede, ostanek 23'42 % pa tako. da odpade od njega 15% za pospeševanje obrti in 15 % za malo domačo poljedelsko industrijo kot podpora, 4% pa za dajanje brezobrestnih posojil obrtnikom in obrtnim zadrugam. Vse zadnje tri postavke, ki so namenjene obrtnikom in obrti, znesejo skupno le 8% celega čistega dohodka klasne loterije. Tem procentom odgovarjajoča letna vsota zadnjih iet je iznesla na podporah okrog 600.000 dinarjev, na posojilih pa 70.000 dinarjev. Za Slovenijo odpade od teh zneskov za leto 1921 in 1922 skupno 50.000 dinarjev. Poedinci dobe podpore do največ 5000, zadruge pa do 10.000 dinarjev. Tudi se vsote ne dajejo, kakor se obče domneva, le obrtnikom-poedincem ali zadrugam kot podpore ali posojila, temveč tudi v druge obrtno - pospeševalne svrhe, kakor: za nagrado predavanj in spisov, s katerimi se širi obrtna znanost, za podpiranje obrtnih razstav, za obrtno šolstvo, za dobavo obrtniškega orodja, za tehniška proučavanja načina, kako naj se pospeši obrtna predavanja, za podpiranje obrtniških ekskurzij.
Sredstva so torej zelo utesnjena. Treba pa je vrhu tega še vpoštevati, da je število prošenj izredno veliko. Nekateri prosilci prosijo za ogromne vsote ter se med njimi nahajajo tudi trgovci in gostilničarji, ki so prosili za podpore in posojila v vsotah do enega milijona dinarjev. Tem seveda po zakonitih določilih ni mogoče ustreči.
Mnogih prošenj se ne more vpoštevati tudi zato, ker ne odgovarjajo formalnim predpisom. V smislu čl. 14. pravilnika se morajo obračati vsi, ki hočejo dobiti podporo ali posojilo iz čistega dohodka klasne loterije, na ministrstvo za kmetijstvo in vode (administrativni oddelek), ta pa pošlje prošnje pristojnim oddelkom, odnosno ministrstvu za trgovino in industrijo v izjavo.
Konečno je treba še omeniti, da bo čisti dohodek za leto 1923 razdeljen za podporo po toči oškodovanih, tako da bi bile prošnje obrtnikov in zadrug za posojilo ali podporo iz letošnjih loterijskih dohodkov popolnoma brezuspešne, o čemur je treba obvestiti interesente.
flaVod, jfaip postopati s piton.
Pivo v steklenicah.
Zaboji s pivom v steklenicah naj se potem, ko prispejo, izpraznijo; steklenice naj se spravijo stoječe. Prostor, kjer ,'se pivo spravlja, ne sme imeti nad 5 do 6 stopinj Reaumurjeve toplote.
Če se dobavlja nepasteurizirano pivo v steklenicah, potem se priporoča, naročati ga samo toliko, kolikor ga je treba za teden dni v naprej, da pivo ne leži predolgo.
Za daljše transporte je priporočljivo dobavljanje pasteuriziranega ali pa steriliziranega piva v steklenicah, ker se isto dalje časa drži, brez da bi se pokvarilo.
Steklenice naj se ne vlagajo v pesek in naj se tudi ne ohlajajo ob ledu.
Pivo v sodih.
Ako hočeš vedno dobro in sveže pivo imeti, priporočamo, naročaj ga toliko, kolikor ga vsak teden potrebuješ« da isto ne leži predolgo v kleteh, ki dostikrat niso popolnoma primerne namenu. To je posebno dobro v letih, ko pomanjkuje ledu.
Pivo v sodih naj se ne nastavi neposredno potem, ko prispe, marveč pusti naj se en dan ali dva dni mimo ležati.
Prostor, kjer se pivo v sodih spravlja, mora biti primerno hladen in zračen, torej ne sme imeti nad 4 do 5 stopinj toplote.
Pivo v sodih se ne sme nikdar v svrho, da se isto ohladi, direktno na led postaviti, in ravno tako se ga ne sme pozimi postaviti v prostor, kjer je preveč zakurjeno, ali pa celo blizu peči.
Če se v nujnih slučajih želi pivo brzo ohladiti, potem se mora sod, da ni v direktni dotiki z ledom, postaviti na desko ali pa na slamo, ki ga loči od ledu.
Zlasti je gledati na to, da se temperatura ne menja prenaglo, torej naj se po letu ohlaja polagoma, po zimi pa naj se postopnjema ogreje, da dobi potrebno temperaturo.
3os. Zupanc: Honsenriranjc sadja in vsaiiovpstnc pouptninc za domačo uporabo.
Ptuj, 1923. 94 strani. Cena po pošti 16 Din. Gospodarski svetnik gospod
Skalickg piše o knjigi takole :
Pod tem naslovom je izdal in založil priznani naš veščak, gosp. Josip Zupanc, okr. ekonom v Ptuju, spis, ki je izšel pravkar že v četrti, popol-njeni izdaji.
Knjižica, ki obsega 94 strani, vsebuje v poljudni, pa vendar z nauki znanstva podprti obliki vse, kar je treba vedeti naprednemu gospodarju, še bolj pa napredni gospodinji o uporabi najrazličnejšega sadja in razne povrtnine.
Spis obdeluje splošna načela pri sušenju in vkuhavanju sadja in zelenjave, preide na to na sadne konzerve, ki jih obdela tudi v podrobnosti, v raznovrstnih oblikah (kompoti, šoki, marmelade, paste, siri, vina, likerji in kis iz sadja). Izčrpno obdeluje pisatelj zlasti napravljanje in negovanje sadjevca in kaže pota, kako je preprečiti in popraviti bolezni in napake sadnih vin.
Nato se peča pisatelj s konser-viranjem zelenjave na raznovrstne načine (vkuhavanje, vlaganje v sol in v kis) pojasni nato pravilno kisanje zelja in repe in končno kot dodatek obdela tudi še konserviranje mesa, mleka in drugih živil.
Knjižica vsebuje torej celo vrsto dragocenih navodil, zlasti za naše gospodinje in bi ne smela manjkati v nobeni kmetski hiši. Saj je skrb za zimo, ko primanjkuje dobre prikuhe, vsaki marljivi gospodinji zelo pri srcu. Knjižica pa ji daje navodila, kako je mogoče vse to, česar imamo v poletnem času v izobilju, predelati v trajne konserve in tako v dobi pomanjkanja v prid obrniti.
Pravilna vporaba sadja in povrtnine v velikem, bi nam gotovo dajala trajen vir dohodkov, ako bi se je lotili kakor v drugih naprednih deželah. Zupancev spis je lep korak k temu cilju. Da je bilo treba četrte izdaje, je najboljši dokaz, kako dobra je knjiga. Zato jo vsakomur priporočamo, osobito še, ker je njena cena razmeroma zelo nizka. Naroča se pri pisatelju v Ptuju, dobi se pa tudi v knjigarnah.
Popoten dokaz.
Gostilničar pri »Belem jelenu« je bil jako moraličen človek. Nemalo ga je razburila opomba njegove dekle.
da gospod, kateri je včeraj dospel z neko damo in stanuje sedaj na št. 8 in 9, z njo ni poročen. Gostilničarjevo lice se je pri teh besedah znatno pordečilo, zaklel je parkrat prav krepko ter svečano obljubil onemu, ki dožene resnico, tolar za nagrado. Le na ta način bi mu bilo namreč mogoče, neljube goste postaviti na ulico.
Obljuba nagrade je imela uspeh. Najprej je poskusil svojo srečo hlapec Simon. Odložil je težke lesene čevlje ter se neslišno splazil v prvo nadstropje in prisluškoval na vratih obeh zgoraj omenjenih sob. Slišal ni ničesar. Hišna Mina je napravila stvar bolj pametno. Ko je nesla zajutrk, se je zaposlila v predsobi s pospravljanjem precej dalje časa, nego je bilo potrebno. Toda gosta sta sedela popolnoma hladno vsak pri svoji kavi. Najbolj •premeten je bil Janez, deček, ki je pomagal v kuhinji, gostilni, na kegljišču, sploh povsod, kjer so ga rabili. Pristavil je lestvo, zlezel do oken sob za tujce, in zopet skozi drugo okno, toda tudi temu ni bilo dano, zapaziti kaj sumljivega. Videl je le dvoje velikih časopisov, za katerimi-je bil zabarikadiran interesantni parček.
Vsled teh neuspehov se je gostilničar hudo razjezil. »Čemu špijonaža in letanje?« je kričal. »Sam grem in
vprašam, kako in kaj!« Njegova boljša polovica je živahno pokimala, vsi drugi so občudovali svojega gospodarja, ki je s toliko energijo oblekel suknjo ter se napravil na pot. Že spotoma je slišal prepir, iz katerega je posebno razločeval tanjši glas. »Aha,« si je mislil, »gotovo jo je skrivaj odpeljal in sedaj mu to predbaciva. Da, da, nemoralično življenje še ni nikdar rodilo dobrega sadu!«
Potrkal je glasno ter obenem tudi odprl vrata — v tem trenutku skoči mož mimo njega, a v naslednjem trenutku prileti polna steklenica vode ter zadene gostilničarja v glavo.
Ves premočen in s precejšnjo buško na glavi se je vrnil gostilničar med svoje prejšnje občudovalce. »Neumnost,« je godrnjal, »vse v redu! Par je poročen!«
Posredovalnica služb gostilniškega osobja.
Vsem gostilničarjem, kateri rabijo osobje, kakor tudi osobju se naznanja, da je naša Zveza glasom pravil § 2 točka i) otvorila v Zvezni pisarni tudi posredovalnico za delo. službo iskajočega v gostilniško stroko spadajočega osobja, ter se isti opozarjajo, da se te ugodnosti v največji meri poslužujejo.
Pisarna je odprta dnevno od 8. do 12. ure, kjer se dobijo tozadevne infor-
macije. Služboiskajoči so pristojbine prosti. Gospodarji plačajo po navadi.
Vse zadruge, včlanjene v »Zvezi gostilničarskih zadrug za bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«, se vljudno naproša, da poberejo nemudoma članarino za leto 1923 in pošljejo Zvezi oni znesek, kolikor na njo odpade. da moremo kriti stroške za list. Priporočamo se tudi za dopise in naznanila zadrug ter Inserate za list, ki se naj pošljejo na naslov: Uredništvo In upravništvo »Gostilničarskega lista« v Celju, Gosposka ulica št. 26. —Tajništvo »Zveze gostilničarskih zadrug za bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino v Celju«.
Vsi dopisi in članki naj se pošiljajo na naslov: Uredništvo in upravništvo »Gostilničarskega lista«, Celje, Gosposka ulica št. 26 najpozneje do 5. vsakega meseca, ker se isti dan redakcija za dotično številko zaključi. <— Uredništvo.
Požar pri Novem mestu. Dne
8. tm. ponoči je pogorel v Vinodovu pri Novem mestu kozolec, last graščaka Germa. Zažgal je, kakor se trdi, pastir iz maščevanja. Pastirja so zaprli. Bati se je bilo velike nesreče, pa se je posrečilo ogenj omejiti. Škodo cenijo približno na milijon kron. Ljudje, pazite na ogenj ter se pravočasno valuti primerno zavarujte. Vsakovrstna povišanja proti požaru sprejema glavni zastop L’ Union v Celju, Gosposka ulica 26/1, kjer dobite tudi tozadevna pojasnila.
v,'V.':' m	• •••
'i
3
J

Cenjenemu občinstvu priporoča prvovrstno pecivo iz parne pekarne
JAKOB LOPA N
Kralja Petra cesta štev. 39

pekovski mojsier>
CELJE
Kralja Petra cesta štev. 39
o.
3
pj
' i
"o
ZVEZNA TISKARNA V CELJU
i S T R O S S M A ¥ E R JEVA ULICA št. f s
niiiiiiiii!niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii'iiiniiiiiiiiii!iiiiniiHiiiiiiiiiiiiii'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii[iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii niiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii'iiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinifl
Izvršuje okusno in hitro vsa v njeno stroko spadajoča dela v priprosti in tudi v najmodernejši izpeljavi. Najrazličnejše tiskovine za šole, šolska vodstva, za občinske in župnijske urade,
za društva, korporacije, trgovce, obrtnike in zasebnike. Za gostilničarje vabila na veselice, različne plakate, oznanila in druge tiskovine. Izvršitev kar najhitrejša.	Cene zmerne.
MODERNO UREJENA KNJIGOVEZNICA
IZBORNA DALMATINSKA
VINA
nudi v vsaki množini
I. P. MATKOVIČ
CELJE, GLAVNI TRG 1
UstopDic?
kakoršne so predpisane, ima v zatogt
Zvezna tiskarna.
Prepričajte se,
da kupite po zelo ugodnih cenah vsakovrstno^
sukno, blago za perilo, krojaške potrebščine, izvrstno delane gumi-plašče, usnjate suknje, obleke za gospode in dečke i. t. d. pri tvrdki
Ivan IHasM
[sije, Kralja Petra testa štev. IS.
Natakarji io natakarice dobijo
$% popusta,
POZOR!
GOSTILNIČARJI!
jsm'

POZOR!
IVAN NARAKS
najstarejše podjetje
IZDELOVANJA SODAVICE IN POKALIC
LOŽNICA pri ŽALCU
se priporoča cenj. gg. gostilničarjem. Postrežba točna! Cene solidne!
©8S9QS£iS59®©SSSGS9®i9SS9S^®0G®eS9©S©iB®SQiSSSSGi©QS9ffi^
Karal LOiBHER, Dalja
trgoaisa špecerije in telttatts „Pri ZHau“
Priporočam: salame, sardine, sardele, sir, poi-9 ementalski in trapistovski, čajno maslo, fino namizno p olje, fino bučno olje, več vrst riža, kavo, žgano! g in surovo, razne likerje, rum, slivovko in konjak.!
§0t©SS9SffiQ59SS£)G5S'3S£X3JS
e6^SSBSS6S£®3e'SS'^'9SS©^aSSt9St£X5^'
O)
SCupujem
ponajvišjih dnevnihcenahstar zlatin srebrn denar, kakor tudi razne žlahtne kamne
R. Almoslechner
zlatar iti juvelir
Celje, Gosposka ulica 14.
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici točno in solidno.
A
ZavarovaBna dražba
„L’ UNION™
v PARIZU
ustanovljena leta 1828 za požar in leta 1829 za življenje.
Kapital na požar 20,000.000 Fr.
Rezerva 62,000.000 Fr.
Kapital na življenje 10,000.000 Fr. Rezerva 262,000.000 Fr.
Prevzame vsa tozadevna zavarovanja.
Gen. zastopi s Ljubljana, Celje, Maribor.
Sprejmejo se spretni akviziterji. Natančneja pojasnila daje Insjiektoral, Celje, Gosposka ulica št. 26, I nadstr.
Urar in juvetir
Tlnfon Bečnifi
Cetje, § favni fr g šf. 4
(preje Pacchiaffo)
priporoča
svoje priznano najboljše izdelke
Marčno, Dvojno marčno. Eksportni težak in Porter

Mačcvino,
i ,	, . modro*rino ter
sploh vso manufakturno robo in perilo za gostilne radi velikanskega in direktnega importa najceneje v
Veletrgovini R.Sfermeciii, Celje.
llustrovani cenik zastonj.
	POZOR!	POZOR!)	
m m m m m m m m m GG	Vsa krovska dela z eternitom, koranitom, umetnim in naravnim škriljem, kakor tudi v krovstvo spadajoča dela prevzame krovski mojster FRANC FUJAN Kralja Petra cesta 3 ©ELJSE Kralja pdra cesta 8 Zmerne cene!	Solidno delo!	m m m m m m m ea m 83
	Naročila sprejema FRM30 DOLŽAN, Kralja Petra cesta št. 8-	
_	-C
Cenj. občinstvu se priporoča
■	• (i . Ofc
Franjo Dolžan
stavbeno in galanterijsko kleparstvo In koncesijonlrani vodovodni inštalater
v- '.	•. ) V ••
:	Celje
Kralja Petra cesta štev. 8.
In------	>J
priporoča svoje kot izborno priznano
moreno pivo
Rock - pivo
v sodčkih In steklenicah
PlMovsrna fUN10N* ¥ Ljubljani
priporoča svoje izborne izdeike, kakor:
črno Herkeiles-piv®
v sodčkih in steklenicah
dv®jn® marssm®
piv®	/f
v sodčkih in steklenicah
eT
r

Giavoe zaloge: Geije, Poljčaie in Varažlin.
\


J^ovo urejena pekarna z
prane Lesjak
Celje—Breg, pri k&pueiflskem samostanu
priporoča vsako¥rstno pecivo najboljše vrste
mmmmmmm
mm
tam®
■	* V‘W^
5wji ll IHjiBi
lestilieiji in limiii pozor!
I Snoji k ncjia!
(9 Q)
Bes naibnliše pristno Mizno in sortirano Bino
i«	vinog-Kt^dtsKili kx>£t>Je^r, ^otoite jpo zelo nizlsila cena.li ps?i
FRANJO CAJNKO
veSffitF^ovinsffl az vinom v Slov. Gradcu, lastnik goric v Ljutomeru, Halozah in pri Mariboru.
Viiirsa v steklenicah (hse” s-i teSiSie vseli vrši) s *
Solidna in točna postrežba 1
Pristno črna dalmatinske vin© sta zdravila.
Samo naročite in prepričali se bodete, da ne pretiravam.


® ® • ® a ®
HOTEL 9»UMIONm CELfE
•	a o
•	9 O
Sporočam vsem svojim cenjenim gostom, da prireja v mojem restavrantu prvovrstna
DUNAJSKA SALOMSKA GODBA
vsak večer od pol 8. do 11. ure, ob nedeljah in praznikih do 12. ure ponoči
SALONSKI fiOMCEgtT
Za prvovrstno kuhinjo, kakor vedno sveže. pivo »Ležak« iz pivovarne Laško ter izborna sortirana vina iz kleti Florjana Gajšeka v Loki pri Žusmu in Franca Potočnika iz Rogaške Slatine skrbi restavrater ter se priporoča za obilen obisk
MILAM MAHTINOVIĆ.
ffls5fJ£)^£)S>RS«
iO^©^GX^X^9@£9<5^6X£XS^(52^X5^©^Q^©£9G^
j
S6>R96XS™

ESLisii rosommea i
Stanje hranilnih vlog |j[||!. |[j||l ftig |gjl| W OriflŠČlll) Stan*c daminih vlog čez K 70,000.000-- _ . m um »8»» ■ y»	Cez K 70>000.000--
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje od 1. avgusta 1923 naprej po 6°|o brez odpovedi, 6V/0 do 8% z odpovedjo, večje stalne naložbe in naložbe denarnih zavodov po dogovoru.
Obavlja vse denarne, kreditne in posojilne transakcije najkulantneje.
štedionica podružnica Celje
Delniška glavnica
K 200,000.000 —
Rezervni zaklad nad
K 135,000.000 -
Prva hrvatska
Ustanovljena 1. 1846. c
Vloge K 2.000,000.000
Prejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun. - Eskomptira menice in devize. — Prejema v inkaso tu-in inozemske menice in čeke. — Izdaja 4l/,0/0ne zastavnice in V/^/otie obveznice, ki so davka proste, pupilarno varne in imajo jamstveno sposobnost. Kupuje in prodaja valute in devize.
Aleksandrova ulica«
CENTRALA V ZAGREBU.
PODRUŽNICE: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Cirkvenica, Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Novi Sad, Ogulin, Osijek g. grad, Požega. Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Vel. Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Iliča 117, Zemun. EKSPOZITURE: Osijek g. grad, Vinica.
Izdaja čeke in kreditna pisma in preskrbuje izplačila na temelju akreditivov na vsa tu- in inozemska mesla. Daje kredite v razni obliki. Izvršuje vse borzne naloge točno in kulantno. Posreduje pri nakazilih iz Amerike v tuzemstvo.
II
flajfiiiejša žganja:
slivovka, tropinovec, krinjevecp droženka __ in medicinalni konjak | J L
r----------------——
■V psupni veležgatnjarpni
se dobi
Robert Dteltl
. CELJE Dolgopolje št. 6 CELJE
Zajamčeno pristni destilati E
ra
mt&em
IT™
m
mfum
UStllBlljCBS leta 1910 ! Dolgoletna gaiwija!
TOVARNA UMETNEGA ŠKRILJA in	-
tLEKTRARNA DRUŽBA Z.O.Z.
1 m^telita 11 do 13 lig
bihbub
Najstarejša tovarna v
!!š jagoslaviji H!
Cenejši ftakor vsatig drogo britje
Azbestno Gemo.entni šlcr»ilj.
«i
MM«
•2 •
o O
r- ^ —
c
3 N K*
m
a>
v-
A
o
u,
O.

tem*
JI
Izdaja Zveza gostil, zadrug za slovensko Štajersko itd. v Celju. — Odgovorni urednik Franc Poderžaj. — Tisk Zvezne tiskarne v Celju.