P* - <3233^' čSiS^1® ^gJO' <8> ♦ b b ♦ ♦ < ♦ b O b A 6 A » » b t ♦ * ♦ b A » ♦ STR. 2 ® DOSLEDNO UVELJAVLJANJE NAČELA DELITVE DO- ® HODKA STR. 3 SPROŠČEN SAMO-© UPRAVNI DOGOVOR STR. 4 VSEMOGOCNEŽ STR. 5 DOBER »RECEPT« POLNI DOMOVI STR. 6 KOMU SO ODVEČ OBMEJNI IN SEJEMSKI SPORAZUMI? STR. 7 JAVNA TRIBUNA V LITIJI STR. 8 OPEKA NA OPEKO LE ZID VOLITVE V SKUPŠČINE KOMUNALNIH SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV NAJ BODO SAMOUPRAVNI DELOVNI DOGOVORI, PRT KATERIH NAJ SODELUJE ClMVEC LJUDI Novo @ Kdo noj utira pot med prepadi možnosti, želja in potreb? © Mufa po stabilizaciji potrošnje v socialnem zavarovanju in demokratični sistem samoupravnosti terjata spremembo in dopolnitev zakonodaje s tega področja. ® Komu bodo zavarovanci zaupali te odgovorne naloge? Mandatna doba članov skupščin komunalnih skupnosti socialhega zavarovanja delavcev gre h kraju. Do zadnjih dni oktobra se bodo konstituirale nove skupščine, ki jih bodo zavarovanci izvolili za dve ali štiri nadaljnja leta. Člani teh skupščin bodo prve dni novembra izvolili republiško skupščino zavarovancev. ISBBI 8$ Ni naključje, da so se tudi sindikati vključili v priprave na volitve, kajti volitve v samo- upravne organe socialnega zavarovanja so sestavni del boja za uveljavitev sistema samouprav- ljanja na vseh področjih družbenega delovanja. Člani delovnih kolektivov sestavljajo skupščine komunalnih skupnosti, torej samoupravo, ki je zavarovancem najbližja. Zato je komisija za organizacijsko kadrovska vprašanja pri RS ZSS sklenila, da se morajo sindikalne organizacije v delovnih kolektivih aktivno vključiti v priprave (Nadaljevanje na 3. strani) Predsedstvo Republiškega sveta ZSS je sklenilo sklicati sredi meseca oktobra plenum, ki naj bi obravnaval NAGRAJEVANJE DELAVCEV. Na prihodnji seji predsedstva pa bodo razpravljali o SAMOUPRAVLJANJU, kar naj bi bila tema obravnave naslednjega plenuma. S tem v zvezi bodo izdelali teze, o katerih naj bi med članstvom sindikata tekla javna razprava. To je začetek nove prakse, ki jo bo članstvo gotovo sprejelo z odobravanjem. Stališča plenuma bodo tako lahko poln odraz stališč javne razprave med članstvom. Člani predsedstva bodo sodelovali v javni razpravi. To pa bo tudi najboljši začetek priprav na republiško konferenco samoupravljavcev. I ■7 dni v sindikatih REZERVIRANI STOLPEC Milan Rusija predsednik 10 sindikalne podružnice »Meblo« Nova Gorica: • »Meblo« je priznana tovarna pohištva in solidnost je poglavitna odlika vaše proizvodnje. Kljub temu vam verjetno ni postlano z rožicami. Zato, kaj vas trenutno najbolj tare ...? Nedvomno je vprašanje osebnih dohodkov danes eno od najbolj perečih vprašanj v naši delovni organizaciji. Da me ne bi kdo napačno razumel: ne gre tu za slab sistem, nagrajevanja, pomanjkanje stimulacije ali na primer za napačna razmerja. Gre enostavno za to, da za osebne dohodke nimamo dovolj sredstev. V povprečju prejemajo danes naši ljudje komaj 62 tisočakov na mesec, kar vzbuja slabo razpoloženje, negodovanje in konec koncev tudi ftuktuacijo ... Po. gospodarski reformi je poskočila cena reprodukcijskih materialov za 35 %, mi pa smo zvišali cene le za 5 %, Toliko nam je bilo odobreno. In zaradi tega smo prišli v težave. Če izkoriščamo notranje rezerve...? Pa še kako! Vendar smo danes prišli že tako daleč, da samo v notranjih rezervah ne moremo več iskati rešitve. Ves naš trud bo tako rekoč jalov, dokler bodo cene diktirali uradi in ne trg. Zaradi plafonir altih cen dobi danes človek na našem trgu visokokvalitetno pohištvo in tretjerazredno pohištvo za isti denar. Če se situacija še nekaj časa ne bo spremenila, bomo prisiljeni, da bomo pričeli izdelovati manj kvalitetno robo. Mislim pa, da to ne bo v interesu gospodarske reforme, vključevanja v mednarodno delitev dela in seveda našega gospodarstva sploh. Jože Šarfer predsednik 10 sindikalne podružnice Tovarne lesovine in lepenke Ceršak: • Ste tudi v vašem podjetju v času po reformi občutili težave zavoljo odhajanja delavcev na delo v tujino, kjer so zaslužki večji, kot pa jih pri vas za zdaj lahko omogočate? Drži, da so osebni dohodki v našem podjetju trenutno še precej nizki, ker bomo šele naslednje leto izplačali zadnjo anuiteto v■ zvezi z rekonstrukcijo podjetja, kar nam zdaj pobira vse sklade in skoraj celotno amortizacijo. Vendar pa naši ljudje vedo, da smo morali — čeprav precej pozno — izpeljati rekonstrukcijo, če smo se sploh še hoteli obdržati na trgu. Če, tega ne bi storili, bi po vsej verjetnosti podjetje propadlo. Tako pa imamo svoj kos kruha, ki bo poslej lahko samo še večji, nikakor pa ne manjši. Sicer pa živimo tik ob severni meji, vsi imamo propustnice za maloobmejni promet, nekateri izmed nas so tudi dvolastniki. Tako je dovolj možnosti in priložnosti, da se na lastne oči prepričamo, čigav kruh je boljši: sosedov ali pa naš, domač. Od 377 zaposlenih pa sta kruh prebrala samo dva. Se nekaj bi rad povedal, ko že odgovarjam na vprašanje o migraciji delavcev v času po reformi. Po novem zakonu o delovnih razmerjih podjetja niso dolžna sprejeti nazaj na delo tistih članov kolektiva, ki jih je uveljavitev zakona zatekla v vojaški suknji. Naš sindikat pa se je zavzel za to, da tudi te mladeniče sprejmemo nazaj, kajti vemo, da že znajo delati, če pa bi sprejemali povsem nove ljudi, bi jih morali šele učiti. Peter Ambrožič predsednik 10 sindikalne podružnice Tovarne cementa in salonita »15. september«, Anhovo: • Na Goriškem pravijo, da skrbite pri vas za svoje ljudi kot malokje. Ker prihajate na delo od vsepovsod, me zanima, kako rešujete stanovanjski problem zaposlenih ...? ' V tovarni dela 1668 ljudi, od tega ima velika večina kolikor toliko sprejemljive stanovanjske razmere. No, imamo sicer še 56 prošenj, vendar v večini primerov situacija še zdaleč ni kritična. Po pravici povedano: ljudje si želijo večja, sodobnejša stanovanja. Od omenjenih prošenj je komaj 7 ali 8 primerov tako perečih, da bo potrebno čimprej ustrezno ukrepati. Do danes smo spravili pod streho že lepo število ljudi. Stanujejo v sodobnih blokih in stanovanjih, ki jih sproti kupujemo. V malce neugodnih razmerah še vedno živijo naši delavci v barakah. Naj povem, da bomo konec novembra naselili nov samski dom s 86 posteljami. Dom bo imel popolno udobje: od kopalnic do centralne kurjave. V novem samskem bloku bodo prišli na račun tudi oni s šibkejšimi živci, saj-so življenjski pogoji v baraki za marsikoga zares trdi. Ker vlada med našimi ljudmi velik interes za individualno gradnjo, smo se že davno odločili za kreditiranje. Samo v zadnjem času smo odobrili 40 prošenj in posodili do 2 milijona dinarjev vsakemu, ki se je odločil za gradnjo. Skoda, da ne moremo še v številnejših primerih na tako cenen način reševati stanovanjskih problemov. Dušan Žnidarič predsednik sindikalne podružnice tovarne Avtoopreme v Ptuju • »V vaši tovarni so delavci dolgo godrnjali, da sindikat spi. Zdaj pa ste organizacijo zopet postavili na noge. Kakšen je vaš načrt dela?« »Pri nas v tovarni dolgo sploh nismo imeli sindikalnega vodstva. Nekaj članov vodstva je odšlo iz delovne organizacije, ostali pa so pozabili, da bi morali razpisati nadomestne volitve. Gospodarske težave, ki jih naša tovarna občuti na lastni koži, pa so pripeljale do spoznanja, da brez sindikalnega vodstva ne gre. Delavci so spoznali, da sindikat ni samo peto kolo v podjetju. V tovarni so nekateri menili, da je sindikat nepotrebno zlo, ker zaostruje odnose med strokovnjaki v tovarni in delavci. Novo sindikalno vodstvo pa je 'takšna zmotna mišljenja ovrglo. Čeprav je še vedno čutiti v podjetju odpor določenega števila strokovnih delavcev do nalog sindikata, pa skuša novo vodstvo premostiti prejšnja nesoglasja in doseči ustvarjalno sožitje. Sindikat v naši tovarni pa skuša delo sindikata prenesti čim bolj navzdol do delovnih enot. Menimo namreč, da so ključi za boljšo proizvodnjo prav v delovnih enotah. Velikokrat ljudi na delovnem mestu sploh nismo poslušali. To pa se nam je maščevalo. Sindikat tudi ni ob pravem času razčiščeval sporov v podjetju, tako da odnosi med delavci niso najboljši. Delavci pogosto tožijo, da ni prave odgovornosti za napake, ki jih zaposleni na različnih delovnih mestih zagrešijo, ker odnosi v tovarni niso takšni, kot bi morali biti v delovni skupnosti. Nekateri se med seboj dobro poznajo, se podpirajo in ščitijo in tako prihaja, da napake neenako vrednotimo, kar je imelo za posledico poslabšanje notranjih odnosov.« S POSVETA PREDSEDNIKOV SINDIKALNIH PODRUŽNIC PODJETJA ZA PTT PROMET DOSLEDNO UVELJAVLJAT: naCela delitve dohodka Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez že dlje časa ugotavlja, da v PTT kolektivih razvijanje delovnih enot, poglabljanje samoupravljanja in delitev po delu ne napreduje tako, kakor so predstavniki PTT kolektivov napovedovali na pomladanskem posvetovanju o delovnih enotah v JPTT v Beogradu. Po drugi strani pa tudi PTT delavci vedno glasneje očitajo sindikalni organizaciji, da je preveč zapostavljala to področje političnega dela in da tudi zato ni tistih rezultatov, ki bi jih želeli. Zaradi vsega lega je RO sindikata delavcev prometa in zvez prejšnji teden sklical posvet predsednikov sindikalnih podružnic vseg 9 slovenskih PTT podjetij in na posvet povabil tiste člane plenuma republiškega odbora, ki so jih izbrali PTT kolektivi. Na posvetovanju naj bi ugotovili, kakšno je pravzaprav trenutno stanje in kaj naj RO stori, da bi omenjene procese pospešili. Osnovna ugotovitev je, da so si sedanjih razmer PTT delavci v dobršni meri tudi sami krivi! Drži sicer, da veljavni zakon o organizaciji JPTT postavlja načelo, da vsako PTT podjetje samostojno določa ceno za storitve in da ustvarja dohodek na račun pristojbin, ki jih izvršuje za naročnike PTT uslug. Vendar pa zakon ne prepovedu- je, da se znotraj PTT podjetij ne bi dogovarjali o sredstvih, ki jih PTT enote ustvarjajo s svojim delom. V praksi je namreč tako, da že po samem zakonu PTT enote morajo brezplačno odpravljati tranzitne storitve. PTT podjetje Ljubljana na primer dosega zelo velik dohodek, ker pač dela v središču Slovenije, od koder tudi .izvira naj- več ji del pisemskega, telefonskega in drugega prometa. Temu nasprotno pa mora pismonoša v Murski Soboti zastonj raznašati časopise, za katere je pristojbino zaračunalo na primer ljubljansko ali pa katero koli drugo podjetje, od koder je bil časopis odposlan. Opisani in njemu podobni primeri opozarjajo na eno od možnih skrajnosti. Druga pa se kaže v tem, da tudi znotraj PTT podjetij delitev dohodka po dejavnostih ni urejena. Še pred desetimi leti je na primer pošta s pisemskim in paketnim prometom dosegala okoli 60 odstotkov vsega dohodka, razliko pa telegraf in telefon. Razpoložljiva sredstva, ki so jih jasno največ ustvarjali z osnovno poštno dejavnostjo, pa so zvečine vlagali v modernizacijo in avtomatizacijo tele-grafsko-telefonskega omrežja in naprav. Zavoljo tega se je lahko dogodilo, da telegraf in tele- STNDIKALNA DELEGACIJA KMETIJSKIH DELAVCEV IZ CESENE NA OGLEDU NAŠIH DRUŽBENIH POSESTEV_____________ »Videti moraš, da verjameš« Ko je velik avtobus z italijansko registracijo požiral kilometre asfaltirane ceste, ki pelje proti Kočevju, je kakih petdeset potnikov z zanimanjem ogledovalo pogozdeno hribovje in na pol izpraznjeno šahovnico njiv in travnikov pod njimi in se prepuščalo predvsem turističnim užitkom. Večinoma so prišli prvič v Slovenijo in v Jugoslavijo. Nekaj so, seveda, že vedeli o nas, vendar ne veliko dobrega, kakor so kasneje povedali sami. V Ribnici se je avtobus ustavil tik pred vhodom v farno cerkev, kjer je stala gruča domačinov. Običajna podoba nedeljskega dopoldneva na vaši. Italijan srednjih let, ki mu je nemara trpljenje prezgodaj razbrazdalo obraz, se zaupno obrne k meni: »Je pri vas dovoljčno hoditi v cerkev?« »Kakor vidite, je. Kdo vam je pa rekel, da ni?« »Slišal sem, da cerkve podirate. ‘Vaši ljudje, tisti, ki so pobegnili k nam, so nam pravili ...« Kakor zamaknjen je gledal proti cerkvi, zatopljen v misli, ki so pobijale predsodke ... Vodja živinorejskega obrata na državnem posestvu v Ribnici nas je že pričakoval. Brez daljšega uvoda je goste popeljal v hleve, ki na zunaj niso nič kaj zgledni, zato pa polni prvovrstne pitane živine. Mladi rejeni bikci, ki jih to posestvo z dobičkom izvaža zaradi izredno dobrega mesil — s specialnim krmljenjem dosežejo, da ostane belo kot pri teletih —’ so lenobno pasli oči na neznancih, ki so jih otipavali, gladili, od blizu ogledovali, kakor da ne verjamejo lastnim očem, hvalili in spraševali, spraševali... »Odlična pasma... Koliko znašajo proizvodni stroški na ''kilo žive teže? ...Kaj samo 3 delavci na 300 telet? Oštrigeta, jaz pa porabim po 3 ure na dan za svojo kravo ... Koliko ur pa delajo? Glej kakšne čistilne naprave. Pametnejši so kot mi. Videti moraš, da verjameš ...« Egidio Suzzi se je zadovoljno smehljal. Kot predsednik sindikata kmetijskih delavcev je kolone prepričeval, naj bi uredili skupne hleve in .ekonomizirali živinorejo. Dopovedoval jim je, da bi porabili manj časa in da bi ob zmanjšanih proizvodnih stroških laže konkurirali kapitalistom in državnim, intervencijskim posegom v prodaji kmetijskih in živinorejskih proizvodov. Še tedaj, ko jim je država ponudila zelo ugoden dolgoročni kredit za gradnjo hlevov — 80 odstotkov vrednosti novih objektov jim je pripravljena kreditirati za dobo 30 let z 2-od-stotno obrestno mero — so mnogi omahovali in oklevali. Suz-zijeve besede so veliko manj zalegle, kakor ogled družbenih hlevov v Ribnici. »Zmaga je zagotovljena,« je prišepnil tovarišu Planincu, predsedniku našega, republiške- ga sindikalnega odbora, katerega je poprosil za posredovanje naših praktičnih izkušenj v družbeni živinoreji. »Navdušili so se in to navdušenje bo prepričalo tudi tiste, ki so ostali v Ceseni.« Ogled državnega posestva v Kočevju je napravil na cesenske kolone še močnejši vtis. Ne toliko zavoljo modernih hlevov in živinorejske mehanizacije — molznih, čistilnih in krmilnih naprav, kolikor zaradi podatkov, ki jih je posredoval tamkajšnji vodja živinorejskega obrata, inženir. Na stotine hektarov orne zemlje in gozdov, lastna mlekarna in predelovalnica, lastna klavnica ... Napeto so italijanski koloni poslušali inženirjevo razlago, ki jo je sproti prevajal šofer tega posestva, po rodu Primorec. Ta prvi neposredni stik z enim izmed sebi enakih so italijanski gostje izkoristili za razgovor o socialnih pravicah, Ahilovi peti italijanskih kmetijskh delavcev. »Če kdo od nas resneje zbo-. li, mu ne kaže drugega, kakor da vzame vrv in se obesi,« je ogorčeno potožil mlajši italijanski delavec, ki je nedavno na lastni koži občutil nezaščitenost med boleznijo. Pri obiranju sadja — sadjarstvo je glavna kmetijska panoga cesenskih kolonov, sadje združeno pridelujejo in obirajo — je padel z drevesa in si zlomil nogo. Dva meseca se je zdravil »zastonj«, ker je zdravstveno zavarovan, toda ves čas ni nobil niti dinarja nadomestila za bolezen. »Srečen si lahko, če te ~lastnik zemlje ne vrže na cesto.« Sorojaki so mu mrkih obrazov prikimavali in nam z očmi dopovedovali, da drži kot pribito, kar govori. Kočevski šofer pa je nestrpno čakal, da pride do besede. Ravnokar je bil v bolniški in si je zapomnil, koliko so mu izplačali za prvi teden bolezni in za naslednje tedne. Seveda je pri tem izdal tudi, koliko zasluži. No, nad zaslužkom Cesenci niso bili ravno navdušeni, Ito pa so zvedeli za naše stanarine, cene mesa, kruh in drugih osnovnih živil, so priznali, da »ne, živimo slabo«. To priznanje so še večkrat ponovili po kosilu, ki jih je presenetilo. Prvič veliki zrezki, kakršnih v Italiji, ne dobijo, drugič pa zanje neverjetno skromen račun. Prenekateri je omenil, da se po Italiji širijo lažne govorice o naši prehrani — o naši lakoti, o slabi in pičlo odmerjeni hrani... Edigio Suzzi je dobro voljo delegacije stopnjeval še s kozarčkom žganja za vse — na svoj račun. »Niso slabi, tile naši fantje,« je dejal nekam ginjeno. »Radi me imajo, morda zato, ker se trudim, da bi nekoč vsi živeli kot ljudje. Tako, kot vaši kmetijski delavci ...Se bomo stavkali ...« »In še te bodo zapirali,« je prizanesljivo oponesla jijegova tiha, skromna žena, ki še ni pozabila, kako so ga nedavno brutalno zgrabili in odvlekli v ječo za dva meseca, Icer je bil glavni organizator stavke. »Magari! Uspeli smo pa le, da kapitalistični lastniki zemlje ne pobero več polovice, ampak samo še 45 odstotkov našega pridelka. Ta obisk,v Sloveniji nas bo še podžgal...« Potem se je obrnil k tov. Planincu: »Vesel sem, da smo se povezali z vami. Delavsko gibanje je čudovita reč, če drug drugemu pomagamo.« V pismu, ki ga je sindikat kmetijskih delavcev kasneje poslal našemu republiškemu odboru za kmetijstvo, je Suzzi napovedal prihodnje leto ožjo strokovno delegacijo, ki bo podrobno proučila našo družbeno živinorejo in položaj kmetijskih delavcev: Naše izkušnje jim bo-no delovno napotilo. MARIO L A KOBAL fon zdaj ustvarjata več kot 60 odstotkov vseh dohodkov slovenskih PTT podjetij. Zato P» seveda ni prav, da bi ustvarjeni dohodek pripadal samo tisti## ki zdaj pobirajo obrest^ od skupno vloženih sredstev. Končno je treba v pošti videti celotfi ki opravlja bolj ali manj rentabilne, vendar potrebne storitve. Treba se je torej pogovoriti o medsebojnih ekonomskih ra2£ merjih med posameznimi Vi* dejavnostmi znotraj istega podjetja, posebej pa tudi o odnosi# med podjetji, da ne bi bila prikrajšana tista, ki zavoljo objektivnih razmer opravljajo predvsem »dostavne« storitve. V# mnenju sindikalnih delavcev t® dvoje pomeni osnovni pogoj z® razvoj in uveljavljanje delovni# enot v PTT kolektivih in s ten’ za razvoj samoupravljanja v te# enotah. Razprava je opozorila, da znotraj vseh devetih slovenski# PTT podjetij že razmišljajo, kako naj bi to dosegli. Skupna značilnost vseh razprav je bila. da bo pot precej dolga, ker vsako podjetje dela v povsei# specifičnih pogojih. Podjetje z3 PTT promet v Kranju ima na primer v celoti avtomatizirano telefonsko omrežje, murskosoboško podjetje pa je pri modernizaciji telefonskega prometa šele na začetku, čeprav ne P® svoji krivdi. Zgolj ta primer dokazuje, da bo malo možnost* za izmenjavo izkušenj, ker b® vsako podjetje moralo izbrat' povsem samostojno pot Z at® bodo odločitve težje, zlasti še * ozirom na izkušnje iz prejšnji*1 let, ko so že imeli delovne enote, pa so jih ponekod povsem ukinili ali pa močno skrčili njihov® število in pristojnosti, ker nis® znali najti pravih medsebojni# razmerij. Zato se povsod nagibajo k temu, da bi v okvir® PTT podjetij ali morda Združenega PTT podjetja v Ljubija#1 določili cenik za obračunavanj6 posameznih vrst poštnih storite® in pri tem razmejili zneske, pripadajo enotam, ki storite® sprejmejo, posredujejo in dokončno izvršijo, na primer n? slovniku predajo pismo. Udeleženci posveta so menili, da bi bilo vse to mogoč6 doseči brez povečanja sedanj6 administracije. Vzporedno s te#1 pa naj bi razreševali problema" tako ekonomskih cen poštni# storitev, ki so — takšne kot zda) — precej pod evropskim povre®" jem. V takih okvirih in ob taki# pogojih bi načelo delitve dohodka lahko uveljavljali na rav#1 delovnih enot. Ne nazadnje P® bi bilo to uresničljivo tudi zategadelj, ker bo v najkrajšem čas® decentraliziranih 90 odstotki® sredstev, ki so zdaj za skup#® transportne stroške decentraliajj rana v okviru skupnosti JP'D (gre za približno 2 milijardi di#1 in ker je predvideno, da bi z novim letom pretežni del d.®' hodka na račun, mednarodnem paketnega prometa pripadal lZ' meničnim paketnim centrom #s Reki, v Ljubljani in Beograd* ki imajo s tem največ dela. dohodek, se zdaj namreč linearno deli med vse pošte po števil® odpremljenih, oziroma sprejet'# paketov. ... Skratka: od centralizacij, sredstev v jugoslovanskem Pf prometu sc vse bolj poslavljat# 1 In če je tako, so ugotovili #' posvetu, potem se moramo P°e truditi, da bi enake in podob#, zadeve čimprej uredili v las’* hiši. Ljudje, ki ustvarjajo sre . stva, imajo vso pravico, da t* neposredno odločajo o nj>-j Možnost izgovarjanja, da to # mogoče, pa je vsak dan man]5"' M. GOVEKAR i mmn n .CESENCI POPOLDNE NA BLEDU Glasilo Republiškega sveta ZS® ta Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. LlSt |e ustanovljen 20. novembra 1942. Urejuje uredniški odbor. Glavni in odgovorni uredil* MILAN POGAČNIK Naslov uredništva in uprave. Ljubljana. Dalmatinova ul. ’■ poštni predal 313/VI, telef®# uredništva 31 06 72, 31 24 02 ’# 31 00 33. uprave 31 00 33. ROČU# pri Narodni banki v Ljubi H* ,' št. NB 501-1-365 — Posamez#" številka stane 50 N-par — ® starih din — Naročnina je triletna 6,50 N-dln — 650 sta rih din — polletna. 13 N-din "T 1300 starih din in letna 26 N-d* — 2600 starih din — Rokopis®: ne vračamo — Poštnina P18®®, na v gotovini — Tisk in kllsH CZP »Ljudska pravica«-Ljubljana 7 dni v sindikatih FELIKS BAGAR, TAJNIK ObSS PTUJ - O PRIPRAVAH NA KONFERENCO SAMOUPRAVLJAVCEV Sproščen samoupravni dogovor Ptujski sindikati začenjajo bitko za dosledno uresničevanje 3. in 4. plenuma ZKJ, za iskrene samoupravne odnose v vseh delovnih organizacijah. V ta namen pripravljajo konferenco samoupravljavcev ptujske komune. Še prej pa bodo upravljavci na konferencah v delovnih organizacijah razpravljali o razvoju samoupravljanja in o slabostih, ki morebiti krnijo neposredno demokracijo v delovnih organizacijah. Za temeljito analizo samoupravnih odnosov so se ptujski sindikati odločili že v začetku leta v svojem programu dela. Četrti plenum ZKJ in pobuda CO ZSJ o sklicanju kongresa samoupravljavcev pa sta njihovo odločitev o sklicanju konference v komuni in delovnih organizacijah samo še pospešila. O vsebinskih pripravah na konferenco je stekla beseda s tajnikom ObSS Ptuj — Feliksom Bagarjem: »Prevečkrat smo že slišali izrek: preidimo od besed k dejanjem, ki je izzvenel v prazno. In vendar se ga ponovno poslužujemo, kajti ob naših konfe- Pravi tovariši Delavski svet topilnice bakra v Boru je odločil, da se iz sklada osebnih dohodkov dodeli pol milijona starih dinarjev Gavri Ran-djeloviču, zaposlenem v obratu elektrolize, in sicer kot pomoč pn zdravljenju Randjelovičeve hudo bolne hčerke Vesne. Oboleli Vesni zdravljenje v Boru in Beograd,u ni pomagalo. Bilo ji je vsak dan slabše, dokler se ohromelost na razširila na vse telo. Randjelovičeve prošnjo, da Vesno pošljejo na zdravljenje v neko francosko kliniko, specializirano za te vrste zdravljenje, je socialno zavarovanje odbilo. Naš zdravniški konzilij pa je ugotovil, da bi zdravljenje v tej kliniki Vesni zelo "er-jetno pomagalo. Vesnini starši so storili vse, kar so mogli: poslali so Vesno na lastne otroške na zdravljenje v Francijo. Žrtev ni bila zaman: Vesnino zdravje se je znatno izboljšalo. Straški za to zdravljenje pa so zdaleč presegli materialne .možnosti Randjelo-vičevih." Ko so Randjelovi-čevi tovariši zvedeli, kaj je njihov sodelavec skupaj s svojo ženo vse storil za zdravje hčerke So mu nesebično priskočili na pomoč in od svojih osebnih dohodkov oddvojili pol milijona starih dinarjev kot pomoč za zdravljenje Vesne Ran-djelovič. rencah gre resnično za to.« Tako je povedal Feliks Bagar o osnovnem namenu sklicanja konference. »Naš sindikat bo zastavil vse svoje moči in vpliv, da se bo to zgodilo. Ptujski delavci so toplo pozdravili 4. plenum in pričakujejo, da bodo na demokratičen način lahko uredili in utrdili samoupravne odnose v komuni in v vsaki delovni organizaciji.« Menite, da so samoupravljavci tako samozavestni, da bodo brez strahu pred posledicami spregovorili o vseh nepravilnostih v svoji delovni skupnosti in našteli napake is oči v oči vsem tistim, ki dušijo samoupravne odnose v kolektivu? Delovne kolektive je potrebno šele pripraviti na sproščen, zamozavesten dogovor. Na tak razgovor se morajo najprej pripraviti vse politične organizacije v občini. Osnovno vodilo za priprave pa je načrtno in strokovno proučevanje samoupravljanja in uveljavljanja socialističnih odnosov v vsaki delovni organizaciji in celotni ptujski komuni. V ta namen smo že izvolili 39-članski politični odbor, ki ga sestavljajo predstavniki vseh političnih organizacij in odborniki občinske skupščine. Delovna obveznost članov odbora je, pripraviti nadroben načrt za vsebinske priprave na prvo konferenco samoupravljavcev ptujske komune. Razdelili se bodo na študijske skupine, ki bodo obiskovale delovne skupnosti, se tamkaj pogovarjale z delavci, se udeleževale sej samoupravnih organov, anketirale delavce in proučevale razpolož- (Nadaljevanje z 2. strani) letošnjih volitev ter prevzeti nase ne le odgovornost za njihovo izvedbo, temveč tudi naj-aktivneje sodelovati pri tem, da bodo v nove skupščine res izvoljeni taki ljudje, ki bodo opravičili zaupanje in ki bodo kos nalogam. V novih skupščinah je torej' treba zagotoviti tako kadrovsko strukturo, da se bo tudi na tem področju dosledno uveljavila težnja naše gospodarske in družbene reforme. Presoja, kdo naj zastopa tisoče zavarovancev in kdo naj odgovorno -ter smotrno tehta potrebe in možnosti, naj bo v delovnih skupnostih nadvse skrbna. In čeprav volijo člane skupščin neposredno delavski sveti, razprave o kandidatih in konkretnih vprašanjih socialnega zavarovanja ne , morejo in ne smejo iti mimo kolektivov. Sredstva za socialno zavarovanje se zbirajo od osebnih dohodkov zaposlenih in ni vseeno, kako se trošijo. To, kar pa se vsako leto steče v sklade socialnega zavarovanja, ni majhna vsota. Preko 150 milijard S-din na leto, od tega samo za zdravstveno varstvo skoraj 78 milijard S-din. Pa smo s temi sredstvi vedno in povsod najbolj skrbno gospodarili? Najbrž ne, sicer jih ne bi vedno zmanjkovalo in ne bi potrošnja tako skokovito in zaskrbljujoče naraščala. Že res, Ijivo gradivo za seje samoupravnih organov. To je pa hkrati samo del priprav. Drugi del, veliko pomembnejši, pa je, pomagati sindikalnim vodstvom, da bodo s politično aktivnostjo ustvarila v delovni skupnosti sproščenost, da bodo proizvajalci brez strahu pred posledicami ocenili ’ razvojno stopnjo samoupravljanja in demokratične odnose v svojih kolektivih. Proizvajalce je po- trebno spodbuditi, da bodo na konferencah delovnih skupnosti razložili vzroke, zakaj so molčali na številnih sestankih, 'ko so videli nepravilnosti in krivice in se niso dosledno zavzeli da je bil doslej tudi sistem financiranja socialnega zavarovanja kriv, da so zavarovanci, ko so trošili sredstva, pozabili, da' je to njihov denar. S prispevki, ki jih nihče ni sešteval v osebni dohodek posameznika, so delovne organizacije izpolnile obveznosti do socialnega zavarovanja in potem jih ni več zanimala nadaljnja usoda skladov. Tudi zavarovanci se niso zanimali, ali bo sredstev za vse želje dovolj in ali jih ne bo potlej . zmanjkalo za nujne potrebe. »Bolniška«, četudi za domača opravila, je bila delavčeva samoumevna pravica, pa tudi delovne organizacije so nemalokrat težave v proizvodnji prevalile na breme zdravstvenih skladov. Kar spomnimo se lanskih mesecev, ko so bolniški izostanki narasli na 0 in več odstotkov, ker je v delovnih organizacijah zmanjkalo reprodukcijskega materiala in so morali zmanjšati obseg proizvodnje. Najenostavneje se jim je zdelo poslati čimveč delavcev na bolniški dopust. Zavzetosti doslej, da bi v skladi zdravstvenega zavarovanja ravnali kot skrbni gospodarji, v delovnih skupnostih ni bilo in prav tako niso razmišljali, kako bi z zbranimi sredstvi dosegli ob najbolj racionalni porabi najboljši učinek: zboljšali zdravje delavcev, organizirali dobro zdravstveno službo, uredili de- za reševanje žgočih problemov v svoji delovni sredini in širši komunalni skupnosti. . # Pogosto govorimo o vodilnih in strokovnih delavcih tako, kot da ne bi bili neposredno vključeni v samoupravno življenje. V vsebinskih pripravah za vašo konferenco pa poudarjate strokovno proučitev razvoja samoupravljanja, za kar boste potrebovali vse vrste strokovnih analiz, ki jih lahko pripravijo samo strokovni delavci ? Pri našem dogovoru. na' občinski konferenci in konferencah po kolektivih morajo sodelovati prav vsi upravljavci, zato ne želimo ločevati upravljavcev po delovnih položajih. Pri - tem j£ razumljivo, da bodo morali, zlasti pri strokovnih ocenah, sodelovati po najboljši vesti prav strokovni in vodilni delavci. Za večino naših vodilnih in strokovnih delavcev lahko trdimo, da za takšno, sodelovanje ne bo potrebno posebnega prepričevanja. Po programu in strukturi pripravljalnega odbora za konferenco sodimo, da želite zajeti vse oblike neposredne demokracije v komuni? Drži. Na konferenci bomo obravnavali tudi dejavnost občinskega zbora delovnih skupnosti in krajevne skupnosti. Torej, vse tiste oblike upravljanja, kjer sodelujejo proizvajalci kot člani komunalne skupnosti. Tako želimo vzbuditi interes za delo v širši družbeni skupnosti in za skupno oblikovanje občinske politike.« I. VKHOVCAK lovne pogoje, varnost pri delu in tako dalje. Zakonodaja se spreminja in vse bolj terja sodelovanje delovnih kolektivov s socialnim zavarovanjem. Vse več pravic prehaja na delovne skupnosti, pa tudi vse več dolžnosti. Z delom sredstev za zdravstveno varstvo že gospodarijo tisti, ki jih ustvarjajo. Ta del je sicer zaenkrat še majhen. Pa vendar, če sedaj z njim ne bi preudarno ravnali, bi se znašli v velikih težavah takrat, ko bo ta del postal večji. In do takrat ni več tako daleč. Kajti vsi vemo, da moramo sistem socialnega zavarovanja izpopolniti tako, da bodo o čim več pravicah odločali zavarovanci sami. Če pa hočemo pripraviti osnove za sistem skrbnejšega gospodarjenja s sredstvi socialnega zavarovanja, se ffiora vez med zavarovanci, njihovimi delovnimi organizacijami, socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo okrepiti prek samoupravnih organov — skupščin. Zato naj bodo priprave na volitve tudi samoupravni delovni dogovor, pri katerem naj sodeluje čimveč ljudi. Skupščine socialnega zavarovanja morajo postati resnični samoupravni organ zavarovancev, ki odločajo o •najkoristnejšem in najbolj ekonomičnem trošenju zbranih sredstev. N. LUZAR Novo mandatno obdobje Za 42-umi delovni teden Na nedavnem posvetovanju, ki ga je organiziral Centralni odbor delavcev industrije in rudarstva Jugoslavije so razpravljali o vzrokih, zakaj priprave za prehod na skrajšani delovni teden tako počasi napredujejo. Po splošnem mnenju udeležencev v razpravi moramo vzroke za to iskati predvsem v nesposobnosti vodstev mnogih podjetij, da dvignejo delovno storilnost za 15 %, kolikor je potrebno za prehod na skrajšani delovni teden. Vodstva mnogih delovnih organizacij sploh ne želijo skrajšanja delovnega časa, saj samo z dosedanjim ekstenzivnim načinom dela lahko zagotovijo dohodek svojim kolektivom. Taka vodstva potem trdijo, da delavci niso za skrajšanje delovnega časa. V neki anketi, ki so jo izvedli sindikati, pa se je SO % anketiranih delavcev izjasnilo za skrajšani delovni teden. Pri tem so poudarili mnenje, da je prehod na 42-urni delovni teden popolnoma ostvarljiv — pod pogojem, da se uvede stimulativna delitev osebnih dohodkov, izboljša organizacija dela in okrepi delovna disciplina. Delavci mislijo torej drugače kot tisti, ki o tem vprašanju dajejo izjave v njihovem imenu. C e n t'r A ' s v e t’ , , L:' Delavci »Djure Djakoviča« o samoupravljanju V industriji železniških vozil in jeklenih konstrukcij »Djuro Djakovič« v Slavonskem Brodu so ugotovili, da večina delavcev ne želi delati v samoupravnih organih. Uredništvo »Rada« je p tem kolektivjj izvedlo anketo med 70 delavci, ki so sedaj člani samoupravnih organov v tem podjetju in jih vprašalo, če bi želeli ponovno biti izbrani v te organe. Ogromna večina anketiranih delavcev — petdeset je odgovorila, da ne želijo biti ponovno izbrani v samoupravne organe. Med vzroki, ki so jih navedli za to, so omenili predvsem svoje prepričanje, da je samoupravljanje v njihovem kolektivu samo formalnost in da delavski svet »pleše tako kot igrajo vodilni ljudje v tovarni«. Dejali so tudi, da se komaj polovica odločitev delavskega sveta zares tudi izvede, ostale pa »obvisijo v zraku« in jih nihče ne upošteva. Delavci »Djure Djakoviča« torej niso zadovoljni z delom svojih samoupravnih organov in zato tudi ne želijo delati v teh organih. To je glavni vzrok, ne pa tudi edini, saj so mnogi anketirani delavci tudi takole pojasnili, zakaj ne želijo bili izvoljeni v delavski svet: »Nikomur se ne želim zameriti; želim mirno spati...« Konferenca na temo samoupravljavcev Občinski sindikalni svet beograjske občine Palilula je imel minuli teden razširjeno sejo, na kateri so razpravljali o temah za konferenco samoupravljavcev, ki so jih na svojih sestankih v avgustu in septembru predložili delovni kolektivi te občine. Po mnenju delavcev iz te beograjske občine bi se centralni organi samoupravljanja v podjetjih morali prilagoditi razvoju sistema samoupravljanja; upravnih odborov tiaj ne bi bilo več. O dohodku naj bi odločale delovne enote, splošno politiko delovne organizacije pa naj bi vodili delavski sveti. V razpravah je bilo izrečeno mnogo kritik na račun zakonskih predpisov, ki jih sprejemajo na brzino in brez konzultiranja proizvajalcev, razen tega pa te predpise še pogosto menjajo, kar v delovnih organizacijah povzroča negotovost, še posebno pri planiranju. Zato naj bi se konferenca samoupravljavcev izrekla za demokratizacijo sprejemanja predpisov, za njihovo »stabilizacijo« in za njihovo uskladitev s sistemom dohodka. Beograjski delavci tudi menijo, da nizka družbeno-eko-nomska izobraženost delavcev pomeni hudo zavoro za uspešen razvoj samoupravljanja in da bi se zato konferenca samoupravljavcev morala zavzeti za to, da družbeno-ekonom-sko izobraževanje postane obvezni predmet v vseh šolah. ^XX\XV^\XXVev\XXVvXVOTMX’XW.XV^»." Uravna posvetovalnica »E i XXXXX • 93. VPRAŠANJE: Ali smem kot privatni obrtnik, zaposliti pri sebi družin-SkeSa člana? I. M„ Celje Po določiltl 13. člena temeljnega zakona o delovnih raz-‘Jlei’jih se smeta oseba, ki lahko po zakonu poleg svojega dela uP°rablja delo drugih oseb (dopolnilno delo), in delavec, ki se Prostovoljno odloči za tako delo, pogoditi glede delovnih po-§°.]ev ter dolžnosti in pravic iz takega dela. Delovno razmerje !ed privatnim obrtnikom in delavcem, ki dela pri njem, se a«o realizira v delovnem razmerju, ki se sklene s pogodbo . oelu. Ker niti temeljni zakon o delovnih razmerjih niti no-c-n drug predpis ne predvideva omejitev glede oseb, ki lahko Porabljajo dopolnilno delo, se tako lahko delovno razmerje Klene tudi z družinskim članom. Takemu družinskemu članu | a bi delovno razmerje obstajalo le v primeru, če to delo oprav-Ja kot svoj stalni redni in glavni poklic. Od osebnega dohodka, ki ga prejema družinski član, pa se aoraj° piajevati prjspevki tako kot iz delovnega razmerja po ločilu čl. 9. pravilnika o načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov od osebnega dohodka iz delovnega razmerja (Urad-Q1 llst SFRJ št. 57/65). A. POLJANŠEK • • 94. VPRAŠANJE: y Zaposlena sem na delovnem mestu obratnega knjigovodje. no nasi delovni organizaciji so v mesecu juliju letos odprli raz ®. delovno mesto analitika, za katero zahteva objavljeni se i .VZ° ekonomsko komercialno šolo. Edini kandidat, ki Sred n •)ayH na razpis za to delovno mesto, je imel nepopolno nJo izobrazbo, vendar ga je kljub temu zasedel s 1. avgu- stom 1966. Sedaj nameravajo v naši delovni organizaciji ukiniti delovno mesto, ki ga zasedam. Mojc delo bo opravljal po ukinitvi mojega delovnega mesta analitik. Ob istem času je posebna komisija ocenjevala moje delo in me ocenila »še ne zadovoljuje«, čeprav sem bila doslej že Z leti ocenjena kot dobra delavka. Zanima me ali lahko ukinejo moje delovno mesto, čeprav bo moje delo še ostalo in čeprav sc čutim sposobna opravljati zaupano mi delo. P. R. Maribor Delovna organizacija lahko odpravi neko delovno mesto in sklene, da preneha delo pri njej delavcu, ki je zasedal to delovno mesto, če je odpravo povzročila izpopolnitev organizacije dela, izpopolnitev delovnega procesa in delovnih postopkov v okviru delovne organizacije ali če je delovno mesto odpravljeno zaradi poslovnega sodelovanja oziroma spojitve dveh ali več delovnih organizacij in če za delavca, ki je zasedal ukinjeno delovno mesto v delovni organizaciji ni drugega ustreznega delovnega mesta. Odprava delovnega mesta zaradi strokovne nesposobnosti ali nezadovoljevanja zahtev delovnega mesta, ki ga delavec zaseda, ni zakonita, ker v teh primerih delovna organizacija lahko sklene, da delavcu preneha delo zaradi nezadovoljevanja zahtev delovnega mestaj ki ga zaseda. Delavčeve delovne sposobnosti mora delovna organizacija ugotavljati na objektiven način, z imenovanjem posebne strokovne komisije, katere člani imajo najmanj enako stopnjo stokovne izobrazbe, kot jo ima delavec, čigar delovna sposobnost se ugotavlja. Kadar odpravo delovnega mesta povzroči izpopolnitev delovnega procesa ali izpopolnitev organizacije dela ali kadar je delovno mesto odpravljeno zaradi poslovnega sodelovanja ali spojitve delovnih organizacij in ža delavca, ki je zasedal ukinjeno delovno mesto, ni drugega prostega delovnega mesta, se takemu delavcu lahko odpove delovno razmerje in lahko delovna organizacija delo na ukinjenem delovnem mestu prenese na drugo delovno mesto. O ukinitvi delovnega mesta, ki ga zasedate kot tudi o prenehanju dela mora vaša delovna organizacija sklepati na seji pristojnega organa upravljanja, na kateri imate biti pravico navzoči ter tu ugovarjati načinu in smotrnosti ukinitve vašega delovnega mesta in prenehanja vašega dela, v delovni organizaciji, kot tudi dokazovati nepravilnost ocenitve vašega dosedanjega dela. če bi pri izbiri, ali naj ob združitvi delovnih mest analitika in obratnega knjigovodje preneha delo vam ali delavcu, ki je zasedal delovno mesto analitika, ta ocena vplivala na izbiro komu od vaju bo prenehalo delo. Oceno vašega dela s katero sc ne strinjate pa lahko izpodbijete tudi, če vam delo v vaši delovni organizaciji ne bo prenehalo, z vložitvijo ugovora v 15 dneh od prejema pismene ocene na organ upravljanja, pristojen za reševanje pritožb. A. POLJANŠEK Iz naše družbe DOPISNIKI POROČAJO Delovni spori • Jože Šuligoj - Tolmin: V zadnjem letu se je na občinskem sindikalnem svetu v Tolminu zglasilo približno 35 delavcev za pravno pomoč. Največ primerov so zabeležili po uveljavitvi gospodarske reforme, zadnje čase pa se je njihovo število zmanjšalo. Po izidu novega zakona o delovnih razmerjih se je glede notranjih pravnih aktov v delovnih organizacijah opazila nekakšna praznina, ki je trajala vse do meseca aprila letos, ko so bili sprejeti novi pravilniki in statuti usklajeni z veljavnimi predpisi. Odtlej je delovnih sporov znatno manj. Pri vsem tem pa ne gre prezreti nekaterih osnovnih ugotovitev, ki so značilne in je vredno o njih razmisliti: Niti do enega delovnega spora ni prišlo v gospodarskih organizacijah, ki imajo svojega pravnika ali pa vsaj enega človeka z ustrezno upravnopravno izobrazbo (Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, .Tovarna igel Kobarid, Avtdprevoz Tol-min, Tekstilna tovarna »Bača« Podbrdo in še nekatera druga podjetja). Največ sporov je bilo v podjetjih, zlasti manjših, kjer tudi finančno in gospodarsko stanje ni najboljše in imajo neurejene medsebojne odnose. V vseh primerih je bilo ugotovoljeno (razen redkih izjem), da je pravica na strani delavca, ki se je pritožil. Vseh 35 omenjenih delavcev pa je prosilo za pomoč neposredno občinski sindikalni svet, 'ne da bi se prej obrnili na svojo sindikalno podružnico. Ali je to odraz nezaupanja članov do svoje organizacije ali pa so le-te v tem pogledu premalo aktivne? Vsekakor se zdi, da nekatere sindikalne podružnice še danes ne vedo, da ima tolminski občinski sindikalni svet, skupaj z novogoriškim in ajdovskim, dobro organizirano pravno pomoč. Vodi jo diplomirani pravnik, ki redno dvakrat na teden v Novi Gorici sprejema delavce, ki iščejo tovrstno pomoč. Po potrebi jih tudi zastopa na sodišču, če pride na tožbe in zadeve ni moč že prej urediti s poravnavo. Precej sporov pa je bilo rešenih že s samo intervencijo občinskega sindikalnega sveta pri delovnih organizacijah. • Vinko Langerholc - Slovenske Konjice: Na območju občinskega sindikalnega sveta Slovenske Konjice so zlasti v lanskem letu narastle nezakonite odpovedi delavcem, s tem pa tudi število delovnih sporov. To se je še posebej opazilo v začetni dobi izvajanja gospodarske reforme, ko so v delovnih organizacijah skušali na različne načine znižati število zaposlenih. Na ta način je bila izdana marsikatera nezakonita odpoved delovnega razmerja. , Seveda ne gre kriviti za vse to samo gospodarske reforme, ki je bila za to le posreden vzrok. Mnogo več napak so storili delovni kolektivi zaradi neurejenih notranjih aktov iz področja delovnih razmerij. Zanimivo je, da so se skoraj vsi, katerim je bilo odpovedano delovno razmerje, obrnili po varstvo na občinski sindikalni svet, v manjši meri pa na njihova vodstva v podružnicah. Odborniki v sindikalnih podružnicah se namreč niso v zadostni meri seznanili z načeli in konkretnimi določili novega zakona o delovnih razmerjih, kljub temu da so bili zanje pripravljeni in izvedeni seminarji. V primerjavi s prejšnjimi obdobji je tudi narastlo število delovnih sporov pred občinskim sodiščem. V večini primerov je sodišče ugodilo delavcu, zlasti še, če je ugotovilo kršitev zakonskih pravic. Pri tem pa je značilno, da v sedanjem času delovni spori po številu ne naraščajo, k čemur je v veliki meri pripomogla urejena notranja zakonodaja v delovnih organizacijah, deloma pa tudi zato, ker so povsod začeli že mnogo bolj konkretno razmišljati Koliko delavcev je potrebnih in kako in kje zaposliti tiste, ki so trenutno morda odveč. • B. š. - Črnomelj: Občinski sindikalni svet v Črnomlju ugotavlja, da so letos delovni spori v občini močno narasli. V osmih mesecih letošnjega leta so dobili že 13 pritožb, kar je enkrat več kot lani vse leto. Največ pritožb je zaradi prekinitev delovnega razmerja s strani delovne organizacije, potem zaradi premestitve na manj vredno delovno razmerje in zaradi nepravilnih odnosov vodilnih članov kolektiva do posameznikov. Pri reševanju teh nalog so ugotovili, da so bile štiri upravičene, štiri so še v postopku, ostale pa so bile neupravičene. Največ pritožb je doslej prišlo iz lesno-predelovalne industrije »ZORA« v Črnomlju, iz rudnika Kanižarica itd. Večino teh sporov so sicer uspeli rešiti na mirnejši način, eno zadevo pa je moralo obravnavati sodišče. Glavni vzrok za porast delovnih' sporov, sodijo, je predvsem v tem, ker precej vodilnih delavcev v delovnih organizacijah, ki delajo na reševanju zadev s področja delovnih razmerij pogosto ne pozna dobro zakonitega postopka za odpust ali premestitev delavca na drugo delovno mesto. Na drugi strani pa hkrati ugotavljajo, da tudi delavci ne poznajo dovolj niti zakonodaje iz delovnih razmerij niti notranjih samoupravnih aktov v delovni organizaciji, ki zadevajo delovna razmerja. Pri reševanju teh zadev so gostinci!!! let ju smo imeli v povprečju po 78 tisočakov na mfesec — pa vendar še niso porok za to, da bi vsaj polovica naših ljudi preživela proste dni v naših počitniških domovih ob morju ali v Kranjski gori,« je razlagala Marija Gorjan. »Zato nas je ob delitvi sredstev za letni oddih vodila misel, da bi čimveč jernu številu naših ljudi omogočili prijetne počitnice. Sestavili smo pravilnik, po katerem so prejeli tisti z najnižjimi osebnimi do- manj kot sedem let, pa so dobili po 800 dinarjev na dan. V drugo skupino štejejo oni, ki prejemajo mesečno od 60 do 80 tisočakov. Ti so dobili po 1.400 dinarjev dnevno. Potem je tu še tretja skupina (osebni dohodki od 80 do 100 tisočakov, regres 1.300 dinarjev dnevno) in končno četrta, v katero štejejo vsi tisti, ki imajo mesečno več kot 100 tisoč osebnega dohodka in so za to prejeli najnižji regres: CEMENTARNA IMA SVOJE POČITNIŠKE DOMOVE V IZOLI, CRIKVE-NICI IN KRANJSKI GORI. V LETOŠNJIH POČITNICAH SE JE NAJVEČ ČLANOV KOLEKTIVA ODLOČILO ZA »PRIJETNO IN DOMAČO« IZOLO, KOT JO SAMI RADI IMENUJEJO hoditi najvišji regres, tisti z najvišjimi osebnimi dohodki pa naj nižjega. Tak sistem delitve je bil po mnenju naših samoupravnih organov edino normalen in pravičen. Uspeh ni izostal, saj imamo letos precej večji promet v naših domovih kot pa preteklo leto.« In po kakšenm »receptu« so v Anhovem razdelili sredstva za, regresiranje? »V bistvu je naš pravilnik dokaj preprost. Glede na višino1 osebnih dohodkov smo razdelili vse člane našega kolektiva na štiri skupine. Tako so dobili tisti, ki prejemajo mesečno do 60 tisočakov, za sleherni dan dopusta 1.600 dinarjev, prav toliko so prejeli tudi njihovi ožji družinski svojci. Otroci, stari 1.200 dinarjev dnevno, njihovi otroci mlajši od sedem let pa le po 600 dinarjev na dan. Več kot za 16 dni dopusta regresa nismo delili...« Skrivnost »recepta« po katerem so v Anhovem napravili pravilnik o delitvi sredstev za letni oddih, je dokaj preprosta: tisti s tanjšo listnico so prejeli največ, tisti z zajetnejšo pa najmanj. Težko bi bilo dokazati, da je pravilnik idealen, saj po vsej verjetnosti tudi ni. Dejstvo pa je, da so v velikem anhovskem delovnem kolektivu prav s pomočjo pravilnika dosegli svoj namen: vsak drugi delavec je letošnje poletje zapustil Deskle in si privoščil najmanj teden dni oddiha, A. U. I "B—1 mest Bencik, skladiščnik v ljubljanski Tobačni tovarni, |H je sporazumno odpovedal delovno razmerje. Razrešitve-na odločba je pravnomočna, ker je sestavljena po predpisih in ker Bencikov podpis ni potvorjen. Bencik pa je že naslednjega dne prišel v naše' uredništvo, potegnil iz listnice šop tisočakov in suho dejal: »Prodal sem svoje pravice. Za 323.000 dinarjev. Krasti se še nisem navadil, od zraka, tožarjenja, zasliševanja in zagovarjanja pa ne morem živeti...« Grenka resnica, ki je v orožja, kakor je samo dokazo-pravnomočni razrešitveni od- vanje Bencikove delovne ne-ločbi ni, niti njenega ozadja, sposobnosti. Dva meseca mu zaradi katerega pišem o Ben- niso izplačali‘Osebnega dohod-ciku. ka. Rekli so mu, naj spora- hetos v februarju je dobil zumno odide od njih, pa bo premestitveno odločbo. Izskla- dobil denar. Ali pa naj gre diščnika naj bi postal nabavni vlažit tobak, da se bo do kon-referent. Premestitvi se je uprl. ca sodne razprave preživljal... Z nabavo se še nikdar ni Pred kakimi tremi tedni je ukvarjal, vrhu tega pa bi se bila prva sodna obravnava, mu 'osebni dohodki zmanjšali Bencik se je pogumno branil, za okoli 8.000 dinarjev. Že spomladi je zahteval, da Kakor vsakdo na njegovem vratarji pregledajo delavce ob mestu, se je spraševal, čemu odhodu iz tovarne, ker je su-mora iz skladišča, če je vestno mil na krajo, rečeno pa mu je Zadeva Bencik je končana ••• delal. Šestnajst lanskoletnih prostih sobot je izkoristil šele letos v januarju kakor tudi vas ostali oddih. Spor si je tako gnal k srcu, da so mu popustili živci. Medtem ko je bil na bolezenskem dopustu (obratni zdravnik ga je napotil celo v bolnišnico za duševne in živčne bolezni, na srečo pa je dr. Milčinski pripisal Bencika vo živčnost zgolj neurejenim delovnim odnosom!), pa je posebna komisija Tobačne tovarne ugotovila, da se je 'Bencik prepiral s skladiščnimi delavci. da je malomarno posloval in opustil kontrolo. Na podlagi tega mu je delavski svet še med boleznijo odpovedal delovno razmerje, zaradi strokovne nesposobnosti, ne da bi poprej vprašal svojo pravnico, ali bo sklep veljaven in ne da bi pravnica kasneje opozorila na prekršek. S posredovanjem sindikalne pravne pisarne je bila odpoved, ki je, razumljivo, Benciku še poslabšala živce (na to očitno delavski svet ni pomislil, ker sodi na področje človečnosti), raveljavljena. Ko se je vrnil na delo, je dobil novo odločbo: postal naj bi transportni delavec. In spet se je Bencik zatekel v pravno pisarno po pomoč in zaščito. Pravni spor je prešel na sodišče. Vmes je posegla še občinska skupščina, ki je zahtevala, da se sklep delavskega sveta zadrži do razsodbe sodišča. Ker je občinsko skupščino podprl še Sekretariat za delo SRS in zavrnil pritožbo Tobačne tovarne zoper občinsko intervencijo, je Bencik ostal na spisku redno zaposlenih, čeprav že od februarja ni delal. Toda v Tobačni tovarni so se poslužili bolj učinkovitega bilo, da to ni izvedljivo. Sam ni mogel namestiti kontrolorja. Na njegovo opozorilo, da verjetno nekdo krade, vodstvo ni reagiralo, niti, izboljšalo evidenčne službe v skladišču s sposobnejšim človekom. Osebno mu verjamem, kajti . že pred dvema letoma — zdaj to lahko povem — mi je namignil, da sežigajo na milijone plesnivih cigaret, nekaj jih predelajo v slabše vrste, nekaj pa jih nekateri pod roko prodajo. Prosil me je, naj za zdaj še ne brskam po tem, češ da bi mu utegnilo škodovati, ker osumljenčeve sorodstvene vezi segajo v upravo... In še nekaj mu verjamem: da resničen vzrok Bencikove-ga preganjanja nista delovna nesposobnost in prepirljivost, ampak ZAMERA. Gonja proti njemu se je začela šele, ko je Tajništvo za notranje zadeve samoiniciativno (čeprav je vodstvo že poprej ugotovilo krajo in ni obvestilo miličnikov!) odkrilo tatu, ki ima ženo v upravi. Toda za razsojo so pooblaščeni drugi. Pravzaprav nihče več, kajti zadeva Bencik se je pred dnevi končala. Finančno na tleh, je prodal svoje pravice, čeprav mu je celo pravnica Tobačne tovarne ob slovesu med štirimi očmi dejala, da je bila njegova zmaga že 90 odstotkov dobljena. Med enournim razgovorom ga je dvakrat vprašala, če je prijavil krajo cigaret in sočustvovala z njim.. Morda tudi s seboj in s svojo, naj mi oprosti, klavrno vlogo zaščitnice zakonitosti, zaradi česar pa je nihče ne bo poklical na zagovor, kajti Bencikom razrešitvena odločba je — brezhibna. MARIOLA KOBAL WWWA«WWW. VELETRGOVINA ■ercator Ljubljana obvešča cenjene potrošnike in poslovne prijatelje, da se je 26. julija 1966 pripojilo KOMUNALNO PODJETJE »SADJE ZELENJAVA-TRGOHLAD« ter posluje kot: VELETRGOVINA »ercator Ljubljana Poslovna enota: »Tovarna mesnih izdelkov« Ljubljana, Mesarska ulica 1 VELETRGOVINA ■ercator Ljubljana Poslovna enota: »Hladilnica -Ljubljana, Poljanska 46/a VELETRGOVINA ■ercator Ljublj ana Poslovna enota: »Sadje zelenjava« Ljubljana, Poljanska 46/a PODJETJE si bo tudi v bodoče v razširjeni obliki s poslovanja trudilo s svojo dejavnostjo uspešno skr-;> beti za nemoteno in čimboljšo preskrbo potrošnikov. Bog je najprej sam sebi brado ustvaril Služba zaposlovanja je H lani porabila za svoje delo . 1 16 milijard 823 milijonov S- B din (za 27 odst. več kot leta jg 1964), hkrati pa se je za 44 fl odst. zmanjšalo število de- a lavcev, pri katerih zaposlo- H vanju je sodelovala. Največji jjel stroškov te službe odpada na osebne g dohodke njenih uslužben- g cev: skupaj 5,1 milijarde S- 1 din. Za denarna nadomesti- S la začasno nezaposlenim de- g lavcem so njeni stroški bili jg skromnejši: 3,8 milijarde S- jj din. i Letos, od januarja do jj maja, je ta služba zaposlo- jj vala vsak mesec povprečno jj pol manj delavcev kot lani, jj dohodki pa ji dotekajo po jj starem. Financira se iz pri- S spevka na osebne dohodke g vseh zaposlenih (jugoslo- g vanska stopnja je 0,5 odst. jj vseh osebnih dohodkov, vendar pa je ta stopnja v jj posameznih republikah raz- jj lična) in ji torej sredstva jj »kapljajo-« ne glede na to, jj kolikšnemu številu delav- jg cev posreduje zaposlitev. Ni kaj reči — za usluž- jj bence službe Zaposlovanja g je stvar lepo urejena, za de- jj lavce pa .. .7 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiijii -Kako gospodarimo- IZ RAZGOVOROV NA TEMO: KAKO SE VKLJUČUJEMO V MEDNARODNO DELITEV DELA KOMU SO ODVEG OBMEJNI IN SEJEMSKI SPORAZUMI ? Če govorimo o liberalnejših poslovnih odnosih s tujino, potem pristojni organi z dejanji ne smejo zavirati uresničevanja tistih teženj* ki so jih deklarativno napovedali! - Edo je odgovoren, da naše gospodarstvo ne more izkoristiti 4,5 milijarde lir, ki smo jih že ustvarili z izvozom v okviru tržaškega obmejnega sporazuma? Ko sta pred leti Jugoslavija in Italija podpisali tržaški in goriški sporazum o maloobmejnem blagovnem prometu, ju je pri tem vodila obojestranska želja po čim tesnejših gospodarskih stikih med mejnimi področji. ■ Bistvo obeh sporazumov jo v tem, da podjetja s sedežem na mejnih področjih (pri nas na primer na Primorskem, Goriškem in v Istri) lahko med seboj trgujejo mimo redne blagovne menjave, ki je določena s splošnim zunanjetrgovinskim sporazumom obeh držav. Seznam tega blaga je zajet v posebnih blagovnih listah, ki jih vsako leto predlagajo pristojne gospodarske zbornice, potrdijo pa državni organi. Devizna sredstva, ustvarjena po teh sporazumih, se zbirajo na posebnem računu pri določenih bankah ter se z njim medsebojno poravnajo terjatve. Pri tem morajo jugoslovanski izvozniki najprej realizirati izvozne posle, šele potem lahko uvažajo za že ustvarjene devize. Sporazumi torej predstavljajo majhen Mirin-« med obema državama in so kot takšni vse doslej opravljali koristno vlogo pri pospeševanju medsebojne menjave. Približno enako vlogo pa imajo tudi sejemski sporazumi (Gradec, Celovec, Innsbruck in Alpe-Adria). Nova ureditev zunanjetrgovinskega mehanizma in deviznega sistema v naši državi se nanaša tudi na menjavo po omenjenih in sejemskih sporazumih. Oba zadevna zakona — zunanjetrgovinski in devizni — namreč pooblaščata Zvezni izvršni svet, da v kratkem predpiše tudi novo ureditev obmejne blagovne menjave. V zvezi s tem pa sc zadnji čas pojavljajo v krogih zvezne uprave in zveznih bank stališča in ocene, češ da obmejni in sejemski sporazumi kot pospeševalni instrument menjave niso pokazali dovolj koristnih rezultatov, da je z večjo liberalizacijo uvoza na italijanski strani potreba po njih za nas odpadla, skratka da so sc preživeli. Take trditve presenečajo vse nas, ki neposredno delamo na izvajanju teh sporazumov. Dejstva namreč govore ravno obratno: naš Izvoz v Italijo po sporazumih se je povečal v I. polletju 1966. v primerjavi z istim obdobjem lani za 31,5 °/o, medtem ko se je ves izvoz Jugoslavije v Italijo povečal za 30,2 °/o. Udeležba sporazumov v Težnja po stabilizaciji tržišča Proizvodnjo prepočasi prilagajamo hitro se spreminjajoči strukturi povpraševanja (Nadaljevanje s 1. strani) proizvodnim potencialom, bo tudi ob oživljeni konjunkturi na tržišču težko doseči. Čeprav je porast proizvodnje v avgustu precejšen, bomo po dosedanjih ocenah dosegli le 4 do 6-odstot-no povečanje industrijske proizvodnje. Najšibkejšo točko beležimo v panogah proizvodnje sredstev za delo, kjer je bila letos v 8 mesecih nasproti istetnu obdobju lani proizvodnja manjša za 4%. Temu botrujejo zmanjšani obseg investicij, neelastičnost te industrije in pa težave v zvezi s kreditiranjem inozemskih kupcev. Nekoliko boljša je situacija v proizvodnji reprodukcijskega materiala, ki je nasproti lani večja za 3°/o, In v proizvodnji predmetov široke potrošnje, ki je večja za 5 %. Po tem lahko sodimo, da se ta industrija nekoliko hitreje prilagaja spremenjeni strukturi potrošnje, proizvodni potenciali pa omogočajo še večjo rast. Proizvodnja /Stagnira zlasti v tistih delovnih organizacijah, ki so sicer že v preteklosti dosegle določen kvalitativen nivo svojih proizvodov, ki pa to niso izkoristile za širše poslovne povezave, temveč so se zaprle v svoje ozke meje, opirajoč se predvsem na lastna sredstva in se tako zadovoljile z manjšo rastjo in manjšo ponudbo svojega blaga. V teh podjetjih ni bilo dovolj teženj po večjih serijah in zmanjšanju stroškov, kar je omogočilo orga- nizacijo proizvodnje enakih artiklov v drugih podjetjih z vsemi začetnimi ■ mi. V obdobju po refi so sicer oživele težnje po migraciji in specializaciji proizvodnje, še vedno pa je premalo resnih proizvod-no-poslovnih kombinacij, ki naj bi krepile položaj na določenih ključnih področjih gospodarstva ter omogočile hitrejšo rast proizvodnje. POVEČAN IZVOZ Ena od osnovnih karakteristik gospodarstva v letošnjih prvih osmih mesecih je, da se proizvodnja še vedno prepočasi prilagaja hitro še spreminjajoči strukturi povpraševanja. Relativno zaprto domače tržišče povzroča, da nismo dosegli večjega obsega proizvodnje, boljše kvalitete in nižjih stroškov. Prav zaradi tega je povečan izvoz v nadaljnjih mesecih ena od temeljnih nalog našega gospodarstva. Pri nadaljnjem investiranju bi morale zato dobiti prednost predvsem tiste panoge gospodarstva, s katerimi se lahko najbolj racionalno vključimo v izvoz in postopoma odpravljamo njegove dosedanje slabosti. Hitrejše prilagajanje in preusmerjanje proizvodnje zavirajo rned drugim tudi še vedno veljavni administrativni ukrepi na področju cen, marž in prometnega davka, ki ne ustrezajo več stopnji gospodarske stabilnosti. Zboljšanje plačilne bilance je sicer omogočilo večji uvoz blaga široke potrošnje, vendar predstavljajo uvožene količine v potrošnji industrijskih proizvodov v Jugoslaviji v sedmih mesecih le 6,7 "/o. Čeprav pa je omenjeni uvoz omejen tako po količini kot asortimanu, vseeno ugodno- vpliva na razmere na tržišču in na zaželene preusme-ditve v domači proizvodnji. U. celotnem našem izvozu na italijanski trg je znašala lani 10,81 o/o, letos pa 11,14“/». Ti podatki nedvomno pričajo, da pomen sporazumov za naše prodiranje na italijanski trg raste, posebno če upoštevamo, da se tako prodaja zlasti tisto blago, ki ga sicer ni bilo mogoče uvrstiti v redno menjavo z Italijo. Dalje: čeprav je po eni strani res, da je Italija v zadnjem času svoj uvoz močno liberalizirala, po drugi strani drži, da zaradi svojega članstva v EGS kljub tej liberalizaciji postavlja našemu izvozu čedalje večje carinske zapreke. Pri menjavi blaga v okviru sporazumov pa je podana možnost tako imenovane brezcarinske menjave. Že . zdaj poteka del tržaškega sporazuma brezcarinsko, na osnovi posebnih blagovnih list »C« in »D«. Ugotavljamo interes ita-janskih lokalnih oblasti in poslovnih krogov, da sc delež te menjave še poveča in da se razširi tudi na goriški sporazum. Kaj bi to pomenilo za nas pri prodiranju na področju EGS, je menda jasno. In vendar: Čeprav sta Jugoslavija in Italija že leta 1964. 8111611111' protokol o povečanju 'brezcarinske menjave po tržaškem sporazumu od letno 500 milijonov na preko 1 milijardo lir, se ta protokol še ne izvaja. Za izdajo odločbe o brezcarinskem uvozu, na katero navzlic mnogim urgencam zaman čakamo, je pristojen Zvezni sekretariat za finance. Povsem razumljivo je, da se medtem ne moremo uspešno pogovarjati z italijansko stranjo o nadaljnjem povečanju brezcarinske menjave, saj gre za obojestransko priznanje ugodnosti. Nadaljnji očitek se nanaša na strukturo našega izvoza in uvoza po sporazumih, ki menda ne ustreza želeni strukturi naše siceršnje menjave s tujino. Poglejmo nekaj podatkov: V našem generalnem izvozu v Italijo odpade na kmetijstvo in surovine 82,2 ”/». po sporazumih 59,3 %; na finalne indu- strijske izdelke v splošnem izvozu 2,1 °Jo, po sporazumih pa 10,3 %. In zdaj še uvoz: po sporazumih smo uvozili leta 1961 za 78,1 “/» opreme in reprodukcijskega materiala, le za 20,5 Ve pa industrijskega blaga široke potrošnje. Potemtakem nam prinašajo sporazumi pretežno prav tisto blago, za katerega bi sicer morali uporabljati konvertibilne devize iz drugih virov. Upravičeno se vsi spotikamo ob dokaj visok pozitiven saldo, ki je nastal za Jugoslavijo na avtonomnih računih tržaškega in soriškega sporazuma. Ta saldo znaša trenutno približno 4 in pol milijarde Lit, kar pomeni, da se uvozni posli na naši strani ne realizirajo zadovoljivo. Vendar vam moram takoj povedati, da leži krivda ravno na tistih, ki največ očitajo. Naj odgovorim z de 'stvi: Narodna banka. Centrala Beograd, je s pomanjkljivimi navodili povzročila, da Jugobanka, ki je nosilec sredstev po sporazumih na naši strani, ni hotela upravičenim podjetjem dodeljevati za uvoz »tržaških« in »gorlšklh« lir, temveč jim je namesto tega dodelila italijanske konvertibilne lire ali druge devize. Del sredstev, ki letos pripada po splošnih predpisih lastnikom Izvoženega blaga v okviru sporazumov, leži neizkoriščen zaradi tega, ker jim je bilo zamolčano, da jih lahko uporabiio ali na so jim neresnično prikazovali, da je ta uvoz dražji. Ta dejstva pa ‘dovolj jasno kažejo na prave vzroke za visok neizkoriščeni saldo sporazumov in dokazujejo, da bi bilo problem kaj lahko rešiti zgolj z bančno poslovno spretnostjo. To bi ugodnemu poslovnemu vzdušju med partnerji po snorazumih vsekakor boli koristilo, saj nam slabo realizacijo uvoza upravičeno očitajo italijanski partnerji. Zato menim, da je v novem zunanjetrgovinskem in deviznem režimu treba vprašanja obmejnih in sejemskih sporazumov urediti kot globalno kompenzacijo v okviru blagovnih list. To pomeni, da naj bi tia/ govne liste odobraval zvez#1 organ, potem pa menjava #a osnovi teh list ne bi smela bik podvržena nobenim drugi#1 uvozno - - izvoznim omejitvah1' razen carinam. V okviru ob' mejnih sporazumov bi hkrati morali pravočasno odobravati posebne blagovne liste »D« in »C«, ki predstavljajo brezcariP' ske blagovne kontingente. DRAGO DOLINŠEK S kladivom... Čudno samoupravljanje Zato, ker se je eden izmed delavcev Opekarne Radomlj6 pritožil, ker so mu odtegniti 1500 din za malico, ki je nl prejemal, kakor sam trdi, so m11 že naslednjega dne izročili knji' žico. To je bil odgovor na nje/ govo zahtevo, naj zadevo tako) razčistijo. Na intervencijo občinske!!3 sindikalnega svet Domžale s° delavca sicer spet sprejeli na' zaj na delo, ker so se »spomni/ 11«, da njihov statut in drug1 samoupravni akti predpisuje]0 pot za odpoved delovnega raZ' mer j a, če so za to podani ute' meljeni razlogi. Do tega nesporazuma pa ne bi prišlo, če bi kdorkoli tistih' ki so v podjetju odgovorni z3 te zadeve, navzlic nejevolji »d3 si delavci dandanes preveč d# volijo,« vsaj prebral, kaj so zap>' šali v internih predpisih, ki » jih pred časom sprejeli... Kakorkoli pa je že bilo 1,1 kakorkoli že so si kasneje razi«1' gali ta spor, delavčeve zahtev6' naj sporni odtegljaj razčisti]0' vse doslej še niso upošteval1' čeprav je odtlej" minilo že tednov, mG ... po prstih IZ RAZGOVOROV NA TEMO: KAKO SE VKLJUCEJEMO IZKUŠNJE- »STOLARNE« DOBREPOLJE V MEDNARODNO DELITEV DELA - ŽE DVANAJST LET SAMO ZA IZVOZ »Stolarna« Dobrepolje nedvomno sodi med najmanjša lesno predelovalna podjetja v Sloveniji in v državi, saj bo na primer šele letos prvič dosegla 200 milijonov starih dinarjev celotnega dohodka. Vendar pa 65-članski kolektiv — dvakrat po 30 delavcev v obeh izmenah in pet uslužbencev: direktor, računovodja, blagajničarka — administratorka, skladiščnik in nočni čuvaj — že dvanajst let celotno proizvodnjo prodajo na tujih tržiščih! S H n ■ ■ S s ■ ■ m e ■ S SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE ZIDAR KOČEVJE • IZVRŠUJE VSA GRADBENA DELA IN GRADI STANOVANJA ZA TRG. ZA CENJENA NAROČILA SE PRIPOROČA KOLEKTIV! ZA PRAZNIK OBČINE KOČEVJE ČESTITAMO VSEM OBČANOM! D H a ta H 9 Ko smo obiskali to delovno organizacijo, nas je zanimal zgolj odgovor na vprašanje, kaj jih je tako zgodaj usmerilo v izvoz in kako zdaj zdržijo tekmo s konkurenco, ki je na tujih tržiščih vedno večja. Na to vprašanje sta nam pre-prečljivo odgovorila direktor Stolatme Marjan Miklič ter računovodja Tomaž Landerc: »Sprva smo proizvajali predvsem stole in opravljali različne mizarske usluge. Ljubljansko izvozno podjetje Slovenijales pa nas je opozorilo, da bi se z drobno lesno galanterijo lahko vključili v izvoz. To smo 1954. leta tudi poskusili. Naročil je bilo toliko, da smo, jih komaj zmogli in... enako se dogaja vsa leta, odkar smo prestali krst. Poslej razen postranskih uslug, ki jih opravlja žagarski obrat, delamo samo še za izvoz!« »Vse do nedavnega, dokler ni bil domači trg zasičen, je veljalo, da je zaslužek, pri izvozu minimalen. Vaša računica pa je?« »Tudi pri nas so bila in občasno spet oživijo mišljenja, da bi bilo dobro, če bi delali za domače potrebe. V naši občini je še eno podjetje naše stroke in izračunali smo, da so v dvanajstih letih za 300 do 400% povečali prodajne cene, naši izdelki pa so zdaj celo za malenkost cenejši kot leta 1954. Ampak ta- ko je: če bi se skušali preusmeriti od galanterije na mizarska dela, bi nam manjkalo veliko opreme, Najti bi morali tudi kupca za našo proizvodnjo in to v času, ko je konkurenca izredna. Drugič pa se nam zdi hudo nespametno po tolikih letih izvoza posegati na domači trg. Zakaj bi plavali, če pa imamo zagotovljen trg? Zaslužek pri izvozu resda ni velik, toda velike serije tudi nekaj nanesejo ...« Zdaj je tako, da Stolarna Dobrepolje ne sprejme nobenega naročila, ki ne bi bil vsaj dva tedna zaposlilo zmogljivosti ene njihove.izmene. Za trideset parov pridnih rok in opremo, ki so jo v celoti kupili z lastnimi sredstvi, pa tako minimalno naročilo, ki ga še sprejmejo, pomeni vsaj od 10 do 15.000 kosov istega izdelka. Čeprav so se v teh dvanajstih letih, kar delajo samo za izvoz, surovine podražile za več kot 300 odstotkov, čeprav so se močno povečali tudi vsi drugi stroški, pa jim produktivnost — zaradi večje prizadevnosti, boljše strojne opreme in velikih serij — omogoča, da ob cenah iz leta 1954 vseeno ustvarjajo dohodek. Šestindvajset odstotkov čistega dohodka namreč namenjajo za sklade, ki pa jih — kot omenjajo — v celoti vlagajo v modernizacijo podjetja. »Povprečni osebni dohodki resda niso visoki — 56.000 S-di-narjev v prvem polletju letos,« pripoveduje računovodja Tomaž Landeri. »Vendar pa naši delavci vedo, da smo se postavili na noge z lastnimi močmi in da moramo tudi v prihodnje še več vlagati v modernizacijo, če hočemo obdržati kruh.« Sprehodili smo se skozi obrat. Nihče izmed delavcev dopoldanske izmene ni dvignil pogleda, nihče se ni pustil motiti. Stroji ne čakajo, vsaka minuta pomeni toliko in toliko pridobljenih 8 pa tudi izgubljenih dinarjev. . Edinole na hodniku smo N priče »incidentu«. Iz obrata J pritekel oznojen delavec in op0 zoril mojstra, ki je ogledov«1 novi rezkar, naj mu pomaga P|9 praviti okvaro na njegovem str ‘ ju. In mimogrede je delavec dal: »Mojster, si se ga že P9/ gledal? Že dva dni stoji sti"a na hodniku, pa se nihče ni L. mislil, da bi ga spustil v tčsj Tukaj je v napotje, mi pa bi ^ potrebovali!« p, Iz urednikove pošle: ;illilll!iini!!ilil!t!!ll!miHU!l iiiPf • CELJE: »Mamica, očka, meni je lepo!« je bil naslov reportaže v eni od avgustovskih številk našega lista. Takrat smo pisali o brezplačnih dnevnih letovanjih za otroke celjskih proizvajalcev, ki jih je na pobudo Zveze prijateljev mladine organiziral in financiral občinski sindikalni svet. Koliko otrok je bilo deležnih prepotrebnega oddiha pod nadzorstvom vzgoji, tel j e v, koliko staršev se je lahko brez skrbi posvetilo svojemu delu, ker ni bilo strahu, da bi bili njihovi otroci prepuščeni ulici? O tem je pred dnevi razpravljalo tudi predsedstvo ObSS Celje. Ugotovili so, da jc na Gričku letovalo skupno 486 otrok, od tega povprečno P° 86 in največ 132 otrok na dan. Stroški pa so znesli milijon 700.000 S-din. Mnenje predsedstva je bilo, da je bil ta denar zelo koristno naložen in da bi podobno akcijo morali v razširjenem obsegu organizirati tudi v naslednjih letih, pri čemer pa finančno breme le ne bi smelo obležati zgolj na sindikalnem svetu. To še toliko bolj zato, ker so 80 odstotkov udeležencev letovanj predstavljali otroci neposrednih proizvajalcev z najnižjim1 osebnimi dohodki, ki pa s° počitnic in oddiha še toliko bolj potrebni. i!lll!lllii!IIIIIIJIIj!ll]!llll!!!llll!l!llllllll!il!llll!lllll!llillllll!lllll!!IUIIi!!l!!lllll!llllllllll!illllll!llll!llll!lllllillll!llllll!!llll!!lll!!!!IIIII!!llli!!lll!l!lllllll!l!lll!ll!l!l1l^^ O finansiranju izobraževanja (Nadaljevanje s 1. strahi) nanciranje lahko uredili svojim Prilikam kar najbolj primerno. Zdaj pa ostajamo praznih rok, brez konkretnih / pri formuliranju repub -ega zakona.. Dolžni pa smo poiskati take stimulanse, ki bodo spodbujali delovne organizacije k združevanju v proizvodne izobraževalne skupnosti v prihodnosti. Še celo smo dolžni to storiti, ker danes delovne organizacije očitno niso več pripravljene nositi neenakomernih bremen v pogledu Izobraževanja in njegovega financiranja. Ponekod celo že razmišljajo o tem, kako bi se teh svojih sol »znebili«. In čeprav obstaja šolski prostor in primerno število učnega kadra, se ponekod poklicne šole že zapirajo v ozke interese ene delovne organizacije, ' krčijo učne programe, in s tem profil strokovnega kadra, ki ®e šola. • Postavlja se načelno vprašanje: Ali imamo do proizvodno Izobraževalnih skupnosti interes zaradi povezovanja učnih programov s potrebami proizvodnje, ali le v finančni stiski iščemo financerja in zato ne definiramo pogojev, ki bi take naravne asociacije pospeševali? BREZ PLANA KADROV NI : smotrnis Šolske mreže S sredstvi bi lahko smotrneje gospodarili, so poudarili na seji, če bi poznali odgovor na to, kakšen kader potrebujemo v nadaljnem obdobju, kakšen je Dlan kadra gospodarstva, koliko otrok glede, na populacijo mora- mo v nadaljnjih letih izšolati v obvezni šoli, katere izobraževalne ustanove na drugi in tretji stopnji so nam še potrebne, katere bi lahko pogrešili, kje bodo potrebne investicije v šolski prostor itd. Ekstenzivnost družbenega razvoja v preteklosti ni prizanesla niti šolski mreži, saj smo zaradi pritiska »kam z otroki« odpirali nekontrolirano nove šole, zidali nove osnovne šole v odmaknjenih krajih, ki so danes prazne ali polprazne, zaradi lokalnih interesov smo ustanavljali nove gimnazije, srednje ekonomske šole itd. Določeno rezervo sredstev za izobraževanje zato gotovo nosi v sebi že izobraževalno področje. DELITEV NARODNEGA DOHODKA NE MORE BITI IZVEN SPOZNANJ DRUŽBE Nekateri' so na 'Seji izrazili dvom, da bo novi zakon o financiranju izobraževanja kaj več kot polovična rešitev, če ne bomo »zarezali« v delitev narodnega dohodka. V skladu z zakonom o zavodih tudi osnutek predloga zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje uveljavlja za prosvetne delavce enakovredno nagrajevanje drugim področjem družbene dejavnosti. To načelo je v redu za prihodnost, ko se bodo sredstva za financiranje izobraževanja formirala v odvisnosti od osebnega dohodka zaposlenih. Toda zaskrbljenost vzbuja sedanji start, brez vsakršnih korektur, čeprav vemo, da osebni dohodki v izobraževalnih ustanovah močno zaosta- jajo za gospodarstvom, a da znotraj mase sredstev za izobraževanje ni kaj popravljati, saj 80 do 92 "/o vsega denarja gre danes za osebne dohodke. To je le ena stran problema. Druga — a ne zadnja pa je ta, da osnutek predloga republiškega zakona povsem izpušča vire za investicije v šolstvo, če izvzamemo obvezno združevanje amortizacije (ki pa je ustavno sporna!). Kaj hočemo potemtakem z družbeno reformo, so se nekateri vprašali, če je kompleks vzgoje in izobrazbe bistvenega pomena za dvig naše produktivnosti, potem je tudi odločitev o tem, koliko bomo za te dejavnosti žrtvovali, bistvena odločitev za vso našo družbo. Delitev v okviru naših denarnih možnosti ni nekaj izven družbe, ni večna, ustvarjamo jo sami, zato jo lahko tudi spremenimo, če sodimo, da bo to celotni družbi v prid. Seveda ob talcem razmišljanju ne bi smeli pozabiti, da je šolstvo doslej sodilo v proračunsko potrošnjo, njo pa smo iz znanih razlogov začeli utesnjevati. Z avtonomnimi viri sredstev se bo zdaj izobraževanje osamosvojilo, kar mu omogoča drugačen družbeno-ekonomski položaj in možnosti za samoupravo. Odprto vprašanje startnih osnov pa seveda ostane. Prestrukturiranje potrošnje znotraj sedanje materialne baze za izobraževanje in možnosti ter pota za prerazdelitev narodnega dohodka bo tudi eno izjned vprašanj, ki jih bo posebna komisija še proučila. Oospodat^ska. zbornica SR, Slovenije o financiranju šolstva Za enakomerno obremenitev gospodarstva Diskriminacija izobraževanja v gospodarskih organizacijah TTferetekli t-eden je upravni Sp odbor Gospodarske zbor-niče SR Slovenije razpravljala na svoji seji tudi 'o osnutku predloga republiškega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoji. Z namenom, da bi razprava o omenjenem osnutku zajela čim širši krog gospodarskih organizacij. so poskrbela tajništva svetov panog za številna posvetovanja. Zbrane pripombe in mnenja gospodarskih organizacij je Odbor za izobraževanje strokovnih kadrov pri Gospodarski zbornici SR Slovenije uskladil s svojimi stališči in tako prišel med drugim do naslednjih ugotovitev:, — Razprava sama je bila na moč otežkočena, saj pripravljeno gradivo ni prikazalo, kolikšna sredstva so potrebna za kritje predvidene potrošnje v šolstvu in kolikšno stopnjo prispevkov bi bilo potrebno predpisati za izobraževanje. Ob tem se poraja tudi vprašanje, koliko dodatnih sredstev bi moralo morebiti zbrati gospodarstvo? — Posveti so pptrdili, da neuradno znani predlogi za oblikovanje sredstev za izobraževanje iz obveznih virov ne zagotavljajo zadostnih sredstev. To • Pomeni, da bodo morale gospodarske organizacije še v bodoče Prispevati za potrebe izobraževanja. — Ker so dopolnilna sredstva za financiranje izobraževanja doslej prostovoljno prispevale le nekatere gosspodarske organizacije, bo potrebno — kolikor bodo gospodarske organizacije dajale dopolnilna sredstva tudi v bodočo — poiskati možnosti za enakomerno obremenitev. — Osnutek predloga zakona je povsem zanemaril problem enakopravnega položaja vseh v"rst izobraževanja, kar pomeni diskriminacijo nekaterih oblik izobraževanja, na primer vzgoje V izobraževalnih centrih gospo- darskih organizacij. Kolikor ima namreč osnutek predloga zakona namen urediti finaeira-nje izobraževanja in vzgoje v celoti, potlej mora zajeti vse obilice Izobraževanja, vključno izobraževanje v gospodarskih organizacijah. Glede na vse te ugotovitve je upravni odbor Gospodarske zbornice SR Slovenije sprejel sklep, da prouči praktično možnost za ustanovitev enotne izobraževalne skupnosti zaradi povezovanja strokovnih šol za gospodarstvo. Sredstva za vzdrževanje teh šol naj bi seveda prispevale delno gospodarske organizacijo kot neposredni koristniki kadrov, ki prihajajo iz teh šol. Sredstva naj bi se zbirala preko Gospodarske zbornice. Dokončno stališče o vsem tem pa bo zavzela Gospodarska zbornica šele takrat, ko bo seznanjena s potrebnimi materialnimi pokazatelji, že danes pa odločno nasprotuje, da bi z novim zakonom sprejeli in nadaljevali dosedanjo prakso financiranja izobraževanja in vzgoje. A. U. RAZLIČNA IDEJNA IZHODIŠČA PRI FORMIRANJU IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI Tretje in zadnje vprašanje, ki ga kaže posebej izluščiti iz obsežne razprave, je sledeče. Pri razpravi o idejnih izhodiščih pri formiranju izobraževalnih skupnosti, je bilo na seji tudi nekoliko polemike o slabih in dobrih plateh temeljnih izobraževalnih skupnosti, to je tistih skupnosti, ki so v dosedanji javni razpravi dobile najmanj pristašev. Temeljne izobraževalne skupnosti, v okviru katerih bi se združeval interes občanov za izobraževanje na I., II. in III. stopnji izven okvirov sedanje družbeno-teritorialne razdelitve in ob katerih bi si izobraževal-. ne skupnosti medsebojno obračunavale šolnino, imajo gotovo tudi nekaj dobrih strani. Morda kaže najbolj poudariti dejstvo, da bi šole ob formiranju takih skupnosti najhitreje dobile svoj eksteritorialni status in bi s tem odpravili sklicevanje na republiški ali ožji značaj npr. posameznih visokih šol itd. Toda s tem bi gotovo razrahljali odgovornost družbeno-političnih skupnosti do šol, interes občin za fakultativne vire denarja, zaprli bi vrata nastajanju proizvodnih izobraževalnih skupnosti, ki ne nastajajo po teritorialnem, temveč proizvodnem principu. Obstaja tudi večja nevarnost za ustanavljanje šol zgolj z vidika populacije in manj možnosti za racionalizacijo šolske mreže na II. in III. stopnji. V zvezi z temeljnimi izobraževalnimi skupnostmi smo v razpravi slišali zelo tehtno razmišljanje o tem, da tako skupnost morda lahko projiciramo za bodočnost, zdaj pa ne počiva na realnosti. Taka sodba je zgrajena na prepričanju, da moramo ločevati splošno izobraževanje od izobraževanja za delo. Realnost je taka, da je danes med občani že razvit interes za obvezno šolstvo, medtem ko splošno izobrazbo proizvodnja pogosto še podcenjuje, ker se še uveljavlja ozko gledanje na trenutne potrebe delovnih' mest in pozablja na splošno in družbe-no-ekonomsko znanje, ki je- zaposlenim potrebno kot upravljavcem. Marsikje pa je pri proizvajalcih že danes razvit interes za strokovno šolstvo, za kar pa vemo, da v občini (ali med občani) doslej ni bilo pra-pravega Interesa. Iz realnih, že obstoječih interesov, bi se torej naj razvile naravne izobraževal- Šolski odmor na tovarniškem travniku Foto služba DE ne skupnosti. Zakon o financiranju izobraževanja naj bi tudi pri formiranju sredstev ločeval obvezno šolo od šol II. in III. stppnje. Obvezni šoli moramo zagotoviti to, kar smo v ustavi zapisali, posebej pa bi morali zapisati od kod in kako se formiranje sredstva za izobraževanje za delo, ki je sestavni del reprodukcije. Odtod mnenje, da je predlog za temeljno izobraževalno skupnost preveč abstrakten in računa z zavestjo, ki je še ni. SONJA GAŠPERŠIČ Žeja in knjige rj a nakup knjig smo f v preteklem letu £-4 potrošili v povprečju 10 N-din na, prebivalca, za alkoholne pijače pa 150 N-din. Ali: Lani je kupil knjigo vsak drugi Jugoslovan, vsak pa je popil 33 litrov alkoholnih pijač. mmmmm 1 1 iiiiiiiin Več množičnosti in smotrne uporabe denarja Javna tribuna v Litiji 'tST občini Litija že nekaj let prevladuje miš-V ljenje, da so športne dejavnosti deležne večje podpore kot kulturno-prosvetna dejavnost. Ta tihi boj je tlel že nekaj časa, ne da bi zanj vedele delovne organizacije, tiste, ki so vsako leto nakazale skladu za družbene dejavnosti nekaj denarja v prepričanju, da bo ta denar pravično razdeljen. Letos je bil sklad ukinjen in njegovo vlogo je prevzel občinski odbor SZDL. Toda tudi pod tem okriljem je prišlo do nesoglasij med predstavniki občinskega sveta kulturno-prosvetnih organizacij in občinske zveze za telesno kulturo. Zato je občinski odbor SZDL sklenil organizirati javno tribuno, na kateri naj bi pregledali dejavnost obeh področij. Taka odločitev občinskega odbora je bila zelo pametna. Obisk javne tribune je bil namreč zelo dober in razprava zelo plodna. Na javni tribuni so se vsi strinjali s trditvijo, da je področje kulturno-prosvetne dejavnosti zapostavljeno, na kar med drugim kaže tudi sama delitev denarja: v zadnjih petih letih so porabili za kulturno dejavnost le 1 milijonov starih din, za telesno vzgojo pa 16. Precej so tudi razpravljali o tekmovalnem športu, ki je drag, in zastavili vprašanje, ali so sposobni financirati sedanji obseg te dejavnosti. Občinska zveza za telesno vzgojo ima celo plačanega tajnika, kar si seveda kdo drug ne more privoščiti. Predstavniki delovnih organizacij so izrazili mnenje, da bo treba več skrbi in pozornosti posvetiti delitvi in trošenju denarja, v odbore društev pa je treba izvoliti ljudi, ki so pripravljeni delati. Vse večje delovne organizacije, ki so že doslej denarno podpirale kulturno in telesno-vzgojno dejavnost, so to pripravljene tudi odslej. Vse, ki so že obljubile pomoč, pa te doslej še niso izkazale in prav bi bilo, da bi to kmalu storile. Predstavniki kolektivov so tudi dejali, da bi morali razvijati in denarno podpirati zlasti vse tiste dejavnosti, ki so množično obiskane, ki telesno in duhovno človeka krepijo in ga v njegovem prostem času res zadovoljujejo. Seveda pa morajo društva programe svoje dejavnosti vendarle prilagoditi razpoložljivemu denarju. Občinski odbor SZDL je sklenil, da bo odslej vsako leto organiziral tako javno tribuno, da bi bil vpliv javnosti na te družbene dejavnosti kar največji, vsekakor pa večji kot doslej. BORIS ŽUŽEK Obsežen program TVT a Delavski univerzi v Murski Soboti so 1 1 priprave za družbeno-politično izobraževanje v polnem teku. Vse kaže, da bo letošnja izobraževalna sezona pestra. Delovni kolektivi, sindikalne organizacije in proizvajalci sami so že v minuli sezoni potrdili, da izobraževanje postaja njihova resnična potreba. Družbeno-politično izobraževanje je v pretekli sezoni zajelo 432 slušateljev, strokovno pa 653 proizvajalcev. Predavanja z različnih področij je poslušalo nad 3300 občanov. Letos bodo organizirali družbeno-politično izobraževanje v okviru politične šole z več oddelki. Število oddelkov bo seveda odvisno od števila prijavljencev, od njihovih potreb in predizobrazbe. Sodijo, da naj bi politično šolo obiskovali zlasti člani samoupravnih organov in dnižbe-no-politični delavci v mladinski in sindikalni organizaciji ter v SZDL. Reden program politične šole bo obsegal 100 ur. Poleg tega programa pa bo delavska univerza organizirala krajše in daljše seminarje, cikluse predavanj in posamična predavanja. Splošno izobraževanje bo potekalo v tečajih za dokončanje osnovne šole, različnih seminarjih za slušatelje višjih in visokih šol. gospodinjskih, zdravstvenih in drugih tečajih ter predavanjih. Poseben poudarek v izobraževalnem programu DU pa je letos na strokovnem izobraževanju kmetijskih proizvajalcev tako socialističnega kot zasebnega sektorja. ANTON HORVAT ininii!! I!li!ll!!!!!!!lill!!!lll!!llil lllilllllllll! iiihieuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiii IGO LJUBLJANA Uprava: Trnovski pristan 8, tel. 20-819, 21-747 Obrat: Gradaška 22, telefon 20-103 PROJEKTIRAMO, IZDELUJEMO IN MONTIRAMO OPREMO ZA VSE VRSTE KUHINJ, SAMOPOSTREŽNIH RESTAVRACIJ IN GOSTINSKIH OBRATOV PRIMERNE CENE! IZDELAVA SOLIDNA! v, j A M Vri MURSKA SOBOTA /■j ELEGANTNE SRAJCE IZ DIOLENA Zapis o Mirni, tovarni šivalnih strojev, ki plava kot preluknjana barka na odprtem morju! JIII!llll!l!lil!l!!lllll!lllllllllllllll!lllllllll![|||l!![||l!lll!lllllll!!llll!llll!IIIHIIIII!llllll[||||lllll[||!IIIIU!llllll!ll[|ll![|l!l!ll!!l[|||l!lll![|ll!||l|l!IIHIIII!llll![[||l|iil!lllll|||||||||!lllll|[||||!IIIII!|||l! | V tovorni šivalnih strojev Mirno no Dolenj- | | skem so izposojeni denar porabili le za zi- g | tiove, za stroje pa jim ga je zmanjkalo © 1 | Komaj prigospodarijo toliko denarja, da Idi- | 1 ko odplačajo letni obrok posojila O Osebni 1 | dohodki nekaterih delavcev v kovinskem § | obratu se zavoljo neizoblikovanih meril na- § | grajevanja gibljejo le nekaj nad 30.000 starih |* | dinarjev © Organizacija dela je zelo primi- | | livna, vse prej kot industrijska @ Kot pravijo | | delavci, mlajših strokovnjakov v tovarni | sploh me upoštevajo ffllllllll[IIII[lll[llllllllllllllllllll|[||||||llllll|[IMill!lllllllllllllllllllllllll]illl!lllllllllllllli!i[]|ll[|lllllll!ll|l!lll!llll|]ll[||!l|[OI!lllllllll|l|]||||Illl[l||||||l||[II|||||||||||||||||||ll|||||l||ll|llll!lii V MIRNI NA DOLENJSKEM SO SI V TOVARNI ŠIVALNIH STROJEV ZGRADILI NOVE PROIZVODNE PROSTORE, ZA STROJE PA JE ZMANJKALO DENARJA PREDMONTA2A ŠIVALNIH GLAV ZA ŠIVALNE STROJE. NA SLIKI JE DELAVEC BOŽO MARIN, KI JE TUDI PREDSEDNIK MLADINSKE ORGANIZACIJE V TOVARNI Za hip je ozrimo ontran meje, v sosednjo Italijo ali Avstrijo. Tam so majhne pa tudi velike tovarne. Skromne izgledajo navzven. Skromna stara tovarniška poslopja so to. Nič privlačna. Toda pod temi strehami marsikje tečejo sodobni, najsodobnejši stroji, moderna tehnologija ... Pri nas pa je ravno obratno! Pod novimi tovarniškimi jeklenimi konstrukcijami tečejo stari stroji. Način proizvodnje je vse prej kot industrijski. Nimamo malo takih tovarn. Zgradili smo jih s posojili. V skoraj vsakem malo večjem kraju. Takim tovarnam pravimo, da so največkrat zrasle s pomočjo najrazličnejših »stricev«. Vse preveč smo vlagali v zidove, vše premalo pa v nove stroje, v modernizacijo proizvodnje, v tehnologijo ... Zavoljo tega ni naključje, da smo v Jugoslaviji še lani, ko so že bili v veljavi znani restrikcij-ski ukrepi na področju investicij, vložili v gradbene objekte kar blizu 53 odstotkov denarja, v stroje in modernizacijo proizvodnje pa le 35 odstotkov sredstev. Toda »strici« se zdaj vztrajno umikajo. Pregnala jih je gospodarska reforma, ki je uveljavila ekonomske zakonitosti. Vse bolj pa se tudi pri odločanju o investicijah uveljavlja delavsko samoupravljanje. O tem spet pričajo podatki: že letos smo vložili v gradbene objekte le 35 odstotkov, v stroje in sodobnejšo proizvodnjo pa kar 60 odstotkov sredstev. Toda »strici« so marsikje zapustili nič kaj prijetno »zapuščino«. Prenekateri kolektiv so vrgli kot preluknjano barko na odprto morje. In plava naj, kakor ve in zna. Skoraj kot »potapljajoča se barka« pa plava kot ve in zna tudi kolektiv Mirne, tovarne šivalnih strojev iz Mirne na Dolenjskem. ZA STROJE JE PA DENARJA ZMANJKALO! Pred približno šestimi leti so si možje v trebanjski občini izmislili, da bi bilo dobro tovarno šivalnih strojev rekonstruirati. Izdelali so investicijski program. Elaborat za rekonstrukcijo tovarne pa so pripravili tako, da bi tovarna že letos, po rekonstrukciji, proizvedla letno 20.000 šivalnih strojev. Skratka, bile so to nadvse spodbudne perspektive! Za takšno proizvodno zmogljivost pa je bilo torej treba zgraditi nove proizvodne prostore. V starih barakah, mimogrede povedano, v teh delno proizvajajo še dandanes, toliko šivalnih strojev po končani rekonstrukciji ne bi mogli narediti. Naslednje leto so zakoličili prostor, kjer naj bi stali novi proizvodni prostori. Toda za nove zidove in nove stroje v Mirni, tovarni šivalnih strojev niso imeli denarja. Za novogradnjo so dobili posojilo. Pred šestimi leti, ko so se »borili« za posojilo, so izračunali, da jih bo celotna investicija veljala 185 milijonov starih dinarjev. Posojilo so 1962 leta tudi dobili s pogojem, da ga vrnejo v treh letih. A računi so bil za približno tristbčlanski kolektiv Mirne brez krčmarja. Z denarjem, ki so ga predvideli za celotno investicijo, so si v glavnem zgradili le zidove. Opeka do opeke je le zid! Za stroje pa je denarja zmanjkalo! V Mirni se zdaj organizatorji proizvodnje jezijo, zlasti pa je nejevoljen njen novi direktor Vladimir Ileršič, ki je lani prišel v podjetje. Vsi se sprašujejo, kako so mogli njihovi »predniki« izdelati tako površen in ekonomsko nepreštudiran investicijski program? In še: »Ali jim je res šlo samo za to, da bodo imeli tudi v Mirni na Dolenjskem svojo tovarno?« »Novih štrojev nimamo, da bi jih montirali med nove zidove, 1 ki so bili v grobem končani predlanskim,« pripoveduje direktor Vladimir 'Ileršič. »Vse do spomladi letos smo čakali, kaj bi storili. Končno smo se odločili, da nove proizvodne prostore vsaj toliko usposobimo, da bi lahko vanje preselili naše stare stroje, ki so malone po večini za v jeseniške plavže. Vem, da nas zdaj povsod kritizirajo in pravijo: nove zidove imate, strojev pa ne. Toda tisti, ki nas največkrat kritizirajo, se ne vprašujejo, kdo je kriv za vse to. Ali bo poklican na odgovornost?« Direktor Vladimir Ileršič se jezi naprej: »Verjetno tudi sami veste, koliko se je vse podražilo od takrat, ko je Mirna šla v investicijo, pa do danes, ko smo se vsaj za silo s starimi stroji vselili v nove, samo na pol dokončane prostore. Še najmanj 80 milijonov starih din bi potrebovali, če bi hoteli nove proizvodne prostore usposobiti za normalno proizvodnjo. Seveda so v tej vsoti vštete le najpotrebnejše sanitarije, garderobe, skratka vse tisto, čemur pravimo kolikor toliko normalni delovni pogoji.« Če se je kolektiv tovarne šivalnih strojev iz Mirne sploh hotel vseliti v nove proizvodne prostore, je moral črtati iz svojega programa marsikatero postavko za nov stroj. S tem denarjem so si uredili najpotrebnejše električne in vodovodne instalacije, ogrevalne naprave in podobno. Pa nehajmo naštevati, kako jih je pritisnila’ ob zid takšna nepreračunana in nepreštudira-na, lahko bi rekili neekonomska investicija. DELAVCI SE TRUDIJO, TODA... Denar, vložen v zidove, jih močno tepe. Komaj, komaj bodo letos spravili skupaj 61 milijonov starih din, kolikor znaša enoletni obrok za odplačilo posojila. Po pogodbi bi ga menda morali že letos odplačati. Samo »razumevanje« pristojne banke jih je rešilo in jim podaljšalo rok odplačila do 1969. leta. »Tudi to je bila neumnost, da so si prejšnji voditelji podjetja izposodili denar le za tri leta. Po zdravi pameti bi morali vedeti, da ga ob pogojih, v kakršnih so. gospodarili in gospodarimo, pravzaprav še zdaj ne bi mogli odplačati,« dopolnjuje direktorja računovodja podjetja Rado Rome. Delavci tovarne šivalnih strojev se trudijo, da bi čimprej prišli iz težav. Toda trud je zaman, ker od tega, kar ustvarijo, prav nič nimajo. Imajo le slabe, izredno nizke osebne dohodke. Komaj nekaj nad 30.000 S-din jih zasluži večina v kovinskem obratu tovarne, pa čeprav žej proizvedlo na leto precej šivalnih strojev. Lani so jih naredili 7.000, letos pa računajo, da jih bodo že 13.000 ob skoraj istem številu zaposlenih. Nekaj na boljšem so delavci v lesnem obratu, kjer delajo omarice za šivalne stroje. Rešuje jih predvsem, da teh omaric precej izvozijo. Letos jih bodo izvozili za blizu 200.000 dolarjev. To pa je tudi ves njihov izvoz. V čem je pravzaprav rešitev za kolektiv Mirne? O tem se najpogosteje sprašujejo delavci, ki so tudi najbolj prizadeti: Tehnični vodja proizvodnje tov. Kovačič pravi: »Povečati bi morali delovno storilnost, če hočemo priti iz težav. Razen tega moramo občutno znižati proizvodne stroške, kajti cene se našim šivalnim strojem niso spremenile že šest let. To pa nas tudi precej tepe, ko se je skoraj ves reprodukcijski material podražil, podražile pa so se tudi usluge naših, sicer maloštevilnih kooperantov. ..« zaposlenih v tovarni šivalnih strojev, zapisani v nedavni anketi, ki jo je izvedel občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem, so odkrili: SLABA ORGANIZACIJA DELA IN... Mimogrede povedano se z anketo, ki jo je organiziral občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem, v tovarni marsikdo ne. strinja. Morda tudi iz upravičenih razlogov. Toda o tem kasneje. Po eni strani pa je bila anketa vsekakor izredno koristna, saj so imeli delavci menda prvič priložnost, sicer anonimno, povedati, kaj jih teži. »Organizacija dela je zelo primitivna, delamo obrtniško,« so besede delavca. »Slaba organizacija dela in nedisciplina delavcev sta osnovni vzrok za nizko produktivnost in nizke osebne dohodke...« Delavci v tovarni šivalnih strojev so potožili, da še zmeraj ne vedo, kakšna so njihova merila nagrajevanja in da sploh ne vedo, kako se oblikuje njihov osebni dohodek. Merila niso najboljša, sicer se ne bi moglo zgoditi, da nekateri v tovarni, in to na produktivnih delovnih mestih, zaslužijo le po 30.000 S-din na mesec, tisti pa, ki sedijo v pisarnah, morda res samo sedijo, pa zaslužijo tudi po 100 in več tisoč starih dinarjev. »V podjetje bi morali dobiti sposobne strokovnjake,« so besede naslednjega delavca. »Merilo za osebno sposobnost ne sme biti samo to, koliko časa je kdo od strokovnjakov v podjetju, marveč predvsem to, kaj je sposoben narediti. Menim, da imamo dovolj strokovnjakov, predvsem tehnikov, ki pa so razporejeni na takih delovnih mestih, kjer ne morejo vplivati na večji uspeh podjetja, ali pa jih vodilni uslužbenci zapostavljajo.« Kot je še slišati od delavcev, mlajših strokovnjakov v tovarni šivalnih strojev sploh ne upoštevajo. Niti jim ne dajo možnosti, da bi se uveljavili. Odločilno besedo imajo največ ljudje z visoko kvalifikacijo, ki pa gledajo na organizacijo proizvodnje še vse preveč obrtniško. A ne samo to. Strokovnjaki so v tovarni šivalnih strojev tudi premalo vezani na rezultate gospodarjenja. Sicer ne bi imela skladiščnik s polkvalifikaeijo in strojni tehnik popolnoma enake osebne dohodke. NAMESTO ZAKLJUČKA, SE BESEDA O ANKETI Anketo med delavci tovarne šivalnih strojev Mirna je organiziral občinski komite Zveze komunistov v Trebnjem. Anketi niso ne delavci pa tudi ne vodilni nasprotovali. Toda način, kako nepripravljeno so jo izvedli, je nedvomno vreden obsodbe. In upravičeno so ga v kolektivu obsodili. Predvsem so delavci na sestanku kolektiva, ko so analizirali anketo, spraševali sekretarja občinskega komiteja ZK v Trebnjem tovariša Ogrina, kako to, da pri anketi ni sodelovala tudi osnovna organizacija Zveze komunistov iz tovarne, kar bi bilo povsem normalno. Sekretar občinskega komiteja se je izgovoril, češ da je anketo organiziral občinski sindikalni svet. Toda s takšnim pojasnilom delavci niso bili zadovoljni. Užaljeni so bil zavoljo tega, ker je predsednik sindikalne organizacije tov. Škulj, ki je tudi član predsedstva občinskega sindikalnega sveta, povedal, da na občinskih sindikatih o izvedbi te ankete sploh niso govorili. »Tovariši z občine«, kot je zapisano v zapisniku z zbora delovnega kolektiva, »so pojasnili, da je bil za organizacijo ankete sklican le »ožji« sestanek na občini in da so na osnovi tega razpisali anketo v imenu občinskega komiteja Zveze komunistov in občinskega odbora SZDL. Sicer je ne bi analiziral sam sekretar občinskega komiteja ob pomoči nekaterih članov občinskega odbora Socialistične zveze. Naj bo dovolj o anketi. Skušajmo raje najti odgovor, kaj sta občinski komite ZK in občinski odbor SZDL sploh hotela doseči z anketo? Ali sta hotela z anketo kolektivu pomagati? Ce bi omenjena občinska foruma hotela kolektivu pomagati, potem bi — tako menijo v tovarni — njuni predstavniki lahko že prej prišli v kolektiv in se z njim pogovorili o težavah ter skušali najti tudi ustrezne rešitve. Predsednik DS v tovarni šivalnih strojev, tov. PETER GAČNIK t pravi, da so na občinskih" foru* \mih dobro vedeli, da v tovarni Mirna lani niso sprejeli niti proizvodnega načrta in da niti letos, v času ko so izvedli anketo, še niso imeli sprejetega statuta ter drugih samoupravnih aktov. Gačnik meni, da bi bili delavci v tovarni šivalnih strojev še kako zadovoljni, če bi jim tudi z občine pomagali pri razreševanju njihovih problemov, še preden so izvedli anketo. Tako pa zdaj gledajo na vse kot vmešavanje v njihove samoupravne pravice in kot na pritisk, da bi zamenjali tega ali onega vodilnega uslužbenca. MILAN ZIVKOVIC Številni pogovori delavcev, Za delo, za šolo in za izlete vas lepo obleče modna hiša U U 6 L J AN A -MAMBO 8 AZvr^yVNAA/VNAA^AAZ