>e Amerikanski bS? UH„ Ip Spirit; ForeiR.1 In Language Only Sim«??. ■isiu,« medium to rencti » quarter million owvemans in the United States. Rates on request Katoliški list za slovenske delavce v? ŠTEVILKA 43. -L. JOLIET, ILLINOIS, 23. APRILA m0. .,stj Element of Ameiv ..vers 'News a ad Contaiu .iportance to Them Not Fourii LETNIK XXYK •t« »i Američani odbili [i velik nemški napad. i« lilt ID Berlin trdi, da je bilo 183 Američanov ujetih in 25 strojnih pušek uplenjenih. BRITANCI USTAVILI NEMCE. Na ostalih frontah ni bilo nobenih važnih dogodkov. «1» rt! Ue translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Nemški napad raztreščen. London, 18. apr. — Enega najhujših Porazov, ki so jih Nemci utrpeli v svo-Jlh vojnih podjetjih blizu Ypresa, je naznanil maršal Haig nocoj, na oblet-"IC0 osvojitve Mount Kemmela pred tr«m leti po Britancih. Z več nego 150,000 vojaki je sovraž-'VPodjel silen pehotni napad od so-sescine St. Venanta jugovzhodno pro-1 kraju Givenchy. To obsega približ-0 dvanajst milj fronte. Po uradnem aznanilu so bili Nemci skrajno odbiti . strašnimi izgubami. hoteli zavzeti križišče prekopa. kr^a..Sunek> očividno naperjen proti Labasseeškega prekopa in v vej °Svojitve Bethuna, je bil napodi an. P° strahoviti topniški pripravi, obr j.C.zače,a s svitom. Od Robecqua U ..lmj* do Givenchy so bile britanske Ue podvržene viharju močnih raz->n plinovih izstrelkov, peh m dopoldneva se je razvijalo bes° bojevanje. Sovražnik se je Batar Zaganjal Proti aliirskim linijam. a Jon za bataljonom, prodirajoč v ^"0stvu> je lomastil al«rancev. v deseteči ogenj Aliirska linija trdna. s je divjala ves dan, ali.nikdar, poro Proti večeru, ko so bile naznanjajo , ^'ienjala. Poročila, ni khaki-linija ih H' •• ^rot' večeru, ko so N ie razdružene vsled izgub, n0 sGmCI nekoliko odjenjali, dasirav- Ponek J|C b°-'evan-'e 'j"1® nadaljevalo dvnK ° ^ neprestanimi topniškimi osoj, na vsem odseku Po -0te'.-rab!jene v te,n sunku, so bile glav; ^"anejših poročilih iz britanskega sta .i'le8a stana na bojnem polju se-k0\,ene iz svežih čet, poslanih prej-e °d Armentieresa zgodaj snoči. Kemmel viharno središče. ju i,0""1 Kemmel, glavni grič v višav-jugozapadno od Ypresa, je bil še vedno viharno središče. Po zavzetju vzhodnega Messineškega hrbta pred dvema dnevoma so Nemci pritiskali in se končno ustanovili na nižjem slemenu Mount Kemmela. Vkljub strašnemu ognju so se držali tam v nadi, da se okrepijo in morda zavzamejo višino. Davi zarana so Nemci po poročilih gen. Haiga potisnili britanske linije nekoliko jugovzhodno od griča. Protinapad pa je sovražnika vrgel nazaj in obnovil linije. Ljuto bojevanje pa se je nadaljevalo ves dan. Obdržali se blizu Bailleula. V bailleulskem odseku na jugoza-padnem koncu skupine višin so Nemci ponovno poskušali poriniti svoje postojanke naprej, a so bili popolnoma odbiti. Ena brzojavka je bila čitana z velikim zanimanjem danes in to je bila ena od Reuterjevega poročevalca v britanskem glavnem stanu, ki je naznanila, da se Francozi močno bojujejo v severnem bojnem ozemlju. Po snočnjem naznanilu, da so francoske pomožne čete dospele v krajino Ypres-Armentieres, je London željno pričakoval besede o njih vstopu v bojevanje. Dalje južno pa so Francozi uspešno napadali. Gen. Focheve čete blizu Amiensa so osvojile del Senecatskega gozda in napredovale proti Nemcem! na več drugih odsekih, po nocojšnjem uradnem naznanilu pariškega vojnega urada. kah so Britanci dobili nekaj ujetnikov in strojnih pušek. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Italijanske čete na Francoskem. Rim, 18. apr. (Zakesnelo.) — Prvi minister Orlando je naznanil v po slanski zbornici danes, da pošljejo italijanskih čet na bojno fronto na Francoskem. Naznanilo, ki je bilo sprejeto z burnim ploskanjem, se je glasilo: ''Italija, ki sledi z občudovanjem junaškim naporom angleško-francoskih čet na zapadni fronti, ni mogla ostati odsotna od francoskih bojišč. Svojim zaveznikom želi očividno dokazati skupnost, in prav kmalu bodo zastave italijanskih polkov vihrale nad polji Pikardije poleg francoskih, britanskih, belgijskih in portugalskih zastav ter tako zapečatile zvezo, ki obstaja med aliirskimi ljudstvi in vladami." Washington, D. C., 19. apr. — Italijanski polki šo že na Francoskem in tvorijo desno krilo aliirskih armad, je naznanilo italijansko poslaništvo danes. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October 6,1917. Zaustavili Hune ob vsej liniji. London, 19. apr. — Nemci so bili zaustavljeni ob vsej fronti v Flandriji. Porazmeren pokoj je bil danes ob vsej liniji, ko so bili veliki nemški napadi odbiti včeraj. Velik napad odbit. Današnje naznanilo iz vojnega urada pravi, da so bili Nemci popolnoma odbiti včeraj v velikem naporu, pre-dreti linijo med Givenchy in St. Ve-nantom. Ob tej mali liniji je sovražnik pognal naprej šest divizij—82,400 mož—, ali bile so vržene nazaj na vseh točkah. V nfanjših podjetjih na raznih toč- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Američani odbili velik napad. Z ameriško armado na Francoskem, 20. apr. (Po Associated Press.) — Dvanajststo nemških naskočnih vojakov, največje število kdaj zbrano proti ameriškim četam za ofenzivno podjetje, je bilo pognanih proti ameriški postojanki na enomiljni fronti zapadno od Remereškega gozda, severozapadno od Toula, danes. Napad je sledil strašnemu bombardiranju s plinovimi in raznesnimi izstrelki. Zopet pridobili izgubljeno zemljo. Sovražniku se je posrečilo prodreti v zakope frontne linije in zavzeti vas Seicheprey, ali po ljutem boju od moža do moža, ki je še trajal ob mraku, so ameriške čete zopet osvojile vas in večino zemlje, izgubljene v pr$j žnjem bojevanju. Noben Američan ni bil ujet, pač pa so bili ujeti trije Nemci. Nemci so utrpeli težkih izgub. So vražnikove izgube so bile menda najtežje, kar jih je utrpel doslej v kakem pcpdjetju proti ameriškim četam. Številni nemški mrtveci ležijo v Nikogar šnem ozemlju pred ameriškimi zakopi. Zbili dva nemška zrakoplovstva. Nemški zrakoplovi, leteči v nizki višini, so poskušali spraviti ameriške vojake v nered. Nemški zrakoplovci so spuščali o-genj iz strojnih pušek na ameriške AVSTRIJSKA KRIZA BAJE RESNA. Polietični položaj skrajno kočljiv, tako da "je pripraven za vsako možnost". OGRSKI KABINET ODSTOPIL. Povsod obsojajo nemške vojne cilje in zahtevajo preosnovo Avstro-Ogrske. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Avstrijska kriza resna. Amsterdam, 18. apr. — Ogrsko ministrstvo je odstopilo, poroča brzojavka iz Budimpešte. Za odstop se je odločil ogrski kabinet včeraj dopoldne v seji, pri kateri je predsedoval prvi minister Wekerle. Vsi člani kabineta so bili navzoči, razen grofa Szyerenyi, trgovinskega ministra, in grofa Zichy, dvorskega ministra, ki sta bila odsotna iz Budimpešte. Dr. von Seydler, avstrijski prvi minister, je ob sprejemu delegacije poslancev, ki so ga opozorili na očitno agitacijo, katero so nedavni politični dogodki provzročili v nemških krogih, odločuj izjavili, da ni bila niti zunanja, niti notranja politika vladna najmanj prizadeta po izpremembi v avstro-ogr-skem ministrstvu za zunanje stvari, pravi brzojavka iz Dunaja. Pristavil je, da bodo po neizpremen-ljivem mnenju krone, ki mu je popolnoma znano, tisti, ki gledajo na enten-to za rešitev, vedno smatrani za sovražnike države in se bo ravnalo ž njimi kot takimi. "Let us Keep the Glow in Old Glory " Buy Liberty Bonds today General John J. Pershing Photo by' Ivt.maHonalFilm Smlet. Inc.* I Ka PODPIRAJMO G A DO SKRAJNOSTI! True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October 6,1917. Položaj kočljiv. Washington, D. C., 18. apr. — Politični pobožaj v Avstro-Ogrski je še skrajno kočljiv, po današnji uradni brzojavki iz, Švice, na kratko sestavlja* joči poročila iz Budimpešte ter razlago v avstrijskih in nemških časopisih. Avstrija, pravi brzojavka, prihaja v največje težave; varnosti ni več in položaj "je pripraven za vsako možnost". Očividno nezadovoljstvo je na Du naju, po brzojavki, dočim govori Čehov, Jugoslovanov in Poljakov v dr žavnem zboru navdihujujejo sovraštvo do Nemčije in zahtevajo preosnovo Avstro-Ogrske. Celo socialni demo kratje so baje proglasili v avstrijski poslanski zbornici, da monarhija ni neposredno prizadeta v borbi Nemčije proti Veliki Britaniji, Franciji in Ameriki. "Imenovanje novega ministra je bilo sprejeto v Avstriji bolj z ravnodušjem nego navdušenjem," pravi brzojavka. "Človek dobi vtis, da je to |e enkrat vprašanje prikladnosti, namenjene v zakritje nemožnosti sodelovanja kake prvovrstne osebnosti. Bistveni značaj barona Buriana je malovažna naučna poslušnost za povelja, ki prihajajo iz Berlina in Budimpešte. Nemci napadajo cesarja. "Poljaki so čulisz veseljem o padcu grofa Czernina. Kar se tiče Čehov, kažejo nebrižnost, ker si predočujejo, da njegov naslednik Tie more biti v nobenem zmislu eden njih prijateljev. "Pisava nemških časopisov je tudi zelo značilna. 'Koelnische Volkszei-tung' dela cesarja Karla odgovornega za (kakor pravi) najmučnejši vtis, napravljen v Nemčiji. Pristavlja, da Czernin ni vedel za vladarjevo pismo, da nemški minister ni bil nič bolje poučen, in da tako pismo ne bi bilo nikdar napisano za časa Franca Jožefa. "Dunajski poročevalec za 'Muenche-ner Neueste Nachrichten', pišoč o notranjem položaju, v Avstriji, pravi: 'Dejstvo je, da so bili naklepi snovani proti zvezi, in čutimo pa, da ne bi bili nikdar mogoči, ako ne bi naš notranji položaj tako močno vplival na naše nasprotnike in jim dal orožje proti nam. Mi vemo in inozemci vedo, da je prav važen del prebivalstva enako-čuvstven z entento." Obtožujejo cilje Nemčije. "Povsod zahtevajo v imenu pravice narodnosti preosnovo Avstro-Ogrske. Celo socialni demokratje so proglasili v avstrijski poslanski zbornici,- da monarhija z eno besedo ni naravnost prizadeta v borbi Nemčije proti Franciji, Angliji in Ameriki. Avstrija prihaja v največje težave in varnosti ni več. Nadomešča jo položaj, pripraven za vsako možnost." PETEK, DNE 26. APR., DAN SVOBODE. Predsednik Wilson določil ta dan v izpodbudo in v prid'Tretjemu Posojilu Svobode. DENAR POTREBEN ZA ZMAGO. Aliiranci ne poznajo poraza, pravi vojni tajnik Baker. čete, toda obrambne baterije so začele streljati in ameriški zrakoplovci so se dvignili in so zbili dva sovražnikova zrakoplova in razkropili ostale. Vsi ameriški zrakoplovci so, se vr nili varno. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Britanci ustavili napad. London, 21. apr. — Nemci so snoči raztegnili bitko do fronte severovzhodno ^d Ypresa, kp so si odločno prizadevali, predreti britanske linije. Nocoj izdano uradno poročilo vojnega urada pravi, da se je poskus izjalovil. Nemške čete so bile zajete po ognju britanskega topništva in prepo-dene nazaj v svoje lastne zakope po težkih izgubah. Britanci pridobili po Robecqu. Britanske čete so bile uspešne v krajevnem bojevanju severozapadno od Bethuna. Z naglim udarcem so prepodili Nemce iz njih prednjih postojank |)lizu Robecqa. To je v istem kraju, kjer so britanske čete včeraj uplenile nekaj nemških topov. ProdretK'ltC' da pomaSate Pershingu jc rekel 0NP°-Sdama? Saj VCSte' kaj Pora;!iti.' msko armado je mogoče nt®ika' "emska an»ada bo poražena; Persh ari"ada niora biti poražena." °n i« naTa "C 'norc storiti sam. ut0rit' teiža da ž njim nc moreta ž nji* j*"18' Vi i" jaz moramo n*rnico.' SrCCm in duJo in '»ošnjo poiruti p*™^«. d0 x?a 111 oža in° 2a dri 8k°VOrnost večja *'«eriški Ja;)ekl JO JC kdaj » Ho °dgov ~~ v r«snici večja, vsakega drugega nego nosil kak Pershing je odgovoren s predsednikom Wilsonom za našo deželo. Treba mu jc neprestane dovožnje živeža, streliva, ladij in vojakov. In samo en način je za nabiranje vsega tega — dobiti moramo denarja, da jili zalagamo. Vsakdo mora pomagati — visok in nizek, bogat in reven. Ni ga moža in ni je ženske, ki ne bi "mogla pomagati pri podpiranju Pershinga. "Na Ameriko bo oprta silnost prihodnjih strašnih bremen," je rekel general Pershing. On jc le-tam. On ve. Kupite Liberty bondov danes. Kupite, kolikor jih zmorete — in več. Kupujte, da Vas zaboli; potem kupujte, dokler bol ne neha. "Let's keep the Glow in Old Glory" — vzdržimo žar v stari slavi, naši zastavi. Pershing izvršuje svoj delež; mi hočemo vršiti svojega. Pomagajte fantom na fronti; pomagajte tistim, ki se pripravljajo za odhod; pomagajte fantom mornarice — pomagajte predsedniku in podpirajte Pershinga do skrajnosti. Naloga je velika, dolžnost je strašna; cilj je ogromen; uspeh je gotov — če podpiramo Pershinga. Kupite si Liberty bondov danes. Ne čakajte do zaključnih dni kampanje, ampak bodite eden tistih, ki vidijo svojo dolžnost sedaj in jo rftore takoj. KUPUJTE DRUŽENIH DRŽAV VLADNE BONDE TRETJEGA POSOJILA SVOBODEI True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. 183 Američanov ujetih. Berlin (prek Londona), 21. apr. — Da so Nemci ujeli 183 Američanov in uplenili petindvajset strojnih pušek, trdi današnje uradno poročilo iz glavnega stana. Rečeno je tudi, da so nemške na-skočne čete prodrle eno miljo in četrt v ameriške linije pri Seicbepreyu. Američani, pristavlja naznanilo, so utrpeli težkih izgub. jankam, prizadeli sovražniku težkih izgub in dobili dvaindvajset ujetnikov. Sovražnikove patrole, ki so prodirale proti našim linijam Corno di Ca-vento-Adamello in na slemenih Monte Val Bella ob Asiaški visoki planoti, so bile odbite. Topniški boji so se pripetili zdajpa-zdaj na obeh straneh ob vsej fronti. True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917, Lahi napadli sovražna stražišča. Rim, 21. apr. — Danes izdano uradno naznanilo italijanskega vojnega u-rada pravi: "Zapadno od Morija so naši nasko-čni qddelki napadli sdvražna stražišča v okrožju Sano in po ljuti borbi razdejali dve izmed njih, a posadko tretjega pognali v beg. "V Asiaški krnici je naše topništvo izvedlo ponovne osredotočbe proti sovražnim postojankam." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Predsednik določil dan 26. aprila v prid tretjemu vojnemu posojilu. Washington, D. C., 18. apr. — Danes izdani proglas predsednika Wilsona o Dnevu svobode se glasi: "Po predsedniku Združenih Držav ameriških: "Proglas. "Sovražnik, ki je sirovo zlorabil moč organizirane vlade, in ki poskuša zagospodovati nad svetom z močjo meča, izziva pravice Amerike ter svobodo in življenje vseh svobodnih narodov na zemlji. Naši vrli sinovi stoje ognju bitke nasproti v obrambo časti in pravic Amerike in svobode narodov. Da jih vzdržimo in pomagamo našim hrabrim združencem v vojni, je bilo blagosrčno in domoljubno ljudstvo pozvano, podpisovati za tretje posojilo svobode. "Zatorej jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih Držav ameriških, določam petek, dan 26. aprila 1918, kot Dan svobode (Liberty Day). Popoldne tega dneva prosim ljudstvo Združenih Držav, zbrati se v svojih odnosnih občinah in radodarno obljubiti vnovič svojo finančno podporo za vzdržanje narodove stvari. Patrijoti-čne demonstracije naj bi se priredile v vsakem mestu, mestecu in selu po vsej deželi pod glavnim vodstvom za-klackiiškega tajnika in neposrednim vodstvom odborov za posojilo svobode,- organiziranih po zaveznih reserv-nih bankah. Narodov odziv tretjemu posojilu svobode naj izraža v jasnih besedah sklep Amerike, bojevati .se za mir, za stalni mir pravičnosti. "V svrho udeležitve na proslavi Dneva svobode se smejo vsi uslužbenci zavezne vlade po vsej deželi, katerih služba se lahko pogreša, opravičiti ob 12. uri opoldne v petek, dne 26. aprila. "V izpričbo tega sem se lastnoročno podpisal in sem dal pritisniti pečat Združenih Držav. "Dano v distriktu Columbia dne 18. aprila, v letu našega Gospoda 1918. in neodvisnosti Združenih Držav ameriških stoindvainštiridesetem. "WOODROW WILSON. "Po predsedniku: "Robert Lansing, državni tajnik.'' True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917, Makedonska fronta. Pariz, 19. apr. — Obojestransko topniško streljanje je bilo v dojranskem odseku in ob bitoljski fronti. Aliirski zrakoplovci so bombardovali sovražnikove naprave severozapadno od Seresa in severno od Presbajskega jezera. True translation filed with the postmaster at Joliet, III., on JApril 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Laška fronta. Rim, 19. apr. — V Asiaški krnici so britanski oddelki izvedli uspešna podjetja proti sovražnim prednjim posto- True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Aliiranci odbijajo napade. Pariz, 20. apr. — Nocojšnje uradno naznanilo o vojaških podjetjih v Makedoniji pravi: "Topniško bojevanje je bilo zapadno od Dojrenskega jezera, v soseščini Dobropolja in zapadno od Bitolja. Pri ovinku Črne reke je več sovražnih oddelkov napadlo italijanske linije južno od Vlakarja, a so bili prisiljeni k umiku po živahnem spopadu, opustivši nekaj zalog. Sovražnik je poskušal presenetljiv napad med jezeri, a je bil odbit." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111.,-on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917, Aliiranci ne poznajo poraza. Washington, D. C., 20. apr. — Pred navdušenim poslušalstvom je tukaj nocdj vojni tajnik Baker imel svoj prvi javni nagovor, odkar s"e je vrnil z bojnega polja v Evropi. Vzbudil je dolgotrajno ploskanje od 15,000 poslušalcev, ko je rekel, da ni od življenske važnosti, ako bi bila sedanja bojna linija zlomljena, da more konec priti samo, če je srce naroda predrto, in to, je rekel, ne bo nikdar. Tajnik je izjavil, da bojna linija ne bo nikdar zlomljena, niti ne, če se pripeti najhujše, je ponovil, ne bi bilo konca tej vojni za demokracijo, kajti danes je mišljenje britanskega, francoskega, italijanskega in ameriškega naroda zedinjeno bolj nego kdaj po enem namenu, dati udar za udar in rabiti silo proti sili, "silo v primerni meri, da se premaga sila, ki nam preti." True translation filed with the postmaster at Joliet, 111., on April 23, 1918, as required by the act of October6,1917. Ameriški ladji potopljeni. Washington, D. C., 20. apr. — Izgubo dveh ameriških ladij, s katerih pogrešajo 86 mož, je naznanil pomorski department nocoj. Ladjo "Lake Moor" je pogreznil sovražnikov podmorski čoln v noči 11. aprila v evropskem vodovju. Od desetih častnikov in dvainpetdesetih vojakov na krovu je bilo 5 častnikov in 12 vojakov izkrcanih v neki angleški luki. Ostale pogrešajo. Ladja "Florence H." je bila razstre-ljena v neki francoski luki vsled notranje eksplozije opolnoči 17. aprila. Poročila kažejo, da je bilo od približno 75 mož posadke 34 rešenih. EC, 23. APRILA 1918. sv. Družine. ja ga vsaki torek in pet^.. asko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. •» lastnem domu, 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol leta.$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. te in denarne pošiljatve naj pošiljajo na: '.IRANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., un .Uiilj Drugo nedeljo meseca m,, de gospod misijonarit v -Brad. — Rojak-vojak Steve G. Vertin se je povrnil v soboto zvečer v Camp Pike, Ark., po enotedenskem dopustu, katerega je prebil tukaj pri svojih starših, 111 Indiana ave. Pred svojim odhodom se je poslovil tudi v tiskarni A. S. Na srečno svidenje! — G. Frank Kauzlarič, rodoljuben član tukajšnje hrvatske naselbine, se je odpeljal v soboto v Kanado v neko tamošnje vežbališče ameriških Jugoslovanov za jugoslovansko divizijo — 42 vojaških novincev iz prvega distrikta bo poslanih v Camp Dodge, Iowa, prihodnji ponedeljek, dne 29. aprila. Dotičniki so bili obveščeni s posebnimi pismi. — G. Martin Juričič iz N. Center St. je kupil grocerijsko prodajalno od g. J. Malnarja na 548 Granite St., ki bo zdaj poslovala pod imenom Juričič & Son. Novemu slov. podjetju obilo u-speha! — Mrs. Nick Rogina je zadnji teden zapustila bolnišnico sv. Jožefa in sicer ozdravljena. — G. Anton Zavodnik iz Soudana, Minn., se je te dni mudil v Jolietu. Naveličal se je 17-letnega dela v rudo-kopih in zdaj išče primeren prostor za črevljarsko obrt. — G. John D. Petric, ki je bil zadnjih par let gostilničar v East Dubuque, Ia., je prodal svojo obrt, ker mora v vojaško službo s prvim naborom. Te dni se je mudil v Jolietu med svojimi znanci. - Rojenice so se oglasile zadnji teden pri družini g. Petra Meteš, na 1144 N. Hickory St., kjer so pustile prvorojenko. Čestitamo! - Slovaški bazar je bil zaključen snoči. O uspehu še izporočimo. - John Duša izvoljen. Pri volitvi četverih vaških odbornikov v bližnjem Rockdalu v torek, dne 16. t. m., je bil izvoljen tudi naš rojak g. John Duša, za katerega izvolitev se je poganjal roekdalski župan, g. Oberstar. \Največ glasov je dobil g. Duša, namreč 152. Čestitamo! - Kari trčili vkup. Trinajst oseb je bilo ranjenih v soboto zjutraj, ko sta trčili vkup dve pocestni kari na Chicago & Joliet Railway-liniji v Rockdalu. Nezgoda se je pripetila na Moen avenue med Stykel in Connell avenues, malo pred 7. uro. Mnogo oseb je uteklo poškodbi, dasi je bil ves zadnji del ene kare razdejan. Med ranjenci ni bil menda noben naš rojak. • Mestno čiščenje (city clean-up) se je začelo danes pod vodstvom ko-mtsijonarja Sorga in drugih mestnih uradnikov ter se bo nadaljevalo, dokler ne bo vse mesto očiščeno in osna-ženo, tako da bo Joliet upravičen do imena "Brezmadežno mesto", kakor je rečeno v tozadevnem proglasu župana Rarberja. Želeti je, da vsi meščanje, moški in ženske, in zlasti tudi otroci odelujejo v čiščenju mesta po geslu: Pometaj pred svojim pragom in potem drugesd. Zatorej vsi na čistilno delo! 'repričani smo, da se bodo naši rojaki tudi v tem delu zopet odlikovali. Ali ste se že podpisali za Liberty bond tretjega posojila svobode? Ca-hiti — požurite se! — Pisma v jolietskem poštnem uradu imajo: Jurvich Al., Sinčak Mike. Ob priliki ženitovanj, krstov, pogrebov in drugih slučajih, ko potrebujete avtomobil, se oglasite pri meni, ki imam 7-passenger limousine-avto-mobil za vse potrebe. Chicago tel. 575, N. W. Phone 344 — A. Nema-nich, Joliet. Adv. Sheboygan, Wis., 18. apr. 1918. — Sedaj vam pa moram zopet naznaniti, da sem že zopet tukaj v Sheboyganu, Wis. Veliko bi vam imel pisati, pa imam še malo časa. Sedaj, ko sem hodil malo po slovenskih uaselbinah, videl sem marsikaj, česar se nisem nadejal. Bil sem tudi v Jolietu, 111. Prav lepo mesto se mi je zdelo, samo malo preveč se kadi tam po Chicago st. Seveda prav lepo pa je tam na gjiču, kjer ima g. Joseph Klepec svoj dom. Prav lepo se zahvalim Joseph Klepcu, ker mi je vse mesto razkazal. Vozila sva se z njegovim avtomobilom. Prav lepo se zahvalim tudi Andreju šternu, ker sem bil pri njem na stanovanju, pa ni hotel ničesar za to. Bog naj ti plača! Sedaj pa moram še nekaj napisati, kar pa težko pričnem. Prišel sem nazaj na svoje mesto, kjer sem bil, pred-no sem šel od doma. Ko sem prišel nazaj, našel gem vse zdrave, kot sem jih pustil. Toda, žalibog, prišel sem na petek zvečer, in na soboto je pa že ia jo slab-■ teljo. o pri-Ali smo ?onoči ib pol-da ga /eč na se obleče in gre ven n jo je res našel zunaj boso ..i zuiaznelo. Imela je poleg sebe vse vrste stekleničice, ki so bili vsake vrste zdravila in strupi notri, in je vse popila. Iz tega je sklepati, da je ona v obupu svoje bolezni hipno zblaznela. Saj je že na predvečer govorila malo zmešano. Pa smo mislili, da zjutraj bode že bolje. Toda zmotili smo se. Zjutraj, ko me gospodar pokliče, hitro stečem po stopnicah in kmalu bi bil vznak padel. Hitro tečem k telefonu po zdravnika, potem pa po gospoda, da jo je dejal v sv. olje. In zjutraj okoli 8. ure pa je umrla. Bila je rojena Mary Zupančič vulgo Bernadova iz Debenc, fara Mirna na Dolenjskem. Rojena je bila 25. jan. 1. 1877. Sedaj je bila stara 41 let in 3 mesece. V Ameriko je prišla 26. apr. 1905. Potem se je poročila s Frank Kovačičem 9. maja 1905, doma iz Debenc vulgo Bucov, fara Mirna, Dolenjsko. Tukaj zapušča pokojna Mary Kovačič svojega soproga in 4 nedorasle otroke: najstarejši John je bil star 10 let, Mary 9 let, Jožef 7 let, Josephine 4 leta. Potem zapušča tudi dva brata, Johna Zupančič v So. Chicagu in Jožefa Zupančič v Sheboyganu. Ona je bila jako dobro gospodinja in nikdar pozabljena mati svojim otrokom. Poznal sem jo dobro, da je bila vzgled celi naši naselbini. Spoštovali so jo vsi mladi in stari. To je tudi se videlo sedaj ob njeni smrti in ob njenem pogrebu. Bila je članica Altarnega društva in članica dr. sv. Cirila in Metoda št. 144 K. S. K. J. Ona Je ohranila skozi celo svoje življenje pravo vero, kot so jo oče učili. O Bog, daj ji uživati večno veselje! Potem pa na veselo svidenje tam gori nad zvezdami. • Tebi, družina, pa izrekam so-žalje. Jakob Prestor. Drobiž iz slovenskih listov. Cleveland, O.—Za $110,650.00 (reci: sto desettisoč 650 dol.) so elevelandski Slovenci podpisali tretjega posojila svobode in deloma že plačali za Liberty bonde. In patrijotični Slovenci še ne mirujejo. Šfe neprestano so na delu vsi zastopniki, da se ta lepa vsota ve-ča»in veča, dokler se ne zaključi kampanja za Liberty-posojilo. Premnoga društva so se že priglasila in druga se še bodo. "Ni zaman Cleveland prva med slovenskimi naselbinami Ameri ke,'' piše C. A. ponosno. "Naj reče kdo kar hoče o Clevelandu, toliko je gotovo, da Slovenci v Clevelandu so v pol ni meri zavedni, patrijotični in lojalni Ameriki. Vidi se tudi, koliko se da narediti- z organiziranim delom, če si vsi skupaj podamo roke in skupno gremo na delo... Tu je prvi dokaz, kako ogromna moč je v tej slovenski naselbini. .." Do dne 17. t. m. je podpisalo Liberty bonde nad en tisoč cleveland-skih Slovencev. — Na prvem Vseslovenskem zboru, ki se je vršil v dneh 14., 15. in 16. t. m. v Clevelandu, je bilo 34 zastopnikov. Zborovanja se je udeležilo tudi več slovenskih duhovnikov, kakor Rev. Ažbe, Rev. Čeme, Rev. Kebe, Rev. Novak, Rev. Oman, Rev. Škur in Rev. Zakrajšck, O. F. M. — Umrl jc Rev. Josip Wolf, ki je vodil slovensko župnijo baptistov na 6303 St. Clair ccsti. Bil je star 43 let. Tu zapušča udovo, tri otroke in dva brata. ("Sloga.") — Umrli so in bili pokopani iz cerkve sv. Vida: Antonija Marinčič, stara 44 let, doma iz Ljubljane, zapušča moža in pet otrok. — Angela Škufca, stara 24 let, rojena v Clevelandu.—Frank Smrke, star 36 let, doma iz Mirne peči na Dolenjskem; pred mesecem dni ga jc bil povozil avtomobil in odtedaj je ostal v bolnišnici, dokler ga ni smrt rešila nadaljnjih bolečin. — V I.oraimi je umrl Mihael Berič, star 31 let. Ob zadnjem Božiču sta bila pokopana dva njegova sina. Zapušča vdovo in tri otroke. ca, ki bijejo pod njimi, — srca, ki morebiti kmalu utihnejo v smrti kot žrtev v borbi za prosveto? Zatorej moramo podpirati naše hrabre mornarje in vojake. Pomagati jim moramo do brze zmage v njih boju s kajzerjem. To lahko storimo, če doma vršimo svojo dolžnost s prav istim patrijotizmom, kakor navdušuje naše može in fante v zakopih. Najmanjša dolžnost, ki jo lahko izvršimo —in morali bi biti željni in srečni, da jo izvršimo — je, da svoj denar in sicer vsak dolar, ki ga imamo ali lahko prihranimo, posodimo naši vladi v svr-ho, da naše hrabre sinove založi z vsem, česar jim je treba za rešitev Amerike. Vsak pravi patrijot bo kupil Z. D. Liberty bondov Tretjega Posojila Svobode. Idite v svojo krajevno banko, da kupite Liberty bond. Srčno Vam udani W. G. McADOO. Op. ur. Ameriški Slovenci, storite svojo patrijotično dolžnost kot državljani ameriški še danes, ako je še niste storili. Čas beži in čas za nakup bondov je samo do dne 4. majnika. Kupite Liberty bond še danes! IZJAVA SLOVENCEV V AMERIKI. TREASURY DEPARTMENT Washington Državljanom ameriškim: En milijon in osemstotisoč pogumnih sinov Amerike služi sedaj v armadi in mornarici Združenih Držav. Na tisoče izmed njih je že na francoskih bojiščih, boreč se in umirajoč, da ohranijo svoboščine in pravice tistih, ki so ostali doma, ter da zavarujejo demokracijo in svobodo proti pruski grozovitosti in vojaškemu samosilju. Njih kri že posveča zemljo plemenite Francije. Kdo more misliti na njih junaške žrtve, ne da bi bil ganjen? Kdo more preudariti njih preizkušanje in trpljenje, njih nevarnosti in borbe, ne da mu vzplameni žar patrijotiz-ma v njegovi duši? Kdo more gledati na sinji jopič mornarjev ali rjavkasti suknjič vojakov brez občudovanja za nepremagljiva sr- Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi konvenciji dne 16. aprila 1918, v Clevelandu, Ohio, svečano izjavlja: 1. Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. 2. Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev našega naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo. 3. Da morajo biti vsi trije' deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih. 4. Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico določati si sam svojo usodo in obliko svoje države. Vsled tega Slovenska Narodna Zveza kot amerikanska organizacija izjavlja: Da ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, da si uredi svoje politično in državno življenje v svojem ustavotvornem državnem zboru, ki mora biti izraz prave narodne volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast. Vendar pa Slovenska Narodna Zveza v Ameriki globoko prepričana, da je edino popolna demokracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugoslovanskega naroda absolutno potrebna, smatra umestno izjaviti, da mora bo doča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih o-snovali: 1. popolna svoboda govora in tiska. 2. popolna verska in politiška svo- boda. 3. popolna svoboda pouka. 4. popolna svoboda združevanja in zborovanja. 5. splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonelna volivna pravica obeh spolov za vse politične in samoupravne zastope. 6. najširša avtonomija samouprav- nega življenja. 7. narodni referendum in inicijativa. 8. odgovornost vseh javnih uradni- kov narodu samemu. 9. popolna enakopravnost vseh dr- žavljanov pred zakonom. 10. odprava plemstva in vseh sred- njeveških fevdalnih protidemo-kratskih predpravic. 11. podržavljanje vseh velikih pose- stev, ki so v rokah nemških in madžarskih magnatov. 12. rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov, v smislu so-cijalne pravičnosti. Bolgari. Ker je bolgarski narod danes eksponent prusovstva na Balkanu in ker hrepeni po hegemoniji na Balkanu in ozirom na dejstvo, da naš narod v starem kraju zahteva združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov v eno državo, ni umestno, da hočemo po sili najti sodelovanje z Bulgari proti njih lastni volji, ker bi to nasprotovalo principom izraženim po predsedniku Wilsonu. C. A. JUGOSLOVANSKI POKRET NA SLOVENSKEM. Z zborovanja Napredne stranke. (Dalje.) Govornik govori o delovanju v parlamentu in povdarja, da so "poslanci bili si v svesti, da je to najusodepol-nejši čas v zgodovini jugoslovanskega naroda." Povdarja tudi našo solidarnost s češkim narodom. ...Naša najsigurnejša zaslomha v borbi za naše pravice si nam bil ti, naš srčni narod. Ti si nam sankcijonira! besede, ki so nam vsem postale s tem zakon. Od tedaj poznamo samo eno veleizdajstvo, to je izdaja nad lastnim narodom. Zahteve, izražene v deklaraciji, so naš minimum. Izključujemo vsako po- gajanje izpod te cene. Ni cene, za katero bi prodali svoje pravice, svoje vzvišene zahteve. Nekdaj bi bili pozdravili ministrskega predsednika, ki bi pristal na avtonomijo. Danes take ponudbe izzivajo samo naše preziranje. Mi zahtevamo na podlagi vedno mladega principa demokracije, da naj vsak narod sam sebi vlada, zahtevamo, da se ideja samoodločevanja narodov u-veljavi za vse narode. V svoji svobodni državi, zedinjeni in vsake tuje oblasti osvobojeni narod Hrvatov, Slovencev in Srbov naj sam suvereno rešuje o svojem ustavnem življenju. Pravijo, da je to nemogoče, da bi bil potem Trst odrezan od monarhije. To bi ne bilo točno niti v slučaju, ako bi naša jugoslovanska država ležala povsem izven monarhije. Do Trsta vodijo iz zaledja štiri železnice, več širokih cest za avtomobile. Tako je bilo pred vojno, tako je danes in tako bo najbrž tudi po vojni. Nikomur nočemo zapirati poti v Trst, nasprotno, pozvan bo vanj celi svet. Nismo tako nerazumni, da bi se zaprli s kitajskim zidom. Toda oni tega nočejo. Oni hočejo imeti v Trstu skrajno stopnjo mostu: Trst-Berlin-Hamburg. A tu jim kličemo: Hands off! Trst je naš, naše je to oko, skozi katero gledamo v svet! To kličemo njim, to kličemo tudi našim jugoža-padnim sosedom: Trst je naš, Gorica je naša, Istra in Dalmacija ste naši, Brda so naša, naša bo tudi Rezija — seveda, ako ona sama tako reši! Pa nam zopet očitajo, kaj če biti z nemškimi otoki in aselbinami, kaj bo s Celjem, Mariborom in Celovcem. Odgovarjamo jim: Slovani ne poznajo krivice. Za sedaj naj vedo le, da se jim bodo dale popolnoma iste pravice, kakoršne bodo uživale naše narodne manjšine v nemškem Gradcu, v Ljub-nu (Leoben) ali kjerkoli po nemških krajih. Vladala bo popolna reciproci-teta, pravičnejša načela si vsaj ne morejo želeti. Sploh ni nobenega razloga proti načelu samoodločevanja narodov... Vsaki narod naj ima samo one meje, katere mu je dala narava, a v teh mejah si naj osnuje svoje neodvisno življenje, naj se svobodno razvija v kulturnem, ekonomskem in socijalnem oziru. Samo pod takimi razmerami bo našel narod svoje zadovoljstvo, s sosednjimi narodi pa bo živel v plemenitem in svobodnem tekmovanju za višjo kulturo, za naprednejšo ekonomijo, za boljši socijalni položaj svojiih državljanov. Vsled tega pravilno govore oni, ki trdijo, da nam bodo samo take razmere, kakoršne mora stvoriti ta vojna, osigurale trajen mir med nar di, da bodo stvorile družbo narod® v kateri ne bo mržnje in nizke zavisi Do tega bo prav gotovo prišlo in v p'1 sanje je, ali s pristojanjem sedaj t;i rodajnih faktorjev ali proti njim. , ravnega toka ni mogoče zaustaviti,! ti zajeziti z umetnimi tvorbami. Za1, tako zavedno gremo proti cilju, je v nas živa vera v njegovo realize jo. Nikakega omahovanja, nikaktš kolebanja več! Cilj je dosegljiv in Š sežen, ako izpolnimo samo en pog; bodimo in vstrajajmo složni. P<* mezniki ne odločujejo, temveč celota. In ta pogoj je danes izpoli^ najlepši dokaz nam daješ za to ti,' venska žena, ti slovensko dekle, w nam garancijo ti slovenski delavec, slovenski kmet, ki si mozek našs naroda. Zato pa hrabre in čvrste v lje naprej, s čvrstim korakom pfe' vseh zaprek. Lepša bodočnost nJ je pripravljena, na nas je, da jo do*1 žemo." (Burno odobravanje.)) ■ Za dr. Ravniharjem je govoril ^ želni poslanec dr. Fran Novak, ki predvsem povdarjal bratsko zvez" Čehi v borbi za svobodo in predla naslednji resoluciji: Volilci narodno-napredne stran' pozdravljajo vsako resno težnje '(| splošni mir in zahtevajo, da se ta " sklene čim prej; mir pa more ' pravičen in trajen samo tedaj, ako1 svojem državnem teritoriju svobod narodi sami rešujejo o svojem usta' nem življenju na podlagi resničnih^ mokratskih načel. Volilci narodno-napredne stran'' izražajo svoje simpatije bratskemufI škemu narodu, vse svoje spoštovat njegovi nezlomljivi volji in odločno*5 svojo globoko hvaležnost za njeg^1 pomoč jugoslovanskemu narodu. ' pomoč naj bo vzajemna pri obeli dih, dokler ne dosežeta cilja: svo vsak v svoji državi. (Dalje prili.) obC Listnica uredništva, Kogar se tiče: — Čast učeni kuH rici, ki Vam našo "cunjo" bere! " povejte svoji Mici, naj Vas tudi Pr' opere in dostojnosti uči, preden gre;l med ljudi. Nervozni ljudje naj bi vzeli Severov nervoton, ki je vrstna živčna tonika; krepča utruje"' izdelane živce in jim prinese novo Z'1 ljenje in moč. To je zanesljiva p?01' v slučajih otožnosti, izgubi spanca vznemirjanja, oslabelosti živcev, h'5'', rije, in nervoznosti. Naprodaj je v;'c lekarnah po $1.25 steklenica. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. A BUBBBBEBBBIlBBBaSBBIIEBBBBBBBBBBBBBBBBB ffl WAR Savings Stamps CENA TEKOM APRILA:] Ena znamka stane $4.15, poln certifikat z 20. znamkami pa $83.00. Pri nas lahko kupite eno znamko ali več do 200. Več kot 200 znamk ne prodamo eni osebi. Pismenim naročilom je pridejati denarno nakaznico (Money Order) in se 16 centi za priporočeno Vam pismeno pošiljatev znamk. Pišite po nje na: Amerikanski Slovenec 1006 North Chicago Street Joliet - - Illinois Union Coal & Transfer Co 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. f Piano a.ii kesam se, da nisem služil do smrti." "Šole ste se iznebili," sem pripomnil odkritosrčno, da sem pokazal staremu gospodu vsaj eno solnčno stran pen-2ijona. Pa ravno to jc, po čemer mi je najbolj dolgčas," mi je odgovoril skoraj Jezno. "Gotovo me sedaj Bog kaznuje; neprenehoma sem tarnal in tožil ra jaz sem si vse tako slikal," me prekinil gospod župnik, "toda že te- KOrn ,..„ Prvega pol leta se vsega naveli- K'oni čate, 1111 spoznate, da niste v tem 'babilo-vzrastli Sta 111 ('a tacega ni za vas. Saj'°.<1,evo ne kažc Presajati in cepiti! Jaz ne bom tukaj ostal, ker mi ni ^Stanka! Janez.'' Ko bi vsaj vedel, kaj dela .l$ateri Janez," 10 vam je bi M -soli Vfen se , vprašani radovedno, najbolj zrel fant v Vsak dan mislim nanj, vsak 11111 smejem, se ž njim v duhu mokVarj,a1m- To Je najboljša slika iz 2e velike galerije." RoŠn 1 eZOm se je bil seznanil stari fianire- "a ČUden načln- Enkrat je raZr(!(jC 1>riPOvedoval otrokom v prvem Prvih' r °i stvarjfnj" sveta, o raju in »rokom ®h Najboli 3C ugajalo o-šali so j'1 'Povedovanje o raju. Poslu-li, doki .' da 80 81 koniaj dihati upa- <>» ni J" ZUpnik začel praviti o tem, "••>0 smeli Vesa del sredi Prvi starši jesti od dre-raja. Janez je doslej se- 'tiel m al , °pi sk'jučen in usta jc eu ne ij? °d>Lrta' ,la bi mu niti besedi-koilc; • 8 1 °da naenkrat skoči po- : i "C "tnaZnan]a: a nc ic ' , sc tudi P» nas nc sme, »občnega .. vcsa na 8rc vizitke, nakaznice pobotnic, pra-®lll Tila in P°roiila» ali tiskovine za prirejanje ?e-®ill selic in razue druge take stvari. Pišite nam za g gig ffliffl SI I ffi i cene, da si prihranite denar, S1®S!S1 ' Si!®® sjfflfflffl fflffl- " s ffl _ SS Amerlkanski Slovenec«! si™ Prva slovenska unijska tiskarna v Ameriki. m is V lastnem domu—1006 N. Chicago St., Joliet, IU. i »1 ffl 1 £ ffi B6ffifflffiffifflffiffl®ffifflEfflfflfflfflffiBlBflfflfflIKffl»ffl»aBBEffl»aBIBIB«« ffi nfflfflffiffifflfflUffiffifflfflffifflfflffifflffifflffiffifflfflftBBBHBBHBMN AMEEIKANSKI SLOVENEC, 23. APRILA 1918. ESIBBIlBBllfflaiSBlllliailllllglBllllBllBlBlllllBiailllllglBllllllia Pod svobodnim solncem Povest davnih dedov li i| SPISAL F. S. FINŽGAR |i - SDSaBBBBBBBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBaBBBBBBBB (Dalje.) Iztok se dviga izza- vej, lok je vpog- njen do skrajnosti.---Drink — tetiva je zapela, po vzduhu je zasičala strelica — spodaj je pa kriknil s strašanskim glasom Hilbudij: "Kirie elei-son!" — zakrilil z rokami po zraku, segel z roko k sencu, kjer je tičala strelica — pa omahnil in padel s konja V istem trenotku je zažvižgalo in za-šumelo po zraku, oblak strelic se je u-trgal z brega in posul Bizantince. Raz legal se je krik, da je vztrepetala gora, Hilbudijevi vojaki so padali in z divjim krikom pulili iz ran strelice. Ali hipoma je bila zmešnjava urejena Stotniki so velevali, vojska se je strnila, ščiti so se nagnili kot streha nad četo, strelice so pokale in odletavale od bronastih grb na ščitih. Kakor sneženi plug se je obrnila vojska, vsa pokrita s ščiti, in nastavila svoj rilec proti napadnikom pa navalila kvišku. Pračarji in 'lokostrelci so se usuli čez potok na nasprotni breg; cepali so in padali, ker so strelice predirale lahke oklepe — ali drevili so kvišku, da odgovore od tam napadalcem s svinčenim želodom. Prvi ščiti so bili že blizu, dvajset korakov pod Iztokom — nobena strelica se ni več prijela, svinec je deževal od nasprotnega brega — p.ejšo vojsko! V taboru jih je pustil, če ne, so ubežali." Zato ljudem ni dal pokoja. V gradišču so že zvedeli za zmago in hitro poslali številno konj, da povežejo nanje ranjence in jih preneso domov. Svarun je odbral dvajset vojnikov, ki so bili dobro oboroženi, jim ukazal na konje in jih še v noči pognal čez ravan proti mostu. Velel jim je, naj se poskrijejo in varno čuvajo most. Če zalote potoma beguna, naj ga umore, če bi kdo hotel proti mostu, naj ga takisto napadejo in hitro pokončajo. Ce zve posadka v taboru za poraz Hil-budija, razdere most — in vojska Slo-venov ne bi mogla čez Donavo. Nato so pobrali ranjence in jih od-vedl i na konjih v gradišče. Med njimi kopij bi zapokalo in se polomilo -potem bi potegnila meče — pa udarec na udarec, da bi se kresale iskre. Obema bi curljal pot po čelu, oba bi krvavela — a nazadnje bi mu Iztok preklal šlem, in Hilbudij bi se zvrnil na zemljo. O j, ponosna radost! Skoro žalosten mu je snel oklep in si ga nadel krog prsi. Kaka moč Hilbudiju! Jačje prsi od Iztokovih In ko je odpel oklep, je pogledal Hjl budiju pod prteno srajco. Kake braz gotine, vse križem razsekana koža! Bil je velik junak! Iztok si je nadel opravo z globokim spoštovanjem do ubitega sovražnika Truplo je zavlekel potem v grmovje in ga pokril čez in čez. Takega junaka ne smejo trgati zveri in ujede. Ko se je vojska Slovenov prelevila so opremili tudi prav toliko konj z bi zantinskimi sedli in brzdami. Iztok je zasedel konja, vojska ga je pa veselo pozdravljala in se norčevala iz "Hil budija". Ker je bilo za vse veliko premalo bojne oprave, se je vzporedila ostala četa v sredo. Tako se je glasilo po velje. Svarun je ukazal, da takoj odrinejo ali kreniti morajo na desno, da jih za krije hribec pred Donavo. Tam se od je bilo kakih petdeset še živih in one-1 PoclJeJ° 111 v mraku se napotijo cez moglih bizantinskih vojakov. Te so most nad tabor' odgnali v sužnost. Hitre sle je Poslal v gradišče, da pri Ko so bojevniki odpočivali, je slonel ženo za njimi ovnov in S°vedi, prine Svarun sam ob ognju in razmišljal. s0 mehove medu pšenice, da se do Jasno mu je bilo, da se je treba pola- *tojno goste po zmagi-stiti tabora. Toda tabor Hilbudijev! VoJska Je krenila po soteski. Smeh To je trdnjava, katero bi kupil samo z I gIasen krohot in divie šale so jo sprem življenjem polovice vojske. Tuhtal je, čelo se mu je gubančilo, s prsti je bro dil po beli bradi, ki je bila vsa oškrop-ljena s krvjo. Tuintam so se zakro-marsikateri mla£7 j7krikniT lok | kotali mladeniči ob ognju, tam so za-|?P°"e> P°trgane jermene. Oklepi so peli pesem — Svarun se je pa ključil lmeh udarce> od k°P'J prevrtane luknje, vsi umazani od krvi in zemlje, Ijale. Nerodno so se gibali Sloveni v. težki bojni opravi. Čelade so jim vi sele po strani. Niti ena ni bila glad ka. Vse so imele vdrtine, razklane mu je padel iz roke, sam se je zgrudil in zakotalil po bregu. Iztok je izpre-videl, da morajo bežati. — Ali tedaj zabobne divji rogovi na nasprotni strani. "Krok," pomisli Iztok. Svinčeni dež je hipoma ponehal, raz-leglo se je rjovenje in kriki, trušč in ropot — Krok je navalil z brega kakor divji neresec na pračarje in lokostrel-•ce. Klin Bizantincev, ki je prodiral proti Iztoku, se je ustavil — spoznali so, da so obkoljeni od vseh strani. Krokova divja druhal se je spopadla z lahko oboroženimi, nastal je svitek, klopčiči človeških trupel so se kotalili po brdu, klali, grizli in bodli drug drugega — na dnu v potoku so se premetavali in davili—voda je rdela od krvi. Bizantinci so zatrobili — trobente so velele beg. Vsa stisnjena, težko obo-rpžena četa se je obrnila — nad njo streha ščitov — in bežala v dolino. Ali tamkaj, so se že prikazale mogočne postave Svarunove četee. Kopja so frčala po zraku in vrtala luknje v železno streho ščitov. Začel se je boj — mož proti možu. Sekire so pokale na ščite in jih klale, meči so se poma-kali v kri in bliskovito švigali po telesih Slovenov. Vsa dolga dolina je bila zamotana veriga besnečih vojnikov, ki so se bili in klali z grozno silo. V sredo te gneče je pribesnel še Rado-gost. Kiji so se dvigali in strašno te-lebali po bronastih čeladah. Bil je hrup in krik, vzdihi in rjovenje, žven-ket mečev, trušč lomljenih kopij.. . Iztok je planil s strelci naprej po bregu. Konjiča se je uprav utrgala izmed gneče in hotela bežati. Posuli so konje s strelicami, grudili so se pod jezdeci. Mladci so pa planili z nožmi za njimi, glava za glavo je padla pod tirnim mečem izbornih konjikov — ali čez mrliče so tiščali drugi, podrli Bizantince na tla in jih zadušili s težo lastnih trupel... Noč je legla na zemljo. Po travi so tekle kaluže krvi — vzdihi so ječali do neba — Sloveni so pa peli divje davo-rije, ki so donele pod jasno svobodno nebo... bolj in bolj v dve gubi. Ni se mu ro-|nje' VSI umazani °a «rvi 'n dila pametna zvijača, kako bi zasegel Neokretno so se gugali Sloveni po tabor, da ne bi žrtvoval toliko ljudi. ravnini- Da bi J'h bil tedaj zalotil "Svetovit, vdahni mi modro ukano! padIi Hilbudii le z enim izbornim ma- Samo eno še pošlji v mojo sivo glavo niPul°m> bi požel neukretno vojsko do — saj potem ležem k pokoju. Samo zadnjega moža eno še..." Glava mu je zlezla čisto Iztoku se je zdel°- da Je — sklenjen nizko, da je čelo naslonil na ročnik Bl1 je izboren jezdec. Ali težki ščit meča, ki je bil zaboden pred njim v tla. mu je Prizadel toliko neugodnosti, da Trudne oči so se zaklopile, po spanju bi ga pri Prvem navalu vr&el na tIa je hrepenelo telo, ali duša je bila ne- sam bi pa telebil iz sedla> katerega ni mirna, polna skrbi. Bolj in bolj se je ' bil vaien poizgubljal šum in krik krog njega, ognji so pogašali, nebo se je na vzhodu zažarilo v tenki, rdeči progi. Kakor bi se utrgal žarek te luči z neba in šinil v glavo Svaruna. Vese lja je vzkliknil in se hitro dvignil. Preden je vojska pregazila ravnino I se je mnogih polotila nevolja. Snemali so čelade, nekateri so jih skrivaj metali v jarke, drugi so odpenjali oklepe ki so jih žulili na golih telesih do krvi Samo da bi se drznil ugleden starejši- Takoj so zapeli rogovi, vsa vojska na g,asno zakričati. bi vzbuknila buna se je dvignila in gnetla v gosto črto. |bl se uprli Svarunovemu povelju in pometali vso opravo v jarke in kaluže, Ozirali so se mnogi nazaj in za,yi< igrajočo hojo svobodnih vojnikov, ki so se neprestano smejali omahujočim čeladam in godrnjajočim vojakom oklepih. Toda vselej so se ustrašili bliskovi- Starejšine in četniki so obkolili Svaruna. "Bratje, starejšine Slovenov, vel-možje Antov, vrli vojniki", je izprego voril Svarun. "Bogovi so bili z nami, Perun je udaril po pravici oholega Hil-budija, tatu naše svobode, udaril nje- govo vojsko, da trohne sedaj njihova tega P°Sleda Svarunovega. Ponosno trupla, hrana jastrebov in lisic. Ali Je Jezdl1 v opravi koniika. Poleg njega padlo je komaj polovico njegove vjfflJe noSl1 VOJak prapor Hilbudijev ske. Udariti moramo na gnezdo za Donavo, razsuti moramo tabor, sicer pridejo drugi Hilbudiji in nas vnovič pokoljejo in poropajo. Toda Bizanti-nec sedi kakor zmija v gnezdu. Poznate njegove okope, raztopljeno smo divjega neresca na pozlačenem drogu. Ukrotili so divjo strast po svobodnih kretnjah, umolknili in teptali visoko travo, da čim prej dospo do cilja in se osvobode bremena. Zakaj vsi so bili prepričani, da je Svarun vsled zmage lo, Silna kopja in meče, urne kakor od vese,ja Ponorel. ker jih je tako o- ŠESTO POGLAVJE. Zmagovalci so zakurili ognje in se zbrali v velikih tolpah krog njih. Z ogorki so stikali potem po dolini in iskali pogrešanih svojcev. Morana je strašno gospodarila. Potok se je zajezil na več krajih, toliko mrličev je ležalo v njem. Mrtvi so se še davili za vratove, stiskali v rokah nože, tiščali v zobeh kosove človeškega mesa, katere so odtrgali zaobrni, ko so se zagrizli v sovražnika. Kroka so dobili v jarku, krog njega deset po-klanih pračarjev. Eden je ležal na njem, in v njegovem srcu je tičal Kro-kov nož. Velika žalost je obšla Svaruna, ko so prinesli k ognju na smrt ranjenega Kadogosta. Preko prs mu je zevala dolga rana, parkrat je še dih-nil pri ognju in ugasnH. Bil je najslo-vitejši starejšina Antov. Sloveni so zmagali—pa plačali zmago s potoki krvi. Zakaj Hilbudijevi vojaki so se borili zbesneli, bili so do bro oboroženi in zavarovani. Zlomila jih je samo mogočna sila Slovenov, sicer bi si bili presekali pot skozi čete in ušli. • ''Vsi Bizantjnci so padli!" Tako so sodili četniki in starejšine. Svarun ni verjel. Trikrat je imel presekan oklep iz konjskega roga — zmučen je bil, pa ni miroval. Obhodil je vse mrliče, štel Bizantince — in zmajeval z glavo. "Več jih je bilo, Hilbudij ima moč- blisk. Več kot pol vojske si razbije glavo ob zakopih, pa jih še ne vzame mo." "Razderimo most in se vrnimo k če-dam!" svetuje star Ant. "Ne, brate! Most je naš. Ne smemo si odlomiti veje, na kateri stojimo. Po moji tu pojdejo naši voji, da si povrnemo, kar so nam ugrabili. Zato moramo razsuti tabor!" "Udarimo nanj! Izstradajnio vojsko Bizantincev! Sežgimo jih v gnezdu! Navdušenje se je oglasilo v zboru. Zadaj so dvigali vojniki kopja in meče s sekirami so mahali nad glavami. "Da, mi udarimo v tabor, pa naše glave bodo cele, Morana bo sedela in zdaleč gledala zmago!" Vsi so široko odprli oči, s hrepene-činii ustmi so strmeli v Svaruna. Vsa gneča se je še bolj stisnila in poslušala. "Bratje, Svetovita zahvalite! Podaril je moji sivi glavi ukano!" Vesel krik je šinil skozi množice. "Hitro slecite vse bizantinske voj-nike, nadenite sebi šleme in prnje — škite obesite na roke — pa naprej nad tabor!" Vsi so ostrmeli. Nihče ni upal iz-pregovoriti. V tako nerodni opravi! Svarun je blazen! Smiluj se ga, Svi-tovit! Nihče se ni genil z mesta. Ali Svarun zapove odločno še enkrat: "Pokrite šleme, oblecite oklepe!" Vsi borci so se razpršili in planili na mrtva trupla Bizantincev. Snemali so jim čelade, odpenjali oklepe in odpaso-vali lepe, okovane jermene. Iztok je poiskal Hilbudija. Ležal je vznak na travi, v roki je držal Iztokovo strelico, ki si jo je še potegnil iz senca in umrl. Vrl junak je bil to in Iztoku se je porodila iskrena želja, da bi tudi on in njegovi tovariši jezdili tako oboroženi, da ne bi bilo treba čakati v zasedi sovražnika, marveč bi ga zgrabili na širokem polju. O, drugačno bi bilo Iztokovo veselje, ko bi sc sam, oborožen, takisto sešel s Hil-budijem na zelenem travniku. Pa bi se zaletela konja drug v drugega, dvoje bremenil. — Dolga senca od griča je ležala po ravnini, ko je vojska dospela v podnožje. Brez reda, v divjih skokih, so se bojevniki zagnali v grmovje in polegli v rumeno listje in suho travo. Čelade so metali z glav, oklepe so s truščem butali ob tla. Smeh, krohot in krik se je razlegal pod gričem po vsej gošči. Bila je to neurejena in nebrzdana četa svobodnih ljudi, pijanih od zmage. Tedaj pridrevi na konju med starce Svaru. Namrgodeno čelo, kakor jeznega Peruna, oči vse v ognju. "Kvišku! Oblecite oklepe, šleme na glavo! Ali ste vojniki? Tolpa zdivjana! Posluh Svarunu, starosti, sicer me vrzite s konja in prehodite me in srce mi izpulite pa ga obesite na vejo za vabo volku in lisici! Bolje bo očetnemu srcu v črevesu zveri, kot v prsih, ki naj vodijo vojne s takimi ljudmi. Pri'be-sih, sramota nad vas!" In Iztok je planil med mladce in govoril Svarunovo povelje. Z dvignjeno roko je veleval, njegove besede so padale med Slovenk kakor kladivo, pod katerim vse klone. Vrva je potihnila, trume so se dvigale. — Zdelo se jim je, da jih davi sama Morana za glasne goltance. Svarun je bil kakor grozeči bog, ki trešči lahko z ognjem mednje, in Iztok se jim je zdel za čevelj višji in njegova pleča so bila kakor hrib. "Ko ugasne solnce, poglejte, sence so že neizmerne, tedaj se dvignemo in gremo do mosta, pa čez in nad tabor. Preden bo polnoč, zahvalite Svetovita, ki mi je vdahnil ukano!" 1 še niso razumeli vojniki, kaj misli Svarun. Mnogo upornih misli se je dvigalo, ko so pokrivali čelade in pripenjali oklepe. Z vprašajočimi očmi so bulili v starosto, ki jih je uvrščeval v red prave bizantinske vojske. Sence so se iztegnile, zatrepetale in izginile. Solnce je utonilo. "Naprej!" Iztok je jezdil prvi. Molče je korakala četa za četo. Naprej težko oboroženi, v sredini slobod-ni Sloveni, zadej lokostrelci in pračar- ji. Vladal je molk, pod nogami je hrumela stepa. V sicem mraku so zagledali Donavo — širok, gladek pas preko ravnine. Na tem pasu črna proga. Proti njej je obrnil Iztok konja. "Pripravite kopja, sekire in meče!" Iztok se je okrenil in sporočil to povelje. Šlo je šepetaje od ust do ust. Jermeni so izpustili sekire, ročaji mečev so tičali v krčevito stisnjenih rokah, kopja so se povesila. V vojnikih se je vzbudila strast, ukresal se je o-genj in želja po boju. Za črno progo se je dvigal četvero-kot, iz katerega je puhtel dim. Iztok je zamahnil z mečem proti dimu. Vse oči so obvisele na taboru. Zmračilo se je popolnoma. Siva megla, tenka kakor koprena, je priplula navzdol po Donavi. Sto korakov so bili še od mosta. Dve temni senci sta se premikali pred mostom. "Straža", pomisli Iztok. Sklone se na levo, sklone na desno in naroča šepetaje. Hitreje je nato stopil konj, vojniki so pritiskali za njim. (Dalje prih.) Dolžni ste zaradi svoje žene in otrok, da se bolj zavarujete za slučaj bolezni ali smrti, da ne bodo žena in otroci trpeli pomanjkanje radi vaše nemarnosti, zato zdaj dokler ste še zdrav pristopite k največjemu slovenskemu podpornemu društvu Društvo Sv. Družine (The Holy Family Society) itev. 1 D, S. D., Joliet, Illinois. Geslo: "Vse za vero, dom in narod, v»i za enega, eden za vse." DRAGINJA na vseh tiskarskih potrebščinah je silna odkar je nastala vojna. Nekatere stvari stanejo po dva do tri in petkrat več, kakor pred vojno. Naj bi to cenj. naročniki upoštevali in poslali naročnino točno, ker drugače ni mogoče lista jim pošiljati. Seveda so naročniki vredni zaupanja, a to ne plača stroškov; treba je torej, da vsak pošlje naročnino čimprej mogoče ali vsaj ko prejme tozadevni opomin, ker takrat je zadnji čas. Odbor za leto 1918. Predsednik........M..Georg« Stenich Podpredsednik........Stephen Kukar. Tajnik...................Jo«. Klepec. 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. Zapisnikar..............John Barbich. Blagajnik.........Anton Nemanich st. Bolniški načelnik.....Nick Jurjevich. Reditelj...............Frank Kocjan. ZNIŽAJTE CENE ŽIVIL! Tajni način — čudež moderne kemi-strije. Sladkor 20krat sladkeji, 20 unč za 20 funtov cukra. Pošljite 25c v srebru in lSc v znamkah, da vam pošljemo sempel s katerim osladite več kave kot s 20 funti cukra. JOHN RICKVICH, Adv. B. 401, Auburn, Wash. Nadzorniki: John N. Pasdertz, Joseph Težak, John Štublar. "V I lahko zaslužite poleg s roje redne službe $500 Dnevno na jednostaven in lahek način delujoč ob večerih Za zajamčeno in pošteno podvzetje Propozicija za vas koristna a za narod sila potreba Vsa pojasnila dobit«, ako pošljete svoje ime in naslov na. SLAVIC PUBL. DR. E. H. STEWART ZOBOZDRAVNIK 413 Cass St. (nad Crystal teatrom) JOLIET, ILLS. Chicago Phone 986. Zanesljivo zobozdravljenje. POZOR ROJAKINJE! Ali vest«, kj« j« dobiti najboljše meso po najniiji e«ni? Gotovo I V mesnici Anton Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše mesa Vse po najniiji ceni. Pridite torej in poskusite naš« meso. To društvo sprejema rojake in rojakinje in sicer od 16. do 50. leta in izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsaki delavni dan za 50c na mesec. Zavarujete se lahko za $500.00 ali za $250.00 pri D. S. D. za malo mesečnino. Tudi člani-vojaki to deležni v bolezni cele podpore in cele smrtnine. To društvo ima že nad $3,000.00 v bolniški blagajni in j« do zdaj 2« izplačalo skupaj 4606.00 dolarjev bolniške podpore članom(icam). Kdor plača takoj ob pristopu $3.00, to j« toliko, ko so plačali drugi člani sadnjih i mesecev, j« deležen podpor« v slučaju nezgode takoj po pristopu, drugače p« 6 mesecih. Pristopnina j« š« prosta. Redna seja s« vrši vsako zadnjo nedelj« ob 1. uri pop. ▼ stari šoli. Kdor i«li pristopiti ▼ naš« veliko ia napredno društvo naj se oglasi pri tajniku ali katerem drugem odborniku. Slovenske Gospodinje so prepričane, da dobijo pri meni naj« boljše, najčistejše in najcen«jš« meso, grocerije IN KRANJSKI KLOBASE istotako vs« vrste drugo svež« in pro-kajeno meso *+t rs« druge p«4m«fe ki spadajo v področje mesarske ia gro-cerijske obrti. Priporočam svoje podjetje vsem rojakom, zlasti pa našim gospodinjam. Spoštovanjem John H. Pasdertz Chieago tel. MIT. Cor. Cora and Hutchbu St. Joliat, Sl STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barr, olj* in firnežev. Izvršujejo s« vsa barvarska dela ter obešanj« steaskeg* papirja po nizkih eenah. A lexander Harass rlChL Phone 37« |/ N. V. Ift IN Jefferson St JOLIET, ILL. in i_a Nuke cene aše geslo. in dobra postrežba N« pozabit« torej obiskati nas ▼ našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 JOUCT.UL. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sta.....Both Telephones M.....JOLIET. ILLIN0S* Naročite zaboj steklenic novega piva. k! se Imettuje EAGLE EXPORT ter je najboljša pijača Porter muumm, Brewing Company s. No« St.. MM, M.