11
Glasi o cesarskem ukazu,
zastran  učnega jezika v šolah.
I.
„Novice" so lani od več strani in veliko dokazovale, da je tudi za slovenski narod živa potreba, da obvelja cesarski ukaz od 8. avgusta tudi v naših gimnazijah. Treba je, da, ker so res namestnice (organ} slovenskega ljudstva, da terkajo tako dolgo, dokler se jim ne odpro vrata, ki peljejo v poslopje cesarske postave.
Naj se tedaj sopet jez oglasim, če prav dobro vem, da taki oglasi nekterim gospodom, posebno možakom nase ker v i nič kaj po volji niso.
Pa naj bo!
Ti gospodje, mislim, večidel ne nasprotovajo cesarski postavi iz hudobije; odrejeni drugač, kakor sedanji čas hoče, nimajo dovelj dušne kreposti, da bi spoznali, kako so zaostali, ali da bi vidili potrebo, popraviti to, kar so zamudili, — in zato jim je nemogoče, se z novim časom poprijazniti. Ker se oni svojega jezika naučili niso, in ga sploh manj poznajo kakor naši pastirji in kmetje, žive v čudni zmoti, da slovenski jezik za šole ni še pripraven, da se ne da z njim noben nauk, zlasti pa noben višji nauk razlagati, še manj pa, da bi s slovenskim jezikom se v šolah bolje napredovati utegnilo, kakor se je do zdaj s tujim jezikom napredovalo! Slovenskemu jeziku so ti možje sovražniki, toda zgolj priprosti sovražniki (sim-plices); za njih veljajo besede: ?5Gospod odpusti jim; ne vedo , kaj delajo la
Drugi gospodje pa imajo sicer bolje spoznanje, pa se boje zamere, da ne bi ta ali uni višji gospod ali kak „vieok" znanec ali protektor jih kaj pisano pogledal, viditi, da se prederznejo, drugačno misel imeti kakor on, — da si upajo, za postavo se potegovati, ktero bi on najraje v kaplji vode utopil.
Nekaj je tudi takih, ki sicer niso brez dobre volje, al nimajo zaupanja, da bo ta postava zares obveljala; mar-sikaka grenka skušnja zadnjih let jih je preplašila, da nimajo ne nade in ne serčnosti več, ter žive tje v en dan, oterpnjeni za vse in tudi za napredek in srečo svojega naroda.
Imamo pa tudi gospode, ki skoraj drugač ne morejo, kakor da se slovenščini in novi postavi ustavljajo; slovenščino so svoje žive dni čertili in preganjali, — kako bi ji zdaj na enkrat pravice spoznali? In za postave, ki so slovenščini več veljave v šolah dajale, se do zdaj še niso menili, — kako bi neki novo postavo zagovarjali, ki slovenščino na tisto častno mesto postavlja, kakor ga po pravici domači jeziki pri vseh narodih celega sveta imajo?
Sem ter tje, pa dan današnji vendar le poredkoma, so* tudi taki možje, ki prebravši mnogo tujih bukev in na-vzemši se popolnoma tujih misel in želj, menijo, da bi najbolje bilo, da naš narod izgine, ali kar je vse eno, da se samo nemškega ali pa laškega jezika nauči, svojega pa sčasoma pozabi. Ti možje so, kakor pravim, le še redkoma najti, vendar pa le, dopisovaje v nektere dunajske novine, hrup zaganjajo, češ, da jih je Bog ve koliko in da je njihova abota celo narodova volja! Da taki ljudje ne poznajo ne časa ne idej, ki so ljudstva prešinile in čedalje močneje prihajajo, je jasno kot beli dan; oni niso okrivljivi ali, kakor Nemec pravi wsiud unzurechnungsfahig.4*
12
Taki in enaki so tedaj sovražniki ali saj nasprotniki našega naroda in ob enem cesarske postave. Ze sem omenil, da so ti sovražniki večidel naši ljudje. Da! najbolj nam naši ljudje pred svetom sramoto delajo; človeka zalije kri, če se spomni, kaj je sem ter tje slišal in vidil, in te šalobarde, ki so gnjus tudi vsakemu poštenemu tujcu, še mislijo, da so, Bog ve, kako razsvitljeni, ker niso ^slovanski fantastiu. Kar se tujcov tiče, pa sem se prepričal, da so Lahi skoraj vsi, Nemci pa prav po redkem nasprotniki našemu jeziku. Se ve, da tu govorim le o pravih Nemcih. Zastran njih bi človek le eno željo imel, da bi se namreč, pridši v naše kraje, bolj marljivo našega jezika učili, kakor do zdaj. Minister Go<fuhovski je naložil vsem uradnikom, deželskega jezika se navaditi, spoznavši korist in silno potrebo tega znanja. Kar velja za uradnike,  velja, mislim, še veliko bolj  za učitelje.
Saj meni ne gre v glavo, da bi zamogel učitelj z vspehom kako reč razlagati, če ne zna dobro jezika svojih učencov in če zopet učenci njegovega dobro ne poznajo. Jez mislim, da ni potreba imeti v domačih šolah zgolj domače učitelje; to bi bilo povsod težko, pri nas v Avstrii pa je skoraj nemogoče, če se stvari dobro premislijo; saj je vse eno, če je prav učitelj tujega rodu, da ima le sicer take lastnosti, kakor so pri naših otrocih potrebne, posebno pa da zna naš jezik. Ni dvombe, da bi se tuji učitelji radi slovenščine poprijeli, ko bi se ona za „conditio sine qua nona od zgoraj razglasila. Dokler pa ni očitne zapovedi zastran tega, pa se ne more nikakoršno poboljšanje pričakovati. Posebno napačno mi se zdi, da se nemškim otrokom, zlasti na nemških šolah, ni nobenega druzega avstrijanskega jezika razun svojega učiti; otroci terpe s tim veliko škodo, ker kamor se pozneje ganejo, jim je tudi še kak drug jezik potreben. V šolah bi si lahko to z malim trudom prisvojili, česar se pozneje le težko in slabo navadijo, če še tako dobro in stanovitno voljo imajo. Kar je meni znano, se le češki Nemci po postavi tudi češki učiti morajo, drugod pa jim je to le na prosto voljo dano. Al kjer je u čenčo m kaj le na voljo, uči skušnja, da se le najpridniši nekoliko, sploh pa nič ne nauče. Se bolj napačno pa je, da še celo v naših šolah se tujim otrokom ni treba našega jezika učiti. Ta nesrečna prostost jemlje najpred tem otrokom priložnost, se še kakega druzega živega jezika naučiti, potem pa dela tudi sramoto naše mu j ez i k u; mora se namreč slovenskim učencom ta nauk težavna priti klina zdeti, ker se imajo več učiti od svojih nemških součencov, in jim vendar le na zadnje pri klasifikacii nič ne pomaga; svoje nemške sou-čencc vidijo, kadar je slovenska ura, iz šole iti; in kadar je lepo vreme, vedo, da se lepo sem ter tje sprehajajo, med tem, ko oni slovenski jezik, to je, pusto gramatiko poslušajo. Da je ta neenakost velika krivica, je očitno; in ta krivica je za nas toliko bolj žalostna, ker se po tej poti naši mladini   materni  jezik lahko   pristudi,   ali   saj ta nauk
ogreni.
Bilo bi o tem še marsikaj govoriti; pa naj bo za zdaj dosti, naj se povernem zopet k novi postavi. Da je dana za vse narode celega cesarstva, je gotovo. Ko bi ne bila za vse kraje in za vse narode, ni dvombe, da bi bila vlada to očitno izrekla; saj izreče to vselej, kadar se postava le za nektere dežele da; kolikrat na priliko smo brali: „Ta postava velja za celo cesarstvo razun vojaške meje in Laškega" itd.
Morebiti pa je postava temna, da je mi prav ne raz-umimo, ter jo druga č tolmačimo, kakor je vlada hotla? Pač ne! Postava govori jasno, da ne more jasneje in še nekaj, kar nikoli ne laže. Časniki vseh nenemških narodov so iz polnjenje nove postave zagovarjali in ga še zagovarjajo, al nikjer nismo brali, da bi bil zavolj tega kak časnik posvarjen ali prepovedan bil. Tudi nismo nikjer orali, da je vlada s kakim posebnim razglasom razodela,
da »i je treba postavo le za nektere narode in za nektere šole misliti. Take razglase pa vselej izdaja, kadar vidi, da se kaka postava ni prav razumela. Kar se vlade tiče, ni tedaj nobenega suma, da je njena volja blago posavo tako izpolniti, kakor jo je dala,   to je: za vse in
p 078 O d.
Preden začnem dalje premišljevati, kako je slovenščina tudi za druge nauke kakor za keršanski nauk koristna in potrebna, povem najpred. kako je z novo postavo pri naših horvaških sosedih. Tudi pri njih ima sem ter tje so/ražnikov, ki pa niso kakor pri nas domači ljudje. Človeka obide žalost in ga mora sram biti, viditi, da tudi na Horvaškem nekteri rojeni Slovenci najhuje to postavo čertijo in si na vso moč prizadevajo, da bi ne obveljala. Ti in drugi taki ljudje so precej, ko je postava se razglasila, jeli jo od vseh strani objedati, pripovedovaje, da je edino le za privatne, to je, za take gimnazije, za ktere ves trošek soseske nosijo. Ker pa temu čenčanju nihče ni verjeti mogel, kdor je postavo bral, so pa to reč tako zasukali, kakor da bi bila samo za ogersko deželo. Ljudem se je sicer tudi ta bosa zdela, vendar pa so začeli nekak obupljevati, da bi se cesarska beseda zares spolnima. Tada zdajci se bere v uradnih nemških novinah „Agramer Zeitung" razglas, da naj narod nikar zaupanja zastran nove postave ne zgubi, ker je poglavarstvo že vsem direkcijam zaukazalo > to postavo do zadnje pike spolni ti, kakor je cesarjeva volja. Ob enem pa so tudi ho r vaške v rad ne novine krepko za domači jezik se potegovati jele, pa za-govarjaje novo postavo so odkrile, kako se je do zdaj narodnemu jeziku v gimnazijah godilo. Pač se je vsakdo začudil, slišati, da so se vse tiste postave kaj slabo spol-novale, ktere so se kaj prostorčka horvaščini pustile bile in zopet se je bilo bati, da se bo tudi novi postavi taka godila, zlasti ker so njeni sovražniki iznova hrup zagnali, da je bila res le za privatne gimnazije namenjena, pa je po nekaki čudni zmoti (\\!) se za celo cesarstvo in za vse gimnazije premenila. Tako sta se up in sum verstila, dokler niso fakta poterdile, da velja ta postava tudi za druge dežele in ne le za Ogersko.*') Novi ban Coronini je dal najpopred zapoved, da se precej vse to izpolni, kar je bilo v dobro domačega jezika že pred ustanovljeno. In tako je postava leta 1854 zopet oživela, spodnje gimnazije so postale horvaške, v gornjih pa je razun domačega jezika tudi keršanski nauk po domače se razlagati jel. Dalje je naročil slavni ban vsem učiteljstvom (Xehr-korpern), da nasvetovajo, kako bi se, brez škode za nemški jezik, tudi drugi in kteri nauki še po domače razlagal?. Ze so poslale vse učiteljstva svoje nasvete poglavarstvu. Kar smo izvedili, je od vseh nasvetovano, da se tudi t gornjih gimnazijah več naukov po domače razlaga. Da nemški jezik ne bo s tem nič zgubil, je jasno; saj se Slovan vsakega jezika berž nauči, pa se bo gotovo tudi nemškega, zlasti če se na dobro metodo gleda, pa se bo tudi mladina raji nemški jezik učila, če vidi, da ne dela domačemu krivice, da ga ne spodkopava in ne zadušuje. Pa to je tudi edina prava pot, sovraštvo med narodi potolažiti, posebno pa v Avstrii, kjer je toliko narodnih razločkov. Le če imajo vsi jeziki, ali, kar je vse eno, vsi narodi, enake pravice, bo potihnil prepir, ki ga ni še le leto 1848 zbudilo, pa ga tudi zadnje leta celo nič primerile niso. Nobeni reči ni lagljeje vzrok najti, kakor ravno temu prepiru, pa za nobeno reč tudi ni pomoč tako lahka in očevidna. Ta pomoč je cela, čista, natančna enakost vseh avstrijanskih jezikov. Da je to resnico tudi naša visoka  vlada   previdila,  nam je ravno   nova po-
*) V deržavnem zakoniku „Reichsge8etzblatta stoji zapisano, da ta ukaz je veljaven za vse dežele cesarstva, razam Beneškega.                                                                    Vred.
13
stava porok; in upamo, da sinemo to postavo za začetek novega sistema pozdraviti. Kar se daje šolam, se ne bo pisarnicam in vradnijam sploh odrekalo. Ce se to zgodi, bodo po eni plati ljudstva zadovoljne, po drugi pa oe bo deržavi ne le nobene škode, ampak le korist, ker se je bodo ljudstva s tem večjo ljubeznijo oklenile. Na Švicarskem so tudi trije narodi, pa veljajo povsod doma le domači jeziki; z enako pravico živi eden poleg druzega io Švajca se zavolj tega ni na tri kose razcepila, marveč se je okrepčala, opiraje se na zadovoljnost in ljubezen vseh treh narodov. Kar je v Švajci s tako lepim vspehom steklo, zakaj bi nek pri nas ne? Dvombe na stran! Zaupajmo vladi! Da ji pa moremo zaupati, nam priča nova postava, ktera se je začela že spolnovati ne le v privatnih šolah in ne le na Ogerskem, ampak tudi, kakor sem za Horvaško popred omenil, druge j, ker je tudi za druge dežele razglašena bila. In ker tudi nam Slovencom nihče ne brani, zavolj tega svoje najserčneje želje razodevati, je treba, da se ganemo bolj živo kakor do zdaj, da se vsaki oglasi, kdor imenitnost te reči razume; da vsaki, komur je za blagor deržave in za narodni napredek mar, poterdi, da je to, za kar se potegujemo, zares potrebno pravo in dobro, vsem v prid in nikomur v škodo, da je zares narodov želja, ker je narodov potreba. Vem, da se marsikdo še nad tem spotikuje, — al gorje nam, če se bomo vsake sapice ustrašili in se zbali vsakega malo bolj neprijaznega očesa, vsakega zamerljeja!                   J. Terdiua.