V Ljubljani, dne 15. junija 1933.
42.	Letnik LXXIII. (Šol. leto 1932.133.)
■L.	mm—!-
itelislc
tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. V. I/. — sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Vrosveta« M
Uredništvo in uprava! Ljubljana, FraniiikanMka ulica 6il. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak letrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Poit. ček. rač. 11.197. Telefon 3112
V smer nujnih potreb in interesov naroda in države!
Važna zborovanja in tečaji za učiteljstvo. — Za razčiščenje pojmov o izvenšolskem delu in ugotovitev načelne smeri. — Vse učiteljice in učitelje gospodarske delavce vabimo, da se udeleže zborovanj
in tečajev.
ZBOROVANJE UČITELJEV GOSPODARSKIH IN ZADRUŽNIH DELAVCEV V LJUBLJANI.
Sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udru-
ženja za Dravsko banovino vabi vse učitelje in učiteljice, ki delujejo na gospodarskem, predvsem zadružnem polju na zborovanje, ki se bo vršilo dne 27. junija 1933. ob 8. uri v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti v Ljubljani s sledečim dnevnim redom:
1.	Potreba in namen organizacije učiteljev — gospodarskih delavcev, poroča tov. Andrej Skulj.
2.	Koncentracija javnega dela na gospodarskem polju in metoda izvenšolskega dela, poroča tov. Al. Hreščak.
3.	Šolske zadruge in zadruge učencev na šolah, poroča tov. Miroslav Zor.
4.	Pravilnik organizacije učiteljev gospodarskih delavcev, nominiranje zastopnikov v centralnem odboru in pri sreskih dVuštvih, poroča tov. Miroslav Zor.
5.	Zadružniški in gospodarski počitniški tečaji za učiteljstvo, poroča tov. Rado Grum.
Na zborovanje vabimo vse, ki se za gospodarsko delo zanimajo in imajo voljo sodelovati pri organizaciji gospodarskega dela med učiteljstvom in narodom, posebno pa na polju gospodarske vzgoje učiteljstva.
Istočasno vabimo udeležence tega zborovanja na ustanovni občni zbor društva za zgradbo učiteljskega doma ob Jadranskem morju v Omišlju na Krku.
Sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udru-ženja za dravsko banovino v Ljubljani, dne
12. junija 1933.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik, s. r.	Josip Kobal, s. r.
USTANOVITEV DRUŠTVA ZA ZGRADBO UČITELJSKEGA DOMA NA JADRANU—V OMIŠLJU. Vabilo na ustanovni občni zbor.
Končno so izvršene vse priprave in so odobrena pravila za ustanovitev »Društva za zgradbo Učiteljskega doma v Omišlju«. Lepo je že število članov, ki so se že v naprej prijavili in prepričani smo, da bo to število še znatno naraslo, ko bo pričelo društvo delovati. Ideja za jugoslovenski Jadran živi med narodom, posebno pa živi ta ideja med učiteljstvom, ki jo bo poživljal čez čas od leta do leta Učitelj, dom v Omišlju, kamor bodo odhajali učiteljstvo in učiteljski otroci dravske banovine lahko po zgradbi doma na letovanje in okrevanje.
Ustanovni občni zbor »Društva za zgradbo Učiteljskega doma v Omišlju« se vrši dne 27. junija 1933. ob 11. uri v Ljubljani v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti št. 20 v Ljubljani (Dvorišče) s sledečim dnevnim redom:
1.	Čitanje in odobritev društvenih pravil.
2.	Volitev društvenega odbora; t. j. predsednika in njegovega namestnika, 6 odbornikov, 3 namestnikov in 3 preglednikov društvenih računov.
3.	Določitev višine članarine ozir. rednega mesečnega prispevka.
4.	Prelogi in nasveti.
Na ta občni zbor in na vpis v društvo so vabljeni(e) vsi(e) tovariši(ce), ki se zanimajo za jugoslovenski Jadran in idejo obmorskega letovanja. V prvi vrsti pa se naj udeleže občnega zbora oni tovariši(ce), ki so se za vstop že prijavili. Kdor želi natančnejših informacij o ustanavljajočem se društvu, naj se obrne na naslov:
JUU — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, dne 12. junija 1933.
Predsednik:	Tajnik:
Ivan Dimnik, s. r.	Josip Kobal, s. r.
RAZPIS
ZADRUŽNO-GOSPODARSKEGA TEČAJA ZA UČITELJSTVO.
Na prošnjo JUU — sekcije za dravsko banovino od 12. VI. 1933. št. 2376/32-33 odo-brujem, da se vrši v letošnjih počitnicah od 3. do 26. julija četrti zadružno gospodarski tečaj za učiteljstvo. Organizacijo tečaja po-verjam Jugoslovenskemu učiteljskemu udruže-
nju — sekciji za dravsko banovino v Ljubljani pod nastopnimi pogoji:
Tečaj traja v gori navedenem terminu 5 ur dnevno po sledečem programu:
Strokovni del.
1.	Zadružništvo: zgodovina in dosedanji razvoj, temeljna načela, odnos do ostalih so-cialno-gospodarskih doktrin, končni cilj zadružništva.
2.	Zadružno pravo: zakon o gospodarskih zadrugah, praktično izvajanje zakona, zakon o reviziji zadrug, praktični pripomočki (zak. predpisi o davčnih in taksnih ugodnostih).
3.	Ustroj in delovanje posameznih vrst zadrug: kreditne, produktivne, konsumne, prodajne in pomožne, šolske zadruge in zadruge učencev, stanovske učiteljske zadrugo in uradniške zadruge.
4.	Zadružno knjigovodstvo: teorija, zakoniti ¡predpisi, svrhe knjigovodstva, praktični primeri knjigovodstva za posamezne vrste zadrug.
5.	Promet: denar, menica, ček, efekti, pošta, železnica, borza, ponudba, poslovni zaključek, dobava, reklamacija.
Posebni del.
6.	Državljanska vzgoja: načelni temelji o državi; bistvo državljanske vzgoje; pojem drž. vzgoje; zgodovina naše drž. vzgoje; državljanska vzgoja v praksi; šola v službi državljanske vzgoje; prosvetne in gospodarske ustanove v službi drž. vzgoje; družina in drž. vzgoja; stanovska vzgoja in državljanska zavest; organizacija in program državljanske vzgoje.
7.	Zadružno gospodarstvo v okvirju izvenšolskega gospodarskega dela učiteljstva:
gospodarsko prosvetno delo kot osrednji problem javnega izvenšolskega dela in programa učiteljstva; gospodarsko delo z ozirom na gospodarske, socialne in kulturne potrebe vasi; metoda izvenšolskega dela; odnos gospodarskega dela napram ostalemu izvenšolskemu delu.
8.	Potreba ožjega stika in organizacija učiteljev gospodarskih delavcev — zadrugar-jev: pravilnik organizacije učiteljev — gospodarskih — zadružnih delavcev. Odbori in referenti za gospodarsko vzgojo članstva pri sreskih učit. društvih.
9.	Narodna šola v službi splošne vaške gospodarske kulture.
V	tečaju predavajo strokovnjaki, ki jih določi kr. banska uprava. Vodstvo tečaja po-verjam gospodu Radu Grumu, sreskemu šol. nadzorniku v Ljubljani.
Sprejetim udeležencem tečaja bodo kriti efektivni potni stroški in deloma prenočišče in prehrana.
Število udeležencev določam na 30, izdatki pa ne smejo prekoračiti določene podpore.
V	prošnji je navesti sledeče: 1.) ime; 2.) značaj; 3.) službeni kraj; 4.) službena leta; 5.) samec ali oženjen; 6.) članstvo pri JUU; 7.) usposobljenost (razni tečaji, ki jih je že dovršil n. pr. zadružniški, knjigovodski, mer-kantilni, za kmetijsko, gospodinjsko, obrtno-trgovsko nadaljevalno šolstvo, in druga usposobljenost za izvenšolsko delo); 8.) udejstvo-vanje pri izvenšolskem delu na gospodarskih in drugih poljih (v preteklosti in sedaj); 9.) posebne zasluge na gospodarskih noljih; 10.) potrdila gospodarskih institucij, pri katerih deluje; 11.) razlogi, iz katerih prosi za tečaj in kako namerava tečaj izkoristiti za gospodarsko delo; 12.) zaveza, da bo sodeloval v organizaciji učiteljev — gospodarskih delavcev in pri gospodarskem izvenšolskem delu.
Pri izberi udeležencev se bo posebno oziralo na take, od katerih je pričakovati, da bodo pridobljeno znanje uporabili za praktično udejstvovanje v zadrugah in na gospodarskem polju, in za katere bodo prosile zadruge, ki nimajo strokovno izvežbanih delavcev ter na one, ki nimajo še nobenega gospodarskega tečaja.
Udeleženci bodo dobili ob zaključku tečaja izpričevala z oceno doseženega uspeha, ki se utrdi na podlagi posebne konference vseh predavateljev, h kateri bo delegirala kr. banska uprava svojega zastopnika. O uspešnem sodelovanju se bodo prepričali predavatelji tekom tečaja. Obisk je za sprejete obvezen.
Udeleženci naj prečitajo in prouče vprašanja, ki so objavljena v štev. 1—3 let. V. »Prosvete« z dne 10. XI. 1932. ter naj po možnosti prineso list s seboj.
Prošnje za razpis tečaja je vlagati pri sekciji JUU za dravsko banovino do dne 25. VI. 1933., ki proveri vse navedene podatke v prošnjah in predloži banski upravi seznam priglašencev, urejen po kvalifikaciji z ozirom na razpis, v končno odobritev. Sprejeti člani bodo pravočasno dobili nadaljnja navodila od sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino, ki prevzema tudi ureditev prenočevanja in prehrane za udeležence tečaja.
Gornji razpis objavlja sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udruženja v Ljubljani po odloku Kraljevske banske uprave za dravsko banovino IV. No. 8994/1, z dne 14. VI. 1933.
Ivan Dimnik, s. r.
predsednik.
Josip Kobal, s. r.
tajnik.
TEČAJ ZA IZVENŠOLSKO DELO UČITELJSTVA.
Odsek sekcije za izvenšolsko delo je prišel pri proučevanju javnega izvenšolskega dela do zaključka, da je potrebna temeljita preorientacija pri tem delu. Pri izvenšolskem delu je treba v prvo vrsto postaviti gospo-darsko-prosvetno delo, ki naj bo v najtesnejši zvezi z nujnimi potrebami in interesi naroda. Izhodišče pri izvenšolskem delu morajo biti gospodarske, socialne in kulturne potrebe vasi, kot osrednji problem pa naj se vzame glavna gospodarska panoga dotičnega kraja.
Delo v tem smislu se je pričelo z izobraževanjem učiteljstva za kmetsko in gospodinjsko nadaljevalne šole. Pred štirimi leti smo pričeli s sistematično vzgojo učiteljstva za delo pri zadružništvu. V zadnjem času pa se je to delo poglobilo s sodelovanjem učiteljstva in sreskih kmetijskih referentov za povzdigo kmetijstva.
Da bo to delo smotreno, priredi sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino tečaj za izvenšolsko delo učiteljstva v letošnjih počitnicah od 22. do 26. avgusta v Ljubljani.
Tečaj naj razčisti pojme o izvenšolskem delu učiteljstva in ugotovi načelne smeri tega dela. Obravnavala se bodo naslednja vprašanja:
1.)	Sedanja gospodarska kriza in naše kmetsko gospodarstvo.
2.)	Metoda izvenšolskega dela.
3.)	Naloga učiteljice na vasi.
4.)	Ljudska pedagogika. — Nadaljevalno šolstvo za kmetsko mladino.
5.)	Glavna načela sodobne vzgoje in pouka.
6.)	Narodna šola v službi splošne vaške kulture.
7.)	Gospodarska in socialna politika v občini (državljanska vzgoja).
V	tečaj se bodo sprejeli v prvi vrsti učitelji in učiteljice, ki poučujejo v kmetsko in gospodinjsko nadaljevalnih šolah in oni, ki delujejo na kateremkoli gospodarskem področju.
V	prošnji za sprejem v tečaj je navesti sledeče: 1.) ime in priimek; 2.) značaj; 3.) službeni kraj; 4.) službena leta; 5.) udejstvovanje na gospodarskem polju (prej in sedaj); 6.) članstvo pri JUU; 7.) ali reflektira na stanovanje in prebrano?
Udeleženci bodo dobili ob zaključku tečaja posebno potrdilo sekcije JUU za dravsko banovino.
Prošnje za sprejem v tečaj je vložiti pri sekciji JUU v Ljubljani do 1. avgusta 1933.
Udeleženci tečaja naj prouče vsebino »Prosvete« V. letnik št. 8.—10. od junija 1933., ki naj jo prinesejo tudi s seboj na tečaj.
Sprejeti udeleženci dobe povrnjene efektivne potne stroške, sekcija jim preskrbi po možnosti tudi prenočišče in prehrano. Obisk je za te udeležence obvezen pri vseh referatih in debatah.
Sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino v Ljubljani,
12. junija 1933.
Josip Kobal, s. r.
tajnik.
Ivan Dimnik, s. r.
predsednik.
UVODNI TEČAJ ZA VODITELJE KMETSKO-NADALJEVALNIH ŠOL.
Tečaj se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Trajal bo od 2. do 12. avgusta 1933. Na tečaju bodo voditelji dobili podrobnejši pogled v organizacijo in delo na kmetsko-nadaljevalnih šolah. Preiskušen praktik - voditelj kmetsko-nad. šole bo skupno z udeleženci metodično obdelal snov za kmetsko - nad. šole. V predavanjih iz narodopisja, kmetske psihologije in pedagogike bodo voditelji dobili nekaj navodil za uspešno delo med kmetsko mladino. Razpored predavanj in pogoji za sprejem bodo pravočasno objavljeni v »Učiteljskem tovarišu«.
STROKOVNO-GOSPODINJSKI TEČAJ ZA VODITELJICE GOSPODINJSKO-NADALJEVALNIH ŠOL.
Meseca avgusta bo na Kmetijsko - gospodinjski šoli v Sv. Juriju ob južni železnici strokovno - gospodinjski tečaj za voditeljice gospodinjsko - nadaljevalnih šol. Trajal bo štiri tedne. Poleg kuhanja in šivanja se bodo udeleženke posebno temeljito vežbale v kmetijskih panogah, ki jih mora poznati vsaka voditeljica gospodinjsko - nadaljevalne šole. Vsa podrobnejša navodila bodo objavljena v »Učiteljskem tovarišu«.
Samopomoč učiteljskih otrok
v LJubljani
Poročilo o občnem zboru.
28. maja ob pol 9. uri se je vršil v prostorih JUU — sekcije za dravsko banovino v Ljubljani I. redni občni zbor Samopomoči učiteljskih otrok. Navzočih je bilo le 13 zadružnikov, kar kaže, da učiteljstvo še vedno ne zna pravilno ceniti pomena in vrednosti svojih gospodarskih in socialnih ustanov.
Občni zbor je otvoril načelnik tov. Pavel Lavrič. Po ugotovitvi sklepčnosti pozdravlja s kratkim nagovorom navzoče zadružnike, nato pa preide na dnevni red. Zapisnik je vodil tov. Kumelj Metod; za overovatelja pa sta bila imenovana tov. Kobal Josip in tov. Zor Miroslav.
Poročilo načelstva.
Samopomoč učitelj, otrok, reg. zadruga z o. zavezo, je bila ustanovljena na izrednem občnem zboru dne 10. julija 1932. z namenom, izpopolniti vrzel, ki je nastala z likvidacijo društva Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani. Nova zadruga je prava naslednica likvidiranega društva in je prevzela vsa njegova aktiva in pasiva. Izvoljeno načelstvo je takoj po občnem zboru prijavilo zadrugo deželnemu kot trgovskemu sodišču v Ljubljani ter mu poslalo sprejeta pravila. Sodišče je potrdilo pravila in vpisalo dne 27. julija 1932. zadrugo v zadružni register.
Zadruga je takoj pristopila k Zvezi slovenskih zadrug v Ljubljani ter plačala zadružni delež v znesku Din 100'—.
Poslovati je začela dne 20. avgusta 1932. Po sklepu občnega zbora društva Samopomoč za otroke učiteljev in učiteljic v Ljubljani, ki se je vršil dne 10. julija 1932. v Ljubljani in na katerem se je vršila njegova likvidacija, so postali vsi njegovi člani zadružniki nove zadruge. Ta je plačala zanje iz premoženja bivšega društva tudi zadružne deleže v skupnem znesku 1160 Din in prevzela tudi vse zavarovance. Med letom je pristopilo še 8 zadružnikov, tako da je štela zadruga koncem leta 1932. 124 člane z 216 zavarovanci. Posmrt-nina bi znašala na ta dan 2160 Din.
Zadruga je oproščena plačevanja taks vsled dopisa drav. finančne direkcije v Ljubljani z dne 19. avg. 1932. štev. 115.228/19.836/5. Prav tako je oproščena po odloku fin. direkcije z dne 3. sept. 1932. štev. 115.280-3/1969 tudi družbenega davka.
Dne 10. oktobra 1932. je zadruga izplačala prvo posmrtnino v znesku 2070 Din. V mesecu novembru so morali plačati zato zadružniki prispevek za drugi smrtni slučaj. Od tedaj pa do danes ni bilo nobenega smrtnega primera med zavarovanci.
Načelstvo se je shajalo na seje vsak mesec in reševalo interne zadružne zadeve. Predvsem je razmotrivalo, kako bi vzbudilo med učiteljstvom večje zanimanje za Samopomoč. Dasi so bili vsi učitelji (-ce) očetje in matere opozorjeni s posebnim dopisom na zadrugo, je bil odziv doslej zelo majhen. V »Učit. tovarišu« je izšel o namenu in pomenu Samopomoči učiteljskih otrok daljši članek in več krajših notic. Zdi pa se, da se učiteljstvo za stanovske ustanove premalo zanima in takih člankov in notic po večini sploh ne bere.
Iz vprašanj, ki prihajajo prav pogosto od strani članstva na zadrugo, se razvidi, da to niti ni proučilo pravil. Ta vprašanja povzročajo zadrugi samo nepotrebne stroške, zakaj vprašanja vsa so pojasnjena v pravilih.
Da bi dosegel porast članstva in zavarovancev, se je obrnil načelnik tudi osebno do tovarišev v raznih srezih s prošnjo, da bi z osebno agitacijo pritegnili čim več učiteljev in učiteljic očetov in mater v Samopomoč. Njegovo prizadevanje žal ni rodilo uspeha. Zadružniki bi morali vršiti že sami iz lastnega nagiba reklamo med učitelji starši, da bi dosegla zadruga čim višje število zavarovancev, ker je to v interesu vsakega zadruginega člana. Prav pogosto pa se oglašajo učitelji, ki imajo otroke v starosti nad 10 let. Teh načelstvo ne more sprejeti, ker to zabranjuje § 4. a zadružnih pravil.
Sekcija JUU si mnogo prizadeva, da bi dvignila med učiteljstvom zanimanje za zadrugo. Njeni zastopniki, ki se udeležujejo
zborovanj sreskih društev, uporabijo vsako priliko, da predočijo učiteljstvu velik pomen naše zadruge za posameznike in za stan. Ravno tako opozarja vodstvo sekcije na zadrugo tudi na vseh predsedniških zborovanjih. Za vse reklamne notice so nam predali »Učit. tov.« vedno na razpolago. Načelstvo Samopomoči učiteljskih otrok čuti zato prijetno dolžnost za naklonjenost in vsestransko oporo in podporo izreči vodstvu stanovske organizacije svojo najprisrčnejšo zahvalo.
V današnjih težkih časih so nam ustanove kot je naša Samopomoč nujno potrebne. Nihče naj ne misli, da je že storil svojo dolžnost do otroka, ako ga je dal v šolo. Treba mu je pomagati tudi ob vstopu v poklic. Ker naš stan ni tako situiran, da bi mogel učitelj s primernim zneskom podpreti v življenje vstopajočega otroka, si moramo pomagati z vzajemno pomočjo. Ta cilj ima naša zadruga.
Končno prosi načelnik v svojem poročilu nasvetov, kaj naj zadruga ukrene, da doseže čim večji razmah in porast.
Računski zaključek za leto 1932.
Ker je občni zbor sklenil, da se vrši debata o poročilu načelstva po podanem poročilu nadzorstva, preide načelnik k drugi točki dnevnega reda in prosi tov. Dorčeta Kocha, da poda svoje poročilo o računskem zaključku za leto 1932.
Iz poročila je razvidno, da so znašali
prejemki........Din 80.834'02
izdatki pa ....... „ 80.834'02
Po končani razpravi daje načelnik tovariš Lavrič poročilo načelstva in računski zaključek na glasovanje. Oboje je soglasno sprejeto.
Predlogi.
Do stavljenega roka načelstvo ni prejelo nobenega predloga. Pač pa je stavil tov. Zor na občnem zboru sledeči predlog:
Zavarovanci naj se sprejemajo do 18. leta starosti. Da pa ne bodo ostali člani oškodovani, se vsakemu nad 10 let staremu na-
novo sprejetemu zavarovancu izplača v primeru doživetja podpora šele 11 let po sprejemu v zavarovanje. Tako bi ne bili zavarovanci, ki so vstopili do 10. leta, prav nič oškodovani.
Predlog pride v razpravo na naslednjem občnem zboru.
Ker je dnevni red izčrpan, se zahvali tov. Lavrič vsem pričujočim za udeležbo in zaključi občni zbor.
Kumelj Metod, zapisnikar.
Za mladinski časopis
Nekaj misli ob štiriletki »Našega roda«. — Podjetni Čehi. Hipertrofija mladinskih listov. — Pomanjkanje življenjske resničnosti. — Za preusmeritev!
Slučajno sem dobil v roke češki mladin-	vi podporniki smiselnega čitanja. Na srednji
ski časopis »Mlady svet«, ki ga izdaja že 4.	stopnji je pričelo število naročnikov nepri-
leto »Statni nakladateljstvi« v Pragi, torej	čakovano padati: od 100% v teku 2 let na
državna založba! List izhaja v prikupljivem	38%! Tudi tu ni mogla deca najti vsega onega,
časopisnem formatu vsak torek na 4 straneh,	kar bi si želela. Pač pa se je list po mnenju
Prinaša izbrano novinarsko gradivo, primer-	tovarišev dobro obnesel za višjo stopnjo, ki
no mladini srednje in višje starostne stopnje:	je prišla v vsakem pogledu na svoj račun.
Prometa je torej bilo
Din 161.668'04
Iz računa zgube in dobička vidimo, da so znašale:
Posmrtnine ....	Din 2.086'25
Pisarniške potrebščine	„ 635'64
Predplačila prispevkov	„ 220'—
Odpisi premičnin . .	„ 554'—
Čisti dobiček ....	„ 4.901'59
Vseh izdatkov ...	Din 8.397'48
Zadruga pa je prejela:
Zavarovalnih prispevkov
Obresti.......
Dolžniki ......
Din 5.527'— „ 2.436*48 „ 434'—
Prejemkov je torej bilo
Din 8.397'48
Bilanca.
Aktiva:
Gotovina v blagajni ....	Din	276'50
Naložen denar................54.43774
Dolžniki ................„	434 —
Deleži pri Zvezi..........„	100'—
Premični inventar..........„	3.139'—
Prejemkov je torej bilo . . .	Din 58.387*24
Pasiva:
Deleži članov ......Din 1.240]—
Rezerva za podpore ....	„ 52.025*65
Predplačila prispevkov ...	„ 220'—
Čisti, dobiček .......„ 4.901*59
Skupno ... Din 58.387*24
Načelnik otvori nato debato k poročilu načelstva in k računskemu zaključku.
Tov. Zor Miroslav meni, da bi bilo potrebno, da bi si zadruga pridobila na področju vsakega sres. društva svojega poverjenika, ki bi skrbel za reklamo. Najuspešnejša je vedno osebna agitacija.
Tov. Dimnik Ivan in Skulj Andrej pred^ lagata, naj si oskrbi zadruga še enkrat točen seznam vseh učiteljev in učiteljic staršev in naj razpošlje na njihove naslove s kratkim informativnim dopisom vsem tudi pristopnice.
Zaradi olajšanja pristopa bi bilo primerno dovoliti priglašenim članom po želji tudi plačevanje sprejemnih pristojbin v obrokih.
poleg zanimivih tedenskih novosti tudi pod listek, tehnično, zdravstveno, športno, ugankarsko in šahovsko rubriko, vse garnirano s prikupnimi ilustracijami. List je razširjen po vseh šolah in sijajno služi šolskemu delu v smislu sodobnega pedag. gibanja. Na lanskem svetovnem pedagoškem kongresu v Nizzi so — po izjavah udeleženke tov. B. — Čehi baš s svojim mladin. časnikom vzbujali največ zanimanja, kar mi je tem bolj razumljivo, ker n. pr. na mednarodnih kongresih in razstavah 1. 1928./29. v Berlinu, Lipskem in na Dunaju nismo mogli med neštetimi beletri-stičnimi mlad. listi zaslediti niti enega mladinskega časopisa. Veseliti nas mora, da je bratska ČSR v tem oziru prebila led in dokazala, da razumeva težnje sedanjosti.
Za naše razmere stvar ni nova! Zaželena je bila že v letih, ko smo z največjo vnemo dvigali prapor šolske reforme v Sloveniji. Tov. J. Dolgan se je v »Popotniku« 1928./29. št. 5 obširno bavil s problemom, na vsehi treh samoizobraževalnih tečajih 1927.—29. smo v debatah izražali nebroj misli in že takrat je učiteljstvo po večini bilo za časopis, ki bi podpiral šolsko delo v smislu moderne šole. Pa je prišlo drugače!
Živo se spominjam na širšo sejo Mladinske matice v Ljubljani dne 29. junija 1929., ko je bila pod preds. tov. Lužarja v razpravi ustanovitev »mladinskega lista«. Ožji odbor je predložil načrt za »Naš rod«, kakršen je danes. Zadeva časopisa ni prišla v razpravo, ker j>e večina izrazila potrebo po beletristie-nem listu. Pač pa je bilo sklenjeno, da bo novi list vneto podpiral sodobna pedagoška stremljenja s tem, da bo prinašal snovno strnjene številke, primerne za razredno štivo. Od takrat ideja mladinskega časopisa ni niT kogar več vznemirjala. Vsi smo se vdali v usodo in sprejemali, kar nam je pač serviral »Naš rod«.
Letos zaključuje »Naš rod« svojo — »šti-riletko«. Nedvomno z uspehi, kakršne še ni doživel noben slovenski list za mladino. Priznati moramo uredništvu vso dobro voljo, da zadovolji čitatelje: mlade in stare. Pa se vendar že vsa leta pojavljajo od raznih strani upravičeni in neupravičeni glasovi, ki iznašajo najrazličnejše nedostatke. Toda bodimo pravični: »Naš rod« je kot beletristični mladinski list izpolnil svoje obljube! .
V kolikor pa je »N^š rod« mogel podpreti šolsko deco v osnovni šoli, naj pojasni prirper iz prakse: Slučajno sem stopal z istimi učenci od 1. šol. leta dalje — sporedno s takrat na novo izhajajočim »Našim rodom« tako, da sem v 4. razredu zaključil tudi štiri-letko »Našega roda«. O prvem navdušenju elementarcev sem svojčas poročal v »Popotniku«. Skozi 2 leti so vsi učenci v razredu bili redni naročniki, čeprav je list vseboval le malo primernega štiva. Najprivlačnejši za nižjo stopnjo so bili pač slikopis. sestavki, pra-
Torej je list vsakdanje čitanke mogel le deloma izpopolniti in le tuintam je posijal žarek veselja iz »Našega roda« tudi onim mlajšim in srednjim ...
Je v tej neenotnosti kos tragike in to tem bolj, ko imamo danes že ducat slovenskih mladinskih listov, ki jim je mladinoslovje še neznana in neupoštevana veda. Iz teh vidikov je reforma listov nujno potrebna. Če je izdajateljem in založnikom res pri srcu slovenska mladina, potem bodo morali v mladinski beletristiki najti pota, ki bodo mogla doseči mladinp vseh starostnih dob. Je pa še aktualna druga plat mlad. štiva!
Izkušnje kažejo, da mladina, ki je navezana samo na literarne vrednote, ne doživlja onega resničnega življenja, ki valovi zunaj šole. Snontano prime za očetov časopis in slastno požira razne »senzacije«. V 4. šol. letu sem napravil statistiko 43 učencev delavskih staršev. Kaže mi sledeče: 16 dečkov čita dnev- ' nik redno vsak dan, 8 jih čita delavski tednik, 3 poslušajo tedensko, ko starši doma glasno čitajo časnike. Roditelji so me ponovno spraševali, če naj otroci čitajo časopise. Nič ne bi imel nroti, če bi današnja žurnalistika pravilno vršila svojo nalogo! Priporočal sem staršem, da sami izberejo posebne zanimivosti iz časopisja, zlasti mlad. priloge in nanje opo-
zorijo deco, da jih čita. Krvoločnosti in opolz-kosti naj molče preidejo, naj pa nikar ne prepovedujejo časnikov, kajti prepovedan sad je še mnogo vabljivejši. Pomagal sem si tudi na ta način, da vsak dan v šoli posvetim nekaj minut svetovnim novicam. Reči moram, da so to oni dnevni trenutki, ki se jih deca najbolj veseli. In ko sem pred dnevi pokazal v razredu češki otroški časopis, ni bilo želj po slovenskem mladinskem časopisu nič manj kot pred 4 leti za »Naš rod«. Sami so ugotovili, da je to »nekaj imenitnega«. Seveda — prave časopise imajo do sedaj samo — odrasli. In naenkrat: pravi pravcati časnik za — deco?!
Svetovno časovno dogajanje je bistven del modernega pouka. Če bi danes, ko je časopisje razširjeno že v vsaki gorski va«i, tega ne vpoštevali, bi bili na napačni poti! V šoli »obravnavamo« podrobno dogodke starih vekov, za sodobno žitje in bitje pa nimamo besede! Nešteto imamo sentimentalnih literarnih vzorov, nimamo pa še možnosti, da nudimo deci primere sodobnega resničnega življenja.
Blagor češki deci, ki ji je že skozi 3 leta dostopno življenjsko valovanje v prikupni obliki »Mladega sveta«!
Bolj kot pred leti mora stopiti problem mladinskega časnika pred nas danes, ko je načelo »Iz življenja za življenje!« po naših šolah splošno uveljavljeno. Podrobno bo treba pre-motriti, v koliko uspehi literarne smeri »Našega roda« odtehtajo potrebe in želje naše mladine. Ob končanem 4. letniku poskrbimo, da se točno ugotovijo potrebe in možnosti preokreta našega mladinskega lista v potreb-nejšo novinarsko smer! Prepričan sem, da ne bo slovenskega učitelja, ki ne bi bil prepričan o nujni preusmeritvi, kakor hitro bo pregledal krasno urejen češki tednik. (Pri nas morda polmesečnik.)
»Mladinski matici« in sekciji JUU pripada važna uloga, da podvzame vse potrebno za uresničenje mladinskega časopisa! Naj bodo idealni instituciji »M. M.« s preusmeritvijo usojeni še srečnejši dnevi, s tem pa slovenski mladini: sodobna vzgoja s širokim pogledom v svet!
P. S.: Misli za preusmeritev »Našega roda« je soglasno sprejelo učit. društvo JUU za Maribor desni breg na zborovanju dne 10. junija 1933. in je sestavilo tozadevne nredloge za letošnjo skupščino.
E. Vrane, Maribor.
SploSne vesti
BLAZNOST ALI KAJ?
V »Učiteljskem tovarišu« z dne 18. maja t. 1., štev. 38, beremo, da sta razpisani dve učiteljski mesti v srezu Dolnja Lendava in sicer na šoli v Dolgi vasi in na šoli v Dolnji Lendavi. Za obe službi je pogoj, da prosilec zna poleg državnega jezika tudi madžarski jezik. Odkar stoji Jugoslavija, se še to ni zgodilo, razen pri razpisu učiteljskih mest na manjšinskih šolah. Manjšinska šola pa že več let ne obstoja, ne v Dolnji Lendavi in ne v Dolgi vasi. Že samo ta razpis pomeni klofuto vsemu nacionalnemu delu naših društev v Dolnji Lendavi, predvsem pa delovanju Narodne Odbrane.
Ta razpis ne pomeni nič drugega, kakor da je dana možnost madžarskim učiteljem, ki so bili premeščeni iz Prekmurja, kompeti-rati nazaj na madžarsko mejo v Prekmurju.
Ta razpis je v vseh nacionalnih krogih v Dolnji Lendavi izzval veliko ogorčenje, posebno ker se je opazilo, da^so tudi nasprotniki vedeli za ta razpis in se sedaj nacionalnim delavcem direktno rogajo. Namesto da bi se gledalo na to, da se mladina, v kolikor še ne zna, priuči državnega jezika, pa se hoče s tem umetno držati staro madžarizacijo. Ne glede na to pa je na vsaki izmed teh šol že po ena učna moč, ki zna madžarski. Zakaj
zopet ta popustljivost, zakaj zopet ta hlapčevska gesta napram oholim Madžarom?
Z uprav bedastim nastopom kompetent-nih faktorjev in popustljivostjo naših organov smo prišli tako daleč, da so pred 14 drrevi šli domačini demonstrativno preko meje k birmi na Madžarsko, in to kar v trumah in še celo z duhovščino. Bili so vmes takšni, ki pred oblastmi zatrjujejo, da so bili dobro-voljci za Prekmurje in sedaj še pride ta absurdnost, da hočejo namestiti stare madžarske učitelje zopet na ogroženi meji, namesto da bi se nameščali naši mladi nacionalni in kulturni delavci, katerih čaka več sto na službo. Tako pa dajemo priliko, sedaj po 15 letih, priti nazaj na te velevažne postojanke ob mejo Madžaronom, ki so že itak toliko škodovali naši nacionalni stvari, ker se jih je pustilo tako dolgo na meji.
Kakor slišimo, bo Narodna Odbrana v Dolnji Lendavi podvzela potrebne korake, na . drugi strani pa skušala tudi pomiriti našo nacionalno javnost, kajti razburjenje in ogorčenje radi naše popustljivosti je tako vsestransko, da bo narod segel po samopomoči, zato upamo, da se zgoraj navedeni razpis ne bo izvršil v škodo naših ogroženih interesov na madžarski meji.
Gornje je objavil »Pohod« v 23. štev. dne 10. junija 1933.
Albert Širok:
Pogovor z Ribičičem
Dobiti Ribičiča za daljši razgovor je nemogoče. Vedno ima polne roke dela. Zjutraj je v uradu na banski upravi, popoldne ga srečaš v tiskarni, v Mladinski matici ali na sekciji. Kasneje je v radiostudiju. Zvečer ima dve, tri seje, ali pa mora hiteti h generalni vaji v gledišče. V uradu — stranka za stranko in medtem pa poje še neprestano telefon.
Kdaj pregleduje predavanja, kdaj pripravlja poročila za šolski radio, kdaj piše članke in knjige, je sploh skrivnost.
V tej stiski za čas se je vršil najin pogovor stoje in pretrgoma, na hodniku tako rekoč in na cesti.
Kako si zadovoljen z letošnjimi publikacijami Mladinske matice? — Zadovoljen! — je odvrnil Ribičič smehljaje. — Ena knjiga izpopolnjuje drugo. Mislim, da še nismo imeli tako pestrih publikacij kot letos.
Stopili smo zopet za korak naprej. Kar smo obljubili, smo držali. Vse štiri knjige so bogato ilustrirane in izdali smo celo knjigo na boljšem papirju v 4 barvnem tisku. Te bodo naši najmlajši še posebno veseli. Pa ne samo zaradi pestrih ilustracij, ampak tudi zaradi prisrčnih verzov Anice Černejeve.
Druga knjiga, po kateri bodo planili otroci z navdušenjem je »Brkonja Čeljustnik.« Magajnova vesela fantastična pravljica je dobila v Jakcu duhovitega ilustratorja. Njegovih 18 celostranskih risb ne ilustrira samo dejanja, ampak delo tudi čudovito izpopolnjuje. Besedilo in ilustracije so tu združene v organsko celoto, da si knjige brez teh slik sploh ne moremo več predstavljati. Dolgo smo iskali mladinskega ilustratorja in mislim, da smo ga končno vendarle našli.
»Lov na mikrobe« je potreben pouk iz higiene. Kmetovi se je posrečilo dati delu tako obliko, da ga bodo otroci uživali kot zanimivo povest.
Četrta knjiga so »Kresnice«. Te bodo letos precej obširne. —
—	Kot urednik »Kresnic« mi lahko o teh kaj več poveš? —
—	Lani so bile »Kresnice« mnogim prebe-letristične; letos jim bodo najbrže premalo. Beletrijo sem popolnoma izpustil. Vendar se lanske »Kresnice« in letošnje pravilno izpopolnjujejo. Lanske so govorile o naših možeh, letošnje govorijo o naši zemlji. O bogastvu in lepoti naše zemlje. Naj bi vlile Kresnice mladini nekaj prave ljubezni do naše grude, do naše domovine! Težki časi že preresno grozijo. Morda bo treba našo zemljo še braniti. Borimo pa se samo za to, kar ljubimo; ljubimo pa samo to, kar poznamo. Zato se nisem omejil samo na Slovenijo, ampak sem hotel razsvetliti predvsem manj znane dele
naše države. Tako dobimo v Kresnicah članke o Prekmurju, o Makedoniji in o našem morju. Važnosti morja se vsi le še premalo zavedamo.
Tudi naših izseljencev in naših zasužnjenih bratov v Primorju so se spomnile letošnje Kresnice. —
—	Kakšne načrte imaš za novi letnik Našega roda? —
—	V bistvu se ne izpremeni mnogo. Na željo mnogih se uvede zopet glasbena priloga in morda dobi list tudi par novih rubrik.
»Naš rod« izide v novi okusni opremi Milka Bambiča, ki poskrbi vsaki številki tudi novo naslovno stran. Po predloženih skicah sklepam, da bo ta oprema zelo ugajala naši mladini.
Prijetna novost bo tudi Cicibanov rod, ki izide najbrž kot priloga za naše najmlajše v 3 barvnem tisku. Seveda bo to možno le v primeru, da naklada ne pade in če dobi uprava potrebna zagotovila, da ne bo število naročnikov nihalo od številke do številke kot se je dogajalo prejšnja leta. —
—	Kaj pa glede sotrudnikov? —
—	Krog sotrudnikov mislim še pomnožiti. Kot nova osebnost nastopi v »Našem rodu« z glavno povestjo, ki se bo nadaljevala skozi ves letnik, Kristina Hafnerjeva z zanimivo napeto povestjo »Šimetov Lipe.« Dejanje povesti se vrši vse v naših krajih in izzveni v pravo pesem planin. —
—	Kaj pa praViš na očitke, ki so padli na nekem zborovanju glede protežiranja nekaterih sotrudnikov? —
—	Kaj naj rečem, —je odgovoril Ribičič skoro veselo. — Čul sem že toliko očitkov, da mi tudi novi ne kalijo več spanja. Kazalo samo odgovarja tem ljudem dovolj glasno. Niti en sotrudnik ni zastopan več kot s štirimi pri-
spevki. Nimam torej par ljubljencev krog sebe. Samo v tem letniku je sodelovalo okoli 50 pesnikov in pisateljev ter 20 ilustratorjev. O enoličnosti in premajhni barvitosti prispevkov pri tem številu sotrudnikov lahko govorijo samo barvoslepi ljudje. —
—	Mnogi se potegujejo za to, da bi se izpremenil Naš rod v šolski list. —
—	Ne verjamem, da bi bilo to mogoče — je prekinil Ribičič. Samo povej mi, za kateri razred naj bi se izdajal ta list? Za vse? Vidiš, da je smešno! Sicer pa se bo v tem pogledu razvnela debata na banovinski skupščini, kjer bom zastopal svoje stališče. Naš rod ni izključno beletrističen mesečnik, a da bi bele-trija morala igrati ulogo pepelke v njem, tega ne bi trpel. Če se postavi skupščina na to stališče, si bo pač morala zbrati tudi drugega urednika. —
—	Ali bi mi hotel še kaj povedati o nadaljnjem programu Mladinske matice? —
—	V kratkem času se je razvila Mladinska matica v največjo našo mladinsko založništvo. Program, ki si ga je postavila pred leti, je zanjo že pretesen. Druga založništva izdajajo vedno manj mladin. knjig, kulturne potrebe naših stalnih mladinskih čitateljev pa so vedno večje. Mislim, da je prav zdaj ugoden čas, da pokažemo svojo podjetnost. Mladinska matica naj bi svoj program razširila, da bi izdala namesto dveh, recimo 5 in kasneje tudi več knjig v izrednih publikacijah. Če se obveže vsaka šola, da odkupi ali razproda toliko izvodov knjig, kolikor razredov ima, pa se da naš načrt z lahkoto uresničiti. Mladinska matica bi postala tako v kratkem mogočno založništvo in prepričan sem, da bi tudi naše mladinsko slovstvo bohotno vzcvetelo kot še nikdar. —

Razpis prostih učiteljskih službenih mest je prejel »Učiteljski tovariš« za objavo od prosvetne uprave. Enak razpis so objavili tudi drugi listi, med njimi »Narodna prosveta« s pripisom: K O. N. broj 36.497. — Iz kancela-rije Odeljenja za osnovnu nastavu Ministar-stva prosvete. 26. maja 1933. godine u Beogradu. — V tem razpisu stoji pri nekaterih šolah v dolnjelendavskem srezu nastopni do-stavek: nastavni jezik državni in madžarski. — Očitek blaznosti torej ne zadene »Učitelj, tovariša«.
—	Gospodinjski tečaj za učiteljice na
dr. Krekovi mešč.-gosp. šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani se prične 3. julija t. 1. in traja do 28. julija 1933.
—	Maturantke državnega ženskega učiteljišča v Ljubljani iz leta 1927.—1928. vabim, da proslavimo petletnico naše mature. Predloge glede časa in kraja pošljite takoj na: Natašo Župančič, Tomišelj, p. Ig-Studenec pri Ljubljani.
—	Maturantinje 1. 1918. drž. ženskega učiteljišča v Ljubljani po 15 letih na svidenje dne 4. julija v Ljubljani! Pošljite, prosim, prijave in event. predloge za čas in kraj sestanka. — Mina Selan, Ljubljana, Poljanska c. 15 — VII.
—	Maturanti iz 1. 1903., ki ste položili ta izpit v Kopru, oglasite se čimprej. Praznovali smo le 10 letnico mature, 20 letnico smo preložili v nadi na boljše čase. Ne odlagajmo še 30 letnice. Določite dan, kraj in način praznovanja. Mogoče bi se zbrali o velikih počitnicah v Novem mestu. Kaj pa ob kongresu JUU ali drugače. Obnovimo stike. Pišite na naslov Anton Mervič, upravitelj meščan, šole, Novo mesto.
-— Maturantinje 1. 1913. učiteljišča šol. sester v Mariboru! Kakor dogovorjeno, se letos sestanemo. Predlagajte, prosim, kraj in čas sestanka. Najlepše bi bilo začetkom julija v Mariboru. Na svidenje! — Ant. Vaupot, učit. Slovenjgradec.
—	Maturantinje mariborskega moškega učiteljišča iz 1. 1923. se snidemo dne 2. julija ob 14 uri pri Unionu v Mariboru, skupaj s tovariši iz vzporednega letnika. — Olga Šija-nec, Ormož.
—	V članku »Učitelji poborniki treznosti« v 41. štev., 3. kol., 4. odst, 8. vrsta $toji: do pijanstva, namesto do abstinence. — Popravljamo radi reda v gotovosti, da je vsak to že sam storil ob čitanju.
UČITELJSKA TISKARNA
tjubljana — Frančiškanska ulica 6
tMBMHinaHHMHBHHHi
—	Ljubljansko učiteljstvo opozarjamo, da se vrši 21. junija t. 1. v dvorani sokolskega doma na Taboru ob 8. uri zvečer spominska svečanost za pokojnim narodnim borcem Vekoslavom Spinčičem. Prosimo p. n. učiteljstvo za obilno udeležbo.
—	Neguj svoje zobe! Knjižica s tem naslovom je bila poslana na vse osnovne šole dravske banovine. Knjigo je razposlal Centralni šolski ambulatorij, ki nas naproša sporočiti: Vsi šolski upravitelji naj pošljejo denar za prodane izvode kuratoriju Centralnega šol. ambulatorija v Ljubljani. Neprodane izvode naj obdržijo in jih skušajo razprodati -v začetku prihodnjega šolskega leta.
—	Kako bi bilo pri nas? Ravnatelj Vse-narodne Esperantske Organizacije Hans Jakob iz Ženeve, ki se je udeležil VI. jugoslovanskega esperantskega kongresa v Beogradu, nam je pravil, da so v Švici nameravali državnim uradnikom znižati plače. Dali so to na glasovanje. Ljudstvo je glasovalo proti znižanju plač. Ako državni uradnik nima denarja, tudi ne more nič kupiti in ljudstvo ima le škodo. Se vidi, da je švicarski narod politično na visoki stopnji.
—	Sekcija učiteljev-esperantistov. O bin-koštnih praznikih se je vršil v Beogradu VI. jugoslovanski esperantski kongres. Ker je bilo navzočih tudi lepo število učiteljev(ic), se je osnovala posebna sekcija v okviru esperantske lige. Sekciji načeluje Golobic Peter, šol. upr. na Primskovem pri Litiji. Namen te sekcije je, propagirati esperanto v učiteljskih vrstah in stopiti v stik z inozemskimi učit. društvi. Na prihodnjem kongresu, ki se bo vršil v Osijeku, bo imela sekcija občni zbor.
G. P.
Osebne zadeve
—i Napredovali so učitelji (-ice): v VII. skupino: Dolinar Elvira iz Velike doline, Miklavič Anton iz Brezovcev, Droč Horten-zija iz Jarenine, Zdolšek Marija od Sv. Jurija, Iglič Marija iz Bizeljskega, Ivančič Josipina iz Št. Vida pri Stični, Jarnovič Ivan iz Ligoj-ne, Likar Helena iz Ljubljane, Resman Rado iz Stogovcev, Štefančič Rudolf iz Šalovcev, Zalar Marija iz Metlike, Uhlir Marija iz So-dražice, Žagar Marija iz Brežic, Završnik Antonija iz Vrhnike, Sumperer Ivan iz Stare cerkve, Benedičič Franja iz Železnikov, Guna Marija iz Zagorja ob Savi. Kolarič Joslip iz Čentibe Drassal Marjeta iz Slivnice, Kalan Bogomila iz Majšperka. Mazlu Alfonz iz Brega pri Ptuju, Megla Milan iz Sv. Lenarta. Potočnik Antonija iz Špitaliča, Pokorn Danica iz Mošenj, Prestor Nikolaj iz Mošenj, Prijatelj Josip iz Velikih Lašč, Planinšek Pavla iz Ljubljane. Perič Cirila iz Ljubljane, Obersnu Petra iz Vrhnike, Cerček Zora iz Marenberga, Engelsberger Viktor iz Borovnice. Hrovat Va-lerja iz Komende, Hočevar Marija iz Velikih Lašč, Cirman Marija iz Dobove, Čolja Alojzij
ZEMLJEPIS
IN
ZGODOVINA
za III, in IV. razred osnovnih šol od J. P o l a k a
stane samo 9 3)in, odnosno 10 2)in, a 'Vam zelo olajša pouk, ker 'Vam ni treba snovi narekovati, si otroci s tem ne kvarijo pisave in ne pravopisa ter pridobite na času. Naročite takoj vse štiri knjižice za 38 Ldin, odnosno one, kijih potrebujete za sebe ali učence
v knjigarni
Učiteljske tiskarne v Ljubljani ali pri podružnici v Mariboru
iz Bele cerkve, Ferk Bogomir iz Sv. Miklavža, Flego Marija iz Viča, Kašpar Franc iz Dob-rovcev, Schein Štefan iz Jezera, Vončina Majda iz Dolenje vasi, Faganel Leopoldina iz Studenca, Filipič Gabrijela iz Preserja, Antolovič Cirila iz Dobove, Kramar Franc iz Škalskih Cirkovcev, Stumpf Ludvik iz Sv. Antona, Smeh Leopold iz Šmarja pri Jelšah, Jenko Ljudmila iz Mirne, Jan Marija iz Preserja, Ložar Marija iz Velikega Grabna, Lasič Franc iz Kranja Šinigoj Rozalija iz Logatca, Štibler Julija iz Serdice, Štraus Marija iz Rajhenbur-ga, Valentič Angela iz Frama, Vidmar Ferdinand od Sv. Lenarta, Uršič Berta iz Metlike, Vardjan Marija iz Semiča, Žukovec Fran iz Šmihela, Serajnik Angela iz Dovja, Bertoncelj Elizabeta iz Kovorja, Ronča Marija iz Sevnice, Gorup Ernestina iz Sv. Florijana, Kunstler Angela iz Polšnika, Kavčič Franc iz Šmartna, Kavčič Rudolf iz Vinice, Malešič Janko iz Škocijana, Počkaj Leopoldina iz Ksaverja, Podgoršek Amalija iz Konjic, Pečnik Marija iz Brežic, Petkovšek Marija iz Vrhnike, Poj-bič Gizela iz Zg. Slavečev, Paulšek Marija iz Rač, Novak Julij iz Trbovelj-Vod, Perko Josipina iz Livolda, Hvatal Franjo iz Krtine, Hogler Friderik iz Mozlja, Horvat Olga iz
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Trbovelj-Vod, Cirman Ana iz Žirov, Res Marija, zabavilja iz Toplic, Jagodic Fr. iz Trbovelj, Kancler Julija iz Ptuja, Jurčec Iv. iz Sv. Katarine, Košenina Vladimir iz Sv. Lenarta, Klopčič Marta iz Maribora, Skender Oton iz Kor. Bele, Mikulič Ida iz Globokega, Perme Josipina iz Hotiča, Plavšak Marta iz Trbovelj, Pristav Marija in Anton iz Borovnice, Juran-čič Leopoldina od Sv. Marka, Zidar Verena od Sv. Vida, Lukman Verena iz Jesenic, Groz-nik Josip iz Hrastnika. Gabrovšek Gabrijela iz Hotederšice, Zalar Josip iz Metlike, Jarc Angela in Franc iz Št. Janža, Jenko Marija iz Rateč, Kotnik Viligoj iz Lehna, Mihev Marija iz Podpece, Hočevar Marija iz Studencev, A-zarov Mihaela iz Kranjske gore, Janežič Gabrijel iz Kočevja, Šuler Kristina iz Trbovelj, Živic Gabrijela iz Globokega, Šuligoj Avgust iz Trbovelj-Vod, Furlani Leopold iz Velenja, Frolich Vida iz Hrastnika, Haler Pavla iz Dola, Oražem Marija iz Ribnice, Zor Miroslav iz Sv. Petra, Zidar Milovan iz Lemberka;
v VIII. skupino: Kuhar Vida iz Kotelj, Velkavrh Kristina iz Žažarja, Nagode Katarina iz Marenberga, Brenčič Marija iz Središča, Cekada Marija iz Žitečke vasi, Košar Ivana iz Frankolovega;
v IX. skupino: Firm Štefanija iz Makol, Češnik Ernestina iz Sv. Štefana, Stres Mira iz Sv. Jakoba, Cvetko Vladimir iz Vuzenice, Ogorelec Marija iz Gor. Radgone, Burger Mihaela iz Hajdine, Cernigoj Danila iz Limbuša, Posega Marija iz Središča, Rus Ana iz Tijn, Borko Fran iz Križevcev, Klemenčič Marija iz Gor. Radgone, Macjus Nada iz Maribora, Kožar Ana iz Sv. Florjana. Knafelc Alojzij iz Markovcev, Kos Frančiška iz Markovcev, Kralj Zorislav iz Lokavcev, Jurajevčič Ljuba iz Semiča, Pavlin Franc iz Mošenj.
Naša gospodarska organizacija
—g Učiteljski dom v Mariboru — učitelj-stvu. Tudi naš Učiteljski dom v Mariboru je zaključil svoje prvo poslovno leto. Tudi njemu ni bilo lahko v današnjih težkih prilikah. Saj je bilo leto vsestranskih izkušenj. Kljub temu je z vztrajnim in smotrenim delom premagal vse težkoče in zre danes s polnim zaupanjem v bodočnost.
Odbor smatra za svojo dolžnost, da vsaj kratko obvesti predvsem učiteljstvo mariborskega okrožja, ki je v prvi vrsti omogočilo ustvaritev našega doma.
Dom v tekočem letu ni bil polno zaseden. Prostora je za 35 dijakov, a v njem je bilo
13—16 gojencev i. s. 9 učiteljskih sinov, ostali pa drugih. Vzroki so različni:
1.	Dom se je vsled raznih zaprek mogel otvoriti šele prve dni šolskega leta. Mnogi sploh niso verjeli, da bo prišlo že v tem šolskem letu do otvoritve.
2.	Rajoniranje sprejema v srednje šole. Več priglašencev ni bilo radi tega sprejetih v mariborske učne zavode.
3.	Premalo zaupanja učiteljstva v lastno novo institucijo.
4.	Nekaterim se je zdela preskrbnina Din 500'— previsoka.
Iz raznih vzrokov je bilo za prvo leto morda celo dobro, da ni bilo polne zasedbe. Zbralo se je tem več izkušenj. Saj iz malega raste veliko. Razen tega je imel dom še prostora, da je lahko prenočevalo v njem učiteljstvo. Do konca aprila t. 1. je imelo v njem 81 oseb 288 prenočnin. Učiteljstvo, ki je po-setilo naš dom, se je pohvalno izrazilo o u-dobnosti in poslovanju doma.
Naš dom je tudi o počitnicah učiteljstvu in njegovemu sorodstvu na razpolago za krajše ali daljše bivanje. Posebno ugodno lego ima za tiste, ki hočejo uživati kopeli na Mariborskem otoku. Da zamoremo prostor v domu rezervirati, želimo pismenih prijav.
Seveda je pa potrebno, da že sedaj mislimo na prihodnje šolsko leto. Zato se obračamo na Vas, tovariši in tovarišice, s sledečo prošnjo:
Učiteljski sinovi, ki študirajo v Mariboru, spadajo v Učiteljski dom. V prvi vrsti tem je namenjen dom. V drugi vrsti pridejo v po-štev sinovi učiteljskih sorodnikov in v tretji, kolikor dopušča prostor, izmed ostalih stanov.
Preskrbnina znaša za učitelje Din 500'— mesečno, za ostale pa Din 550'—. Poleg pre-skrbnine ni nikakih drugih rednih dajatev.
Opozarjamo, da bo letos vsak dijak, ki stanuje v našem domu, sprejet v mariborske srednje šole, pa naj bo iz kateregakoli okoliša, ker je kr. hanska uprava za gojence našega doma odredila nerajoniranje.
Sprejemni izpiti za srednje šole bodo letos samo meseca junija in ne začetkom šolskega leta. Sprejemamo tudi učence osnovnih šol.
S prihodnjim šolskim letom bomo nastavili za prefekta v domu g. profesorja. Tudi glasbo bo mogoče gojiti v večji meri, če bo dovolj reflektantov.
Pač pa je izključeno, da bi mogli sprejemati tudi dijakinje, dokler ne pridobimo še kega sosednega poslopja.
Prijave za prihodnje šolsko leto blagovolite nasloviti na Penzijonat Učiteljskega doma v Mariboru, Kosarjeva 41. Od tam dobite podroben prospekt.
Vsekakor pa prosimo, da dospejo prijave najkasneje do 10. julija. Za pozneje dospele prijave ne moremo jamčiti sprejema, ker se že sedaj oglašajo, ter je letos pričakovati, da bo dom polno zaseden, ali pa bo celo še zmanjkalo prostora.
V Mariboru, dne 11. junija 1933.
Odbor.
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrseva ulica štev. 44
—g Učit. dom v Mariboru je prejel 40 Din od preplačila pristnih prleških gibanic, s katerimi je postregla ga. Klemenčičeva upokojenemu učiteljstvu pri rednem mesečnem sestanku 8. junija v Pobrežju. 284'25 Din pa je zbralo učiteljstvo po zborovanju sres. uč. društva Maribor desni breg 10. junija v Framu, ko se je poslavljalo od svojega priljubljenega nadzornika tov. Koropca. Iskrena hvala! Posnemajte!
—g Članom Uč. samopomoči. O velikih počitnicah v zadnjih letih nam je pošta vračala cele kupe pisem za naše člane, katerim ni vedela pravega počitniškega naslova. Ti člani so povzročili zadružni upravi dosti več dela in stroškov, obenem so pa napravili nered v odpravništvu. Zato vljudno prosimo, da vsak član pusti pri svojem poštnem uradu svoj počitniški naslov, kamor naj mu pošta od-premlja vse poštne pošiljatve. Ne pozabite na nakazila, ker mora uprava v počitnicah prav tako izplačati posmrtnine kakor med šolskim letom. — Za pojasnila v juliju in avgustu t. 1. se obračajte pismeno na zadrugo, osebno zgla-ševanje samo ob sobotah. Vesele in zadovoljne počitnice Vam vsem želi
uprava US.
Mladinska matica
—mm Knjige za ljubljanske šole so se razposlale 13. in 14. t. m. Ostale šole dobijo publikacije v najkrajšem času. Tudi vezane knjige so že na razpolago. Nekaj letnikov »Našega roda« smo vezali s platnicami, kjer so uganke. Šole, ki žele take izvode, naj to posebe omenijo.
—mm Iz uprave. Knjige so dotiskane. Kakor že večkrat omenjeno, jih prejmejo le tisti naročniki, ki so plačali vseh 9 obrokov. Razpošiljanje se bo vršilo na isti način kakor lani in predlanskim, t. j. direktno po pošti, za kraje ob železnici in njihovega poštnega rajona po železnici kot brzovozno blago na šolske upravitelje glavnega kraja. Istotako velja za kraje z avtomobilsko zvezo. Vse tov. upravitelje prosimo, da poskrbe z ozirom ali kako drugače poskrbe za razdelitev knjig njihovega poštnega okraja. Vsi stroški se hodo po sporočilu tako povrnili.
Učiteljski pevski zbor JUU
—p Tovarišice — tovariši! Razposlali smo okrožnice z delovnim programom za počitnice. Roka, ki smo ga stavili za prijavo (10. junij) v zborov in pevovodski tečaj se niso držali vsi člani. Zamudnike prosimo, da pošljejo svoje prijave, eventualno opravičila takoj, da moremo pripraviti vse potrebno. Upamo, da ne bo nikogar, ki bi izostal od našega skupnega dela brez tehtnega vzroka, saj se pripravi jamo, da zapojemo tovarišem iz vse širne domovine. Dober oddih o počitnicah in na svidenje — odbor.
Šolski radio
—r XXXIV. teden. V torek dne 20. junija bo predavala ob 11. uri 15 minut ga. dr. Šimec Amalija o temi »Ciciban ali Cicifuj«, zdravstveno kramljanje o vsakdanjih rečeh. V četrtek dne 22. junija bo oddajala ob 9. uri I. državna realna gimnazija v Ljubljani »Vi-dovdansko proslavo« po sledečem snoredu:
1. Pozdravni nagovor. 2. Na Vidov dan; govori prof. Breznik Josip. 3. »Mi.« Melodram. Verzi iz Jenkove Pobratimije in Molitve; de-klamirajo šestošolci Benedičič Igor, Oblak Marijan in Marinčič Bogomir. 4. a) F. S. Vilhar: Slovenec, Srb, Hrvat: b) K. Mašek: Mlatiči; poje moški oktet. 5. Šolsko leto je pri kraju, juhuhu! Veder govor sedmošolca Dolenca Matjanka. 6. a) Jednu sam ružu 'mel. Hrvatska narodna. Priredil R. Matz; b) Na v'sokem Obirju. Koroška narodna. Priredil P. Kozina; poje deški oktet. 7. Juš Kozak: Na planine! Pripovedujeta šestošolca Demšar Gojmir in Eypper Ernest. 8. J. Rahmaninov: Preludij. Igra na klavir sedmošolec Treo Rudolf. 9. a) A. Nedved: Na Straži; b) Ko so fantje proti vasi šli. Narodna. Harmoniziral P. Rančigaj; poje m. zbor. 10. I. Albreht: Mi mladi. Dekla-mira trctješolec Levart R. 11. a) Vsi so prihajali; b) Na planincah. Na orglice igra mladin. orkester. 12. P. Kozina: Sindžiriči zveče ta vala. Srbska narodna, b) E. Adamič: Jezdec, c) P. Rančigaj: Otroci štejejo. Poje izbran deški zbor. 13. C. Pregelj: Devojčica ruže brala. Hrvatska narodna. Poje deški zbor. 14. R. Wagner: List iz albuma. Solo za čelo. Igra sedmošolec Šivic Gustav. 15. a) E. Adamič: Nocoj je lep večer. Samospev za bariton, b) F. S. Vilhar: Mornar. Samospev za bariton. Poje sedmošolec Skaberne Ludovik. 16. a) F. S. Vilhar—F.Ferjančič: Planinarica. b) A. Go-stinčar—P. Rančigaj: Neka živi Jugoslavija. Poje mešan zbor. 17. D. Jenko: Bože pravde. Pojo vsi dijaki. — Pred oddajo bo spregovoril zaključno besedo predsednik šolskega radia g. profesor Leopold Andrée.
Stanovska organizacija JUD
Iz društev:
POROČILA:
+ JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU je zborovalo 13. maja 1933. pri Sv. Miklavžu pri Ormožu. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav dobra: 42 članov, t. j. 70%.
Tovariš predsednik otvori zborovanje ter pozdravi navzoče članstvo, zlatsi tovariše
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
s
upokojence, predavatelja g. inž. Lukmana iz Ljubljane, nadzornika in nove člane: Flajsa, Mihaličevo, Žvanutovo in goste tovariše abi-turijentje, ki čakajo na službe. V imenu domačinov izreče prisrčno dobrodošlico tovariš Pinterič.
Z ozirom na okrožnico Mlad. matice so se člani odločno izrekli za to, da se knjige tudi v bodoče izdajajo ob koncu šol. leta, ker se je bati, da bi v drugem primeru število naročnikov padlo. Jako koristno bi bilo, če bi se Naš rod in Mlad. matica ločila, ker bi obe publikaciji pridobili naročnikov; v tem primeru naj bi pa knjige izšle v jeseni.
Predavanja: G. inž. Lukman je zanimivo govoril o vinarstvu, sadjarstvu, kletarstvu in zadrugarstvu. Z dobro izbiro snovi je znal obdržati pozornost zborovalcev do konca svojega predavanja, ki je trajalo skoraj dve uri.
G. ravnatelj Kosi je govoril »O higie/ii učiteljskega stanu iz spominov na mednarodni kongres za šolsko higieno v Nurnbergu v letu 1903.
Tov. predsednik se je predavateljema zahvalil za njuna izvajanja.
Prihodnje zborovanje bo 11. junija v Ormožu.
Predsednik:	Tajnica:
Milan Megla, s. r. Olga Šijanec, s. r.
+ JUU — SRESKO UČITELJSKO DRUŠTVO V CELJU je zborovalo v Celju dne 8. aprila pri udeležbi 160 članov, t. j. 80%.
1.) Predsednik tov. Gosak je uvodoma poudaril sedaj gotovo nujno in važno nalogo učiteljstva, da širi med ljudstvom jugoslov. in državno miselnost in utrjuje v njem vero v veliko in močno državo. — Pozdravil je pristopivšega tovariša Adolfa Senegačnika iz Nove cerkve. S toplimi besedami se je spomnil umrle ge. Jurkove iz Vojnika, soproge našega tovariša Blaža Jurka in matere tovarišice Jankovičeve ter jima izrekel sožalje, enako tovarišu Gobcu k bratovi smrti. Čestital je k poroki kar trem tovarišicam: Kinclovi, Monarovi in Terčkovi. — Navzoči so tudi
malo poznane narodne pesmi, da ne izginejo v morju pozabnosti. Za vzgled nam je zapel nekaj takih pesmi, ki jih je slišal v svojem služben, kraju (Brusnicah). Za izredno uspelo predavanje se je predavatelju in njegovi vrli pomočnici v imenu poslušalcev zahvalil tov. predsednik. Tovariši in tovarišice, ki se ne udeležujejo zborovanj, ali celo do danes niso čutili potrebe, da se včlanijo v svojem stanovskem društvu ter brezbrižno stoje ob strani, med tem ko njihovi stanovski drugi žrtvujejo denar, delo in čas, za materialne koristi vsega stanu, njegov ugled in nadaljnjo izobrazbo, prosimo, naj vprašajo svojo vest za nasvet. Na vseh letošnjih zborovanjih se je obravnavalo po vsem stvarno toliko stanovskih zadev, da jih ne bi smel nihče zamuditi.
Dodatno k predavanju tov. Marinča pripominja tov. Zagorc, da so narodne pesmi bistveni del snujoče se zbirke snovi domo-znanstvenega pouka ter jih naj vsak nabiralec uvrsti v to zbirko.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Med slučajnostmi poroča tov. Kržišnik, da so note za pevski zbor pripravljene ter se bo takoj pričelo s pevskimi skušnjami.
V svrho povzdige družabnosti obljubi tov. Pirnat, da bo za prihodnje leto naštudiral eno odrsko delo, da se bo društvo tudi v tem pravcu udejstvovalo.
Sklene se, da bo v bodoče po vsakem zborovanju skupno kosilo, pri katerem bo pevski zbor skrbel za prijetno razvedrilo. Na svidenje pri prihodnjem zborovanju na Trški gori.
Menard Vilko, s. r. Ivanetič Alojzij, s. r.
predsednik.	tajnik.
+ JUU ZBOROVANJE ZA SREZ KRŠKO se je vršilo 8. junija 1933. v Boštanju pri Sevnici. Udeležilo se ga je 46 tovarišic in tovarišev.
Predsednik Brezovar Matija pozdravi iskreno vse navzoče, zlasti sres. šol. nadz. tov. L. Levstika in sres. kmet. ref. g. G. Ambroža ter poda izčrpno poročilo o predsedniškem zboru JUU, ki je bil 13. m. m. Navzoči so mu z zanimanjem sledili ter z živahnim pritrjevanjem odobrili vse sklepe, katere je povzel zbor. Skrajni čas je, da je izvedena zaščita članstva, izvršen poslovnik za častno razsodišče ter osnutek sprememb in dopolnil z ozirom na nameščanja in premeščanja učitelj-stva. Seznanil je prisotne z vsemi došlimi okrožnicami sekcije, o katerih se je razpravljalo in sklepalo.
Jako zanimivo je bilo dalje predavanje sres. kmet. referenta g. Gabrijela Ambroža, ki je podal v svojem poljudnem, obširnem govoru smernice za povzdigo kmetijstva s sodelovanjem učiteljstva in sicer v vseh panogah kmetijstva, opirajoč se na našega zlasti malega kmeta. Svoja izvajanja je podprl z različnimi demonstracijami, za kar je žel globoko zahvalo in priznanje.
Nič manj zanimivo je podal svoje predavanje »O prirodni telovadbi« tov. Lunaček Franc. Temeljito je predelal omenjeno snov, podal nje zgodovino in stremljenje od najstarejših časov do sedanjih novodobnih, nujno potrebnih sprememb in zahtev. Žal, da se
niso mogli navzoči spuščati v podrobno debato. To se zgodi pri prihodnjem zborovanju.
Predsednik se je obema predavateljema zahvalil, na kar so bili za banovinsko in glavno skupščino izvoljeni sledeči delegati:
Vanič Janko, šol. upr., Krško; Kabaj Lju-devit, šol. upr., Cerklje ob Krki; za namestnike pa: Matzele Marija, uč. Krško in Fakin Ivan, uč. Boštanj ob Savi.
Sprejetih je bilo 8 predlogov za banovinsko skupščino in sicer v zadevi vsaj ene brezplačne vožnje, nečlanov JUU in mlačne-žev, pravnega konzulenta, tožb pri sodiščih, abiturientov vojakov, knjig Mladinske matice. oddaje boljših mest in zaostale članarine JUU.
Končno je tov. Vanič Janko iskreno čestital zavednemu tov. Lj. Kabaju in njegovi družini, da se nahajajo zdravi v naši sredi, da so izšli srečno veliki nevarnosti, ki je zahtevala skoro življenje vseh. Nato je predsednik zaključil nad 4 ure dobro uspelo zbo-
rovanje.
M. Brezovar,
preds.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO ŽUŽEMBERK je zborovalo v soboto dne 3. junija v Zagradcu. Udeležilo se ga je 21 članov, to je 63%.
Namesto obolelega predsednika tov. Mer-varja je otvoril in vodil zborovanje podpred-
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
■HPRKMMM
«S8SMSS«

mm
sednik tov. Korenčan iz Šmihela. Pozdravil je vse zborovalce in izrazil obenem iskreno željo, da bi bolni tov. predsednik kmalu okreval.
Razgovor se je vršil o delovanju »Gospodarske poslovalnice«, ki je zelo koristna, zato naj upravitelji vedno naročajo vse potrebščine potom »Gospodarske poslovalnice«.
Predaval je tov. Kimovec iz Smuke: »Nas čas in kmečki mladostnik pa izvenšolsko delo«.
Predavanje je bilo kaj lepo zamišljeno ter vsestransko temeljito obdelanb. Predavatelj nam je prikazal kmetiškega mladostnika po izstopu iz šole, njegov psihološki razvoj, njegovo miselnost in čuvstvovanje ter hrepenenje po udejstvovanju. Pokazal je na ogromno polje, kjer se lahko podeželski učitelj udejstvuje izven šole. Zborovalci so sledili predavatelju z velikim zanimanjem ter mu izrekli toplo priznanje in zahvalo. Tovariša predavatelja so naprosili, naj objavi svoj referat v strokovnem listu.
Predlogi: 1. V različne tečaje naj se sprejemajo predvsem mlajši učitelji iz podeželja. 2. Upravitelji naj dobe za svoje odgovorno in naporno delo nagrado. 3. Uprava velesejpia »Ljubljana v jeseni« naj nosi režijske stroške za šolsko vrtnarsko razstavo.
Za »Učit. dom« v Ljubljani je nabral poverjenik tov. Korenčan ob priliki zborovanj 22075 Din.
Rafaela Hrovat, s. r,
t. č. tajnica.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA — VZHODNI DEL je zborovalo v soboto. 3. junija t. 1. v osnovni šoli v Mostah. — Zborovanja se je udeležilo 78 članov ter sreski šolski nadz. Fr. Drnovšek. — Po otvoritvi in pozdravu sres. šol. nadzornika je preds. tov. Kosin seznanil članstvo z dopisi sekcije ter tudi poročal o predsedni-
škem zborovanju dne 13. maja t. 1. Daljšo debato je izzval dopis predsedstva sekcije od 29. maja t. 1. glede črtanja nekega člana iz članskega seznama.
Končno se je tozadevno iz načelnega stališča z večino glasov izglasoval sledeči predlog — za ban. skupščino:
»Delegat naj zahteva, da se anulira sklep banovinskega razsodišča, ker dasi je bilo razsodišče po pravilih pravilno sestavljeno, je vendar za ta slučaj nemogoče, da bi bili prizadeti člani tudi sodniki v tej zadevi.«
Ostali predlogi za banovinsko skupščino
so:
1.	Davčna uprava naj izplačuje proračunske prispevke direktno krajevnim šolskim odborom, ne pa preko pristojne občine in to v sorazmerju med šolskim in občinskim proračunom.
2.	Državni zvezki naj bi imeli večji format, boljši papir in boljši pivnik ter toliko listov, da bi stalo v njih vsaj deset šolskih nalog. Črtani naj bodo tako, da bodo ustrezali današnjim pedagoškim zahtevam. V lepo-pisnicah naj odpadejo napisani vzorci. Cena naj se zniža.
3.	Kategorizira naj se učni načrt za nižje organizirane šole. Sedanji učni načrt je preobširen in tudi snovno preglobok, posebno za nižje organizirane šole in z ozirom na šole na kmetih.
4.	Organizacija naj deluje na to, da se zmanjša število denarnih zbirk. Učiteljstvo rado podpira vsako narodno stvar, ne more pa biti odgovorno, če akcija nima uspeha.
5.	Za centralo v Beogradu naj plačuje član le H Din mesečno, mesto sedanjega 1 Din.
Učiteljska
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
6.	Organizacija naj ne vzdržuje izobraževalnih tečajev, pač pa naj jih le propagira in organizira.
7.	Organizacija naj deluje na to, da dobi učitelj brezplačno vožnjo po železnicah naše države ob velikih počitnicah, da bo spoznal svojo domovino, s čimer bo tudi snov iz zemljepisja zanj nekaj doživetega.
8.	Priporočljivo bi bilo, da se izdela film, ki bi predvajal vse zanimivosti naših mest, krajev, tovarn in njih proizvode. (Trboveljski rudnik.)
Na banovinski in drž. skupščini bo zastopal društvo kot delegat tov. Avg. Lulik, ki je bil izbran z večino glasov. — Od članstva je prejel naročilo, da naj glasuje na banovinski skupščini za proračun, ker če bi se tudi doseglo zmanjšanje proračuna za par tisoč dinarjev, bi ne imel posameznik od tega ni-kakih plačilnih olajšav, če upoštevamo veliko število članstva, delo v vodstvu bi pa bilo s tem zelo otežkočeno.
Sledilo je kmetijsko predavanje sreskega kmet. ref. g. ing. Mucka. G. predavatelj je vzpodbujal učiteljstvo k sodelovanju s kmetijskimi referenti, saj so cilji in interesi skupni. V zadružnem delovanju uvidi bodočnost kmetijstva, morda še celo vsega gospodarstva.
Učiteljstvo je g. predavatelju z zadovoljstvom pritrjevalo, nakar se mu je tov. predsednik v imenu vseh zahvalil.
Mirko Kosin, s. r.,	A. Celnar, s. r.,
predsednik.	tajnica.
Novosti na knjižnem trgu
—k Kristan Elster: Sadnikova hiša ob f jor-
du, izdala in založila Jugoslovanska knjigarna v Ljublj ani v zbirki Ljudske knjižnice. Prevod Ivanke Klemenčičeve. Cena 242 strani obsežne knjige stane broširana 45, vezana 55 Din.
—k Ernest Tiran: Dušica. Risbe izvršil Srečko Pečar. Založil Franc Leskovšek, knjigarna v Celju. Cena broširani knjižici 20 Din. Delce lepo in z vso preprostostjo prikazuje lepoto šole in je polno globoke ljubezni do matere.
—k Ing. Drago Mathanovich: »Elektrotehnika« I. del, izdala in založila v zbirki Kosmos Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. V prvem delu obravnava osnove elektrotehnike, ki tvorijo temelj in električne stroje. Ker je elektrotehnika zelo razširjena, saj že skoraj vsak človek rabi elektriko, je hvale vredno, da smo dobili to delo, ki je pisano priprosto in lahko umljivo. Knjigi je dodan tudi strokovni električni slovar, kar moramo le pozdraviti in želeti, da se slovarček uveljavi kot oficielna terminologija tehnike jakega toka. Poučno in jako poljudno pisano knjigo priporočamo učiteljstvu v poglobitev te važne gospodarske in kulturne pridobitve. V platno vezana, bogato ilustrirana in okusno opremljena knjiga stane 80 Din.
—k Izšla je 4. številka »Gospodinja«, strokov, glasilo »Zveze gospodinj«. Vsebina: Kmečki domovi. — Vpliv prehrane na zobe. — Vrt v maju. — Praktični nasveti. — Naša prehrana. — Jedilniki. — Recepti. — V društvenih vesteh prinaša poročilo o delu in gibanju naših gospodinj, o sestankih in ekskurzijah. List se naroča pri upravi »Gospodinje«, Prečna ulica 2/1.
—k Boleslav Prus: Faraon II. Iz poljščine prevel France Koblar. Izdala »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani kot 49. zvezek Ljudske knjižnice. Cena broširani, 298 strani obsežni knjigi je Din 55"—, vezani pa Din 65"—.
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
MALI OGLASI
Mali oglasi, Id služIjo r posredovalne In socialni» namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5"—
UČITELJICA na trirazrednici ob gorenjski progi želi zamenjati mesto s tovarišico na !| večrazrednici. V šoli — 20' od postaje — lepo stanovanje z električno razsvetljavo. Naslov v upravi »Učiteljskega tovariša«.
KATERA UČITELJICA v ljubljanski okolici, ] ozir. srezu bi menjala z menoj. Imam dobro mesto v okolici Novega mesta. — J Pismene ponudbe pod »Menjam« na | upravo »Učiteljskega tovariša«.
Na birmo
ostanejo najlepši s p o m i n i : \ ure, zlatnina, katero najceneje kupite pri
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trg 9
Oglejte si zbirko učil
(aparatov in stenskih slik) katere je prejela
podružnica Učiteljske knjigarne v Mariboru
na obroke in na vložne knjižice članic Zadružne zveze v Ljubljani dobite pri
OBLAČILNICI ZA SLOVENIJO
v Ljubljani, Tyrševa cesta 29 (poslopje Gospodarske zveze)
Gostilna
Ražem
Ljubljana
nažabjaku št.3

Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. - Primorska kuhinja. Vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe
DOBRA KNJIGA JE ZLATA VREDNA!
ZA VIDOV DAN!
*ft
„SI Alf A VIDOV DANA
Slika je pestro barvana in je velika 50X70 cm
Na razpolago imamo sliko — alegorijo
delo slikarja prof. I. Tišova
i
Naročite takoj, dokler zaloga ne poide.
Cena Din 20 —
UČITELJSKA TISKARNA — ODDELEK ZA UČILA
LJUBLJANA
FRANČIŠKANSKA ULICA ŠTEV. 6
Slovenske srbohrvaške č e S k e
nemške francoske angleške
> % ^ »
Š O
* £ $• *
in druge
knjige
šolske
znanstven e leposlovne
m u z i k a I i j e revi je
it V
šolske in pisarniške potrebščine, zvezke in noteze, svinčnike, peresnike, črnila, tuše, ravnila, šestila, barvice, čopiče, papir In še mnogo drugega nudi
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA	MARIBOR
FRANČIŠKANSKA 6	TYRŠEVA UUCA 44
0202004802020101010100000002020202020102010191239123230101000101000002232323010000000000230202010101010100000101