Maribor, ¿na 9. april 1923. PcsamszEa številka stane Dia 1.50 Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravnišivo: Maribor, Koroška cesta 5 Telefon interurban 113. Cena inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500-, »/s strani Din 250-, '/« str. Din 125-, Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20. Nekoliko o državnem proračuna za Ido isjo/31. Kakor smo nakratko objavili v zadnji številki, znaša državni proračun kraljevine Jugoslavije za proračunsko leto 1930/31 13 milijard 348 milijonov 13.160 dinarjev, dočim je prejšnji proračun znašal 12 milijard 464 milijonov 474.912 dinarfjev. Je torej povečan za okroglo 883 in pol milijona dinarjev. Finančni minister dr. Švrljuga pa poudarja v svojem poročilu Nj. Veličanstvu kralju, da je bilo lansko leto izven proračuna izdanih še 539.7 milijonov dinarjev, ki so bili odobreni po členu 131. zakona o državnem računovodstvu, vsled česar znašajo vsi državni izdatki v letu 1929/30 13 milijard 4 milijone dinarjev. Potemtakem je med starim in novim proračunom dejanska razlika 343.9 milijona dinarjev. V naslednjem hočemo podati kratko sliko o izdatkih naše države v tem letu in o dohodkih, s katerimi bo te stroške krila. Stroški za splošno državno upravo i 1930/31 1929/30 , razlika vrhovna državna uprava 332,167.032 298,239.233 + 33,927.799 pokojnine, invalidnine 1.100,000.000 1.127,311.121 + 27,311.121 državni dolgovi 1.016,044.244 895,430.248 + 121,513.996 pravda 466,511.908 413,742.932 + 52,768.974 prosveta 872,166.734 826,930.131 + 45,238.603 zunanje 159,511.470 142,016.510 + 17,494.960 notranje 671,930.746 586,111.713 + 85,819.033 finance 411,285.636 380,625.344 + 30,650.292 vojska in mornarica 2.522,888.333 2.428.571.226 + 94,317.107 zgradbe 398,690.069 326,345.672 + 72,344.397 promet 109,302.895 92,801.201 + 16.501.694 poljedelstvo 102,850.656 84,713.157 + 18,137.499 trgovina 72,902.879 55,766.700 + 17,136.179 socijalna politika 243,408.873 213,032.322 + 30,376.551 rezervni krediti 74,000.000 74.000.000 Skupno: 8.534,561.553 7.945,647.510 + 588,914.043 Stroški za državna podjetja so predvideni na 4.813,451.607 dinarjev, lani so znašali 4.518,827.402 dinarjev, torej več 294,624.205 dinarjev. Celotni proračun izdatkov torej znaša skupno 13.348,013.160 dinarjev. Državni dohodki. Dohodke države tvorijo davki in do-1 Davčni hodki državnih podjetij. | njeni: Proračun 1. 1930/31 neposredni davki splošni 1.630.000.000 posebni davki 281.000.000 dolgovani davki 100.000.000 trošarina 903.000.000 takse 1.245.200.000 carina 1.546.362.000 monopoli (viški dohodkov) 1.817.500.000 vojna odškodnina Nemčije 426.086.000 razni dohodki 85.343.000 dohodki so tako proraču-Povečanje napram 1. 1929/30 + + + + + 87,000.000 60,000.000 45,700.000 89,752.000 19,775.000 263,726.000 480.000 Skupno: 8.071.492.000 + 586,434.000 Višii dohodki državnih podjetij pa so predvideni v znesku 463,070.000 din. Stabilizacija dinarja in zunanje posojilo. Finančni minister naglaša v svojem poročilu, da bo treba misliti na zakonsko stabilizacijo dinarja, za katero so pri nas razmere vsestransko dozorele, in ki se ima izvršiti edino na podlagi sedanje vrednosti dinarja. Ker je pogoj stabilizacije dinarja odplačilo enega dela dolga Narodni banki in se to odplačilo ni moglo izvršiti iz rednih državnih sredstev, se je to vprašanja stalno vezalo na sklenitev zunanjega posojila. Najetju inozemskega posojila je vlada vedno posvečala posebno pozornost, ni pa se hotela prenagliti, tem manj, ker je k temu ni nič sililo. Kljub temu pa je vlada pazljivo zasledovala razvoj prilik na mednarodnem denar-nem trgu ter čakala na trenutek, ki bi omogočal najetje posojila pod kar najugodnejšimi pogoji. Posojilo, ki bi S3 najelo, bi se uporabilo za stabilizacijo dinarja, pa tudi za razna javna dela po programu, ki je v posameznih ministrstvih že pripravljen. ispcr Hm\t ¥ Svld. Švica 'je danes edina država, kjer sa pridelava in prodaja žganja iz sadja vrši brez vsake kontrole in brez vsakega davka. Kdor hoče, more noljubno proizvajati žganje iz raznega sadja in njegovih odpadkov. Sadjarstvo' se v Švici lepo razvija in napreduje od leta do leta. Naštelo se je v Švici 12 milijonov sadnih dreves. Z rastočo proizvodnjo sadja pa tudi raste število žgan-jarn. Povprečno se na leto v teh žga-njarnah pridela 12 milijonov litrov žganja. Da je to veliko, se uvidi takoj, ako pomislimo, da je Švica majhna država, ki ima nekaj nad 3 milijone 300.000 prebivalcev, prebivajočih na 41.324 k? km zemeljske površine. Ker se pridela toliko žganja in ker je žganje radi popolne neobdačenosti jako poceni, se ga tudi veliko — popije. Statistično je dokazano, da Švica relativno (v primeru) med vsemi narodi in drŽavami popije največ žganja. Tako nezmerno žganje-pitje vpliva jako kvarno na ljudsko zdravje, pa tudi na ljudsko moralo. Pogubne posledice pretiranega ign-njepltja med ljudstvom so dale zvesni V NAŠI DRŽAVI. Banovinski proračuni. Po podatkih, ki so nam na razpolago o šestih banovinah, znašajo njih proračuni toliko: državni prispevek 20.3 mil. 39.2 mil. 30.9 mil. 57.6 mil. 45.0 mil. 12.8 mil. svota 172.3 mil. 149.4 mil. 136.1 mil. 76.7 mil. 73.0 mil. 66.5 mil. Donavska ban. Savska ban. Dravska ban. Zetska ban. Vrbaska ban. Primorska ban. Ako se odbijejo državni prispevki, znaša obremenitev prebivalstva po teh proračunih: na 1 v milij. D prebivalca Dravska ban. 150.0 82.05 Din Savska ban. 110.2 47.50 Din Dravska ban. 105.2 111.54 Din Zetska ban. 20.1 27.12 Din Vrbaska ban. 28.0 32.94 Din Primorska ban. 53.7 67.12 Din Pripomniti je, da se pri Primorski banovini še ne vidi, koliko bo pravzaprav znašal državni prispevek. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijska republika bo uvedla žitni monopol. Na Čehoslovaikem bo osnovan katoliški blok iz: čehoslovaške ljudske stranke, nemške ter madžarske krščansko socijalne stranke. Bolgarska organizacija makedonst-vojtičih je imela te dni v samostanu v Rilskem svoj vojni svet. Sklenjeno je bilo, da makedonstvojuči nadaljujejo borbo proti vsakemu, ki bi oviral njih delo. V Jugoslavijo bodo poslali nove atentatorje. Mova nemška Briininrjova vlada dobila v parlamentu zaupnico. Dne 3. a-prila je prejela v parlamentu nemška vlada kanclerja Briininga zaupnico z 253 glasovi proti 187. Nezaupnico so predlagali socijalni demokratje ter ko-munisti, pa so se opekli in ostali v manjšini s 66 glasi. Napete razmere med Francijo in Rusijo. Z gotovostjo računajo, da bo Fran cija prelomila diplomatske zveze z Rusijo. Prelom je povzročila skraja tajin-stvena ugrabitev generala Kutjepova, voditelja ruskih beguncev. Francoska policija je ugotovila, da je bil napad na generala ukazan od tajne policije iz Moskve, izvršil ga je njen glavni agent v Parizu Janovič. Kutjepova so odpeljali v avtomobilu zvezanega v vrečo. Vse podrobnosti ugrabitve in pota je izdal član tajne policije. Vodstvo ruskih izseljencev je prevzel za Kutje-povim general Evgen Karlovič Miller, ki načeljuje 175 tisoč močni lmski.proti sovjetski armadi. Pojavi obračuna z diktatorjem sovjetske Rusije. Te dni je bila v Moskvo sklicana seja narodnih komisarjev sovjetske vlade. Na seji so obravnavali polom od Stalina odrejenega skupnega gospodarstva ali takozvane kolektivi-zacije. Komisarji so prečitali poročila iz posameznih oblasti, ki so bila obupna. Prvotna odredba skupnega gospodarstva in delna ukinitev kolektiviza-cije sta povzročili uprav babilonsko zmešnjavo. Radi izdaje in preklica gospodarskih vladnih ukazov stoji ogromna Rusija pred lakoto, ki je radi neuspeha žetve dejstvo. Radi naravnost obupnih poročil je prišlo na seji narodnih komisarjev do dejanskega obračuna z diktatorjem Rusije, Stalinom. Vse trdi, da bo prišlo do umika Stalina, če ne bo izbruhnil poprej popolen polom sovjetske strahovlade. švicarski vladi spodbudo, da je predložila ljudstvu v splošno glasovanje spremembo tistih členov švicarske ustave, ki se pečajo z določbami o alkoholu. Že leta 1885 je švicarsko ljudstvo nekatere ustavne določbe o alkoholu spremenilo, toda samo tiste, ki se nanašajo na pridelavo alkohola iz krompirja. Takrat ni šlo za žganje iz sadja, ker v tistih letih Švica še ni imela tako razvitega sadjarstva, da bi proizvodnja žganja iz sadja mogla postati nevarnost za ljudstvo. Leta 1923 je bila ljudskemu glasovanju predložena obširnejša sprememba alkoholnih določb švicarske ustave, pa je pri glasovanju propadla. Predlog ni bil dobro sestavljen, ter se je proti njemu vršila ostra agitacija zlasti s tem, da bi sprejetje predloga pomenjalo nevarnost za obstoj in razvoj švicarskega sadjarstva. Na podlagi teh skušenj je bil predlog za ljudsko glasovanje, ki je bilo preteklo nedeljo, 6. aprila, veliko boljše sestavljen. V predlogu so začrtani ukrepi, kako bi se onemogočilo vsako oškodovanje domačega sadjarstva. Pospeševala se bo pridelava namiznega sadja in njegova uporaba za hrano. Sadje se mora zaužiti, ne pa uporabiti za žganje. Država bo skrbela za olajšanje in pocenjenje prevoza sadja v gorate kraje, kjer sadja ni ter ga otroci poznajo samo iz knjig. Domača žganjekuha, tako je določeno v predlogu za glasovanje, bo tudi v bodoče svobodna; svoj domači sadni pridelek bo vsakdo tudi v bodoče smel porabiti za kuhanje žganja, ki bo v domači porabi ostalo brez vsakega davka. Obrtne žganjarne pa bodo pod kontrolo ter bodo morale ves izdelek žganja oddati državni alkoholni upravi, ki ga bo preyzela za primerno csno. Od nameravanega davka na žganje se pričakuje svota 45 milijonov frankov, ki pa ne bodo tekli v državno kašo, marveč so bo polovica razdelila na kantone (Švica ima 22 kantonov ali o-krožij) polovica pa se bo porabila za socialno zavarovanje — za starostno zavarovanje ter preostalih in zapuščen-cev. Predlog, o katerem je preteklo nedeljo glasovalo švicarsko ljudstvo, je izdelal zvezni predsednik Musy, ki skupno s prejšnjim predsednikom Mot-ta zastopa katoličane v švicarski vladi. Z vladnim predlogom soglašajo vse politične stranke, izvzemši komuniste. Najhujšo agitacijo proti temu predlogu za spremembo ustave so vršili tisti krogi in tisti ljudje, ki se bojijo za svoj dobiček, ki so ga jim prinašale dosedanje razmere. Za zdravje in moralni napredek ljudstva pa se takšni ljudje brigajo manj, nego za lanski sneg. Maogo lepih deklet in žena pada v oči tujemu potniku v naši deželi. Ni li naša dolžnost, da to prirodno lepoto našega naroda negujemo in ohranimo — mesto da jo z vpo-rabo škodljivih sredstev za vedno uničimo? Zato bi morali vporabljati že davno preizkušene in resnično neškodljive Elsa-prepnrate za lepoto: Elsa-Creme-pomado, E!sa pomf>do za rast las, Elsa-mfla zdravja in lepote, El=a Shampoo, Klsadont-pasto za zobe in rok»' Po pošti iz lekarne Feller, Stubica Donja, E' trg 341. I. Zadnjič že smo povedali, da se je lo tilo zapadno krščanstvo osvoboditve sv. dežele iz mohamedanske sužnosti s 7 velikimi in več manjšimi križarskimi vojnami. Da bodo čitatelji uvideli, ka-ko velike žrtve so zahtevali oboroženi poskusi, polastiti se svetih krajev, hočemo natanko opisati prvo križarsko vojno. Od leta 1086 so prihajale iz Palestine neprestane pritožbe o grozovitostih mo hamedancev nad kristjani v Jeruzalemu in sploh na vzhodu. Muslimani so rušili cerkve, uničevali sv. podobe, razdirali oltarje ter mučili duhovnike. Občega ogorčenja nad nasiljem mohame-danizma na zapadu se je poslužil papež Urban II. Na cerkvenem zboru v Clermontu na Francoskem leta 1905 ie nf»«?topil sv. oče s tako navdušenimi besedami osvobou-ev sv. krajev, do 'e v > ' p :.'>aJt v boj nad mo- hamedanee. Pr.než sam ie pripel pre- mnogim bojevnikom križ (odtod križarji). Papežev zastopnik navdušenih križarjev je bil škof Adhemar. V poletju leta 1096 je začela prva križarska vojska svoj pohod. Križarjem iz Lotaringije je poveljeval vojvoda Gott-fried iz Bouiilona, francoska vojska se je zbrala krog grofa Raijmunda iz Tou-louse ter škofa Adhemarja, Italijanom je poveljeval Boemund iz Tarenta. — Zbirališče vseh križarjev je bil Carigrad. Število križarjev prve križarske vojske cenijo na 105.000 in 600.000 bojevnikov. Vrhovno vodstvo nad vojsko je bilo v rokah sveta najboljših vojskovodij, za kojega edinost je moral skrbeti papežev zastopnik škof Adhemar. Po veliki zmagi križarjev pri Dorylaum je bila pot do Male Aziie prosta. Križarji pred Antijohijo. Dne 20. oktobra 1097 je stala prva križarska vojska pred maloazijsko trdnjavo Antijohija. Celih 9 mesecev je oblegalo 300.000 mož mesto, ne da bi ga bili zavzeli. Mesto je bilo veliko, je imelo 3G0 cerkev in 450 stolpov; bilo je u-trjeno, dobro preskrbljeno z živili in ca ie branil nretkarn Ba.Th! Sijan. Voj- 9. aprila iy30. c-aa2uWilWW,W*'"-M ^ .w7g1 M«!1 igTTTVlnr 1.1 A'WldWrrrMHHitrg'MJMV SČaki iz zapada so bili vešči boja na ravnem polju, a niso razumeli oblege. Križarji so se utaborili pred posamez nimi mestnimi vrati, ne da bi bili potegnili obroč oblege krog cele trdnjave. Zopet drugi so zasedli gradove po okolici. Manjkalo je enotnega vodstva. — Turki so delali izpade iz mesta in pobijali oblegovalce. Skraja je našla križarska vojska dovolj živeža po vrtovih krog mesta, pa kmalu je prišlo pomanjkanje, zima in deževni nalivi ter bolezni. Šotori in obleka je preperela; cepali so ljudje ter konji; še pri življenju ostali so imeli dovolj opravka s pokopavanjem mrtvih; število križarjev se je skrčilo na polovico. Mnogih se je polastil obup; pobegnili so. Najbolj pogumnim je u-padel pogum. S spomladjo sta popustila pomanjkanje ter bolezen, prišlo je ojačenje po morju in s tem tudi pogum ter upanje. Naenkrat se je raznesla vest, da je dvignil sultan Barkiarok celi vzhod, in da je prejel Kerboga povelje, s kot pesek številno mohamedansko vojsko križarje uničiti. Šlo je za boj na življenje in smrt. Slednjič, ko se je že bližala Kerbo-gova lahka konjenica, se je posrečilo osvojiti Antijohijo s pomočjo izdajstva. Po zavzetju mesta je padlo 10 tisoč muslimanov in njih poveljnik Baghi Sijan je bil obglavljen na pobegu. Zmagoslavje radi zavzetja velike in bogate trdnjave je bilo kratko. Že po treh dneh je stal pred mestom strašni Kerboga z 200.000 možmi. Muslimani so se lotili oblege z veščo roko ter zaprli mesto od vseh strani. Med križarji se je pojavil glad, izbruhnile so bolezni, obup je objel križarsko vojsko. Vojvode in knezi so beračili za kruh, vitezi so se spuščali v noči po vrveh preko obzidja ter bežali; nikdo ni mogel več navdušiti izmozganih križarjev na boj in obrambo. ¿arja«! Prav iz srca se Vam zahvalim za poslanih 1000 dinarjev, ki mi bodo v veliko pomoč pri moji nesreči vsled požara. Izkazalo se je, da Vaša beseda in obljuba ni prazna, ampak da izpolnite, kar obljubite. Nekateri so me res strašili, da ne bom nič dobil, pa sem šel k našemu vlč. gospodu župniku, da pišejo zame na »Gospodarja« in vse pojasnijo, kako in kaj je z menoj. In danes imam denar že v roki. Res, srečo sem imel v nesreči, da sem še pravočasno, eden teden pred nesrečo, plačal naročnino za celo leto. Obljubim, da kom ostal »Gospodarju« zvest celo življenje, ker mi je bil tudi on zvest prijatelj v nesreči. Vdano Vas pozdravim hvaležni: Franc Kopša. — V Ormožu, dne 4. aprila 1930. Redek jubilej. Redki so oni, ki dosežejo visoko starost, še redkejši, ki do-služijo ¡jubilejno dobo pri enem gospodarju. Oboje je doživel dobro znani in &b5e zaslužni oskrbnik Dri grofu dr. I. Kar bliskoma se je prelevil obup v snu-1 prezirajoče navdušenje. Francoski duhovnik Peter Barthélémy je javil grofu Rajmundu Toluškemu. da «e mu je prikazal v noči Kristus in mu razodel, kje je skrita sulica, s katero je bila prebodena njegova sveta stran; s pomočjo te sulice bodo zmagali. Na označenem kraju, pri oltarju Petrove cerkve, 12 čevljev globoko so našli sulico; srca vseh so bila po tej najdbi napolnjena z novo srčnostjo. Burno so zahtevali križarji bitko. Po tridnevnih obhodih, postu, molitvah in pripravah na smrt je podelil vsem škof Adliemar odvezo in obhajal bojevnike. Dne 28. junija 1098 se je zbrala križarska vojska pri mestnih vratih. Sveta sulica naprej, meč v pesti in peš — manjkali so konji, so korakali križarji proti Kerbogovi vojski. Bitka je bila dolgotrajna ter ljuta, navdušenje kristjanov nepremagljivo in naenkrat so se spustili Turki v beg. V turškem taboru so naleteli zmagovalci na nepopisne zaklade. Veliko muslimanov se je pokristjanilo, ker so videli junaštvo kristjanov. V Antijohiji je bil ustanovljen krščanski patrijar-hat. — (O zavzetju Jeruzalema prihodnjič.) * Romanje v Marijino Celje se vrši na prošnjo mnogih prosilcev v začetku po čitnic, 28. junija ter traja do 1. julija. V Marijinem Celju ostanemo en dan in dve noči, na Dunaju pa en dan in eno noč. Za vožnjo in oskrbo je treba plačati do dne 15. maja. Svota 550 Din se tudi lahko plača v obrokih. Pismene prijave se pošiljajo na centralni odbor prosvetnih društev frančiškanske župnije v Mariboru. Vsak torek in petek od 2 do 3 popoldne pa se lahko vsakdo oglasi osebno pri zastopnikih centralnega odbora v frančiškanskem samostanu. — Odbor. Meranu v Janževem vrhu pri Pekrah pri Mariboru, g. Henrik Schigert. Celih 45 let že oskrbuje eno imetje in je še danes kot 721etni mož krepak ter zdrav. Končal je mariborsko vinarsko ter sadjarsko šolo pod ravnateljem Go-the leta 1875 in je bil med prvimi gojenci novoustanovljenega zavoda leta 1872. Tudi poznejši gojenci mariborske vinarske šole so videli v g. Schigertu vzor ekonoma. Pod njegovim vodstvom se je izšolalo že veliko ekonomov in med drugimi tudi se daljni dvorni svetnik ter avstrijski sadjarski in vinarski nadinšpektor gospod Anton Loschnigg na Dunaju. Na Janževem vrhu je zapustil omenjeni dostojanstvenik svoje prve risbe kot dokaz prirojenega sadjarskega ter vinarskega talenta in jih hrani jubilant gospod Schigert še do danes. Ob raznih priložnostih so prirejali ekonomi skupno izlete k očetu Schigertu v Janžev vrh. Nezab no mi ostane v spominu dan leta 1924 v decembru, ko sem obiskal jubilanta skupno s srbskim sadjarskim prekup-cem Ognjanom Vučkovičem. Posetila sva ga in kupila žlahtnega sadja za zaboje. Oče Schigert nama je postregel z domačim kruhom in steklenico prist- nega rizlinga. Srb je odklonil vino in je govoril s prezirom o štajerskih vinih. Slednjič sva ga le pregovorila, da je vsaj poskusil in nato pa izpil z največjo pohvalo par kozarcev. Mesec pozneje je podaril gospodu Schigertu steklenico izbrane kapljice iz Smedereva. Za vsestransko gospodarsko delovanje je bil gospod jubilant odlikovan z zlato kolajno za civilne zasluge. Bog ohrani gospoda jubilanta in njegovo družino še mnogo let pri krepkem zdravju in to mu želijo njegovi poklicni tovariši! — Fran j o Rudi. Umrl je v Mariboru obče znani ter spoštovani davčni nadupravitelj v p. gospod Anton Štepic. Truplo so prepeljali iz Maribora v Laško. Ostani rajnemu ohranjen časten spomin, žalujoči rodbini naše sožalje! Nevaren ptiček ped ključem. V Mariboru se je zdel te dni gostilniškim gostom sumljiv tujec, ki je vinjen plačeval vsakemu pijačo in sicer v avstrijskem denarju. Policija je bila opozorjena na darežljivega moža in se tudi zanimala, odked ima toliko denarja. Pri preiskavi so dobili pri njem 20£0 šilingov in 1000 dinarjev. Dognali so, da je iz kočevskega okraja ter pristojen v Stari trg pri Slovenjgradcu. Mariborska policija je stopila v stik z gra-ško in prejela obvestilo, da je aretirana soudeležen pri vlomu v urad delavske zavarovalnice, od koder je bilo odne-šenih 5 tisoč šilingov. Grob dvanajstih vitezov. Šenijjetsr-ske zanimivosti. Na najvišjem nebov-skem hribu stoji med ponosnimi jagne di kapelica, posvečena Mariji. Svojčaa je stal na mestu kapelice lesen križ. Kapelica je bila pozidana za časa župnika Harmana, postavil pa jo je na prigovarjanje tedanjega kaplana Glaner-ja leta 1822 posestnik Nekrep Janez. V pretečenem letu je bila kapelica po zaslugi zakoncev Pavlinič prenovljena. Pripovedka pripoveduje, da je na tem mestu pokopanih 12 vitezov v oklepih, ki so padli v boju proti divjim Turkom, ko so leta 1532 z veliko vojsko drli proti Dunaju, gredoč pa ropali, morili in požigali. Takrat so Turki požgali tudi župno cerkev in podružnico na Gorci. Ne bo pa na tem mestu le samo grob vitezov, temveč vseh tistih, ki so padli v brambi proti Turkom. Nedaleč od kapelice je sličen hribček, kjer se je mnogo kosti izkopalo in o katerem krožijo slične pripovedke. Tudi na tem mestu stoji križ. V kapelici je na majhnem oltarčku Marija z Detetom. Pred vrati, zraven praga, je kamen z napisom o omenjeni pripovedki 12 vi-tezov-konjenikov v oklepih, kar priča, da ljudske pripovedke niso brez podlage. S hribčka, ki je menda eden najvišjih v šentpeterski župniji in ki leži tik ob novi okrajni cesti, je prekrasen razgled čez vso Dravsko polje, Pohorje, Boč in Slovenske gorice. Nebroj belih cerkvic te od blizu in daleč pozdrav lja ter domačinu in tujcu priča, da jo tukaj živel in še živi verni slovenski rod. Naš pravoslavni patrijark umrl. V nedeljo, dne 6. aprila je umrl v Beogradu naš pravoslavni patrijarh Dimitrije v visoki starosti 84 let. Za pa- ■ ^uftj'jeÄt-jrÄSi trijarha srbske pravoslavne cerkve je bi!* izvoljen leta 1920. Užival je obče spoštovanje ter priljubljenost. Umrl v Gradcu. Mila spomlad.se je približala in komaj je spomladanska travca ozelenela, je nebeška kosa pokosila dne 26. marca Andreja Malek v Gradcu v bolnici. Pokojni je bil rojak k fare Sv. V'ida pri Ptuju in do sedaj bival v Gradcu. Svetila mu večna luč! Konec meniške republike. Na grškem polotoku Chalkis je celemu svetu znana gora Athos, kjer je meniška republika. Že v 8. stoletju je bilo pogorje Athos obljudeno od spokornikov. Leta 833 je ustanovil na gori Grk Athana-sios s pomočjo cesarja Nikaforusa prvi samostan. Iz enega matičnega samostana so nastali drugi, dokler ni bila gora pozidana. V političnem oziru so ohranili menihi popolno samostojnost. Ko so osvojili Turki Solun leta 1430, se j« atoško redovništvo podvrglo Turkom, vendar ostalo slobodno proti letnemu odkupu in le cerkveno je bilo odvisno od carigrajskega patrijarhata. Glavni samostani na Athosu so ti le Lavra, Vatobadi, Iviron, Zographon in Chilandari. Vsak samostan je zidan v obliki podolgastega četverokota s ku-polasto cerkvijo. Leta 1920 je bilo v me niški republiki: 6000 redovnikov, 26 samostanov, 12 vasi, 250 celic in 150 pro štorov za samotarje. Izobrazba atoške-p-a redovništva ni velika, ker smatrajo še danes znanost ter umetnost za nekaj preveč posvetnega. Mohamedancem in ženskam je zabranjen dostop v republiko. Meniško republiko so posebno podpirali ruski carji. Pod carizmom je republika cvetela in je bil glavni dotok naraščaja iz Rusije. Od prevrata v Ru-siii je prenehal vstop Rusov med menihe, Sedaj hoče grška vlada odpraviti f;oško republiko in uporabiti s časom samostane za grške begunce iz Male Azije. Prepovedano je, sprejemati v afjoško republiko nove redovnike, am-pak smejo bivati v njej le še stari do gmrti. S smrtjo zadnjega meniha bode tudi konec tolikostoletne redovniške Ijudovlade. Čednost in strast. Imenitna gospa je prosila nekoč cesarja Napoleona III., naj prepove pušenje tobaka, ker jo io ■vendar le nečedna strast. Cesar je od govoril prosilki: »Gospa, strast kajenja vrže na leto Franciji 100 milijonov frankov. Ako mi poveste čednost, ki bo dala državni blagajni ravno toliko kakor zgoraijna strast, bom izdal takoj prepoved pušenja.« Mislijo, da je avtomobil in radio od fcr.diča. V Mostar je prišel nedavno 110 letni Rajkovič, ki je pričel glasno kričati, ko je zagledal avtomobil. Ko so mu pojasnili, da avtomobil ženeta voda in bencin, je dejal: »To je hudičevo delo, kako naj voda žene avtomobil?« Seveda je bil ves trud, prepričati starca, da je avtomobil delo moderne tehnike. zaman. Mož prebiva namreč v hribih in je bil v svojem življenju vsega skupaj samo trikrat v Mostartju. Zadnjič je bil pred 50 leti. Zato ni čuda, da je avtomobil napravil nanj tak vtis. V selu Livno je pevsko društvo »Sloga« pred kratkem montiralo radio-aparat. Zbralo se je v dvorani precej seljakov, ki so poslušali oddajanje belgrajske postaje, ki je voščila muslimanom vesele praznike. Večina seljakov še nikoli ni čula radia in zato so bili prepričani, da je aparat hudičevo delo. Le s težavo so člani »Sloge« prepričali ljudi, da jim niso aparata razbili. Kako daleč je plul otroški balonček? Dne 5. marca t. 1. je bil spuščen v zrak v Hamburgu v Nemčiji otroški balonček, na katerem je bil pritrjen listič z imenom lastnika in datumom izpustitve. Razpočeni balonček so našli te dni v madžarskem komitatu Šopron, odkoder so ga poslali lastniku. Balonček je preplul 85 km v 14 urah. KAKO JE V ARGENTINI. Buenos Aires, 9. 3. 1930. Dovolite nam, gospod urednik, malo prostora, da se še mi slovenski fantje malo oglasimo v našem ljubem »Slov. Gospodarju«, katerega prav željno pričakujemo, ko privandra preko široke vode semkaj do nas. Mi smo prav zadovoljni z njim, ker nam za tako skromno naročnino prinaša raznovrstne novosti iz naše mile domovine. Naj ob tej priliki malo opišem cenj. čitateljem »Gospodarja« deželo, kjer bivamo in ki gotovo zanima zlasti tiste, kateri mislijo na izselitev. Tukaj v tej deželi se nas Slovencev nahaja lepo število. Nekateri so zasedli zemljo in jo obdelujejo, drugi so zaposleni po tovarnah, tretji pa pri zgradbi nove železniške proge. Plača je bolj slaba, tako da se težko kaj prihrani ali vsaj za prvo silo. Človek pač mora biti zadovoljen z delom, kakoršnega dobi. Za one, ki obdelujejo zemljo, tudi letos ne bo kaj prida, ker je suša uničila večinoma vse pridelke, ostal je samo le bombaž. Ako ne bo v kratkem dežja, se bo posušil tudi ta, tako da bo malo preostalo. Tukaj je velika vročina, katera doseže v mesecu decembru in januarju svoj višek: 52 stopinj Celzija v senci. Iz tega sprevidite vsi, na kakšnem pekočem solncu in v kaki vroči naravi se trudijo in mučijo tukaj ljudje, med njimi tudi slovenski rojaki, za svoj trdi, izseljeniški kruh. Argentina je velika država, ki ie razdeljena na več pokrajin, središče pa je v Buenos Airesu, glavnem mestu republike Argentine. Tukaj ima vsak tujec enake pravice kakor domačin, le volit ne more prej, dokler ne postane državljan. Državljanstvo tukaj z lahkoto doseže vsakdo in sicer po dveletni dobi bivanja v deželi. Argentina je zelo malo obljudena, mnogo je sploh neobdelane zemlje. Podnebje v tej veliki državi je prav različno, skoro v vsaki iz- med 14 pokrajin drugačno, zato se v raznih krajih bavijo z različnimi pridelki. Ob koncu tega pisma vas, predragi čitatelji »Slov. Gospodarja« iz dna srca prav lepo pozdravljam, kakor tudi moji tovariši, in vam želimo obilo sreče, zdravja in veselja v domovini, obenem vam še želimo mnogo bolj vesele in zadovoljne velikonočne praznike, kakor jih bomo imeli mi tuk^j. Intihar Franc; Ivančič Anton iz Apač, občina Sv. Lovrenc na Drav. polju; Janez Brenči, Župečja vas; Lesar Ludvik s Ptujske gore; Jakob Rogina od Sv. Vida pri Ptuju. Motorne sani. Motorne sani ne pridejo tolikanj v poštev glede naših krajev, ampak posebno za Švedsko, Rusijo ter Severno Ameriko, kjer je zelo dolga zima ter mnogo snega. Pri motornih san kah je glavno to: del koles namestiti a sanjčincami. Motorne sani nimajo koles z gumijevimi obroči, ampak je vrtenje prenešeno na razne zareze, na lopate, bobne, vijačasta kolesa in seveda tudi na propeler kakor pri letalu. Po severnih krajih uporabljajo motorne sani za vzdrževanje prometa, za prevoz pošte, bolnikov in sploh vsega bla- ga. Motorne sani so zgrajene iz lahke kovine in le podlaga za motorje je iz jekla. Lansko leto je bila dirka motornih sani na razdaljo 600 km med Moskvo in Ljeningradom. Nekatere sani so dosegle brzino 80 km na uro. Kje lovijo še danes s pomočjo sokolov? Lov na ptiče in manjšo zverjad s pomočijo sokolov je bil zelo priljubljen pri gospodi srednjega veka. Še danes je lov s sokoli v navadi pri Arabcih po stepah severne Afrike. Bogati Arabci redijo cele jate sokolov in se podajo z njimi na lov po pogorju Atlas in oazah Sahare. Sinovi puščave se zberejo na konjih ter odjezdijo na kraj lova. Naprej jašejo oni, ki nosijo sokole. Enega ptiča ima jezdec na dolgi vrvici na desni roki, drugega na turbanu. Ko je zagledal lovec zajca, kunca ali celo gazelo, potegne sokolu čepico z glave, ptič se spusti v zrak in plane z višine na plen. Lov s sokoli je Arabcem v največjo zabavo. Zakaj mu je Izprosil pomilostitev?! Španski regent Espartero je bil 1. 1843 po takozvani zmerni stranki odstavljen. Z njim je moral deliti usodo tudi njegov pribočnik, katerega so postavili radi veleizdaje pred voyno sodišče, ki ga je obsodilo na smrt. Zjutraj pred ustrelitvijo se je podal k Izabelli II. sivolas starček ter prosil vladarico, naj se usmili mladega adjutanta in ga po-milosti. Prošnja je bila uslišana in pri- (9 IQIE19EIE Novo? NOVO! HOJ TOVARIŠ Molitvenih za mladenifc, s poseunim irauhom za VGjeHe. Obseg 230 strani. Cena 16 Din z rdečo obrezo in 20 Din, z zlato obrezo. F o pošti 2 Din več. Dobi se v TISKARNI SV. CIRILA V MARIBORU, Koroška cesta 5 in v podružnici Aleksandrova cesta G. ■ a ■*" »i E3QEESE®EESaiS!3B3B2ESSESRBSasaBaiSEBS! S s a p B B El H U a a B a S railBsfveid podzemeljski hoüniiti. Indijanska grobnica. Potopisec pripoveduje: »V južnoame riški državi Peru, tri dni potovanja od Moyabambe, smo se ustavili leta 1912. Bilo je precej mrzlo in radi tega smo zakurili v razvalinah razpadlega indijanskega templja ogenj. Občudovali smo orjaške ostanke svetišča, ki so bili gotovo starejši nego 4000 let in iz dobe, ko se nekaterim evropskim pokrajinam niti sanjalo ni o kaki višji kulturi. Naš tovariš — trgovec s kavčukom ->- je nekaj brskal po razvalinah in privzdignil slučajno kamenito ploščo. Pokazala se je odprtina, ki je vodila v 4 čevlje visok hodnik. Radovedni smo se spustili po podzemeljskem hodniku in eden od nas je posvetil z žepno električno svetilko. Ob obeh stenah hodnika je bilo polno udolbin in v teh človeške mumije, ki so čepele, obe roki sklenjeni preko kolen. Lasje ter zobi so bili popolnoma ohranjeni. Hodnik je bil nedogledno dolg in poln tajinstvenih mumij, ki so bile tukaj bogznaj koliko sto in sto let. Ko je posijalo zjutraj solnce in je izginil mraz, smo zapustili indijansko grobnico in začeli stikati po okolici templja. Nekaj kilometrov proč smo naleteli na ostanke človeških kosti, na puščice ter razne črepinje. Zadeli smo zopet n^ razvaline, med katerimi je bila ena mumija pri drugi v oni značilni čer>eči legi. — Sploh je bila cela planota posuta z mumijami. Potopisec je vzel eno s seboj, eta bi jo pripeljal v Evropo. Vsako jutro so mu mornarji prinesli mumificirane-ga Indijanca k zajutreku k njegovi mizi. Ta nagajivost je presedala potopis-cu in je vrgel mumijo s parnika v — morje. Tajinstveni hodniki na Francoskem. Leta 1914 je bilo severnofrancosko mesto Lille v rokah nemške vojske. — Nemci so s časom vendarle opazili, da jim nekdo izdaja telefoničnim r»otom gibanje njihovih čet Francozom. Po dol gem iskanju so dognali, da se vrši tajna izdaja iz stare pivovarne v Lillu. Po kleteh so razbijali prazne sode za pivo, da bi izsledili skrite telefonske naprave. Ko so bili najbolj zaposleni z razbijanjem posode, se je skotalil iz velikega soda angleški narednik s pipo v ustih. On je bil oni skrivnostni telefonist. Za Nemce je bila zopet uganka, kako je prišel Anglež v to klet, ko je bilo mesto Lille že mesece v nemških rokah. V kleti pivovarne so odkrili hod nik, ki je bil višji nego navaden človek ter 2 m širok. Stene so bile obzidane ali v skalo izsekane. Iz glavnega hodnika so se odcepljali stranski, a vsi podzemeljski rovi so bili polni človeških kosti ter krst, ki so bile položene v? soko ena na drugo. Nemška patrulja, ki je hotela raziskati grobnico, se ni vrnila nikdar več. Pozneje so se javili prostovoljci saksonskega rezervnega polka, da bodo dognali, odkod se je priklatil v klet angleški narednik. Prišli so po hodniku pod zemljo do mesta Versailles, kjer so jih ujeli Francozi. V svetovni vojni so dognali Nemci, da je cela takozvana Pikardija na severnem Francoskem preluknjana s podzemeljskimi grobnicami, ki so bil« ustvarjene v srednjem veku. Znano je, da je južni del Pariza ves votel in so metali v te grobnice trupla onih, katerim so odsekali glave za časa grozne francoske revolucije. Znane podzemeljske grobnica po Cra-ged. Znane so velikanske podzemeljske grobnice v Monakovem na Bavarskem, 4 čevlje pod Opernim trgom. V sicilijanskem mestu Palermo, v Kievu v Ukrajini in v Spielbergu na Moravskem so podzemeljske grobnice, kjer so zložene v razne figure cele gore kosti od umrlih menihov. Ena največjih podzemeljskih grobnic je na Dunaju pod cerkvijo sv. Štefana. V njej so ostanki mrličev, ki so pomrli na Dunaju za časa srednjeveškega divjanja kuge in v mesecih oblege Dunaja od Turkov. bočnik spuščen na svobodo. Vsi, ki so bili priča vladaričine velikodušnosti, so bili prepričani, da je bil sivolasi prosilec oficirjev oče. Pribočnik sam je pojasnil zadevo pomilostitve takole: »Da se me pusti pri življenju, je izprosil pri vladarici star skopuh ter oderuh, kateremu dolgujem 10 tisoč realov.« Gluh, mutast in kratkoviden avto-niobilist. Na križišču cest v Chikagu je neki avtomobilist v diru povozil enega delavcev, ki so popravljali progo cestne železnice. Na poziv je policija avto-mobilista zasledovala in ga tudi ujela. Ne malo težave pa je imela, ko je skušala ugotoviti njegovo ime, kajti izkazalo se je, da je mož gluh in mutast. Na policijski postaji je nato podpisal gvoje ime kot H. Peterson in tudi to z velikim trudom, ker povrhu vsega je bil tudi skrajno kratkoviden. Kako se mneže Japonci. Po uradnih podatkih je narastlo prebivalstvo države »vzhajajočega solnca«, Japonske, na 70 milijonov prebivalcev. Japonska ima več prebivalcev kakor vsaka država v Evropi razen Rusije. Prekaša jo samo še Anglija, če ji prištejemo njene prekomorske dežele, in Združene države Severne Amerike, ki štejejo okrog 110 milijonov ljudi. Leta 1880 je imela Japonska 25 milijonov prebivalcev, leta 1905, med rusko-japonsko vojno, 50 milijonov in sedaj jih ima 70 milijonov. V zadnjih treh mesecih preteklega leta se je prebivalstvo pomnožilo za 369.000 oseb, to se pravi: v enem mesecu za 123.000 oseb, v enem tednu za 28 tisoč, v enem dnevu za 4100, v eni uri za 171 oseb. SCO jih ebolslo na zastrupljenem alkoholu. Vsa zdravniška veda si ne ve dati pojasnila o zagonetni bolezni, ki se razširja po okraju Oklahoma v Ze-dinjenih državah Severne Amerike, in na kateri je samo v mestu Oklahoma zbolelo do 300 oseb. Bolezen se pojavlja na ta način, da ohromijo deloma ali pa tudi popolnoma obe nogi, v mnogih slučajih pa bolnik tudi le s težavo premika roke in jezik. Življenjskih žrtev do zdaj še ni zahtevala. Največje število izmed obolelih tvorijo moški in sicer iz različnih poklicev. Mestni komisar za zdravstvo dr. Miles je trdno prepričan, da izvira bolezen iz pitja kakega zastrupljenega alkohola in nekateri bolniki so tudi že priznali, da so u-Živali takozvani »Jamaica Ginger«. S pomočjo psa se otresla roparja. Pri večerji je sedela v Chikagu Mrs. Evans, lekarnarica, ko jo preseneči neki moški s samokresom v roki in z zahtevo po denarju. Prestrašena Mrs. Evans ga je pregovarjala, naj spravi samokres, sicer bo pričela kričati. Predno se je bandit odločil, kaj naj stori, pa je položaj rešil hišni pes, zahrbtni bull-dog, ki se je spravil na njegovo zadnjo plat in jo pričel neusmiljeno obdelovati. Njegovemu napadu se je pridružila gospa sama, ki je bušnila vlomilcu lonec vroče kave v obraz. Nesrečnež je videl, da nič ne opravi proti taki združeni moči, in jo je popihal v noč. Pri njegovem begu pa ga je opazil neki detektiv in mu sledil do njegovega doma, kjer je ugotovil njegovo ime kot Josip Howland. star šele 18 let. Živali oznanilhc ogn|a. Dokazano je, da se zberejo večkrat mušice in mravlje v tolikih množinah krog vrha stolpa, da je videti od tal, kakor bi oznanjal valeč dim izbruh nevarnega požara. Leta 1687 avgusta meseca so bili prebivalci nemškega mesta Breslau uverjeni, da gori stolp Eliza-betine cerkve, a so letale v resnici le mravlje. Avgusta 1921 so v mestu Schwedt na Odri poklicali gasilce, da bi ubranili pred požarom zvonik Marijine cerkve, iz katerega se je kadilo tako nevarno. Oblaki valečega dima so bile mravlje, ki so letale okrog. V vasi na severu se je spustil 1. 1925 Krog jabolke na stolpu roj čebel. Nastala je nevihta, treščilo je v zvonik in čebelni roj je padel na tla kot goreča kepa. V nemški vasi Much v Westerwa!do je bila slaščičarna in poleg te soba, ob koje oknu je gnezdila lastavica. Nekega popoldne je živalca plahutala neprestano po slaščičarni, cvrčala in letala iz prodajalne v stransko sobo. Ko so šli pogledat za ptico v sobo, je puhnil iz nje gost dim. Eden od pomočnikov je bil pozabil na tramu svečo, ki je dogorela, je začel les tleti in bi bil izbruhnil požar, da ga ni naznanila pravočasno lastavica. V Monakovem na Bavarskem je imel zakonski par navado, da je po kosilu nekoliko podremal. Nekega popoldne je spala gospa na zofi, njen soprog na stolu. Predno je mož zaspal, je pušil cigaro in odložil čik na mizico. Tleči ostanek je padel z mize v korbo, v kateri je bilo perilo, ki je začelo gor«ti. Ko je zapazila nevarnost mačka, ki je bila v sobi. ie skočila speči gospe na pr- sa in jo gladila s tacami tako dolgo, dokler se ni prebudila in zapazila nevarnost, v kateri sta bila z možem. Velikokrat se je pa tudi zgodilo, da se je mucek grel preveč blizu peči, tako, da se mu je vnela dlaka. Ožgana ko, da se mu je vnela dlaka. Obžgana v hlev med krmo ter povzročila požar. Takih slučajev je znanih več. Pri starih Egipčanih je bila mačka sveta žival. Ako je v starem Egiptu izbruhnil požar, so morali najprej oteti iz nevarnosti mačke, ki rade poskačejo v ogenj, ako gori domaČe poslopje. Dne 4. januarja 1923 so prevozili fran coski oficirji prvič puščavo Saharo na avtomobilih. Lepega dne so opazovali, kako so jim brzele nasproti cele črede: gazel, antilop, divjih svinj, šakalov, risov ter hijen. Živali so bežale pomešano pred požarom, ki je uničeval afriške puste in opozorile Francoze na nevarnost, katera bi jim bila grozila, ako bi se bili peljali dalje. Leta 1815 je izbruh nil v vzhodni Sibiriji eden največjih gozdnih ter pustinjskih požarov. Ozna-njevalci ognja so bile cele črede: jelenov, srn, zajcev, volkov ter medvedov, ki so bežale z neugnano silo ter naglico v kraje, kjer so bile te vrste živalske prikazni čisto neznane. Nekaj čred je bežalo preko daljše pokrajine nego je cela Evropa. Nepopisen strah se je lotil prebivalcev ruskega mesta Krasno-jarsk, ko se je pognalo v mestni park na stotine volkov, medvedov in jelenov, ki so drveli pred strašnim sibirskim požarom. Po skalovju južnoameriškega gorovja And en prebiva v višini 3099—5000 metrov visoko, daleč proč od človeških bivališč, čisto na samem orjaški jastreb, katerega imenujejo kondor. V ponosnem poletu se dvigne večkrat celo v višino 7000 m. Kadar muči orfjaško roparico glad, se spusti (po največ samec) iz višine na pašnike, kjer si poišče med drobnico svoj plen. Večkrat se spustijo kondorji v večjem številu nad ovčje črede, katerim odnesejo jag-njeta ali kozam kozliče. Celo ziznega teleta se loti ropar. Pastirji branijo svoje črede s fračami in ubijajo kondorje s kamenjem. Malokedaj se upa jastreb nad človeka, južnoameriški pastirji pripovedujejo, kako Je kondor od nesel otroka, da, celo napadel odrasle ga moža. Do pred par leti je bilo še dovolj kondorjev po nižje ležečih pašnikih pogorja Kordillerov v državi Čile. Ker so jih pa začeli pastirji z vso vnemo preganjati, so se umaknili v za človeško nogo nedostopne višine. Pastirji nastavljajo kondorjem kot vabo mrhovino. Ko se spusti ropar na zemljo, da sc bi nahranil, mu že zdrobi kamen iz pastirjeve frače glavo. Kondor je pri vzletu neroden kakor kak aeroplan. Predno se dvigne od zemlje, se mora nekako popeljati po tleh, da zamahne z orjaškimi peruti in zaplava v višave. Baš ta počasnost pri poletu od zemlje jc zanj usodepolna. Iz nedostopnih višin napadajo danes kondorji le še lisice. srniačke ter divje kozliče. V doline jih zvabi le še prav občuten glad ali pogled na mimo korakajočo čredo. Italijan Marijo Appelius je objavil kot očividec te dni popis boja med kon dor>jem in lovcem domačinom.- Po južnoameriškem gorovju se klatijo domačini, ki jemljejo kondorjem iz gnezd jajca ali mladiče. Ako samica vali, jo vedno čuva kje v bližini samec. Lovec na kondorje ni oborožen s puško, ampak z zakrivljenim nožem. Omenjeni očividec je videl, kako je stopal lovec v višine ter nesel seboj vrečo, v kateri je že imel nekaj mladičev. Ravno nad prepadom je seeel mož z roko -v skali-no razpoko in privlekel 6 velikih kondorjevih jajc. Kakor hitro je bilo gnezdo izropano, že se je spustil nad lovca ogromni kondor. Lovec je spoznal nevarnost, se zravnal in se postavil z nožem v bran. Med ptičem in človekom se je doigral v vrtoelavi višini boj na življenje in smrt. Dvakrat je sunil mož z nožem proti prsom roparice, ki se je z vso spretnostjo umaknila sunku. Položaj za lovca je bil skrajno opa3en, ker se je doigraval boj na komaij 30 cm razsežnem prostoru. Naenkrat se je dvignil kondor v zrak kakih 40 m visoko, popisal nad lovčevo glavo krog in se spustil nanj kakor pušica naglo. Par trenutkov sta bila človek in ptica en klopčič, ki se je gibal sem in tja. Kmalu za tem se je nekaj »kotalilo s skale v grozen prepad in kondor je zaplaval nad breznom z glasnim kričem, kakor bi oznanjal svojo zmago nad roparjem njegovega gnezda. Lovec je obležal ves razbit na dnu prepada, orn?eni Avari ter se ie začelo širiti Mar! 1100 iV. zvezek IZŠCl! „lica Jezusi" je naslov IV. zvezka Kari Mayevlh spisov. Nad vse zanimivi do* godkl se odlgvavajo tam na daljnem Ja. trovem. S tem je zaključena zbirka štirih zvezkov »KRIŽEM PO JUTROVEM«, ki so vezani v knjigo. Vezani vsi i zvezki stans;o 65 Din, celo platno 79 Din. Naroča se posamezne zvezke kot tudi lepo vezano zbirko pri §v. Cirilu t Marifeera Maribor, Na mariborskem letališču na Tez-nu se je pripetila zadnjo 6oboto nezgoda, ki na srečo ni zahtevala človeške žrtve. Lastnik reklamnega letala g. Moravec je že pristal z aeroplanoni, ko je zagrabil aparat močan veter in ga dvignil ter zopet pognal na zemljo s tako silo, da je odletel propeler in so se odlomila krila. G. Moravcu se ni pripetilo nič. To je že druga nesreča zasebnega letala v Mariboru. Sv. Peter pri Mariboru. Novo enonadstropno hišo sta si postavila zakonca Sande. Nova stavba je bila pretekli četrtek blagoslovljena in izročena svojemu namenu. Ker seve ob tej priliki tudi ni manjkalo gostov, so isti darovali za dijaško semenišče v Mariboru 180 Din ter za prosvetno društvo »Skala« 120 Din. — Na belo nedeljo popoldne po večernicah se vrši v samostanski šoli predavanje s skioptični-mi slikami in sicer o svetniškemu sinu našega naroda A. M. Slomšku. Pevci pa bodo ob tej priliki zapeli nekaj vedno lepih Slomškovih pesmi. Omembe vredno je, da je Slomšek kot škof v Mariboru kaj rad zahajal k Št. Petru. Svoj god je redno obhajal tu in sicer pri svojem prijatelju kanoniku M. Glaserju. Zato pa naj Šentpeterčani ne zamudijo te ugodne prilike, kajti marsikaj lepega bodo slišali o Slomšeku. Hajdiss. Strašno je, kako se omejuje in preganja versko življenje na Ruskem. Mladi brezbožni rod hoče vse uničiti, kar spominja na Boga. Naš jugoslovanski kristjan si tega ne more niti prav predstavljati, on ne more doumeti gorja, ki tlači Rusijo in jo zagrinja v temo in molk velikega petka. A mi na ITaj-dini smo pri lepem in ognjevitem predavanju g. prof. Šedivyja zadnjo nedeljo dobili vpogled v rusko nesrečo ter so ob tej priliki naša srca ihtela od globokega sočutja z brati na Vzhodu. Divili smo se skioptičnim slikam, ki so ponazorovale govor, ob nekaterih, zlasti ob Iverski sveti Bogorodici, je bilo slišati po dvorani glasno vzklikanje od začudenja, od stremljenja po tem idealu, ki ga je ustvaril ruski umetnik. Razšli s»io se s protestom proti grozovitostim na Ruskem in z vročo željo, da bi ruski naši bratje mogli poleg gospodarske dobiti tudi versko svobodo. — Pri pogrebu .Tulijane Talan, bivše delavke v Petoviji je bilo na vencu opaziti napis kot zadnji pozdrav v nemškem jeziku. Čemu to, ko so vendar delavci tam sami Slovenci in je tudi po-koji^ica bila Slovenka! Ojstrlca-Pernlce. Od 23. do 25. marca t. 1. smo obhajali v Pernicah tridnevnico v zna- menju podaljšanega sv. leta in smo v velikem številu opravili velikonočno spoved. Na pomoč je prihitel sosedni dušni pastir, gospod župnik Prohašky iz Trbonj. Vsako leto opravimo ob Vseh svetnikih v Ojstrici tridnevno pobož-nost, če bi nam morebiti zimski sneženi zameti otežkočili poti k adventni sv. spovedi, ob Devici Mariji v postu pa v Pernicah, da ob tej priliki v čim večji množini prejmemo velikonočne sv. zakramente. Na velikonočni ponde-Ijek pa bomo imeli popopldne po večernicah istotako v Pernicah sklepno prireditev gospodinjskega tečaja, pri kateri bo 13 marljivih mladih Perničank, ki se že celo zimo pod vodstvom naše blage, neumorno delujoče učiteljice gospe Terezije Prapotnik vadijo kuhati, vezti, plesti, se učijo zdravstva, živinoreje, pe-rutninoreje itd., vse tako, kakor rabijo za te kraje za dom in kar se s sredstvi, tu nahaja-jočimi, da doseči, pokazalo, kaj so se naučile. Tudi iz veronauka bodo povedale, kako so se utrjevale v načelih, po katerih naj živi krščan ska družina. Remšnik. Dne 1. aprila 1930 se je vršil tukaj enodnevni tečaj o knjigovezništvu. Vodil ga je g. podnadzornik financ Janko Torkar. Predaval je o nastanku in potrebi vezane 1-njige. Teoretično besedo je podprl s praktičnim delom, katerega so se poprijeli tudi udeleženci. Vezali so »Vrtce«, »Angelčke« itd. Želeti bi bilo, da bi bilo takih zanimivih, ljudstvu koristnih tečajev čim več. Gospodu podnadzor-niku hvala za njegovo požrtvovalnost. Hvala pa tudi veleč. gosp. župniku za prostor in stroje, katere je dal udeležencem na razpolago. Sv. Jurij v Slov. fior. Lanskega leta meseca septembra so pri Marjeti Tržavec na Vardi blagoslovili lep nov križ z veliko slovesnostjo. Blagoslavljanja se je udeležilo zelo veliko ljudi. Obenem se je tudi družina posvetila presv. Srcu Jezusovemu. Pri tej priliki se je nabralo za novo bogoslovje v Mariboru 250 dinarjev. Kakor pa po lepem vremenu pride dež, tako se je tudi nam zgodilo. Po preteku šestih mesecev nam je Bog poklical našo ljubo mater k večnemu počitku. Po trimesečni mučni bolezni, večkrat sprevidena s sv. zakramenti, je mirno v Gospodu zaspala dne 25. marca. Na pogrebščini se je nabralo za novo bogoslovje 230 dinarjev. Vsem darovalcem: Bog plačaj! Naši mamici pa naj sveti večna luč! Sv. Jurij v Slov. ser. Tuakj je umrl v 56. letu dobro znani krojač Anton Rotter. Bil je naš zvesti naročnik in radi tega mu kliče tu di »Gospodar«: Svetila mu večna luč! Sinova pokojnega se zahvaljujeta vsem, ki so spremili blagega očeta na zadnji poti. Sv. Trojica v Slov, goricah. Zdravje je za vsakega človeka največji blagoslov. Kaj bi namreč pomagalo človeku, ako bi imel na kupe zlata in srebra, ljubega zdravja bi pa ne imel. Mi Trojičani smo še, hvala Bogu, v splošnem pri prav dobrem zdravju. Le z obolenji na slepiču imamo toliko posla, kakor menda v nobeni drugi fari. Vsako leto jih namreč pošljemo precejšnje število na slepiču bolanih v mariborsko bolnico k operaciji. 2e samo letos, četudi smo še v tem letu preživeli komaj dobre tri mesece, so bili že trije Trojičani operirani vsled vnetja slepega črevesa. In do konca tega leta bo gotovo še ta ali oni izmed nas moral okusiti sladkost zdravnikovega noža. Tako daleč bomo kmalu prišli, da zlepa ne bo več v naši fari hiše. kjer ne bi bil že ta ali oni brez nepotrebnega slepca. Kje neki tičijo temu vzroki? Zifrota pri Sv. Antonu v Slov. goricah, Tu v Ziboti jo umrla daleč na okrog znana, vobče spoštovana in ugledna krščanska mati in gospodinja Apolonija Ketiš. Vse svoje dolgo življenje se je ravnala po geslu: Moli in delaj! In kakor je sama bila zmiraj pobožna in vedno pridnih rok, tako je tudi svoje sinove ter hčere vzgajala v molitvi in v spoštovanju do dela. Ker je v življenju ljubila Boga in rada hodila v cerkev, zato je pa ljubi Bog tudi v smrtni uri ni zapustil. Bila je namreč prejšnjo sredo lepo spravljena z Bogom, popoldne istega dne pa je že odplavala njena očiščena duša k Bogu po srečno plačilo. Središča cb Dravi. V tednu od 23: do 30. marca tega leta je bil naš Društveni dom prava ljudska univerza. Na tisoče ljudi si je v teku tega tedna ogledalo zanimivo higiensko razstavo, ki je našemu ljudstvu nudila toliko dobrega in koristnega. Na prošnjo Katoliškega prosvetnega društva je priredil Higienski zavod v Ljubljani tukaj razstavo, sestoječo večinoma v slikah iz higiene in zdravstva. Poleg tega pa so bili na devetih mizah razstavljeni razni modeli in medicinski preparati. Razstava je bila oficielno otvorjena v nedeljo popoldne po direktorju Hig. zavoda g. dr. Pir-cu ob navzočnosti gg. sreskega načelnika v Ptuju, dr. Vaupotiča, sreskega sanitetnega referenta dr. Vrečka, upravnika zdravstvenega doma v Mariboru dr. Vrtovca, okrožnega zdravnika v Središču dr. Heissa, društvenega odbora ter številnega občinstva. Število obiskovalcev od blizu in daleč se računa do 815 povprečno na dan. Skupen obisk se ceni na 6500 in to nizko računano. Vsak večer so sa vršila predavanja, ki so jih 13 krat ponazorovale filmske slike, šritikrat pa skioptične sli- ¡¿epe ti i mm za trgovce, obrtnike, urade, kakor tudi večbarvne razglednice, barvo-tiske in druge v svojo stroko spadajoče tiskanice v latinici in cirilici izvršuj e hifro, solidno in po najnižjih cenah T mm sv. i liri iifl g Mariboru 0 Karošha c. S Čekov, račun štev. io.6oa XíScfoa interurb. št. 2113 krščanstvo, se je ustalilo mirno življenje, dvignili so se hrami po dolih in bele cerkvice po hribih, ki vabijo miroljubne prebivalce v hram miru. Naravno je, da so ob vznožju Pohorja, posebno proti vzhodu nastale naselbine in tudi ugodna lega za vinske gorice je privabila marsikaterega sem; dalje gor po strmih robovih pa se je nudila strastnim lovcem prilika, da so zasledovali različno divjačino kakor jelene, srne, divje merjasce in tudi medvede. Gostilničar — bilo mu je ime Konrad — je bil zvit kakor kozji rog ter je imel bistro oko ka-posebno divjim lovcem. V bližini stanujoči prebivalci so sicer vedeli, da se skrivajo v tej hiši sumljivi ljudje; rekli pa niso ničesar, in tudi gostilničar se ni čutil krivega, da so imenovali njegovo hišo pri »divjem lovcu«. To ime ji je ostalo. — Bilo je neko soboto večer, sredi poletja. Gostilničar Konrad je Sel s svojo ženo in hčerko že popoldne k cerkvi Sv. Bolfenka, starodavni cerkvi, postavljeni že za časa celjskih grofov. Drugi dan pride kaplan iz Maribora Andrej Srediat semkaj sv. maSo brat; dosti pobožnih romarjev pride sem, ki bodo lačni in žejni in tem bo treba dobro postreči. Nekaj romarjev pride zvečer, drugi pridejo drugi dan zjutraj, vsi pa, se morajo dobro okrepčati, ker mnogi izmed njih še poroma j o k Sv. Arehu, ker se tudi hočejo priporočiti temu mogočnemu priprošnjiku. Tisti večer leta 1668 so sedeli v Konradov! krčmi trije prav resni možje okoli mize, na kateri so stali veliki vrči. Nič niso pogrešali gostilničarja, še ljubše jim je bilo, da ga ni bilo. Doma je bil le star, gluh hlapec, ki je bil za čuvaja. Neznani gostje so imeli svojega slugo, starega bradatega moža, ki je točil žejnim pivcem v kozarce vino. V kotu so slonele puške, poleg katerih sta ležala dva velika lovska psa. Soba je bila slabo razsvetljena ter vsled nizkega stropa zakajena in zaduhla. Kdo so bili ti možje? Ali so bili divji lovci ali so imeli kake druge namene? Stari, gluhi hlapec se ni brigal za nje. Ko je prinesel zahtevano količino dobrega pekrčana iz kleti ter sprejel plačilo, ki je presegalo vrednost žlahtne kapljice, je šel v hlev, da čuva pri živini. Potem pa se je kmalu vlegel in trdno zaspal. ke. Nekatero dni so bila predavanja celo dvakrat. Predavali so štirje zdravniki in dva uradnika Higienskega zavoda o najvažnejših gtvareh. Vsi predavatelji so se zelo potrudili, in so govorili v priprosti besedi, da jih je ljudstvo res hvaležno poslušalo. Ni mogoče, da bi šlo mimo te množice toliko prekoristnih naukov, ki so jih predavatelji poudarjali. Najbolj pa je ganil ljudska srca g. Puhar, oficial g svojim živim predavanjem o alkoholizmu. — Vstop k razstavi je bil prost. Zato ne beleži društvo nikakega gmotnega uspeha. Nasprotno, imelo je nemale stroške. Toda ne gre za to. Društvo hoče služiti zvesto svojemu namenu, da zamore nuditi širšim plastem ljudstva čim več koristi. Zato priporočamo, da se udeležite društvenih prireditev tudi takrat, ko bo določena malenkostna vstopnina. Vodstvu izobraževalnega društva v Središču In Higienskemu zavodu v Ljubljani pa k sko-roda rekordnemu uspehu najiskrenejše čestitamo. Obiskovalcem pa želimo, da bi dobro seme padlo na rodvitna tla, in da bi tam, kjer je potrebno, uravnali svoje življenje po zahtevah higiene in zdravstva. Saj voda, zrak in solnce so zastonj! Ljutomer. Vlom. V noči od 2. na 3. aprila ^o neznani storilci na najbolj prometni cesti vlomili v trgovino Angele Čeh-Lisanj v Ljutomeru ter odnesli razno blago, pa tudi na tobak in ročno blagajnico niso pozabili. Ker na vratih in izložbah ni videti nasilja, se domneva, da se je nekdo skril v trgovino, preden so na večer isto zaprli ter v noči vrata odprl in odnesel robo; zjutraj so našli vrata odklenjena ter samo priprta. Lastnica ceni škodo na 50 tisoč dinarjev, ki pa je baje krita z zavarovalnino proti vlomu. — Tukajšnji gostilničar in trgovec s perutnino gospod Alojz štiblar je hotel svoj tovorni avtomobil spustiti v tek. Pri navijanju kurble za užiganje bencina je spustil kurblo, ki ga pa je tako močno udarila po roki, da se mu je zlomila kost. Moral se je zateči k zdravniku. Ljutomer. Petletno Milenko Nerat sta stara oče in mati viničarja zakonska Nerat v vini-Čarijl gospoda Frica Zemljič v Železnih vratih pri Ljutomeru nič hudega sluteč pustila v sobi viničarije ter odšla v vinograd kopat. V ieleznem štedilniku pa je otrok opazil ogenj ter se počel z njim igrati. Žerjavica je padla otroku na obleko in obleka je začela na otroku goreti. Otrok prestrašen zbeži iz sobe na prosto, kjer je vel precej močan severni veter ter usodno vplival, da se je na otroku vnela vsa obleka. Na otrokovo vpitje sta pribežala varuha domov in udušila ogenj na otroku, pa bilo je že prepozno. Mala Milenka je zadobiia take opekline po životu, da se ubogi otrok bori s smrtjo. — Mestni občinski zastop ljutomerski je pred par leti prodal svoje konje in oddajal vse potrebne vožnje drugim voznikom, ker je menil, da se ne izplača imeti konje ter zanje iz lastnih travnikov spravljati krmo in pridelovati potreben oves. Bil je tudi najbrže mnenja, da se je konje pitalo samo z dolgim ovsem (bičem). Skoro dveletna izkušnja z drugimi vozniki pa je pokazala, da pridejo plačane vožnje dražje za občino, nego pa vzdrževanje lastnih konjev in hlapca, vsled česar je sklenil, da v najkrajšem času zopet kupi konje. Nadalje je sklenil ljutomerski mestni zastop, pojačiti v kolikor pripuščajo denarna sredstva, občinsko redarstvo. Slednje ]e res potrebno že z ozirom na to, ker en redar z ozirom na mnoge dostave uradnih spisov In sličnih del ne more obenem vršiti uspešno rsdno in predpisno redarsko službo. Mesini vrh pri Ptuju. Gospod urednik, dovolite, da se iz te občine enkrat oglasimo z enim redkim slučajem! V teku 2—3 mesecev smo v spodnjem delu te občine v razdalji komaj četrt ure položili v hladno zemljo tri J-gledne može, stare krščanske korenine na ob našanju in starosti. Zagrebli smo posestniškega prevžitkarja vdovca gospoda Janeza Steger v starosti 71 let. Imenovan! ie bil 37 let zvesti uslužbenec v veletrgovini usnjarne gospoda | Paul Pirich v Ptuju, je po kratki mučni bolezni umrl v ptujski bolnici. Pogreba na slovensko pokopališče se je udeležilo veliko ljudstva iz okolice in mesta Ptuj, tudi rodbina Pirich in uslužbenci. Zapustil je dva žalujoča dorastla sina, eden posestnik na domačiji, a drugi trgovec v okolici. — Izročili smo materi zemlji dobrotljivega kmeta Andreja Zaj-šek v starosti 72 let, ki je zapustil žalujočo ženo in pošteno vzgojeno rejenko, katera si je med tem časom izbrala istotako marljivega mladeniča za moža-gospodarja Martin Horvata, na istem posestvu. Da bi bila srečna kakor predniki! — In danes dne 4. aprila pa smo izročili v velikem spremstvu materi zemlji posestnika-prevžitkarja vdovca Janeza O-sojnik, v starosti 77 let, katerega dobro ženo Ano, rojena Pihler, iz Velovlaka je ljubi Bog pred tremi leti lc sebi poklical, med tem ko se je eden polnoletni sin pred leti v gozdu smrtno ponesrečil. Rajni zapušča več dorastlih o-trok, katerih je eden državni uradnik (nad-svetnik pri srezkem glavarstvu v Mariboru). Dalje tri hčere, samostalne, omožene gospodinje na svojih gospodarstvih. Hči Ana, omo-žena Mahorič, gospodari na domačiji. Vsi zgoraj imenovani so bili dobri in skrbni gospodarji. Naj v miru počivajo! Sv. Vid pri Ptuju. Poročajo nam, da se bo v Slomškovem domu vršila higienska razstava, ki jo priredi Zdravstveni zavod v Mariboru, od cvetne nedelje, dne 17. aprila do Velike noči, dne 20. aprila. — Po rani sv. maši bo 13. aprila predavanje s filmom o zdravju. Vsa predavanja, ki jih bodo imeli gg. zdravniki, so za vse brezplačna. Zato vabimo vljudno vse domačine in okoličane, da si velekoristno ustanovo ogledajo. — Več se bo izvedelo iz razglasov in letakov po vaseh. Sv. Vid pri Ptuju. Singerjeva trvrdka je priredila v Slomškovem domu brezplačni šivalni tečaj, ki je trajal od 17. marca do začetka aprila. Dekleta so se marsikaj naučila. — Snuje 3e pri nas avtomobilno podjetje, ki bi oskrbovalo promet od Leskovca do Ptuja. Ta avto zveza bi bila za Haloze velike važnosti in je želeti, da pogajanja pripeljejo do lepega konca. Eokarje pri Mozirju. Po dolgi mučni bolezni je za vedno zatisnila svoje trudne oči Jožefa Fricelj, po domače Krajnica, prevžitkarica v Kokarjih v 82 letu svoje starosti. Pogreb po-kojnice se je vršil v M. Nazarjih ob prav velikem številu sorodnikov in drugih ljudi, ki so jo prišli spremit na zadnji poti iz tega sveta v večnost. Rajnka je bila dobra gospodinja in mati, ki je zapustila dve hčeri. — Bog ji večni mir in pokoj daj in večna luč ji sveti naj! V miru božjem naj počiva! Braslovče. V zadnjem času je bilo v braslov-ški okolici več požarov, ki so uničili kmetom krasna in s težkimi denarji postavljena gospodarska poslopja. Prizadeti so škodo letos še bolj občutili, ker so bili že itak udarjeni po nizkih hmeljskih cenah. Edino hitra in izdatna pomoč pri požaru zamore rešiti kmeta propasti in obvarovati ogrožena poslopja, da jih ne zajame ogenj. V svesti tega, si je Prostovoljno gasilno društvo v Braslovčah nabavilo pred leti z velikimi žrtvami motorno brizgalno, ki se je že medtem pri mnogih požarih izkazala s svojim izbornim funkcioniranjem. Da bi pa bilo gasilcem omogočeno čim hitreje priti na mesto požara, se je gornje društvo odločilo za nabavo lahkega tovornega avtomobila, ki bo prišel posebno okoličanom v dobro, saj je nf vasi v naši okolici, ki bi ne ležala, če Že ne ravno ob glavni cesti, pa vsaj tik nje. Potrebo hitre pomoči je nedvomno uvidela naša stara Hranilnica in posojilnica, ki je z izdatnim doprinosom od Din 5000.— podprla akcijo društva za nabavo gasilnega avtomobila ter s tem pokazala polno razumevanje za težnje naših okoličanov. Zato ji izreka Prostovoljno gasilno društvo svojo najtoplejšo zahvaJo z Žaljo, da bi našla mnogo. nosnem al cev. Sladkagora pri Šmarju. Tudi po deželi se razširja navada, da postaja obleka pri dekletih vedno bolj kratka. Letošnji predpust pa je dokazal: čim krajša krila, tem manj ženinov. To dekletom v preudarek! Vsem v preudarek pa to: Ob nedeljskih popoldnevih, ko smo u-trujeni od dela, ne polegajmo brezdelno po senci ali pri vinski kapljici, ampak čitajma liste, n. pr.: »Slovenski Gospodar«, »Glasnik Najsv. Src«, »Bogoljub«, »Naš dom«. Če jih š« nimamo, pa jih naročimo. Če ti zmanjka be* rila, potem se obrni do izobraževalnega društva, ki ti bo-*izposodilo knjige za pouk in zabavo. Posebno mladini je to toplo priporočati. Sv. Ožfealt ob Dravi. Delavski shod se boda obhajal slovesno in svečano na tretjo poveli-: konočno sredo dne 7. majnika 1930, na praznik varstva sv. Jožefa, mogočnega patrona ne le tesarjem, mizarjem in kolarjem, temveč vsem delavcem sploh, tudi kmečkim z dreve* som ter gosposkim s peresom. Ou 9. uri sveto-Ietna pridiga ter več sv. maš. Pobožni častilci sv. Jožefa se uljudno vabite, da prihite v o-: bilnem številu pred oltar sv. Jožefa, nebeškega vzglednika in priprošnjika. Marenberg. V nedeljo, dne 30. marca tega leta smo imeli lepo in poučno predavanje o preganjanju kristjanov v Rusiji. V svojem govoru je s skioptičnimi slikami obrazložil tri-: noštva boljševikov gospod profesor Jan Se-divy iz Maribora. Med poslušalci je bilo precej inteligence in tudi nekaj tukajšnjih Nemcev. Vendar smo med temi pogrešali še marsikoga, ki mu je sedaj lahko žal, da se ni udeležil. — V nedeljo se prične sv. misijon, ki bo: trajal do cvetne nedelje. Ob sklepu sv. misL jona na cvetno nedeljo pa bo eden od gg. misijonarjev iz Ljubljane obrazložil lepe ski-optične slike o trpljenju Gospodovem. Predavanje bo popoldne v dvorani g. Brudermana, vstopnina pa tako nizka, da vsaj ob tej priliki sicer res nekoliko oddaljeno prebivalstvo iz kmečkih domov ne bo moglo reči, da j« udeležba nemogoča. — Priprave za največjo tombolo novejšega časa v Dravski dolini napredujejo, toda tombolske tablice je težkrt prodajati. Da bi bila ta tombola, ki je v prid popravil potrebne farne cerkve, uspešna, naprošamo vse one, ki količkaj zmorejo, naj pridno posegajo po tablicah, ki stane ena 5 Din. Kdor pa si želi prijetne zabave, pa naj pride na belo nedeljo v Marenberg in pripelje s seboj vse prijatelje in znance, zlasti pa take, ki bi to podjetje podpirali. Tombola se vrši pred farno cerkvijo, zato bodo tam našli prostora vsi iz Vuhreda, Ribnice, Kaple, Rem-: šnika, Mute in Vuzenice ter tudi iz bolj od< daljenih krajev. Prav posebno pa priporočam® prijateljem iz Maribora, naj nas ta dan ne; pozabijo, kajti Marenberg je ob lepi avtomo^ bilski cesti. Na veselo svidenje! Cerovec pri Rogaški Slatini. V noči od 3. na 4. aprila sta pogoreli v tamošnjem banskem kamnolomu dve barak}. V eni baraki se je nahajala mašina (drobilec) za mletje kamenja. Ta mašina je popolnoma uničena. Druga baraka je pa bila takozvana kovačnica in shramba za kamnolomsko orodje, katera je tudi z orodjem vred pogorela. Zgorela sta tudi dva soda olja ter razno strelivo itd. Skoda' je velika. Na kak način je ogenj nastal, se še ni moglo dognati. Sumi se pa, da je bil ogenj podtaknjen. Cerovao pri Rogaški Slatini. Na gospodar« skem tečaju pri g. Ivanu Čonču v Cerovcu se; je zbralo dne 25. marca okoli 45 interesentov, kateri so se s prav velikim zanimanjem udeležili tečaja. Zahvaljujemo se tem potom gosp. predavatelju I. Novaku, zdraviliškemu ekonom mu iz Rogaške Slatine, kateri se tako požrtvovalno trudi za napredek tukajšnjih kmetov. Laško. Spoštovano -ženstvo iz občin Laško, Marijagradec in Sv. Krištof se uljudno vabi na pristop k ženskemu dobrodelnemu in šolo-podpornemu društvu »Blago srce« v Laškem! Ustanovni občni zbor istega se je vršil v ne-! del jo dne 6. aprila. Bcijši zaslužek. Janez in Tone nists imela denarja. Prišla sta na obrežje reke Drave. Tam je stala tabla z napisom: »Kdor reši potapljajočega človeka, dobi 100 Din.« — Janez reče: »Tona, skoči v vodo in jaz te rešim!« — Tone skoči v vodo in kliče na pomoč. Janez se niti ne gane. — »Pomagaj mi vendar«, se dere potapljajoči. — Janez pa pokaže na drugo tablo, kjer je zapisano: »Kdor najde mrtveca, dobi 200 Din.« Gospa Nemec se je dogovorila s svojim možem, da se snideta opoldne v nekem hotelu. Žena je že nestrpno čakala, a moža od nikod. Stopila je k telefonu ter poklicala številko njegovega urada. Glas, ki ga je slišala v telefonu, se ji je sicer zdel nekam čuden, vendar je vedela, da telefon glas zelo spremeni. »Halo, ali si ti, Drago, pridi že vendar, jaz skoraj umiram!« — »Oprostite, gospa«, se je glasil odgovor, »zdi se mi, da nimate prave številke. Tu je namreč pogrebni zavod in mi rabimo le take, ki so že mrtvi!« Huda žena. Na policijo je prisopihal možak ter se zatekel k nadzorniku: »Zaprite me, takoj me zaprite!« — »Prej morate povedati, kaj ste zagrešili«, reče komisar. — »Ženo sem udaril.« — »Ali ste jo ubili?« — »Ne, ampak za menoj jo briše. Vsak čas me bo dohitela.« Pred sodiščem. Mlada žena s pet let starim otrokom stopi pred glavno razpravo obtožena nekega prestopka. Odvetnik jo brani, držeč njenega otroka v naročju. Otrok kriči: »Mama, mama!« — Odvetnik: »Gospodje porotniki, usmilite se, če že ne nje, pa vsaj njenega otroka. Prizanesite ji! Ali vas niti jok nedolžnega otroka ne more ganiti več?« — Otrok močno joče: »Mama, mama!« — Sodniku se otrok zasmili, pa pride k njemu in ga vpraša: »Dete, zakaj jo-češ?« — Otrok: »Ker me odvetnik — ščiplje.« Ncčni čuvaj. V neki vasi so imeli nočnega čuvaja, ki je uro naznanjal s trobentanjem. Ko je nekoč trobentanje dalje časa izostalo, je poklical župan čuvaja: »Čemu ne naznanjaš ure?« — Čuvaj: »Zob nimam več, pa ne morem!« — »Dobro«, je rekel župan, »damo ti napraviti nove zobe na občinske stroške.« — In res, čuvaj je dobil nove zobe, a trobentanja ni bilo. Župan ga je zopet pred se poklical, kaj naj to pomeni. Čuvaj reče: »Zdaj je slabše kot prej. Zdravnik je rekel, da moram te nove zobe vsak večer v vodo dati. Kako naj torej trobentam!« Pri poroki na Štajerskem. Pri poroki na Kranjskem rečeta ženin in nevesta le vsak enkrat »da«, na Štajerskem pa trikrat. Pa je prišel neki Kranjec na Štajersko po nevesto in šel takoj k poroki, za ta običaj pa ni vedel. Ko je bil prvič vprašan, je navdušeno rekel: »Da.« Pri drugem vprašanju je malo postal, ko pa je videl, da duhovnik in drugi čakajo na odgovor, je pa nevolj-no odgovoril: »Menda ja!« Pri tretjem vprašanju se je obrnil k nevesti, rekoč: »Zdaj pa še vendar ti enkrat reci: da! Kaj bom samo jaz govoril!« Pegena gos. Gospoda Golob in Kovač sedita v gostilni in kvartata. Prismoli se jima za hrbet kibic in z velikim zanimanjem gleda njuno igro. Čez čas si dovoli vprašati, za kaj kvartata. Ko zve, da za pečeno -gos, pravi, če sme tudi on zraven igrati, kar mu tudi do-volita. Nazadnje pa kibic igro izgubi in vpraša, če naj zdaj gos naroči. Onadva mu pa odgovorita: »Gos sva že pojedla. Kvartala sva samo še za to, kdo naj jo plača.« Anatomija. Nekoč gredo dve gospe nižjih slojev Berlina mimo anatomije (raztelesovalnice), v čigar velikem poslopju se je nahajala tudi pevska akademija. Ravno so bile pevske vaje in so peli tako glasno, da se je slišalo na ulico. Pa vpraša ena gospa drugo: »Kaj pa je to veliko poslopje?« — Draga odgovori: »Ali ne veste, gospa bo-trinja? Anatomija je to!« — »Kaj je to: anatomija?« -t- »Tu parajo ljudem trebuhe.« — »Kaj, za božjo voljo! Poslušajte, kako kričijo! O, če bi to vedel naš dobri kralj!« Znamenita najdba. Mož pride natr-Kan pozno domov in žena razgraja na vse pretege. — »Molči že enkrat«, jo prosi mož, »saj se bi prej vrnil, pa sem nekaj našel. Več ti povem jutri.« — Žena ni mogla spati vso noč in je zjutraj vsa radovedna vprašala moža: »Kaj si vendar našel včeraj?« — Mož: »Novo gostilno z izvrstnim vinčkom.« Zdravnik: »Proti komu bi se radi dale cepiti?« — Kmet: »Proti stenicam, gospod doktor.« Nista se razumela. V neki vasi so napeljali elektriko. Kmet Brihta gre v trgovino s svetilkami: »Dajte mi svetilko!« — »Koliko sveč pa?« povpraša prodajalec. — »Ne sveč — svetilko.« — »No ja — ali koliko sveč naj bo?« — »Samo svetilka!« kriči kmet. — »Ali vsaka hruška ima vendar gotovo gorilno moč.« — »No — sveče in sadje imam doma in gorilne moči od mojega hrušovca jaz ne merim«, je godel kmet Brihta in šel neopravljenih potov iz trgovine. Dober računar. Skopuh je prišel k brivcu ter mu začel razlagati, da ima le 2 Din in ne 4 kot je zahteval. Brivec reče: »No, dajte mi naprej 2 Din.« — Poznal je skopuha. Ta mu je res dal. Brivec ga je namazal z milom in polovico lica obril. Nato je rekel: »Drugo polovico lica bom obril, ko prinesete še 2 Din!« — Kmalu jih je skopuh privlekel iz žepa; jih je vendar le našel. V malih oznanilih stane J : vsaka beseda Din 1'20. Najmanjša cena za oglas j je 8 Din. Manjši zneski se \ lahko pošljejo v znamkah. Piala oznanila Mali oglasi se objavljajo samo ako se PLAČAJO NAPREJ! JOOOOOOOOOOCXXJOOOOOOOOOOOWOOOOOOa Vpravništvo odgovarja j ! na razna vprašanj a samo s i takrat, ako je priložena 8 \ znamka za 2 Din za od- s j govor. Upravništvo. | 3 -^OOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Pošlijte nam takoj Vaš naslov! Dnevno Din. 200—300 in še več lahko zaslužite z delom v Vašem domačem kraju. Znamko za odgovor: »Tehna« družba, Ljubljana, Mestni trg 25/1. 493 Vcbilo na 22. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Dobju, ki se vrši dne 27. aprila 1930, to je na belo nedeljo, ob pol treh popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročih) načelstva in nadzorstva. 2. Potrditev računskega zaključka za leto 1929. 3. Čitanje revizijskega poročila. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. — Ako bi ob določenem času občni zbor ne bil sklepčen, se vrši drug občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu navzočih članov. — Načelstvo. 480 Vodovode in strelovode inštalira najsolidneje po jako nizki ceni, kompletni strelovod od 800 Din naprej, dobavlja vodovodne cevi ter ima iste vedno v zalogi po jako ugodni ceni oblastveno koncesijonirani inštalater Rihard Jake!j, Slovenjgradec. 419 V odgovor neresničnim vestem, ki jih razširja konkurenca, naznanjam, da prej kot slej zamenjam pšenico, rž in koruzo za vse vrste pšenične moke najboljše kvalitete, ržene moke in koruznih izdelkov po najugodnejših pogojih. Tudi originalna banatska moka je na zalogi. Kmetje, pridite in poslužite se te ponudbe! — Parni in umetni mlin J. Za-dravec, Središče ob Dravi. 481 Sadni cepljenci (okulanti) v raznih sortah, se dobijo po trški ceni pri I. Gradišnik, Dobrna pri Celju. 411 Išče se za takoj vajenca za usnjarsko obrt. Vsa oskrba v hiši. Kari Dlohij, Orchovci pri Gornji Radgoni. 455 Učenec se sprejme pri urarju M. Ilgerjev sin, Maribor, Gosposka ulica 15. 458 Sodarske pomočnike sprejme pri polni oskrbi Fran Repič, sodar, Ljubljana, Trnovo. 485 L-epa stanovanja, severna celjska okolica, u-godna zveza. Naslov v upravi lista. 484 Dekla, čista, ki zna dobro molzti, se sprejme k eni gospej. Klemenčič, Sv. Peter, Maribor. 505 Učerca z dobrimi spričevali sprejme Kari Vergles, mesar, Rače. , 504 Stanovanje, ena velika soba, veža in kuhinja, se da v najem. Pripravna za rokodelca sredi vasi. Naslov: »Stanovanje«, pošta Šmartno ob Paki. 487 Malo posestvo, zidana hiša, lep sadonosnik, brajde, njiva, vse v dobrem stanju, tik glavne ceste Ruše, Rezena št. 31, se zaradi selitve takoj proda. 488 Prodam posestvo z vinogradom, 2 orala zemlje, št. 24 v Ivanjskem vrhu pri Negovi. 490 Kupu] premišljeno, da kupiš po ceni a kljub temu dobro! Najprijetneje je, ko se doma lepo udobno sedi pred veliko ilustrirano knjigo svetovne razpošiljalne tvrdke Suttner in premišljeno izbira vse, kar se potrebuje. Tu je na tisoče predmetov za vse svrhe, katere se lahko nabavi brez vsakega rizika, ker to, kar ne uga-ga, se zamenja, ali pa se vrne denar. Tudi naši čitalci dobe to praktično knjigo popolnoma brezplačno, ako jo zahtevajo od svetovne razpošiljalne tvrdke H. Suttner v Ljubljani, štev. 992. USTANOVLJENA LEIA 1851 CELJSKA POSOJILNICA D. D. V CELJU Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost in izplačuje točno. Izvršuje vse denarne posle, kupuje in prodaja tuj denar ter čeke na inozemstvo. Izdaja Uverenja za izvoz blaga. C e ! f e v lastni hiši Narodni dom Za varnost hranilnih vlog lamii poleg lastnega aktivnega premoŽenja po Din 109,999.999 — ■ Sc lastna glavnica in rezerve, hi znašajo shupaj nad Din 14,599.999 -. Aleksandrova c. št. 11 Podružnici: C "v lastni hlSi) 223 tkane lesene rolde, Esslingske rolete in šaluzije pošilfa tvrdka ANTON BENCZE I SIN tvornica rolet Veliki Bečkerek V slučaju potrebe zahtevajte ponudbo. Potniki se sprejmejo. 501 T&Icfan 46 Csnjvsno 1851 Lepo posestvo 96 oralov v Št. Rupertu nad Laškem se ugodno proda. Nad polovico je lepe hoste, drugo pa je rodovitna in obdelana zemlja. Več se poizve pri organistu v Št. Rupertu nad Laškem. 499 Oblačilno blago vsakovrstno, izgotovljene obleke »Tivar« za moške in otroke, perilo, svilene rute ter vse vaše potrebščine kupite najugodneje v trgovini Fr. Senčar, Ljutomer in Mala Nedelja. 439 llmai Einoflradiiräi uporabljajo ^gjpg Q0ÜC0 MARENGO" ii Eisvna zastopstvo: Z. 8. FISCHER, ZAGREB, Hatzoia nüsa 10. 4>6 Zajamčena čistoča: 03/93% Vflulh r>58 T župnišču želi izpremcniti službo posebno tja, kjer je dovolj živine, nunaritd Plamene ponudbe na upravo lista. Vabilo na občni zbor Posojilnice na Frankolovem, r. z. z n. z., ki se bo vršil v nedeljo, dne 27. aprila 1930 zjutraj ob deveti uri v Društvenem domu v posojilniških prostorih s sledečim vzporedom: 1. Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru; 2. Poročilo načelstva in nadzorstva; 3. Predložitev in odobrenje letnega računa za leto 1929 ; 4. Citanje zapisnika o izvršeni reviziji; 5. Volitev članov v načelstvo; 6. Volitev članov v nadzorstvo; 7. Prosti predlog;. Ako bi ob dolčeni uri ne bilo zadostno število članov zbranih za sklepčnost, se vrši pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bode sklepal veljavno brez ozira na število udeležencev. — Odbor. _511 To pri!a! Takoj prenehajo bolečine, srce radostno — zadostuje nekoliko kapljic na sladkorju I bije, obraz se veselo razteguje . . . Ako vas popade rovmatizem ali ishias, prohlajenje ali živčna utrujenost, ako zaboli v glavi, v vratu — tedaj si privoščite krepko masažo s Fellsrjevim pravim prijetno dišečim Elsailuidoml Vedno zanesljivo delovanje tega dobrega narodnega sredstva je fe dela ža skozi 33 let tako priljubljeno. »Elsailuld« z zakonom zavarovan! Ravno tako pri notranjih motnjah, krčih, slabosti To pomagal V lekarnah in vseh podobnih trgovinah: poizknsne steklenice 6 Din dvojne steklenice 9 Din, specijalne steklenice 26 Diu. Po pošti: najmanj 1 zavoj z 9 poizkusnimi ali 6 dvojnimi ali 2 specijalnima steklenicama stane 62 Din. Šest takih zavojev t s poštnino in zavojem samo 250 Din. Naročila na naslov: IEUGEN V. FELLEIt, lekarnar, | STUBICA DONJA, EIsatrg 341. Ako pa potrebujete dobro odvajalno sredstvo, ki I krepi želodec, tedaj zahtevajte Fellerjeve Elsa-krog-ljice, 6 škatljic 12 Din. u Cdda se večje gospodarstvo v najem v kozjanskem okraju. 479 Hlapca, zanesljivega in poštenega sprejme takoj za stalno A. Arbeiter, Maribor, Dravska ul. 15. Oženjeni imajo prednost. 500 Krojaškega pomočnika in vajenca sprejme Franc Kerner, St. IIj v Slov. goricah. 497 Prodam kompletno žagno železni -no z turbino in železne cevi, vse v dobrem stanu. Naslov v upravi lista. 498 Deklica pet let stara se da za svojo. Županstvo Dolgoše, Maribor. 502 lesarski voz, nov se proda. Dol-goše-Maribor pri kovaču. 503 asu «y i Centrala: MU1RIBOP, irsl Svobode 3. PoMžnšca: CEUE, ZmUmtm 11, nasproti pošte. (Preje: JttžiioSiajersKa ¡sranHnlta, Cesje). » Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekama posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije. SprCiCRia VlGii® na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ©JsreSašife S50 |JIi|Oil!i£ jše. Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske obla3ti famCi ©raVSfea E)a51O»'!00 z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. ■ ■■■ —......................■ ■ ——-.......- ■' zato §o naložbe v zavoda paplSarno varne. —————■- --— Vlagateljem izven Maribora in Colja pošlje na zahtevo položnice. 662 Sksporfua hiša m g lastnik (Mihm SPrisiemik IlHi Aleksandrova c. iS Za bližajočo sa spomlad ter velikonočne praznike imam pripravljeno veliko izbiro in sicer: oiročfe nogavice par cd I)ia S-— naprej v črni, sivi, drapp, rujavi in beli barvi, moške (sokne) nogavice od Din 5 — naprej, flor nogavice od Din 12 — naprej, damske nogavice od Din 7'— naprej. Ssa Eivaliieto prevzamem polno garancijo! o o a - S ^ ■O »j a 3 er p o N —. g C 3 >a P' p <: o. P <*! 00 >1 p KM ¡3" 0< o s' S ® p ^ I1? P^r M O - co ^ ^í O CD M< d ■a ►i >4*- P C M <0 os»: Učili® z 12 — 14 letnim otrokom se sprejme pri g. Švarsnig, Majšberg, Ptujska gora. Noben roisoclelec, delavec, Stmet «alt meščan ne zamudi ogledati si dospele za se in svoje otroke 1 gajyaroi iCTrsftaa! 462 €ž«e E8«y4 iif^ftk f > P > i odniešfoierslii Gosposka ulica nalOZlte najboljše In nalvaraefgg prt posojilni v Mapibopu r. z. z o. z. Ulica 10. oktobra Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. gp^r Sianje hranilnih vlog nad 55,000.000 dinarjev. i^oaodJi?brpesM nobenega rentnega davka ter dobijo obresti izplačane v celoti brez kakega odtegljaja. i d V v %w W v v ^ w w v v w > ► ► k registrovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni palači na vogalu Kralja Petra ceste in Uodnikove ulice umnih Stanje hranilnih vlog zna- - . ,x Rentni davek ša nad Din 85,000.000 -. Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 plačuje posojilnica iz svo- ?o5tvolaier Zastavo'?od «anov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Jega in ga ne odteguj« najugodnejšimi pogoji. vlagateljem. 192 HiSijer taka poceni g pendar toHa Jobro ne ku; ujete vseh mogočih praktičnih pred-predmetov za vporabo, glazbil, jeklene robe, orodja, gospodinjskih in oblačilnih potrebščin za dame, gospode in otroke, igrač itd. kot pri svetovni razpošiljalni tvrdki Suttne. Fino poniklana priprava za britje z 2 oštri-nama, zelo lepo izdelana, Vas stane samo Din, dalje dobite dunajsko ročno harfe & moniko v lepi izde'avi z 10 tipkami, 2 basi i. t. d. f!/C j» Na tisoče najlepših za samo Din Iti«?» reči bodete našli v novi veliki ilustrirani domači knjigi, katero tudi Vi popolnoma brezplačno dobite, ako jo zahtevate od svetovne razpošiljalne • • tvrdke 211 V enem. ditšs^^i oprano in posušeno tudi takrat, ko Imam največjo žehto in to po zaslugi pravega lerpentfnovega mila. CaA^ELA. M. SUTTNER, LJUBLJANA št. D92 ŽI6& WOS§ SžeaS€ii€i|§Ka trgovina C€i|e-Ga!>cx|e 3 (v niši fi.PRvcafe) Cenj. občinstvu uljudno naznanjam, da imam veliko zalogo najnovejšega češkega in angleškega blaga po najnižji ceni. Ravnotako izgo-tovljene obleke za dečke in gospode v vsaki velikosti in najnovejših krojih. ¿23 Deške obleke od Din SO-—, 150'—, 250'—. Obleke za gospode od Din 203'— naprej. Delavske obleke od Din 200'— naprej. Nadalje lastno izdelovanje oblek po meri in najnovejšem kroju. BsaBssiBSiBBaataaBasBaBBegsasaaasn nouorojenčhe LPUTAN, Celte š Ustanovljeno leía 1898 BBSaBBBBIflEIBiaHIBBBIIIIIBBBBQ Semena vsakovrstna, kakor Semena travno, deteljno, pesno in vrtnarsko g seme v najboljši kakovosti priporoča « stortziinia twmm K bebdajs OslonoTileno 1669 nmmm Cealhl no razpolago! zidani som8!roej" Vprašati na stavbi g. Do-brovolni v Studencih pri Mariboru ali pri gradbenem podjetju Rojs v Ormožu. 486 ¿Pohištvo — Preproge posteljnina, oložki, a\odmei, zaslon, posteljne odejo, pohištoena tkanina /V/ y * i. t. d. najboljše in *// Hf/ii nYfP1Q 291 najceneje p« i/igl/ / S^iiCJ •Brezplačni ceniki! Maribor, (gosposka ulica 20 ¡Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. w Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Gospodarja«, predaia+uik; Januš Goleč v Mariboru. 5555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555555 234848532301535348235348484823010000022323010000000002020002110006060006060908060409