Razprave GDK: 267 : (497.12 * 02 Bohinj) Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju The Upper Timberline of Notranji Bohinj District (NW Slovenia) Aleš KADUNC*, Tihomir RUGANI ** Izvleček : Kadunc, A., Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju. Gozdarski vestnik, št. 1/1999. V slovenščini , s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. Naloga obravnava rastiščne značilnosti , strukturo in razvoj gozda na zgornji gozdni meji v Notranjem Bohinju. Opravljene so bile meritve na dveh progah, v prehodnem pasu od sestojhe do drevesne meje in na štirih ploskvah tik pod sestojno mejo. Rezultati teh meritev, terenskih ogledov, dendrometrijske analize in analize aerofotoposnetkov kažejo močan antropozoogeni vpliv v preteklosti. Gozdovi na zgornji gozdni meji so sposobni viso.ke produkcije biomase, kar omogoča ekološko stabilnost tega okolja. Vidi se nujnost ureditve visokogorske paše in druge rabe prostora, kar bo omogočilo čim naravnejši razvoj ekosistemov v visokogorskem svetu. Ključne besede: zgornja gozdna meja, zgradba gozda, semen0vec, panjevec. Notranji Bohinj . Abstract: Kadunc, A., Rugani, T. : The Upper Timberline of Notranji Bohinj District (NW Slovenia). Gozdarski vestnik, No. 1/ 1999. ln Slovene with a summary in english, lit. quot. 13. ln this work vegetational characteristics, structure, and development of forest on the upper timberline in the Notranji Bohinj district are discussed. The measurements had been carried aut of two eootone stripes from forest stand line to tree line and on four sample plats below the forest stane line. A strong anthropozoogenic impact of the past is shown in the results of the above measurements, territorial surveys, and dendrometric analysis as well as analysis of aerophotos. The upper timberline forests are capable of high biomass production that enables it's environmental ecological stability. The necessity of the high mountain pasture regulation and other land use !hat would lead to better natural development of the ecosystems in the high mountain region is evident from the analysis. Key words: alpine timberline , forest structure, trees of coppiee shoots, trees of seedling origin, Bohinj. 1 UVOD IN NAMEN RAZISKAVE INTRODUCTION AND AIM OF INVESTIGATION Med najznačilnejše in najočitnejše pojave v visokogorskem svetu spada prehod gozdne vegetacije v alpske livade. Ta prehod pogojujejo številni in prepletajoči se naravni dejavniki, zaradi katerih se začne gozdne odeja spreminjati. Velike in dolgotrajne spremembe pa je zgornja gozdna meja doživela in še doživlja s poseganjem č l oveka v ta prostor. Gozd se ponekod končuje s sklenjenim sestojem in ostrim prehodom v brezdrevesno cono. Veliko pogostejši je pojav širokega prehoda od sklen- jenega, vse bolj vrzelastega sestaja prek posamičnih , vse nižjih dreves do vegetacije brez osebkov drevesnih vrst. Ta prehodni pas nad sklenjenim sestojem imenujemo "prehodna cona" ("Kampfzone"). Tranquillini (1979) v tem primeru razlikuje tri meje: 1. sestojno mejo (meja do katere sega sklenjen gozd), 2. drevesne mejo (linija, ki povezuje najvišja nahajališča dreves visokih najmanj 5 m), 3. mejo pritlikavega drevja (linija, ki povezuje najvišja nahajališča oseb- kov drevesnih vrst). Za zgornjo gozdno mejo so se že zgodaj zanimali različni strokovnjaki: botaniki, fitocenologi, geografi in gozdarji. Z vidika rastnih značilnosti in zgradbe vegetacije na zgornji gozdni meji pa so raziskave pri nas silno redke (DIACI 1998). GozdV 57 ( 1999) 1 * A. K., dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE LJublja- na, Tržaška2, 1000Ljubijana, SLO **T. R., dipl. inž. gozd., Can- ka~eva 2b, 3320 Velenje, SLO 23 24 Kadunc. A. , Rugani , T. : Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Namen te raziskave je proučiti strukturo gozda tik ob zgornji gozdni meji in sicer v gozdu, ki je še sklenjen (pod sestojno oziroma zgornjo gozdno mejo) in v pasu med se stojno in dreves no mejo. 2 OBMOČJE RAZISKAVE 2 RESEARCH AREA Gozdnogospodarska enota Notranji Bohinj se nahaja v blejskem gozdno~ gospodarskem območju. Objekti raziskave (ploskve in progi) ležijo na Spod~ njih Bohinjskih gorah, v okolici planine Suha (nadmorska višina 1.385 metrov). Matična kamenina v obravnavanem območju so pretežno zgornjetriasni apnen ci. Gre za razgiban teren. Prevladujejo plitva, manj razvita tla, rendzine (PAVŠAR 1966). Področje Suhe je na meji med alpskim in predalpskim fitoklimatskim teritorijem ter v alpskem fitogeografskem območju . Letna količina padavin znaša približno 3.000 mm. Prevladujejo jugozahodni vetrovi (GOZDNO- GOSPODARSKI NAČRT ZA GGE NOTRANJI BOHINJ 1993- 2002, v nadaljevanju GGN). Prevladujoči združbi sta Anemono-Fagetum typicum in Abieti-Fagetum praealpinum. Zgornjo gozdno mejo gradi Ranunculo platanifolii-Fagetum. Nad njo se razprostira sekundarna asociacija Rhodothamno-Pinetum mugo. Obravnavano območje sta v preteklosti močno preoblikovala oglarjenje in paša, najhujša izsekavanja pa so ti gozdovi pretrpeli v času Zoisovih fužin, dobrih 200 let nazaj. 3 METODE DELA 3 WORKING METHODS Tik pod samo sestojno oziroma gozdno mejo smo postavili štiri razisko- valne ploskve velikosti 30 x 30 metrov na nadmorski višini okoli 1.500 metrov in dve raziskovalni progi, široki 20 metrov, ki sta potekali po padnici. Progi sta zgoraj segali do drevesne, spodaj pa do sestojne meje. Na vseh ploskvah smo opravili fitocenološke popise, izmerili splošne kazalce ploskve (nadmorska višina, lega ploskve, naklon padnice in kam- nitost) in posekali štiri drevesa za dendrometrijsko analizo debel. Za vsako drevo na ploskvi (prsni premer nad 10 cm debeline) smo ocenili a!i izmerili dreves no vrsto, izvor, prsni premer, višino, koordinate (x, y in z), koordinate panja oziroma mesta, kjer drevo izrašča iz tal, socialni razred po Kraftovi klasifikaciji (5 stopenj), dolžino krošnje (3 stopnje), velikost krošnje (5 stopenj) in obdanost krošnje (5 stopenj). Upoštevali smo tudi stoječe mrtvo drevje. Na progah smo določili iste kazalce kot na ploskvah in posekali na vsakih 50 metrov eno drevo za dendrometrijsko analizo. Vsem nadmerskim dre- vesom (prsni premer nad 5 cm debeline) smo merili in ocenjevali iste kazalce, izpustili smo le socialni razred . Podmerskemu drevju smo merili in ocenili le drevesne vrsto, izvor, višino (višji in nižji od 1,3 metra), koordinate (x, y in z) in številčnost (en osebek ali več osebkov). V bližnji okolici planine Suha smo določili sestoj no in drevesne mejo ter mejo pritlikavega rastja. O pravi sestoj ni meji zaradi razdrobljenosti sestoj ev težko govorimo, za njeno določitev smo si pomagali z aeroposnetki in terenskim obhodom. Dreves no mejo smo določili na terenu. To je linija, ki GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A .. Rugani , T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju povezuje najvišja nahajališča dreves, ki imajo najmanj 5 m višine (LEIBUND- GUT v MAYER 1 OTT 1991 ). Z evidentiran jem najvišje rastočih osebkov drevesnih vrst na terenu pa smo določili še mejo pritlikave rasti. S pomočjo aeroposnetkov smo ugotovili še mejo, do katere sega ruševje . 4 REZULTATI 4 RESULTS 4.1 Sestojna meja, drevesna meja in meja pritlikave rasti 4.1 Forest stand line, tree line and dwarf tree line Sestojna meja Posamezni sklenjeni sestoji segajo do nadmorske višine 1.400 do 1.550 metrov. Večji del gozdnih sestojev pa preide v prehodni pas posameznih dreves in rušja že v nižjih nadmorskih višinah. Drevesna meja Drevesna meja na planini Suha poteka na nadmorski višini od 1.490 do 1.610 m. Na položnejših pobočjih (severni in zahodni del) rastejo posa- mezna petmetrska drevesa višje kot drugod. Ta so verjetno ostala po ne- kdanjem krčenju za pašo, saj vedno rastejo sredi rušja, ki je zaraslo opuš- čene pašnike. Smreka, jelka in macesen se pojavljajo posamezno, bukev ter jere bika pa v šopih. V prehodnem pasu med sestojno in drevesne mejo, ki je različno širok (od 80 do 140m), uspevata poleg omenjenih drevesnih vrst še gorski javor in makovec, med grmovnimi vrstami pa najdemo različne vrbe , zeleno jelšo in rušje. Meja pritlikave rasti gozdnega drevja Meja pritlikave rasti na južnem in zahodnem pobočju planine Suha sega od 1 .570 do 1.640 m nadmorske višine. Na severnem, položnejšem pobočju , proti Kratkim plazom, pa sega do višine 1. 670 m. To mejo je prav tako težko določiti, saj se posamezne drevesne vrste (smreka, jelka, jerebika) točkovno GozdV 57 (1999) 1 Slika 1: Mogočen sestoj bukve na zgornji gozdni meji Figure 1: Mighty stand of beech trees on the upper tim berline 25 Kadunc, A., Rugan i, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Grafikon 1 : Višinska rast seme nov- cev in panjevcev Graph 1: Growth in height of trees of seed/ing origin and trees of cap- pice shoots 26 pojavljajo med rušjem, ki jim nudi zavetje in zaščito. Ko ga prerastejo, jih ponavadi poškodujeta sneg in veter, s čimer je višinska rast zaustavljena, debelinska pa se nadaljuje. 4-2 Rast dreves na sestojni meji 4.2 Growth of trees at forest stand line Analizirali smo 16 dreves (na ploskvah) na sestojni meji, od tega 5 semenovcev in 11 panjevcev. Višinska rast Višinska rast semenovcev in panjevcev je prikazana na grafikonu 1. Analizirane semenovce smo razdelili v dve skupini. V skupini 2 sta drevesi z druge ploskve. Njuna začetna rast je počasnejša, zato pa vztrajnejša. Zanimiva je tudi skupina 1, ki jo tvorijo smreka in drevesi s prve ploskve. Prva ploskev je stadialno mlada (nizka lesna zaloga, visoka gostota dreves, nič mrtve substance), smreka pa raste neprimerno hitreje od bukve v danih pogojih. Panjevci pa so po rasti nekje med obema skupinama semenovcev. Lahko bi sklepali, da semenovci v istih razmerah rastejo celo nekoliko hitreje kot panjevci. 18 16 ~ 14 !: .!? 12 Q) J: 10 r- r- l ........ Semenovci 1/ Trees of seedling origin 1 / ' - - Semenovci 2 1 Trees of ------/-seedling origin 2 ~ -- Panjevci 1 Trees of //~-- coppice shoots __./"'_/" I 8 / /'/ 6 4 2 o 1700 ~ 1750 / ~ 1800 ____ ,.,/ / / / 1850 1900 1950 2000 Leto 1 Year Semenovci 1 1 Trees ofseedlingorigin 1: H = 13,5621*(1-exp(-0,0385.S)f6717 ; R = 0,827 Semenovci 21 Trees ofseedlingorigin 2: H = 49,8012*(1-exp(-0,0026*S))1-6353 ; R =0,937 Panjevci 1 Trees of coppice shoots: H = 15,6104*(1-exp(-0,0106*8))1.4290 ; R = 0,809 Debelinska rast Na grafikonu 2 je predstavljena debelinska rast semenovcev in panjev- cev. Panjevci na začetku rastejo počasneje, nato pa je njihova rast bolj strma. Semenovci dosežejo večjo debelina debel, vendar v daljši življenski dobi. Rast v višino glede na debeli no Na grafikonu 3 je prikazana rast semenovcev in panjevcev v višino glede na debelina. Semenovci rastejo nekoliko počasneje kot panjevci, vendar moramo pri tem opozoriti, da je skupina semenovcev zelo heterogena. Srn reka in oseb- ka semenskega izvora s prve ploskve imajo na začetku precej strmo rast v višino, semenovca z druge ploskve pa položnejšo. To prikaz zamegli in razlika med semenovci in panjevc1 bi bila verjetno večja . GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A .. Rugani, T. : Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju 35--o-: _____ _ i 30: ! 25 ! E' i -2. i --- Semenovci 1 hees of seedling origin --- Panjevci 1 Trees of coppice shoots ~ 20 i E: i ~ 15+:----------~--~~-----------~------~ 'E i / ~ 10~j--------------/~-~----------~~-----------~ E i /~ ~ s+:-----~-------~----------~ Il.. i // i _./ o . ~ ..... o&•• •• ~·~ ~&~-· ~ ~·- ··&--~ ~ ~&• •• ~-~ •• --·. ·r ... ..... o -···· ·········y···-·------- --------.-----··-·--·-·. __ ... r·· ... ....... -.-..... . 1700 1750 1800 185{) 1900 1950 2000 Leto 1 Year Semenovci 1 Trees of seedling origin: D = 131,3552*(1-exp(-0,0009*8))0·9274 ; R = 0,891 Panjevci 1 Trees of coppice shoots: D = 133,4067*(1-exp(-0,0022*8))1·3979 ; R = 0,851 16~-------------------------------------. 14 l -- Sernenovci 1 Trees of seedling origin r---------------------::;::o-'~---J 12 -;::.' ~ o __ Panjevci 1 Trees of l coppice shoots j ~ ~ 8 _s 6 ro c: ·~ 4 > 0+----+---+---~------~--~---~--~ o 5 10 15 20 25 30 35 Premer(cm)! Diameter(cm) Semenovci 1 Trees of seedling origin: H = 97,5183*(1-exp(-0,0017*0))0·6841 ; R = 0,748 Panjevci 1 Trees of coppice shoots: H = 24,7022*(1-exp(-0,0192*0))0·7281 ; R = 0,908 4.3 Zgradba in razvoj gozda na sestojni meji 4.3 Structure and development of forest at the forest stand line Drevesna sestava Podatki o drevesni sestavi na ploskvah so v preglednici 1. Na vseh ploskvah prevladuje bukev, ki je večinoma panjevskega izvora (nekaj več semenovcev je na drugi ploskvi). Gostota sestojev je zelo visoka (izjema je spet druga ploskev), kar kaže na mlajši sukcesijski stadij . Lesna zaloga in temeljnica Preglednica 2 prikazuje lesno zalogo in temeljnico na poskvah. GozdV 57 (1999) 1 Grafikon 2 Debelinska rast seme- novcev in panjevcev Gra ph 2Diameter growth of trees of seedling and trees of coppice shoots Grafikon 3: Rast semenovcev in panjevcev v višino glede na debe- lina Gra ph 3:Growth in height of trees of seedling origin and trees of cap- pice shoots in dependence of di- ameter growth 27 Kadunc, A. , Rugani, T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Preglednica 1: Drevesna sestava na ploskvah Table 1: Tree composition on the plats Ploskev N. v. Skupaj Plot Alt it ude Total (m) n n/ha Temeljnice so nižje kot na Snežniku (GAŠPERŠIČ 1995), kjer vrednosti dosegajo celo 60m2/ha. Maksimalna lesna zaloga znaša 299m3/ha, kar je precej manj kot na Raduhi (do 400 m3/ha) (JAKOP 1 KOSMAČ 1997). Zanemarljiva količina mrtve mase kaže, da gre za mlajše sestoje. Bukev G®rski javor Jere bika Smreka Beech tree Ma(3ple tree Rewan Spruce % n n/ha % n niha % n n/ha % n n/ha % 1 1.479 83 922 (88 %) 100 82 911 (89 %)* 99 1 11 (O%) 1 - - - - - - 2 1.512 56 622 (72 %) 100 55 611 (73 %} 98 - - - 1 11 (0%) 2 - - - 3 1.419 83 922 (93 %) 100 81 900 (95 %) 98 - - - - - - 2 22 (O%) 2 4 1.445 91 1.011 (98 %) 100 89 989 (98 %) 98 - - 1- 2 22 (100 %) 2 - - - *Vrednosti v oklepajih predstavljajo delež dreves panjevskega izvora. * Values in parenthesis re prese nt share of trees of coppice shoots. Ploskev Temeljnica - skl:J~aj Plot Stem basal area - total m-2/ha 1 19,8 2 35,4 3 24,1 4 34,5 Preglednica 2: Lesna zaloga in te- meljnica na ploskvah {hektarske vrednosti) Table 2: Growing stock and basal area on the plats (values per hec- tare) Preglednica 3: število dreves po razredih dolžine krošnje glede na obdanost krošenj Table 3: Number of trees by length- of-crown cfasses according to en- cfosure-of-crown classes 28 1 Lesna zaloga - skuJ:>aj Delež drevesnih vrst v lesni zal0gi v % Grewin§ stock - teta/ Tree species 12ercentage of growing stocf< m3/ha Bukev G. javor Jereb ika Smreka Mrtva masa Beech Maple tree Rowan Spruce Dead wood mass 124,2 98,9 1 '1 - - - 299,0 96,7 - o - 3,3 136,4 86,2 - - 13,6 - 218,8 99,4 - 0,5 - o Odvisnost dolžine krošnje bukve od svetlobe Preizkušali smo odvisnost dolžine krošnje bukve od obdanosti krošenj. Uporabili smo metode kontingence (KOTAR 1977). Zaradi premajhnega števila osebkov v 3. razredu dolžine krošnje smo združili razreda 2 in 3. Podatki so prikazani v preglednici 3. Test odvisnosti je pokazal statistično neznačilne razlike (X2 dej= 3,23; X21abl = 9,49; a = 0,05; m = 4 ). Iz tega lahko sklepamo, da je dolžina krošenj (bukve na zgornji gozdni meji) neodvisna od obdanosti. Faktor minimuma torej ni svetloba. Dolžina krešnje Obdanost kmšenj Crewn length Crown enclosure 1 2 3 4 5 SkupCJj 1 Total 1 9 16 49 61 48 183 2 3 9 29 42 42 125 1 Skupaj 1 T0taf 12 25 78 103 90 308 V nadaljevanju smo preizkušali še odvisnost med dolžino krošnje in velikostjo krošnje bukev. Spet smo združili 2. in 3. razred dolžine krošnje. Podatke prikazuje preglednica št. 4. Razlike so statistično značilne (X2deL = 35,90; X21abl = 18,47; a = 0,001: m = 4 ). Med dolžino in velikostjo krosenj obstaja torej odvisnost. Večje krošnje so tudi daljše. če privzamemo, da imajo večje krošnje večji rastni prostor, lahko sklepamo, da je dolžina krošnje odvisna tudi od rastnega prostora. Spomnimo se, da statistični test ni pokazal odvisnosti med dolžino krošnje in obdanostjo (zasenčitev od strani). Za dolžino krošnje bukve na zgornji gozdni meji je torej pomembnejša svetloba od zgoraj kot od strani. GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A., Rugani, T. : Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju DoJžina krošnje Velikost krošnje Crewn length Crown size 1 2 3 4 5 Skupaj 1 Total 1 40 9 112 20 2 183 2 6 13 65 40 1 125 Skupaj 1 Total 46 22 177 60 3 308 Razmestitev dreves (na ploskvah) Na terenu smo vsem drevesom na ploskvah in progah izmerili koordinate. Za matematično obdelavo razmestitve smo uporabili metodo preizkusa naključne razmestitve s povprečno minimalno razdaljo med dvema sosed- njima osebkoma in metodo določanja načina razmeščanja z razdaljami od osebka do njegovih prvih treh najbližjih sosedov (KOTAR 1993). Pri prvi metodi je bil indeks agregacije na vseh ploskvah manjši od 1, kar kaže težnjo dreves k oblikovanju šopov. Pri drugi metodi pa so bile dejanske razdalje znatno nižje od teoretičnih, iz česar bi lahko sklepali, da je v teh sestojih prisotna težnja k oblikovanju šopov. Primerjava standardnih odklonov pa kaže, da ti pri dejanski razmes- titvi naraščajo z rangom sosednjih dreves. Torej lahko sklepamo, da imamo v dejanski razmestitvi nekaj šopov ter posamično drevje. Nakazana težnja k šopasti razmestitvi je posledica panjevskega izvora dreves, pri katerem iz enega panja poganja več debel. Sabljasta rast bukve Pojav sabljaste rasti je posledica delovanja snega. Merili smo koordinate mesta, kjer deblo (drevo) izrašča iz tal in koordinate debla (drevesa) na prsni višini ter izračunali razdaljo med točkama. Vrednost za drevesa pan- jevskega izvora znaša 1,32 m, za drevje semenskega izvora pa le 0,39 m. Povprečje vseh dreves na ploskvah je 1,24 m. Iz tega je razvidno, da imajo panjevci mnogo bolj ukrivljeno deblo. Delno bi to lahko pojasnili s počasnejša debelinsko rastja v mladosti. Tudi dimenzijsko razmerje je pri panjevcih manj ugodno. 4.4 Zgradba in razvoj gozda v prehodni coni med sestojno in drevesno mejo (bojna cona) 4.4 Forest structure and development in eco tone between forest stand line and tree line Drevesna sestava in lesna zaloga Drevesna sestava na progah je prikazana v preglednici št. 5. Glavna drevesna vrsta, graditeljica prehodne cone je bukev (pretežno panjastega izvora); najdemo še jerebiko, gorski javor, smreko, jelko, makovec in ma- cesen. Progo 1, ki je krajša in predstavlja verjetno starejši sukcesijski stadij zaraščanja pašnika, sestavlja predvsem bukev. Ostale drevesne vrste so prisotne le posamezno, v neznatnem deležu. V osrednjem delu je nekakšen pašnik v zaraščanju , ki ga že prerašča rušje. Tudi na drugi progi prevladuje bukev, veliko večji pa je deležjerebike in iglavcev. To kaže na pionirski stadij prehodne cone. Ta proga je v bližini stanov; tu so dlje pasli. Tudi les za kurjavo (bukev) so pridobivali s tega področja. V lesni zalogi prevladuje na obeh progah bukev. Na progi 1 znaša lesna zaloga 20m3/ha, na progi 2 pa le 2,8 m3/ha. Proga 2je vsa prekrita z rušjem, iz katerega rastejo šopi bukve in jerebike ter posamezni iglavci. Ker je bila paša tu kasneje opuščena, se nahaja v mlajšem sukcesijskem stadiju GozdV 57 ( 1999) 1 Preglednica 4: število dreves po razredih dolžine krošnje glede na velikost krošnje Table 4: Number of trees by length- of-crown cfasses according to the size-of-crown classes 29 Kadunc, A. , Rugan i. T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Preglednica 5: Drevesna sestava na progah Table 5: Tree composition on the stripe s Preglednica 6: številčnost, višina in izvor pomladka na progi 1 Table 6: Abundancy, height and ori- gin of new growth on stripe 1 Drevesna vrsta Tree species Do 1 .~ m Drevesna vrsta Proqa 1 1 Strii!Je 1 Prooa 2 1 Stripe 2 Tree species Niha Delež Niha Delež Ne./ha (%) No.!pa (%) il Bukev- 1 Beech tree 1.321 90 (97)* 110 52 (100) G. javor J Maple tree 26 2 (50) - - Jerebika 1 R0wcm 115 7 (77) 71 33 (95) Mokovec 1 Sorbus aria 6 1 (100) - - Jelka 1 Fir - - 11 5 (O) Macesen 1 Larch - - 3 2 (O) Smreka 1 Spruce - - 18 8 (O) Skupaj 1 Total 1.468 100 (94) 213 100 (83) • V oklepajih so deleži (v odstotkih) drevesnih vrst panjevskega izvora. * Values in parentheses represent share in percentages of trees of coppice shoots. zaraščanja. Delež iglavcev v lesni zalogi je majhen, kar kaže na večjo prilagojenost bukve na njenem rastišču. Pomlajevanje V prehodni coni je pomlajevanje pomemben pojav, saj predstavlja te- meljni mehanizem vzpostavljanja naravne gozdne meje. Obe progi smo detajl no analizirali glede na višino pomladka in njegov izvor (glej preglednici št. 6 in 7). V analizi smo upoštevali drevesa s prsnim premerom nad 5 cm. Na progi 1 je v razredu do prsne višine najštevilneje zastopana bukev, in sicer v šopasti rasti (94 % panjevskega izvora). Sledi ji jerebika (91 % panjevskega izvora), ostale vrste pa precej zaostajajo . Na progi 2je največ jerebike (74% panjevskega izvora), kar lahko pojasnimo z bolj pionirskim stadijem te proge. Glede na razmerje med obema višinskima razredoma pomladka se obe progi ujemata; prevladuje razred do prsne višine, kar nakazuje na veliko občutljivost pomladka v teh razmerah. Ko ta enkrat preraste rušje (proga 2), je bolj izpostavljeno in težje napreduje v rasti v višino. V skupnem deležu prav tako prevladujeta bukev (proga 1) in jereb ika (proga 2). lglavci so zelo redki. Prevlado panjevcev (90 % na progi 1 in 75 % na progi 2) lahko povežemo s prevladujočim deležem bukve in jerebike, ki se pom laj ujeta predvsem panjevsko. Na progi 2 je delež panjevcev nekoliko Višina 1 Heigth Izvor 1 Origin Skupaj 1 Total % Nad 1,3 m % Panjevski % Semenski % N % Up to 1.3 m Over 1.3 m Of coppice shoot Of sefidling No. Bukev 1 Beecf:l tree 17 13,4 110 86,6 120 Bukev - š 1 Beeeh tree - s 22 100 - 22 G. javor 1 Maple tree - 1 100 - G. javor- š 1 Maple tree - š 2 100 2 Jelka 1 Fir: tree 1 100 Jerebika 1 Rowan 11 16,9 54 83,1 59 Jerebika - š 1 Rowan - š 13 100 12 Makovec 1 Sorbus aria 1 100 - - 1 Smreka 1 Spruce 5 71.4 2 28,6 - Sk_l;l~aj 1 Total 72 ll30,1 167 69,1 216 Oznaka "š", ki sledi drevesni vrsti, pomeni, da gre za več osebkov v šopu. Mark 's': following the tree species, represents more individuals in cluster. 3 0 94,5 7 5,5 127 100 100 - - 22 100 1 100 1 100 100 - - 2 100 1 1 f 100 1 100 90,8 6 1 9,2 q5 100 92,3 1 7,7 13 100 100 - ~ 1 100 - 7 100 7 100 90,4 23 9,6 239 100 GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A., Rugani , T. : Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Drevesna vrsta Višina 1 Heigth lzv0r 1 Origin Skupaj 1 Total Tree species Do 1,3 m % Nad 1,3 m % Panjevski Up to 1.3m Over 1.3 m Of coppiee sh0ot Bukev 1 Beach tree 5 15,6 27 84,4 30 Bukev-š 1 Beech tree - š 3 100 3 G. javor 1 Mapple tree 2 50 2 50 2 Jerebika 1 Rowan 20 20 80 80 73 Jerebika-š 1 Rowan - š 19 95 1 5 16 Makovec 1 Somus aria - 1 4 100 3 Mokovec~š 1 Serbus ana- š 1 100 1 - 1 Smreka 1 SpruGe 2 25 6 1 75 1 Skupaj 1 Total 52 30,2 120 1 69,8 129 Oznaka "š", ki sledi drevesni vrsti, pomeni, da gre za več osebkov v šopu. Mark "š", folfowing the tree species, represents more individuals in cluster. % 93,7 100 50 73 80 75 100 12,5 75 manjši, kar je povezano z večjim deležem jerebike, ki v zelo ugodnih svet- lobnih razmerah obilno semeni. Gozdna vegetacija na progi 1 je že od nekdaj stalna; panjevcl prevladujejo zaradi sečenj v preteklosti. Na isti površini se je ves čas tudi paslo. Proga 2 je bila v preteklosti pašnik. Tu je bila paša dlje časa prisotna. Po opustitvi paše je progo v celoti preraslo rušje. Mestoma najdemo tudi bukev in jerebikov šopih, ki so panjevskega izvora (posledica sečenj). Razmestitev dreves na progah Tako kot na ploskvah smo tudi na progah merili koordinate dreves in uporabili iste metode pri matematični obdelavi določanja razmestitve. Na obeh progah je indeks agregacije manjši od 1, kar kaže na težnjo k oblikovanju šopov. Pri drugi metodi so bile dejanske razdalje znatno nižje od teoretičnih, kar pomeni, daje prisotna težnja k oblikovanju šopov. Primerjava standard- nih odklonov kaže, da ti naraščajo z rangom sosednjih dreves. Iz tega lahko sklepamo, da imamo v dejanski razmestitvi nekaj šopov ter posamična drevesa. Z naraščanjem višine se težnja dreves k oblikovanju šopov pove~ čuje. · To se sklada z ugotovitvijo, da je v ekotonih razmestitev dreves šopasta (JAKOP 1 KOSMAČ 1997, KOTAR 1998). Naši progi sta v sukcesijskem stadiju z značajem ekotona . 5 ZAKLJUČEK 5 CONCLUSION Današnja zgornja gozdna meja je zaradi intenzivne paše in potreb oglar- jenja močno znižana. V Notranjem Bohinju tvori klimatsko zgornjo gozdno mejo bukev, ki pa je ostala le v skromnih fragmentih. Zaradi obilice padavin in zmerno hladnega podnebja je skoraj brez konkurence. Naravna sestojna meja se konča z združbo Ran uncu/o platanifolii-Fagetum. Smreko najdemo le na strmih legah in v ozkem pasu ekotona. Za macesen je to območje prevlažno. Glede na julijsko izoterma 1 O ac in osupljivo moč gozda na nadmorski višini 1.500 m lahko trdimo, da je gozd segal na najugodnejših legah še GozdV 57 (1999} 1 1 1 Semenski % N % Of seedling No. 2 6,3 32 100 3 100 2 50 4 100 27 27 100 100 4 20 20 100 1 25 4 100 - - 1 100 7 87,5 8 1 100 43 25 172 100 Preglednica 7: številčnost, višina in izvor pomladka na progi 2 Table 7: Abundancy, height and origin of new growth on stripe 2 3 1 Kadunc, A. , Rugani , T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju Slika 2: Ostanki semenskega bukovega sestaja. 0fse foto: A. Kadunc) - Figure 2: Fragments of beech stand of seedling origin. (All photo by A. Kadunc) 32 višje od današnje meje pritlikavega rastja. Zgornja gozdna meja je bila torej v preteklosti znižana za vsaj 300 m nadmorske višine. Naravno vegetacijo bi gradili semenski bukovi sestoji, panjevci bi se pojavili le ob večjih naravnih katastrofah . Pot do naravnega stanja bo dol- gotrajna, saj je danes oh ranjene semenske bukve malo, veliko težavo pa predstavlja tudi težko seme. Proces vračanja na površinah v mlajšem sukcesijskem stadiju zaraščanja (ruševje) v naravno stanje bo potekal prek stadija z iglavci (smreka). Ne smemo pa prezreti pionirske vloge jerebike. Samo po sebi se zastavlja vprašanje nadaljnjega razvoja tega območja. Paša se opušča, rekreativno-turistična vloga se krepi, povečuje se tudi pomen Triglavskega narodnega parka. Preučevani predel spada v robno območje TNP, za katerega je predvidena V. varstvena kategorija IUCN (ŠO- LAR 1998). Po novem zakonu o gozdovih (1993) so v gozdnogospodarske načrte vključeni tudi gozdovi na zgornji gozdni meji in rušje. Nujno bo skrbno prostorsko načrtovanje za usklajeno rabo prostora. Z gozdarskega vidika je nujno zavarovanje vse gozdne vegetacije na zgornji gozdni meji. Potrebno bo trajno razmejiti pašne in gozdne površine. Velika ovira je nerešeno lastninsko vprašanje. GozdV 57 (1999) 1 Kadunc, A. . Rugani , T.: Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju THE UPPER TIMBERbiNE OF THE NOTRANJI BOHfNJ DISTRICT (NW SLOVENIA) Summary 1 n this work the up per timberline study of Notranji Bohinj district is discussed . The area had .be en changed drastically in the past, due to charcoal-burning and pasturing. Nowadays the upper timberline is much lower because of the above-mentioned reasons. The last re- mains of natural stands formed by beech tree (the site is characterised by association .Ranuncu/o platanifolii- Fagetum), can be found at the altitude of 1,550 meters. The tree line (the highest growing trees of at least five mete rs of hight) extends to the altitude of 1,61 O mete rs, wnereas the dwarf tree line is 1 OO meters higher. Pinus mugo line extends to the altitude of 1, 780 meters. ln order to study the structure and development of forest on the upper timberline, four areas (30 x 30m) and 2 stripes (20 meters wide; from forest stand line to tree line) were set. When the growth of the plots has been studied, it has been found that coppice trees have faster hei·ght growth. i-lowever their dia meter growth lags behind the seedlings origin at first. The high est growing stock measures 299m3 per hectare, with basal area of 35.4 sq. m per hectare. A great big power of forest is shown in the top height of stands under such circumstances. The analysis of the tree canopies at the above mentioned altitude shows the daylight is no more the minimum factor. Trees in stands grow separately, or in clusters because of past cuttings (copies, stamp shoots of beech). The trees of seedling ori.gin have, when young, less marked butt-sweeped gmwth owing to faster diameter growth. ln ecotone, between forest stand line and tree line, the coppice beech prevails. However, rowan is more often found in younger, successive stadia. The mean diameter, mean height and dimension proportion low- ers with altitude. For extreme site condition~s and often for solitary growth, asymmetrical and long tree crowns are prevailing. The bigger gradient of altitude causes the bigger aspiration for tree clusters. The area in question is subject to lesser economic need. However, the need for functions of general profit is larger. The new Act of Forest ena bl es foresters to take over duties and rights to control the develop- ment of the area on upper timberline. VIRI/ REFERENCES DIACI, J ., 1998. Primerjava zgradbe in razvoja naravnega bukovega gozda in nadomestnega gozda macesna in smreke ob zgornji gozdni meji v Savinjskih Alpah.- Gorski gozd (Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi), s. 313-336. GAŠPERŠIČ, F., 1995. Gozdnogospodarsko načrtovanje v sonaravnem ravnanju z gozdovi.- BTF, Oddelek za gozdarstvo, 403 S . JAKOP, l. 1 KOSMAČ, L., 1997. Zgornja gozdna meja na južnem pobočju Raduhe.- Višješolska diplomska naloga, BTF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 98 s. KADUNC, A. 1 RUGANI T., 1998. Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju .- Diplomska naloga, BTF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 123 s. KOTAR, M., 1977. Statistične metode.- Izbrana poglavja za študij gozdarstva, interno gradivo, 378 s. KOTAR, M., 1993. Določanje načina razmestitve dreves v optimalni razvojni fazi gozda.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 42, s. 121-153. KOTAR, M., 1998. Proizvodna sposobnost visokogorskih in subalpinskih gozdnih rastišč ter zgradba njihovih gozdov.- Gorski gozd (Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi), s. 109-124. MAYER, H./ OTT, E. , 1991. Gebirgswaldbau Schutzwaldpfiege.- 2. Auflage, Gustav Fischer, 587 s. ŠOLAR, M., 1998. Upravljanje z gozdom in vloga gozda v zavarovanem območju Triglavskega narodnega parka- gozdarski in naravovarstveni interesi.- Gorski gozd (Zbornik referatov, XIX. gozdarski študijski dnevi), s. 425-434. TRANQUJLLINI, W., 1979. Phisiological Ecology of the Alpine Timberline. Tree Existence at High Altitudes with Special Reference to the European Alps.- Springer Verlag, 112 s. -, Gozdnogospodarski načrt za GGE Notranji Bohinj 1993-2002.- ZGS, OE Bled. -, Iz gozdnogospodarskih načrtov za Bohinj 1894-1917.- ZGS, OE Bled. -,Zakon o gozdovih.- Ur. l. RS št. 30/93. GozdV 57 (1999) 1 33