GrtšaUki ia upravoilkl pro-•Urli MAT & UwsdaU av.
S«6T Bo. Uwiulal« im Telephone; LawudaU 4UI.
pondeljek. Bosje v So. Chicagu delajo lepe obljube. "Nobenega pogajanja s stavkarji!" je rekel Gary na gostiji.
UksJ* raak
GLASILO
VETA
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
LETO—YEAR X1L
$4 00.
V~ ..... - ■ - - -
m	mmUmt Januwry IS. Iti«, al tli« p
•t Cfelc»««. UllnoU. ud<Ur ti>. Act <rf 0*o«rM. o( Mmlt
PMl-WflM
I. 1119.
Act
of
AcMpUica for mUiai
roto of
Chicar», III., sobota, 27. aaptamfera (Sopt. 27) IMS.	* 00 STEV.—NUMBER 228.
«, l«17,~«n fUb at tW v-t Offic* of ~Cklc«f o, llUooi.:
G*n*r*l
ST ZANJE
JE SEJAL."
"JEKLARSKI VIHAR, Kl
liv, a/1;^1- I!' . v >
Delavska fronta je trdna", pravi Fitz-patrick. Governor noče poslati milice
y Waukegan. 8000 novih rekrutov. Bethlehen
Delavci v
emu zastavkajo v
NAJNOVEJŠE STAVK0VNÄ
pri assttšanju tajavil. da jo jeklarski trust izkoristil vojno a oeunerao profltarstvo in zdaj ivsfalja tajtmno vojna ne proti delavoem, katerim M ne dovoli svoboda govora in aboirova-nja. Trust ja «ejal veter In sdaj tanje vihar," Je dejal Oompors. Dalje Je rekel, da stavka ni bik mogoče prop»attti. — Zaališan je Fosterja je odloženo na prihodnjo sredo.
pu 600.000 železničarjev ^ _ ^ zastrajkalo v angliji
Waukegan, III., 26. sept. — 300 tukajinjih trgovoev se je oborožilo proti štrajkarjem s izjavo, da bodo "čnvali red," ker governor noče poslati vojaštva.
London, 26. aept. - Vsa pogajanja med vlado In ¿desničarsko organiascijo so bila pretrgana danes opoldne in sledila jc stavka več kot 600,000 železničarjev. Vse Železnice, bodisi parne ali električne so prizadete. Vlada je sklenila, 'da bodo eroplani prenašali pošto.
Portland, Ora., 9S. aept 000 delava«* v
kazov, da bi tovarna lahko obratovala.
Pittsburgh, Pa., 26. sept. — Ar-mada atavkarjev v pittsburškem okrožju neprenehoma raste. 8000 delavcev se je pridružil» stavkar-jem v zadnjih štiriindvajsetih u-rah po izjavi delavskih voditeljev. Boj za svobodo govora in zborovanja se nadaljuje. Oblasti v raz-nik mestih pittaburške okolice ao ponovno prepovedalo shode in ob-itrajkar,
"" "■"
PREDSEDNIK RUDARJEV KO-CE ITI NA INDUSTRIJ ALNO KONFERENCO
Buffalo. N. V. - Johtt P. I.evis, nsdomestni predsednik rudarske unije, je «odklonil imenovanje delavskim delegatom za Wilsonovo industrijalno konferenco v Wash-•ngtonu, katerim ga je imenoval Gompers. Lewia je izjavil, da nima zaupanja v konferenco, ki se\ vrš pri Wilsonovi "okrogli miti".
•OCtioo 1103, Act of 0«t. S, ttt7, author,.«! on Jun. 14, 1018
fitzpatrickovo zasllsanje pred senatnim odsekom.
wilson zbolel; konec govorniške ture.
Predsednik ja gbolel v in zdravnik mu je prapovedal «a-daljne shode.
"PREVELIKA NAPETOSf ŽIVCEV."
do do HIS sprejete njihov«
zahteve sa večjo plačo.
Washington, 26. sept. — Sam Gompers in W. Z. Foster, tajnik jeklarske organizacije, sta bila danes zaslišana pred aenatnim odsekom, ki preiakuje veliko stavko.
Washington, 26. sept. —■ Senatni odsek, ki preiskuje «tavko, bo poskušal zbližati nasprotne sile in doseči, da razaodiŠče reši vpraša-n ja, radi katerih je nastal štrajk. Senatorji so mnenja, da mora Gary preje priti v Washington kot pa prihodnjo sredo, kakor si je «am izvolil. Ako se ne bo zmenil Gary za ponovno vabilo, bo senst-ni odsek takoj zatheval, da pred-Hcdnik imen nje pdfcredovelni od-
bor. ' t^MlMŽ &" \»#Li <
John Fitzpatrick je danes izjavil, da delavci ne bodo prosili Ga-ryja, temveč ga bodo priailili, da w> pogaja z njimi. "Prihodnjih par dni pokaže, da ja fronta Mm napran in če hote Gary dolgo vojno, jo lahko ima," je rekel Fltzpatrick.
Waukegan, TH. - Tukajšnje krajevne oblaati so danes naprosile governorja, da naj pošlje vojaške čete. Sinoči «o MU P™ »redi v meatn in trije štrajkarji ho bili aretirani in potem izpuščeni proti $10,000 varščine. (Med retiranimi sta dva Slovenca). General Dickaon je danea zjutraj obiskal Waukegan in ko si je ogle-dsl položaj, JedejaU da vojel» čete niso potratam.
Columbus, 0„ 26. sept. — >« zahtevo šerifov v nekaterih me-Ktih države Ohio, da ae pošlje mi lira, je governor Co* danea od go ril: "Kakor hitro ae pokaže, da sn ima iz etavke razviti indnstrijol na revolucija, bodo vojaške čete na mesta.*'	..
So. Chicago, 26. aept. — Po» <*ji ao danea aretirali dva stsv-V ovna piketa Mike Baasado in Joe Gornika, ker se nista hotela u-• nknnitl t m eat a, kakm J»«s Kilo ukazano. Zjutraj, ko je Mi« 6e tem«, so počili prvi streliv »o « hieagn odkar je atavka. Htretjs nje je bilo pred vhodom v to ver na Illinois Steel Co. na *r*u ne ve ee pa, kdo je streljal.
( le vela nd, O.. 26 sept — Včeraj in danes je tukaj mir. Ob»
anki "ee merits in «akata-Va laralee fUnpirc Ca. so bili si-ao« zaprte, ker ni toliko sUvko-
kompanije, je včeraj zavrgel ultimatum delavcev za konferenco med zastopniki družbe in unije. V sled tega je atavkovni odbor pozval delavce, da zsštrajkajo v porvdeljek 29. septembra ob šesti url zjirtrsj.
j« spregovoril.
c. — Elbert H.
Wichita, Kans., 26. aept.—Pred-sednikove govorniške ture po de čeli je konec in vsi shodi, ki bi se imeli Še vršiti v vthodnih drla-vali. so preklicani. Wilson je danes zbolel in njegov osebni zdravnik,dr. Grayson mu je prepovedal nadaljno potovanje. Predsednik ae je nekaj Časa upiral zdravnikovi zapovedi, toda naposled se je udal in še danes le odpelje v Washington.
Predsednikov tajnik Tumulty je objavil poročilo, da se je WÜ-son zelo utrudil na potovanju in končno je tak onemogel, da S« (lej več ne more držati na nogah. Zdravnik je konštatiral, da je velika napetost živcev pričela pritiskati na prebavne organe. I*vej-Šnjo noč ui mogel zatisniti očesa.
Wilson je imel v zadnjih treh tednih Čez 30 shodov v sapsdnih aeverozapsdnih državah, na ka-
™ ___..„ui u__
jc zagovarjal iijro IISPIKIUI.
je rasmere v pennsylvan údh jeklarskih okrožjih.
"MESTNI URADNIKI SO NI BOU SE VIKI."
EDI

LAti VELEBIZNIÔKO ČASOPISJE.
Gary
New York. — Elbert tf. Gary, predsednik jeklarskega trust a, Je prvič odprl usta odkar traja stavka. V četrtek «večer je bil gost na pojedini japonakega barona Kon-da, predsednika japonske paro-brodne družfbe, in pri tej priliki je občutil potrebo, da nekaj pove o št raj ko.
Dejal je, da z ostslimi direktor-ji vred predatavlja 150,000 delni-čarjev, med katerimi je do 70,000 jeklarskih delavčevi t). Dalje je rekel, da "moralni princip družbe je, da se ne pogaja z voditelji atavke, ki so ae prostovoljno ponudili (!), da vodijo delavce, katerih pa ne zastopajo.Halje je Gary prerokoval, da pride velik prevrat v Ameriki, ako publika dopusti, da štrajkarji zmagajo, kajti vprašanje, ki je involvirano v stavki, katero vodi priznani revolucionar (I) Foster, jc večje kakor pa Jeklaraka družba. Nato j« govoril o "veliki nevarnosti', ki grozi Združenim državam valed "boljševiška propagsnde. ki ne podpira z densrjcm direktno iz Rusije."
Navzoči goetje japonakega barona Konda ao jeklarakemu magnetu vemo prikimali na vsako besedo.
Župan v Indiana Harbor ju m j« potegnil sa štrajkarje.
Indiana Harlior. Ind. — Tn-kajšnji župan 1-eo MeCormick je povedal štrsjksrj>m na shodu ~ četrtek zvečer, ds ainipetizirs t njimi in želi, ds zmsgsjo. Po Velj-akt šef Edward J. O'Donnell je igjavil, da je nevtralen hi da «i bodo policaji branili nkebov. dokler je on šef 1 radnikl družbe zelo poparjeni. Rsdi Hi nabavil stavknkaze In odprli "¡¡¡JI tovarn, toda župan in poHr|iBl" šef jim nočete «lati zaščite.
Jeklarae v Oarri« i|a ••■njeni i trdnjave
Gary, Ind. - Tnkajšaje jekler ne ia želessrne se n® izpovedbsh
(Nadaljevanje ns a. str. L kol )
i . ... ¿i. .i'

Dumrifht, Okla. —- Sem je dospelo šeat kompanij milice, ki pa ni imela prav nobenega dela. V mestu je ostalo le petdeset mill-čarjev, drugI so pa odšli.
Ko so prchivalci čitali zunanje Časopisje, ki je poročslo o strašni revoluciji, m) ae tako amejali, da so se držali za trebuhe. Dogodek ae je odigral takole: Zastsvksle so telefonistke, Nekaj delavcev jc sklicalo shod, na katerem so kri-tizirsli župana. Prišel je policijski načelnik in fyozil delavcem s samokresom. Delavci so vzeli policijskemu načelniku aamokres in nekdo je oddal dva strela v zrak. Ko je župsn izvedel, da ao vzeli samokre* policijskemu načelniku, je urno zapustil mesto. Oddal je brzojavko, da so boljševlkl priče-11 s nemiri in prosil je zs vojsško pomoč. Tsko je nastala časnikarska raca o strašni revoluciji, v katero ps psmetni ljudje niso ver-jeli.
ŽRTEV KRVNE 08VETE
Lonisvills, KJ. — Krvn« osvets
je med prebivslei v Kenfaetyj" ravnotako nekaj vsakdanjega kot v južni Italiji. Albaniji ali pa na Korziki. Taka krvncMievetae voj-na je pričela pred štirimi leti, ko je Aahburjr Hpicer ustrelil Ashbu-ry Fugata. Ta vojna se sdaj zopet obnovila. Charles Noble, sorodnik Fugata. je ustrelil zdaj Spieerje-vega aiua Charlleje. Takoj po tem umoru Je stari Kpieer. ki je Juetlč-ni begun, izjavljal, da maščuje svojegs «in«. Med ljudstvom kro-ži govories. da Je zbral svoje pri jatelje, da obkoli in dblje Nobla.
ŽELEZNIŠKA NEZ0ODA
Albnrqaerqne. M. U. — O^bni vlsk štev 1 je uderil «knpaj s lo-komotivo na Atehlnson. Topeka A Manta Fe šeleznbi. Renjenlh y peins jat potnikov. Neareče ee je dogodils blizo poateje Kennedy
Chicago In okoHea t V aoboto in nedeljp oblačno, neetalao ia ger ko Južni in jnžnozapadnl vetr»-
Ivt	,
«V W«shington, O. 0. — jSn Fitspstrick, predsednik organisa-oijskega odbora jeklarskih dela v-oev, je kil zaališan pred senatnim odmikom. Jedro njegovega našli-šanja je bilo tako, kot ao ga pri-Čakovall val pametni ljudje, ki niso prepojeni s sovraštvom do de laviiev. Stavka bo odpoklicana in spor bo isravnan na konferenci, če l!nited Btates Steel korporaci-j« pristane, da se sporne točke iredlože v izravnavo komisiji, ki o imenuje predsednik Wilson. I« Fitzpatrickovlh odgovorov je je sne razumeti, da vsa krivda za nadaljevanje atavke pade na United Htates »teel korporacijo, ki je to atavko tudi izzvala.
fttfpatrirk je izjavil, da se delavci vrnejo na delo, če korpora-cija pristane, da se podvrže ras-sodbl komisije, imenovane po prsfUedniku kei bodo tudi de-avske organizacije pristale, da se Kodo ravnale po razsodbi komi. sije. f- fr -"Ali se bodo delavci vrniU na če kompanija prizna, da se zad«va Irroči razModiSču?" je Šal senator Kcnyon, predsednik bdseka.
I)a," je kratko odgovoril Fitapatriok.	.
Ali so dolavei pri volji pred-iožlti svojo aadevo k oni i ni ji, ki jo
GENERALNI POSTAR BURLE
SON RI RAD ODSTOPIL; WILSON KU NE PUSTI.
Austin. Tex. — Intimni prija tel j glavneg« poštarja Hurlesona je dejal tukaj, da je Durleson le pred več tedni položil resignacijo toda Wilson ga je pregovoril, da jo je umaknil. Durlcaon je hote odstopiti takrat, ko ga je Gompers javno napadel zaradi stiskanja poštnih uslužbencev.
angleške čete oku i i pihajo buoapesto.
Avstrija pred bankrotom in «a-vozniki morda prtvsamejo vlado
iVIOARJI ZAHTEVAJO, DA SI lKSONMJt KARL INTERNIRA
(Ženeva, 26. sept. — 7. Dunaja poročajo, da $o zavezniki sklenili zasesti B^dapešto kakor hitro se umaknejo Rutmiuei iz Ogrske Angleške čete izvrše okupacijo.
Pariz, 96. sept. — Z nzirom na kritično goapodarsko stanje v Nemški Avstriji, kjer se je beti poloma valed veltkegs pomanjkanja živil in premoga, predlagajo vodilni državniki, da naj Avatri-Ja napove proatovoljnl bankrot in aroči vlado zaveznlžki misiji na Dunaju.
Že
val senator Kenyon.
"Da," je zopet rekel Fitzpa-trick.
"AH boste odpoklicall stavko, če mr, < Jarv pristane na pogajanja," je vprašal senatot* Kenyon.
"Kot oseba nimam pravice od-poklicati stavke, toda akušnje u-če, da bodo delavci pristali, da ae situacija izravna ns ts način," je rekel Fltzpatrick. "Kri nadaljnih umorov naj pride na glavo Človeka. ki ae upira konfereuci. To je kriza v narodnih zadevah. Ilog ve kaj se zgodi v bližnji bodočnosti. V pittsburškem distriktu se gode reči, da takih ne poakusijo v najtemnejšem kotičku Ruaije." ■Hn ste pri volji končati stavko imgajanji In se ravnati po odloku odbora!" je zastsvil vprs-šenje senator Kenyon
"Hem," Je odločno odgovoril Htzpstrlek.
Predsednike Wilsons najbrž obvestijo takoj, ds so stavkarji pri volji predložiti svojo zadevo razsodišču. ki gs imenuje predsednik.
Fitspstrick je v Živih bsrvah nssllkal razmere v pittsburškem okraju, v katerem je po njegovem mnenjn United Rtatee Hteel kor-poraeija absoluten gospodar nad lokalnimi oblastmi. Kompauljakl pretepači so morili delavce in žen-akc, penn«ylvsnski konstablerji so s svojimi konji pomsndrsll mirne meščane Fltzpatrick je karak-terlzlral te konetablerje kot ko-
enevs, 26. sept. — Švicarsko čaedplsje sshteva, da švlearska vlada internira bivšega avstrijskega cessrja Karla in druge isbsburgovee, ki so pribeŽell v Avieo po revoluciji, — Ia Inomo-sls javljajo, d« so monarhistl na Ograkem pričeli agitirati, da bi sedemletni Frane Jožef Oton, sin ekscessrja Karla, postal "ograkt
ŽRLBEVI6ARJI PROTESTIRA.
JO PUD SENATNIM ODSE KOM.
Waahington, D. 0. — Prsd ss-nstnim odsekom so bili zsslišani zastopniki organisiranih železničarjev, da Izpove jo avoje misli o Cumminsovl predlogi, v kateri je določba, ki pripoveduje st«vka-nje železničarjem.
P. J. McNamar«, podpredsednik bratovščine kurjsčev In loko-motivnih spremljevsleev, Je rekel; "Taka priporočile jemljejo Železničarjem državljanake /pravice. železničarje spreminjsjo v tlačene."
W. N. Doak, podpredsednik podpredsednik bratovščine zavb račev, je označil to določbo, kot najprettrznejšl poizkus po <?ivll-ni vojni, s katerim se hoče uvesti tlaka.
OHtožil je U "junake", da so z*dajo nedelj«i v Clalrtonu, Ps., potegnili smeriško zastavo s droga in «avornlke z odra. ko ae Je vršil ahad mirnih meščenov. V M<-Kee«portu ni*o delavci mogli zborovati, doklei niso ob meatn! meji kupili atavhitfa, na katerem zborujejo.
Fitzpatriek je »varil in jc rekel, dokler vladajo take razmere, je nemogoče preprečiti, da se »tev ka ne rasšlri tudi na druge industrije. Priporočil je odseku, ds se poda v plttaburški okrsj. ds se na •voje oči prepriča, kakšne ao tam razmere Odsek je vr#l njegove priporoči lo ne znenje in mogoče se dogodi, ds obišče penn«ylvsn-aka mesta
Fltspatriek je dslje primerJsl obnašanje javnih uradnikov pitubnrškem distriktn c obnaša-Nadtljeranje na S. atr. t. kal.j
prontovoljci sa -off 90 milj Hralijo Bi«tri
ROPARJI SO ODVBSU $146,000 V TREH DRŽAVAH.
m. — Roparji, ki so o plenili fsrmarsko držsvno Usnko, so odneali zs $100,000 vrednostnih papirjev. O roparjih ni duhs ne sluh«.
Laasinf, Mieh 4 V bsnko v Mullikenu. ms|hueni meatu, je vlomilo pet tolovsjsv zgodsj zju-trsj. Odneali so okali dvsjset tisoč dolsrjev v gotovini, zadolžnl ca h evobode in drugih vrednostnih paoirjih.
Bottiaeaa. V D. — Tatovi ao ponoči vlomili v banko v Gardama, ki se nahaja petnajat milj od tukaj. Odneali so pat In dvsjset tisoč dolsrjev v gotovini »n za dolžnieah svobode.
NM00 DOLARJEV SO NAiU ZAKOPANIH NA FARMI
Oreen Say, Wie. — S s fsrml John Wejds, očeta John H. Wej. d«, poštnega uradnika, ki je zaprt radi tatvine «23*1.000. ao i*ko< pall posoda za mleko, v kateri ao našli $42.000, dal denarja, ki ja bil akrsdeti Mtsnderd Oil kompe-
ot JI
llenar ata priaeela dan kaeneje po izvršenm ropu na fersto U« ki Walter Filipkowsky. brate, kl ata pomagala izvršili tatvino Ce. trtege letu It zdaj nimajo
američani vzeli mesto italijanom in ga dali srdom.
Wilson Je baje tagrosil Italiji s gospodarsko blokado, «• a« prežene D Annnnsija t Reke
JUGOSLOVANI SE PRIPRAV-VU A JO SA VOJNO.
Parit, 26 sept. — Brsojavk« i> Rima, datirana v sredo in opira-joda s« na poročilo v Bpooi s« glaoi, d« ao srbske regularne četa in jugoslovanski sedU Snežnik, okrog v«rno od Rtiis, in strašijo žko dolino in šeotpetersko želes-nioo.
¿oda n j 26. sept. — Poročilo Ia Splita, ki ima včerajšnji datum, se glaai, da so ae iakreall ameriški pomorščaki a torpedorušilea v Trogirju, Dalmacija, in* priailili italljanake čete, da so sapustile omenjeni kraj. Poročilo pravi, da so jugoslovanske čete napadle me sto, ko jc priplula ameriška ladja v Inke. Izkrcalo ae je 200 Amarl-čanov s strojnicami. IVeblvalcI v Trogirju, kl so videli dvojno pomoč, so pričeli streljati na Italique, ki ao ae naglo umaknili, ugosiovani so medtem ujeli itall-anskl oklopni avtomobil, na katerem je bi) poveljnik d'AnmwiJe-vih pristašev s tremi častniki vred ; ameriški pomorščaki so vzeli ujetnike in jih prepeljali ua talijsnako ladjo. Nato so prišle v rogir arlmkc čete, katere je pre-ilvalstvo navdušeno pozdravlja-o. Američani ao izročili mestn Jugoalpvauou. in MU naiaj n« svojo ISSJo, U ostane Še nekaj dni V priatann.^ ^^ .
Paris, M.' nept Predsednik Wilson je * svojem odgčvoru ns zadnji kompromis glede na fek« odločno «avrgel Tlttonljev n«črt, d« Reka pripade Italiji, prlatanJ. šče se pa iftternaeionallzlra. Dalje Je Wilson zagrosll, da IkmIo Združene drŽave goapodarsko blokirale Italijo, ako italijanska vlad« ne prežene d'AnnumdJ« t Rek« In ne naredi reda tamkaj.
Tako poročajo is Italijanskih virov. D«Ije se poroča, d« bo kronaki svet, kl sdaj sbornje ▼ Rimu, proglasil morda še danea aneksijo Reke ne oziraje se na Wllsonnvo zahtevo.
ItsilJanski mirovni delegatje upajo, da Anglija In Francija ne hosts sledili Ameriki, če ta res blokira Italijo. Francija ae boji izbruha holjftevlške revolucije v Italiji, ki je njena soseda. Italija dolguje ogromne vaote vojnih kreditov Ameriki in Angliji. Dalje se govori, da Francija in Anglija ne Imata podpirali Jugoslavije, ako ts nspove vojno Itsliji.
Ameriški mirovni delegatje molče o Wilaonovem odgovoril.
Pariz, 26. aept, — Jugoslovansko poročilo se glaai. da so d'Annunzijeve čete aretirale veliko število Hrvatov na Reki In o-pustošile tamošnje hrvaško t lekarno. Na tisoče lieguuov z Reke In flušska je prišlo v Zagreb in dra> ga hrvaška meata; begunci apelirajo na jugoslovsnsko vlado, da naj Intervenirs Iu vsruje njihove Interese ns Reki.
On varies, ds bo italijanaki kronaki svet proklamirsl anekaijo Keke In ds «e Viktor Kmanuel od pove prestolu, se ponavlja. Tu-kajšuji 11 ali Jani nočejo potrditi niti zanikati teh vesti.
Rim, 26 sept — "Gssetta del Poppolo " poroda, da je Glolltti, bivši ministrski predsednik, pred-Isgsl na seji kronskegs svata, da regularne čate nadomestijfi d'Annunzijeve proetovolje* na Reki. Zunanji minister Tittoni j« proil auekaiji Reke, kajti če bi to do-vol i Ig mirovna konferenca Itslijs nom. tedsj lil bila I udi Jugoslavija opravičena anektirall (3elavee, rehoalovakija TeŠen In Rumnnaka Trmešvar
Paris. 'Jff. sept. — Is Rima poročajo, da je Turatti, vodja zg»r-nih soelslistov, aissl pismo Nltli ja, v katerem mik len je vabilo, da (Dslje ns 4, strsnl )
¿SíiXitMá

^ , ■ . . ..... . .

' 'f •»I.-«';'
-A«


p ros v
GLASILO SLOVENSKI MARPONE
lastnina slovknske'narodnk
Cene oflaaov p« dogovore. Rokopisi m ne vrslajo.
______lino: Zodinjono državo (izvai
M pol UU In $1.00 za tri mesece;
Naročnina: Zedinjene <1 rta ve (izven Chicago) io Canada $4.00 na loto. $2.00 ta pol leta in $1.00 za tri meaece; Chicago $5.50 na lato. $2.75 za pot Mte, $1.40 aa tri wcaeca, in «o inoamnatvo $7.00.
Naslov sa vsa, kar las^ stili s listami
■h i^os vfrrmhbl
2017 9n. Low a dalo Avonnn, Cklcogo. Illinois.
Hpmip
'THE ENLIGHTENMENT'
ftrsss nf tko IkvoBis National »poofk lnsin<y.
'üwíni Wy Ao Bo'voSla latino«! |f|i|ftl éa'slauT
Advertising ratea on agreement.
¡on: United State« (except Chicago) and Canada $4 por year; ta Odd foreign countries $7.00 por year
Dntam * «,k Upanja n. ft. (Augusto M*lt) polog Vfénnn in^nn ip nnal#vn moni, da ««m ja s tam dnnvoM potekla nnrnlninn. Poaovito j« pravo-
4« sa vam na «stoki Hat.
miss
GONJA PROTI JEKLARSKIM DELAVCEM IN NJIH
VODITELJEM.	f
Boor Croek, Mont. - (Nada
I je vanje.) Velikokrat naletim na rojake ,ki zabavljajo čre« JRZ, Tu je zopet ona narodno brezbrižnost in malomaruoat ter pole« toga še zaslepljenost. Organizacija JRZ j«' najvažnejša politična organizacija ameriških Sloyen-cev, katere pomen »e mi le akoro ne zdi umesti«; pojasnjevati ka terega itak že vsak ve. Vsak Jij-goslovan. ki le količkaj čuti za svobodo rojakov v stari domovi-ni, hi tnoral podpirati to organi racijo, Zaorit l>i moral en glass-meriških Jugoslovanov od Atlgn-tika do Pacifika: 'Živela jugoslovanska federativua republika." Toda na svojo in na žalost marsikaterega zavednega in delovnega rojaka v tem smislu, čujem ma marsikaterega rojaka zabavljati črez slov. pisatelja in dramatiku ter prvoboritelja za JRZ in neumornega zagovornika slovenske gs delavstva titbina Kristane, in rojaki, veste odkod vse to ptiha jsf Ker se bolj zsnimste zs pijs-čo kot pa za politiko.
ItMišal sem nekega mo/.sjta, l<i se je izrazil na ta-le način: "Ka} je nam mar, kateri jezik so govori v stari domovini, samo rja w dobro živi. To je vse skup neuni nost, potegovati se za "šprehe" Toda rojak, ako bi bilo po? tvojem. bi bil marsikateri' rojsk
Časopisje, ki zagovarja velebizniške interese, je že pričelo z gonjo proti jeklarskim delavcem in njih voditeljem. Dokler ni izbruhnila stavka, je to časopisje pripisovalo voditeljem, ki vodijo stavko, vse vrline. Imenovalo jih je dalekovidne, preudarne in modre može, ki dobro premislijo vsak korak, preden ga store. Komaj je izbruhnila stavka, je to časopisje pokazalo drugo barvo.
Najbolj na piko je vz*lo velebizniško časopisje Fite-	v
patrlcka, predsednika, in Fosterja, tajnika odbora za or- Jar;m kraju ^ bolj ,a4>n> Jkot ganiziranjc jeklarskih in železarskih delavcev. Počelo je metati vanju blato, da ju naslika kot strašna radikalca, ki sU pričela socialno revolucijo za socializiranje vse ameriške industrije. Da stvar še bolj strašno izgleda, si je dalo "bi-zojaviti" iz Stockholma, kjer je tovarna za najbolj lažnjive brzojavke, da Je sam "strašni" Trockij izjavil, da se boj proti kapitajizmu ne more dobojevati na Finskem ali v Estoniji, ampak v Ameriki in na Angleškem.
Ta naročena brzojavka, ki vzbuja pri razsodnih ljudeh le pomilovalen smeh, ima namen, da vzbudi pri ljudeh sum, ki ne mislijo tako daleč, kot sega njih nos, da so voditelji stavke jeklarskih delavcev v zvezi z boljševiki in da so na njih povelje odredili stavko v Združenih državah.
Kaj pa zahtevajo jeklarski delavci tako strašnega, da je velebizniško časopisje osumilo njih voditelje, di so na komando iz Moskve odredili stavko?
Jeklarski in železarski delavci zahtevajo priznanje «voje organizacije od strani jeklarskih podjetnikov,' Td pomeni, da zahtevajo, da se zastopniki jeklarskih podjetnikov snidejo z njihovimi zastopniki na konferenci in razpravljajo o n^h zahtevah, k{ se nanalajt} na delavsko mezdo, delovni čas in delovne razmere v jeklarnah in železarnah. Prav nobene besede ni v teh zahtevah, da se soclalizira ameriška industrija. In kljub temu kriči vele-bi*n|*ko časopisje, da je stavka začetek socinliziranja ameriške indurtrije. Ali ni metoda v tem kričanju?
Premogovniški podjetniki so že zdavnej pristali na ay^tey« rud*rifv, a kljub temu r\i še izbn*hnila boljševiška revolucija v Ameriki. Take zahteve so priznali tudi drugi industrijalci, pa so vseeno ostali še lastniki svojih podjetij. Torej je očiten dokaz, če velebizniško časopisje kriči, da so voditelji stavke jeklarskih in železarskih delavcev v službi ruskih boljševikov, da laže namenoma, da si ameriško ljudstvo ustvari napačno sodbo o vzrokih stavke in zahtevah jeklarskih delavcev.
Kakšen je namen tega časopisja, če ga podpira s takimi lažmi? r
Ohraniti hoče avtokratično moč jeklarskim podjetnikom, da bodo še nadalje ukazovali jeklarskim delavcem, pod kakšnimi pogoji morajo delati, ameriškemu ljudstvu pa, po kako visoki ceni mora plačevati jeklo in železo, brez katerih moderna človeška družba ne more obstati. To je cilj gonje, ki jo je vprizorilo»velebizniško časopisje proti voditeljem stavke jeklarskih in železarskih delavcev.
To časopisje se igra z ognjem, kajti neutaljiva je L ^P111 MU resnica, da ameriško ljudstvo ni tako zabito, da ne	\ ,kJT
Lt, i , , ' '	um ,,tr ou Moj nasprotnik je odšel uža jen
končno spoznalo, kaj se skriva za gonjo tega čaaopisja. In kadar ljudstvo spozna to resnico, tedaj bo nastal proti jeklarskim magnatom in temu časopisju tak vihar, ki se ne bo polegel preje, dokler ne bo jeklarska in železarska industrija nacionalizirana.
Lahko se vleče nekaj ljudi in nekaj časa Ea nos, nikdar se pa ne more voditi vseh ljufil in vedno za nos. O tej resnici se mogoče kmalu prepriča tudi velebizniško časopisje, če ne npozna svoje zmote in ne krene na dru-K0 pot!
tako, "Kako pa to.M, me vpraša in pogleda debelo, "da bi bil žf lodee pol od "šprahe"? Opazil sem na njegovem obrazu . zartiČ-Ijiv in pomilovalen izraz. Sfcoro »eni bil v tnali zadregi ker sem o-pszil isto na obrazih njegovih tovarišev. Odgovoril sem mu: "Ker slučajno ne lajamo, ampak govorimo, je dejstvo, da nek jezik moramo govoriti. Dobro vemo, da vsak narod spoštuje in ljubi svoj jezik in radi tega je tudi dpljjnost nas vseh Slovencev, rtt ljubimo iu spoštujemo naš slUfctiskl lkt sdk. Kjer nI narodne zavesti, je je kmslo tujec gospodar Poglej-bo na razmere v Trstu, ki leži ob narodni meji. Ko so šti Hjovenci pričeli zavedati svoje nerodnosti, pričeli so spoRtovati^vo*} jezik In združevati gospodarsko: Ustanovili so svoje prodajalne, gostttrte iu druga gospodarska podjetja. Razumno, da so bili preganjani in zatirani, politično in gospodar« s k o. In čim bolj so bili zstirsni tem bolj so se združevali iu posledica tega je bila, da ao bila i-tulijauska podjetja bojkotirana bolj in bolj. Kajti tržaški Hlove-uee je I m I toliko zaveden, da ni hotel podpirati tuje jezičnih tvrdk in ni hotel zahajati v trgovine ali gostilne, kjer ni bil po-strežen v slovenskem jeziku. To-ds trgovec je trgovec in "bizuis je hiznis." Italijanski trgovci so pričeli vposlevati Slovence v svojih |M>djetjih iu ne morda radi tega. da hi ljubili .Slovence, ampak iz trgovskega stališča, ker so r|M-videli da morajo vposlitl Slovence v svojih trgovinah podjetju sploh, ako hočejo, da bodo Slovenci kupovali pri njih) Iz tega vzroka je bilo na tisoče Slovencev vposleuih v raznih italijanskih podjetjih. Iu ne samo v Trstu umpak tudi v drugih obmejnih mestih, kjer so bili Slovenci toliko zavedni, da so nu ta način podpirali svoje rojake. Tsko je imel marsikateri Slovenec vsled narodne zavesti svojih rojakov svoj košček kruha, ker bi ga drugače ne. To se'tiče vse le ros-mer v starem kraju in ne tukaj.
sovražnik. In proti temu i bije boj i ti sa ts boj je treba ki se zankuajo za politiko, sedšj se bije politični boj iu ne boj s puško in topovi. Nam ne sme biti vseedno, kdo bo gospodar v slovenskih krajih, kateri so sedaj pod tujo vlado, a!i je Slovenec sii ltsTijsn. — (Konec trt.)'
mmn
Paketna pošta v Jugoslavijo iu
sploh za vse države v ozemlju prejšnje Avstro-Ogrske monarhije, že ni odprta in je nemogočo poslati kakega zavitka v to dežele. Kadar bo odprta, bomo takoj sporočili v listu. To naj pozno prečit a jo vsi oni, ki nas vedno izpro-sujejo o tem in naj si <tudi zapomnijo.
Poročila »stavkovnega
nulla
fvija.
Clfvelapd, 0. — Tukajinja to varno' *' A merica n St eel * Wire Co." je v pondeljek zjutraj ustavila ves obrat. Na stavki so v$i dolavei. Opaziti sedaj že ni nobenih nemirov. Delavci so organizi rani 95 odstotkov v A. F. of h. Shodi se vriljo na raznih krajih ifi govorniki vzpodbujajo delavce k vztrajnosti. Velemeičonaki listi pišejo, da so delavci komaj od stotkov organizirsni, ksr je laž.— Poročevalec. ■■■■■ 'jo If.- #
Brackenridge, Pa. - shod, ki se je vsftil v tukajšnji naselbini 24 septembra, so razbili "črni koza ki", ki so vdrli v dvorano ter raz gnalt zborovaleč. Aretirali so dva organizatorja ter odpeljali z av* tomobilom. "Kozaki" divjajo po iil^ah tor pretepajo mirne delov oe kot obaedeni. —- Poročevalec.
o o
Farrell, Pa. — Izgredi so se po noirili 23. septembra «večer, ki so trwjeli kaki dve uri. Stavkarji so ♦obkolili hlev, v katerem imajo miličarji konje in po kratkem l^oja so stavkarji izgnali iz hleva Mse konje Nekoliko stavkarjev
stotkov, drogi dan dau so ps popolno so videli, ds Vsi stroji poti vajo Vlada popoln mir, aretirali 4*se daj ie niso nobenega. Tepci» je Ml dosedsj eden in enemu ao vse šipe na oknih pobili. "American Steel And Wire" je organizirala svojo godbo no pihala, ki se je pa sedaj 'gneverila družbi in igra vsaki dan ob dveh, ko k vrti seja orgs»»»-
i je. — Poročevalec
^ . . w *r m>
8trnttwrs, a — Tukaj ** starca vrli popolnoma miruo. Stav-Itarske straže so v službi .toda nimajo kaj dela, ker ni stavkoko zov. tovarno borfu« J) nekaj pisarniških uslužbencev in delničarji mlbe. »fufbeOa policija je zavarovala vse vhode in ima tudi strojno puško. '¿3. septembra je bilo na ulkoir vse polno stavkorjov. Ne vem is kakega namenn prideta superinloa-
In zamera je bila tukaj, ker sem mu dokazal, da narodna zavest pripomore do dela iu zaslužka. Kdor legs ne verjame, naj gre in naj se prepriča sain. To ne bo o-pazil «aUM) pri obmejnih Sloveu* cih. umpak pri vseh narodnosti)). Pred vojpo so bili Slovenci v obmejnih krajih do malfft Izjem si-ml politiki Iu ao ae vedno zanimali za poUMo.	'
Zanimali ao ae vedno za vsaHg volitve in ni jim bilo vseedno, kdo a . .	,	t «.s s . .	"lam" in kaki možje ao m
Se tO jo prava*. — General Wood pravi, da je načrt odgovornih mestih. Ker. «k» w
vojnega ujmku Bakerja za 600,000 mož sUlne armade tr«n	M bili Slovenci kius.
bedast. Po njegovem mnenju je 260,000 mot dovolj.i'" jruU "¡•«»JI večjih Mnogo Američanov je mnenja, tla je še 250,000 Ji^U^ preveč.	'fKKJISmm^mSm
----------------------sadovali. To nam jasno kažejo
Ko so prišli miličarji in policaji na uit »o, se Je vnels bitks. PoUeaj ho streljali iz strojne puške, kate ro 30 imoli pred vhodom tovarne nn množieo, ki je šla proti tovar ni., tn sta v kar, rodom Poljak/je bil ubit in ena Ženska; pet moških ranjenih. Stavkarji ho se razšli, ko je prišlo poročilo, da je vojalki ppveljnik mesta oboroži petdeset črncev, ki so hiteli ne pomoč obleganim policajem in mi ličarjem. Župan je prepustil vso kontrolo nad mestom okrajnemu MM iln iz Mereiei* okraja, ki je ta koj prevzel vodstvo mesta. Pro povedal je vsako zborovanje in tudi demonstracije. Zborovanja se vršijo v državi Ohio pod milim nebom. Na enem shodu je govori tiu» Župan rekel IH
dent in njegov tovariš na nlie.o s lui J5 fy^ ^ vne|*"a
puško na ramah; statkarji ao jih debelo gledali ,tods mtjstns polj eija ju je takoj aretiralo, " za plenila puške ter odgnala na po licjjsko postajo,ker nimata dovoljenja se sprehajati po mestih ulicah z oroijeiu. Položit} morala vsak pCtkto dolarjev vsršči ne. Obravnava se vrši pozneje*. NajbrŽe sta hotela provocirati nemire, česar pa he mara tukajšnja mestna policija, ker je sedaj popoln mir. Iz tukajšnje toVarne sta «bežalo dva stavkokoza in bežala kar črez reko. Na železniškem tiru je družbena policijo a£wa|e enega . ter ga odvodi^ v zappr. drugi jim je po ušel. Zgkaj «) ga zaprli, je neznano. Tukajšnji$aap? pisi so poročali, da dela $0 odstotkov delavcev, toda drugi dan ao pa že poročali, da bo tyygma \|sto-vila vse delo. Menda radi t.egj^ ker se stroji niso hoteli s&nii vrteti. 24. septembra smo dobili plačo; bilo je popolnoma mirno Policija ne dovoli, da bi sp delavci zbirali v gručah. Glayoa nslogs stavkarjev je, da ao popojnoma minii in vztrajni. Zmftgo moro biti na naši strani.
nadifjersla o
od odseka za ustavo iu pra^i, da naj se doda dodatek k pnm
lolu. do nobena om ba, ki je č|a„ 'ene velike unije" ali W." ite more biti član ali uradnik organizacije "(Tnited .Mine Wor-ter* of America". Delegat K en «Mrie predlog«I. <ia	•„
"OH čhsn "National Chamber of Comincnt,- i>elfgat Uorne, „ ugovarjal oigaaisaoijo i. \\ u fn ravno tako je nasprotoval te IHU doOatku delegat AlcDem.oi predlog, da v doda ta <lodatek k pravilom je bil aprejet. Odsek Oktavo in pravila je priporočal d* se doda dodatek Rr.avijom. ds ihora vsak član le organizacij,, takoj dati svoj prestopni list „„i krajevni orggAižaeiji, v kaici-delokrogu je vposlen. Predi,.u stavljen v tein smislu in sprejet.
Točka, 5, člen XIV s,- Igpreuici.i vso^ od 15 dolarjev na fe, in K
I glcd<>
onih članov, ki armade. Izvršujoči- predsednik je pojasnil, da je 1o stvar vsakega posameznega okrožja. Sprejet ,, bil tlidi doiiatek k pravilom, <|a člani ki delajo več kot pel dni morajo plačati v«e prispevke za: tekočI mesce; ako pa delajo ipanj kot pet. dui, so pa oprošč.'-»ji vsakega prispevka v istem me-secti. in sicer brez lastnega vzro-ka. Naznaniti se pa hiora to na o-krožni in osrednji Odbor.
kun-
Rockdale, III, — Stavka se vrši v najlepšem redu. Stqvkokazov je
t ™Hy](}U! hi8e ,V h\mne ,0VAn!0 /.manjkalo. One. kateti so preje tor pričelo streljati na policaje. stavkokazili, smo pregovorili, da
da so se nam pridružili. V tovarno hodijo samo bossj.,. Kurjači» ao tudi prenehali z deloin' in' sedaj vlada pogina temo f tovarni iti drugih družbenih poslopij. — IJOk ročmloo.
Konvencija zdr.jffenM» garjev v Clev^n.
Petnajsta in ios^ajsU ^
Oloveland, 0.. — Pred prehodom ns dnevni red je nek deWle¿ gat zahteval pojasnilo glede pc višanja plač uradnikov/ kakor je bilo sklenjeno na 14. seji. Kon-"Hi	. venčni predsednik mu je pojas-
mesta Sharon ter je ni|t da povišanje pUfte Mtopi ta-
|P l)el1l;vc,,• kar 8,0	koj v veljavo, kot dobijo pfcemo-
T 'mM,r He<iAj' «•'Ji ^ povišanje. Pet dete-Tukaj odloča ljudstvo ns na dan 8atov je radi t t,o|||o H|rfv
volitev, kuko upravo hoče imsti.	miinjfone • , f
Zakaj volite one cmebe .katere od-	JOtties'Sneli delegst "Interns-
oči drušb« in zakaj ne volite de-	tional ÜniOn of Mine. Mili and lav*kih odbornikov. Ko W bil Smeltcr Men" je pozdravil kon-
župon meato Farrell Izvoljen nk vfnHio tfr j4	vo|fVo ha
delavski volilni listi, bi ne imeli Izvršujoči predsednik ^e mt, je nikskib izgrodov in vUtlsl bi naj- r<ahvalil ter uato p,,,,,.., VM> ^
lepši oiir, kot v Shsronu. Pa." i.^t^, da naj hitijo z delom, ker Govoril je resnico. Delavcem so se	kpat6u in RoU)Vo fa|j||
odprle oči, toda pre,»ozno. V zad- vsakega delegata in premogsrja. njih 48 urah jo bilo mrtvih šest <\H „rudniki organisoéijo ude-stavkarjev iu trije miličsrji: koli- \0f.e konference s premogsrskimi
ko stavksrjev je ranjenih, ne vem natančno, med ranjenci jo iu«lj ens Ženska.
Šerif, ki je sedsj poveljnik me-sts. je isdsl povelje, da morajo policaji preiskati voako osebo ns ulici ter odvseti vssko orožje, ljudstvo jo rsdi tega zelo razburjeno. Pri enem stavkarju je poli-eija našla tudi kranjski pipec ter ga 9 strahom opazovala. Izve-ijenei so dognali, da jo ttelo "nevarno ofo^Uo" in ao ga zaplenili.
24 septembra ni bilo nikakih izgredov, s policija preiskuje atav-karako st«i>ovonja ter zapleni vsako le količkaj nevarno in tudi neškodljivo orožje. Tovarne rasven Csrnfgtif^e ne obratu jejo. Slednja le malo obratuje, ker nima itavkokazov zadostno število. — Porocevale«-
o o
Weakofan. BI. — Kot že poro-
\ vvuaningtonu bi moral biti znani Zvonko, čigar 14. po-,*«* ~	»»ort domovii^ oataio prvi dan na del« kakih iZ
oUja njegovepa vlačugarakega pota je zdaj v Jolietu. r.,OM,nvlr	in ns-Udaj se ps to število vedn« msnj-'
~	m ^te 1	> oemlje, |m kateri «Nloj stesa ša. Tukajšnji l»ti no i>oročsli. da
'svojo lačne praio noš zogrisoniije bil« prvi daa na delu 30 od
Tedaj bi bil narod reten
operatorji, ki se vrši 26. septembra v Ituffalo. N. V. Vsled toga se mora konveneij« zaključki najkasneje v torek sveeor. PozVal je delegate, da imj se omejujejo v debatah, katere ao velikokrat no potrebno in priporočamo« da koi| vencija sklene, da vsaka lebota traja največ pel binut. (IpozoriJ je nato, da je v zboro volni dvorani veliko ose)», ki gla-aujejn z o delegati, toda nla ki glasujejo z delegati, eoda niso delegati in veliko ixmed teb inm tudi jlelegatake jotsks. katere ai so prisvojili na siek nerazuoieu način. Poaval je delegate. <la noj v «a kdo takoj nasnauj, ako ae mu kaka oaeba zdi attmljlvo. da ni delegat. Nek delegat je omouijv da naj izvršujočf predsednik podaljša zborovanje In nek drugi pa, da naj ae vršijo «ejt v nfdo. 4a. Toda predsednik Leviš je o-menil, da vaoga tega ni treh« iu da ho konvencija nedvomno končala svoje «telo t torek xre*sr, ako ao delofotl pot radija'.
Neto jo konvooelja nadel jeva la s dnevnim redom. Pokalo
Na popoldanski seji je
vei^ija sprejela sledeče r......
lu«4je ^re<lpie«e po odse-ku za resolucij,. 1,
^Ve^ua Vlada iiHtaiiovi svoje hladilne shrambe in skladišč« Z;( 5ivila po vsej državi. 2) Kesob,-eija »flede zavetišča za stare in «»-nepmgle preipoagrje. Vsi dolega-ti so pozdravili to idejo in vsi Zii-
3ovarjnli kot najhoijpotrelmo i-
ejo. Sprejeli so^resolucijo, da nsj osrednji odbor nabira podatke o boleznih in nesrečah v pre-mpgorovlb in da naj podpira vladni načrt za »prejem zakonu za Klarostno zavarovanje in pen-iijski sklad, 3.) Resolucija, da |jifeniogarsko organizacija ftdvzu-me korake za preprečenje predloge senatorja Mayer glede tuje-zeiuskega časopisja. 4.) Resolucija, da kongresni» zasedanje odvzame moč višjemu zveznemu dr-žavueiiiu sodišču za preklic zakonov, katere je senat in kongres potrdil. Resolucija, d« priporoča vsem krajevnim Orga-uicaeijam za ustanovitev zadružnih prodajaln. 6.) Resolucija gle «je podržavljenje premogokopov.
V	ti resoluciji se zahteva, da via-da takoj pokupi vse pr.emogorovc v Zdr. drŽavah in da plača za nje pravo dejansko vrednost, katero naj izračunajo zvezni drž urad-ijiki. V)ada naj sama operira pre-mogorove in v odboru naj l>odo zastopitlki preniogoijev v ¡istem številu zastopani kot drugi uradniki, ki naj urejujejo plačo, d<-iovnik iu druge delovne razmere
V	rovih. V isti resoluciji se zahteva za skupno delovanje 7. železni-čorsko organizacijo iu da naj on« drugo podpirata v boju zs npr. jem Plumbovega načrta xa podr-lovljenje lelesn^. Isto se zshfe-va o<l organizacije za jjodržavlje-11 je pretnogprovov v Kanadi.
K tej resoluciji je bil predlagan dodatek, ku vlada prcvzaim ¿rcniogorove iu se kSke stvsri n«^ morejo poravnati mirnim potom powbno kar se tiče mezde, (ja imajo premogarji pravico se poshtiifl stavke. Po daljšem raz motri vanju je liil črtan iz dnev-II' ga reda. T.) Resolucija, da se isroči vsakemu Članu premosnr skt» organizacije ki je bil v »t nradi, bronast« medalja, za doti-ime |ia. ki so psdli ns bojišču, v pa izroči ta medslj* najbližjim on rudnikom, t » "
K) Resolucijo, v kateri obsoja tsko /vano konstsblar.ie in da de lajejp, - ds se isti odpravi jo 4) Resolnciju. \ ksteri pod|>; h» zahteve telefonist k v Ovc landu: eno resolucij« te vsebine jp bilu iioslans Županu mesta 1'lc-Voland, elevclandski trgovski aborniei in pmlsedniku. telefonske dro|bellcll. 10) Resolucijs gk 4c restyurije glavnega svesnegi postar> Itn a taka rendlucija Je b|i« poslana prejednlku Wilsonu in ena aa si urad Ameriške de-lavske federacije It.) Reiudueijo gl»de Mooueva in ae sshtevs t« košnjo ponovno obrsvnsvo sli pa do je takoj itpnščen iz sapom isto a« zakt^vs tudi zs Warren K. 'Riliingsfe41.) U ntilucija da ^ PMlV^i takoj proti špijonaki *» Kou in da se izpuste vsi politični •Mili
Emil Kist, bankir,
133 Second ^^vo» ODIK Sí» NEW YORK. K Y.
PUieai« pa 4* abre»*! m bnafla« «4«




(Nadaljevanje « 1. «treni)
očividcev spreminjajo v trdujave ,m> strategičnih načrtih vojuih lordov. Pravijo, da bpdo "tovar nuke trdnjave nepremagljive kot . (iibraltar" v slučaju napada ua nje. (Kdo jih bo pa napadel!) V tovarnah so čete privatnih stražarjev, ki znajo operirati strojni-,.<>. Družba ima tu<li špijonaki si-stein. ki je razprežeu po vsem mostu.
Ranjen štrajkar je umrl.
Iluffalo, X. V. - M. Kuczkou ski., štrajkar, ki je bil težko ranjen v torek, ko so privatni stražarji streljali na delavce, je včeraj
umrl.
(število mrtvih v veliki stavki je s trm naraslo na sedem.)
Položaj r čikaikem okrožju
- • "doba*. '
Chicago; 111. -1 John H. De Young, pomožni tajnik čikaftkega okrožnega odbora jeklarske organizacije, je izjavil, da stavkovni položaj v čikaŽkem okrožju je sledeči :
South Chicago, 98% delavcev na itrajkn; Oary, W<; Raat Ohi. cage, 100%; Indiana Harbor, 95 odstotkov; Rvanzton, 100 odstotkov; Waukagan 100%; Milwau r kee, 100 odstotkov; Sterling 100 odstotkov; Defcalb, 100$; Joliet, 100 odstotkov.
Superintendent obiskuje delavce.
i'-* VjV • i Hi /•*"'• " "
(Jary, Ind. — Vesti v kapitalist ičaem časopisju, da "delavci v (lurvju kar derejo nazaj v tovarno," se čudno ujemajo s fuktom, da superlntendeutjer tukajšnjih tovarn se vozijo v avtomobilu od hifte do hiše Šttajkarjev in moledujejo'delavne, da bi se izneverili organizaciji in postali stsvkokazi. Delavcem obljubnjejo vožnjo na avtomobilih na delo in s dela; dalje obljubu je jo brezplačen sladoled, pecivo iu vaudt vilske predstave v tovarnah, samo da bi jih pridobili zase, ali vse je zastonj.
Kuperintendenta Cousins in Sina rt od Illinois Steel Oo., podružnice jeklarskega frostafeta v-četrtek romala od hiše do hiše — za njima se je pa vozila v avtomobilu stavkovna ¿traža, ki je postala pred vsako hišo in molče demonstrirala proti njima, fldspo-doma je bilo končno odveč in popihala sta jo domov.
stražarjev, kar izvohajo. Ti vohuni opravljajo najbolj Žalostno delo, kajti delavcem se- dobrikajp kot njih prijatelji, v resnici so pa njih sovražniki, volkovi v ovčjih oblačilih.
Nevaron proddelavec.
Waukegan, IU. — Ko so privo-/ili avtomobili iz žičarne, na ka-irrih «o sedeli preddelavci in pisarji, edini ljudje, ki zdaj "obratujejo" tovarno, so jih stavkdrji pozdravili s porogljivimi klici, ki so tako ujezili prcddelavca Mc. Shana, pristnega Američana ir-' skoga pokolenja, da je oddal strel na frtrajkarje. Sreča je bila, da je krogla zgrešila svoj cilj. Nevarni proddelavec je izjavil, da so štraj-karji metali kamenje na njega, Ñtrajkarji pa pravijo, da kamenja ui nihče metal, da so jo prodd.-laven sanjalo, da nekdo meče ka-menje, pa je streljal. Zjutraj je tulila parna pisčal in vabila delavce, naj postanejo stsvkokazi. Tuljenje parne piftčoli je bilo zastonj, kajti v tovarni ni nihče "I migi kot preddelavci in pisarji, ki pa ne morejo obratovati tovarne, dokler se delavci ne vrnejo ns delo.
Kompanije se poslužujejo novih
Chicago, 111.—Kompsnlje so se pričete fKsftftevati novih zvijsč, •la vzbude pri fttrajkarjlh misel, •la «tevilo stavkokazev narašče. I rcddelavci in pisarji, ki seveda priliajsjo v jeklsrne, imajo zdaj • alotro, vzdrževati ognje, in eirer i s ta način, da prihaja
^ , ...
kov gost dim. 8 tO zvijačo mislijo '.kaniti štrajkar je. da so zanetili ognje pod plavži. Pri paljenju I 'omoga morajo pomsfsti tudi l-rofeaijonalni pretepači. ki pre klinjajo. ds se dela tems. ker ni ^ vajeni delsti. Nekateri očitno t- .drnjajo in pravijo, ds niso bili ' sjeii. da delajo, smpek da prete ¡»sjo In napadajo mirne Mrajkar J#. —
N'a štrajkar je ne napravijo ts ke kompanijske zvijače prav no-
'"•nega vtiaa.
Nove koaputjaka laži
Oary, Ind. Kompeu.je m»
ičele 1
položaj, da Uvabijo
«aj v jeklarne iu železarne. Koiu-panijski podrepuiki hodijo mod delavci hrvatske .srbske in polj^ ske narodnosti in j|m pripovedi)-jejo, da se hočejo delavci grške, italijanske iu irske nerodnosti vr-uiti IUI delo. Ircem, Grkom in Italijanom pa pripovedujejo ti pod-repqiki, da tte žele vrniti na delo Hrvati .Srbi, Poljaki in drngi Slovani. Vse take govorice so na-vadue izmišljene reši. s katerimi mislijo koifipenije razdvojiti de lavce in obuditi pri njih sum, ds so jih delavci drugo narodnosti it dali. .
To laži ne bodo dosegle uspeha ker se delavci zavedajo, ds no ysi enako izkoriščani ne glede ua ne rodnost in (|a veže vse *k\ipaj oijg ves. to je organizacija jeklarskih in železarskih delavcev.
Slavka strojevodij odobrena.
Qbioago, 111. — D. Ohborn, tajnik organizacije strojevodij, je dal v tiaryju nabiti lepake, s katerimi naznanja, da je Ameriška delavska federacija odobrila stavko strojevodij v jekiarnah.
Spijonaini sistem jeklarskega ' •	trusta.
I Oary, Ind. — Ko je jeklarski trust gradil svoje tovarne v tiaryju, je računil s lem, da pride nekega dne do velike stavke jeklarskih delavcev. Jeklarne iu delavnice so zgrajene tako, da jih od ene strani obdaja Mjchigansko je-zero, od druge pu reka Calumet. Na notranji strani reke je vlita ograja iz železobetona, tako da lahko ena sama strojna puška obvladuje vso južno stran.
Kompanija ima uniformirane stražarje, ki straži jo tovarno ponori in podnevu. Stražnice so zvezane s posebnim telefonom, da lahko alarmirajo vso stražo v najkrajšem času. Poleg ima družba najete vohune ali detolctive. Naloga teh ljudi je, ki so poznani I o šefu stražarjev in višjim kom pa-nijskim uradnikoip, vohuniti med dealvci, poizvedovati po njih prepričanju in vse naznaniti šefu
PROSvet A
25ÎJSfS1 8E OOIÄATAljUGO
oDLocnarwu olasovanja là
jgm«	4 7T55Z jj I
Glasovanje o zastopništvu v ligi odloženo ga en *dtn.
Washington, D. C. -Obe st tanki, republikanska in demokratična, se izogibata odločilnemu* boju
0	mirovni pogodbi in ligi narb-dov. To se je pokazalo, ko je imel priti na glasovsnje Johnsuuov predlog, po katerem bi moifate Zdrufene drfave »moti tudi loat »SKtopuikov v ligi narodov, kot jih ima Velika Britanija.
VcHŽitelji v senatu, ki se stri-Jijajo z ligo narodov, ne žele, da pride do odločilnega glasovanja, dokler se ne vrno predsednik v Washington, du napravi potrebni pritisk na obotavljajoče demokratične senatorje.
■ Voditelji opozicije pa ilajbrž ne poznajo svoje moči in sp boje vreči ves zalog na eno Ugrtn.
Tisti, ki so za milo rezerviranje, Qiso pripravljeni za glasovanje o tem predlogu in bi najrajAe videli, če bi so to vprafianje izravnalo na kakien drug način. *
Senator Johnson je ostal osamljen s svojim predlogom. Edino on je zahteval, da se glasuje takoj
1	njegovem predlogu. Opoaieijo-nalni strategi so obdržavali dolgotrajno kpnfercuco, katere so se udeležili senatorji Lodge, Borah, Knox, llrandegee, in Watson. Senator Watson je priporočal« da se predlog za en teden odloži, ter bo mogoče v tem Času dobiti U>lwo senatorjev za Johnsonov predlog, da bo sprejet. S toni prodlogyjyi pa senator Johnson nI bil zadovoljen ,ampak je zahteval, da se odloči takoj usoda njegovega predloga, da pojdO lahko na govorni-*ko turo, na kateri bo govoril proti mirovni pogodbi. Do pravega zaključka ni prlAlo na konferenci, toda v političnih krogih sodijo, da pride Johnsonov predlog v e-nem tednu na dnevni red. Po konferenci je senator Johrtson podžl izjavo, da pride predlog zahoslji-vo na dnevni red, toda povedati ne more kedaj, ampak upa, da-v petih dneh. N	Hi,
Opozieijonalni voditelji so«le» Rajo v tem, da je treba sprcmenit.i besedilo v mirovni pogodbi, ča «e sprejmg Johnsonov predlog. << i

Ta velika tvrdkr, t'AN MOTOR <X>MPAKY in že druge tovarne nam zdi, bodejo napravile mesto St. Cloud, Minn., eno med velikimi industrijalnlmi mesti na s^verozepadu v nekaj letih. To-rej mi imamo že 120 klinih stav-bifc (lotov) na prodaj v bližini tp velike avtomobil tovarne, po irizki ceni, kar mi smatramo za zplo izvrstno dobro kupčijo in jih ponujamo na hitro prodajo. Na stotine Jugoslovanov je Že kupi« lo aemljiiča tukaj. Mogoče, da si kupite tudi vi eno loto. Za na-dalji« pojasnila obrnite se uatmeno ali pa pilite na a. J. arllo, •fant, Room 87, Pirat National 9ank Building, St Oloud, Minn.
8lt7žba.
Uit se hižmk (janitor) aa urad Slovenske narodna podporna jed* note. Zglasite se v gl. uradu na 2657—2097 So. Laerndale A ve., Chicago, 111.
SIOTCM^ N^dlf

■ »J» I ■ t\ ■■ i
GLAVNI IT AN i NIT4I SO. LAWNDALB AVL, CHICAGO. IU.INOIA
GLAVNI ODBOR ZA DOBO ltlUWL ' s '
Isrrievalni odbor.
^mÊÊÊÊÊÊT"^^' " ' '
rum*, Jeka VaMa, arsa s«.	k cuw
TAJNIK OOLNllRCÛA ODDELKA i e»ul	MMMilT
OfaAvrSuLj	'sSTef aî
roaOTNI 008KK. aaOMk Sea «sa. SmUSm. iw
A*, CHan a»a, iaimi«, a^
Wrmk
•e fnaa
A**. Cbv^Mi OMS. eOLNtiK! ODSZK.
POSOX ROJAKI.
Posestvo naprodaj v prijazni Cerkniiki doliui v Martinjaku, Hiš Ste v, ¿J, Posestvo obsega oralov iayrstuega gozda. Lepa prilika se nudi s tem rojakom, ki se vračajo v domoviuo sa nakup tega posestva Za vse nsdaijAe podrobnosti obrnite se osebno ali pismeno do lastnika: Jakob Avl-gelj, 1096 JBast 07 St., Cleveland. Ohio.
SATAMIO OCaogJEi Aat«a IwW, Um 104. Qnm, IUm, i Ua Katar, B«a S4S. OUWv Hha, «
Nadsorni odbor, leete wnab. aa. tiaeiwi om*
Jas. Kale«, too? R. ?4tk St.. CUvalaW, OUm
Tlakoval odbor, ■man ti
družimbka drama.
(Nadaljevanje s 1. strani.) njem javnih uradnikov v Čika-skem okraju, v ksterem niso je-tU delavcem v ustavi zajamčenih praVic. Posledica tega ravna-nja JM'rfril«» da je Kilo prav malo pretepov. Povedal je, da se je dogodila v Chicagu tudi izjema: "Nekega dne je Harry Merrick, predsednik Trgovske družbe v Chioagu .dejal: "fc delavci je treba ravnali po geslu zbora strojnih puik. Ravnajte sirovo z njimi!" Prihodnji dan so najemni-ki Standard Steel Car kompanije Hammondu streljali ns delaV-sko gručo. tTbili so fitiri delavce in petnajst so jih ranili Kompani-nija je najela dve sto pretepalkih najemnikov. Importirali so jih kot Američane, v resnici so pa bili sami stsvkolomcl, ki niso fce nikdar delali en nam dan v svojem življenju. Msriirsll so v pohodu skozi mesto in seveda delavci so se jiui posmehoval! Najemniki so pričeli naenkrat streljati in ubl i so Miri delavee in petnajst so jih
ranili."	.. k ,
Fitzpatriok je dejal jhIIočiio, da vmlijo stavko tujezeinskl delavci. Pnvdarjal je, da so bili jeklsrskl in železarski dehkWi izredno lojsl-ni v vojnem času, da eo mestni u-radniki v zapadnih pennsylvan-•Kth mestih edini boljlavttd.
Pohvalil je Kosterja, tsjnika organizacijskega oébom jeklarskih delavcev in dejal, da tli sindikalist.
Opisal je mezdne razmere v jekiarnah in železarnah. Navadna delavska mezds ziiaža itlrideset centov us uro. Na r>,000 delavcev pride žele eden delavec, ki potegne na teden ieatdeset dolarjev.
Koiwem zaslManja je vparial William 11. RnHen, prevni *v#io-vsleo jeklarskih delavcev, kedaj ho realKen <>ary Itf #e ima aenat-ni odsek garaneijo. da pride Se-netor Kenyon je odgovortl. da je Oary telofonlral, da pride prihodnjo sredo.
Osk&loosa, Iowa. — Mrs. Wan-da Walack je ustrelils svojega so. proga. Po izvrženem zločinu se1 je izgovarjala, da je izvriila dejanje v silobranu. ker ji je soprog gt^ sil, da ustreli njo in njena dva'd** ns. Wanda Wallaekova je blls ločena od svojega soprogs.
Bolniške atrefoioe saštrajkale v Franciji.
Nice. Franeija. — Postrežnice in drugo osobje v vseh bolnišnicah je zaštrajkalo.
U JE VAŠE AVREDNO 2
ASVET
kako se kuha floma pijača! It ng. šega hmelja in malta ei po naAih navodilih vsakteri prav lahko naredi 10 galonov prave pive sa <2.25 v vse kraje Unije. Za priet-noat i nkakovoet jamči tvrdka i frank oolar, 6401 Huparior, Oleveland, 0.
rad bi izvxdkl
za mojega brata Stefan Krejačlča, doma is V^ike Doline na Dolenjskem. Pred,štirimi leti bival je v liorgin, Ohio. Cenjene rojak« uljodno prosim, če kdo ve za njegov naslov, ds mi ga nsznani, ako bo sam čital oglas naj se ml prijavi na moj naslov. John Krejačlč, P. O. Box 474, Maynard, Ohio,
Ako traita na nervoznoeti, že-lodčnih in le#»>
nimate teka, tma^ ^ nečista an, sko sU atrojan!, Se počutite onamofli siatrai, ake imata bolečine v hrbtu, Aeumatizam, p«*lil-te nam pismo s znamko sa 2 centa in i tvojim naslovom In ml vamJMS« s obratno pošti, POPOLNOMA
svljeno is čistih zdravilnih sellU.
JU VITO LABORATOR V. faath MiMa Beaasp S, PITTSBURGH, PA.
IAÖXM BVOJO SESTRO
Mary Udoyič,rojena Malovič, pred petimi leti je bivala v South Chiuagu, III, na H947 Mackinaw Ave. Cenjene rojake prosim, še kdo ve za njen naslov, nsj mi ga naznani, za kar bom zelo hvaležen, ako bo pa sama to Čitala, naj a« mi prijavi na moj naslov s Tony Malovič, P. O. Box 61, Wayne Alta, Canada.
■mutiTviin i fnmk AM, ata« aa. Qravtofd Am. Ma TWeU. Sea l«t, lasi»»» Fa. ÉtÊÊÊk Sébl a<a IÚj^^a; l^fci
«M iMt, net a. es. at. a.r.u.s, Meer OeavM. le«« 8» Ma Ava, «aimm
VKMOVNl HMUKVN1K« De. F. I. Km, SSSS H. U Am. cmoovouni mumnr "raosvctb", hwsl, eoioai - Vee áw.ni MSl«t«e la u M mu* * _
S«! ee ps«eMe sa aMlaei hAm Va4eW, SSSf^S a^ U
Hmprn+m» m Amto+A mm au.
Rojaki Pozor! Zelo važno!-Čltalte!
EMIL KISS BANKE.
1	inj^^tf^^^^^^*^1 'inga la H «H«-
"PRVA HRVATSKA ITRDIONICA V RAORRBIT
VEDNO NAJNIŽJE DNEVNE CENE. VEDNO TOČNO IN HITRO IZPLAČEVANJE. PHl VEČIH SVOTAH POSEBNO NIZKA CENA.
i«
aOLGAaSKlM CAJW1M TASUT MaftoUI «Um mm |Mi Marjtv, M S*4*4Sl «mmí 4ni D.».h II« MMè«l ■ flt«.
POTREBUJEMO DELAV-CE V VEČJEM ŠTEVILU.
Mi preskrbimo primerno dobra stanpvanjR. Plačamo ¿as in pol za vse nadurna delo in dvojni čas za nedeljsko delo. Oglasite se pri:
EMPLOYMENT OFFICE,
THE GOODYEAR TIRE 4 RUBBER COMPANY,
AKRON, OHIO.
Vso denarno pošiljat™ PRODAJA PAROBRODNIH LISTKOV V VSE ■T	KRAJE EVROPE.
Predse ee padate aa »etevsnj
Wfg^fetóí
la al XStfT.
Hte vedas sel« epreaal ta tam e pošiljanjem denarja v
Henr
RNA NAJSTARCiii
____V B%1
Kodanj. - V Rigi se vrši krni« grea finskih .eatenskih. letakih in Oarv Ind Kompanije ** Ütviwkil. ^IwHM^ KmTgi^s
uoložai. da UvaWjo delavee na-»se sklene mir e jovje
J. Schnitzer :ate Bank
BANK« KI STOJI POO STALNO DRŽAVNO KONTROLO
RAZPOŠILJA DEM AH NA ?SR KRAJI S POLNO GARANCIJO, PRODAJA VOZNE U»TKE *A VSE ¿RTE PO ORIGINALNI CENI.
lEVRlUJR VSR ZADEVE V STAREM KRAJU KI Mm petera ti a eter» dmm—kmm. U šala e^laH daaar ali halarl •■••j« mprmrM balaraMl «adaaa a .tael dmmmmM, aaj aa abreeja aa mmim baaha. M ei«« «eajlai ra|a kmm Ša peaha IMf pmpmUm amdm-voljetaa, pSttrnr fak aigmrmm
VSESTRANSKA NAVODILA IN POJAfNILA dabl e*abda lakaj
HENRY J. ^NITZERSTATE BANK
III Waebtaetaa tU.	* Y.
jovjeteko Rusije
SLAMNIKARJI1
Delavci, ki delajo prt slstiinlkUi kot ' blokerjl, liksrjl (it bah srjl kaj naj bo za naprej! y	,
najnižja plača mora biti 936.00. Unija aavarovana. ' ' le več dragih ufodnosti !
Zadnjih nekaj let «te dobili seme obljube od linijskih urednikov. Ampak |io sedanji draginji je |mlrel;uo nekaj vr4 kot same obHulie ,ds se človek |ircživi. Mi VAM NK
«*ls'il »aše «rgaaissHje ]»rejrmsjo primerno plsčo za življenje in delajo le 44 ur na leden. Tudi vi Isbko to do-sežete.
VKLIK JAVNI 8HOD
SE BO VRilL ZA OORI OW5NJBNB DELAVCE V TORBK VEÛER, DNB 30 OB S. URI, ÉTÂ 1 1S0 WVPÎ WA8HINOTON BT. BOBA 800
Da vas seziiaudmo s netim atsnjem in še vem bo všeč Imiiii preskrVeli I udi va tu enako,
PridHe vsi iu pri|>eljile seboj vsŠe MKUlave.
MILINRRY AND BTBAW WORKERB UNION. OHIOAOO.
1
NAROČNIKOM Y POJABALO.
ijadgtVA Âko H «trinjal s s jen» Za oglaao eo odgovorni la ogU-mi Idejami, podpiraj trgev^"	» Bi ' ^ ^
eta" HN as blagoeUnj«
aflMsia4 iSM» ree «a
«nerr.i
I trge vee, ki AevaM mM. Mi na sprej«eiM do V saJofi Iijih nohtno odgovornosti. Vsak potrebš'1 kdor kaj knpt u oglsaov lo te mg ai imj ».un efOi pripttf.3m wo odjrn v or no«t ta posladloe naj Ps noel vsak asm UprsvnUtvo llaU
Inozemstvo.
p Plebiscit t Luksenburgu. ' !>aris. — Volilei v Luksembur gu bodo glssovsll prihodnjo nedeljo, de H še obdrže vojvodinjo ne prestolČku eli hočejo iiueti re publiko. Odločili bodo tudi. da li Luksembur g «topi v ekonomsko zvezo « Frsneijo ali Belgijo.
Clemeneean priganja poslance, da naj odobre mir.
Pari*. — Ministrski presednik riemeneesu je Četrtek govoril dve uri v nižji zbornici. Zsgovarjsl je iniromo pogodbo in pozival je poslance, ds a« naj požurljo * ra tifjkacijo. Zadnje tedne se je po-jsvila v francoskem psrlsmehtu precejSnja opozicija proti mirovni pogodbi % Nemčijo in ratificiranje se je radi tega zavleklo.
Francoski učitelji so m pridružili delavcem.
Pariz. — Organizirani učitelji so sklenili na svojem kongresu, ki se je vrftil tukaj te dni, da se nji hova organizacije pridruži Gene rslnl Delsvski Zvezi.
Bolgari pravijo, da pogoji niso sprejemljivi.
Pariz. — Teodoro v, načelnik bolgarske mirovne delegacije, je dejal 20. t. m. pred odhodom iz Pariza, da so mirovni pogoji za voznikov silno trdi in neksteri «o nesprejemljivi.
J%OCIALISTlCNO OIBANJE V MACEDONIJI.
Boelaliatlčno gibanje in borba maeedonskega proletariata sta se sočeli le leta 1894. Že tedaj - pod najkrotejfiim Abdul • Homidovem režimom — je bila ustanovljena v Veleeu socialistična organizacija Dslovati je morala takrat pod fir-md "nedeljske žole" in morala 1 tajno propagirati socialistične ideje med mscedonskim proletsri jstom. To delo veleških sodrugov ni ostalo brez posledic. Najbolj* dokaz temu je, da je bilo več soei slističnih sgitstorjev vsled svoje-go dela zs socislizem, priailjenih izseliti se na Bolgarako. H tem jc v tistem času prenehalo vsako jovno aoclalistično delo v Msee-doni ji,
ftele leta 1905 je bilo s pomočjo bratake bolgarske stranke obnov ljeno socialistično delovanje In propaganda v Macedonlji. Resul tati ee ae kmalu pokaaall in v vseh večjih mestih kakor v Solunu, Bi toljn, Skopi ju, Atipu, Velesu in drugod ao se osnovale sindikalne ' in politične orgsnisaeije,
Po padcu Abdul-llamidoveg* režima (1. 1MH) je bilo dano de lerakemu gibanju več možnosti za aktivnejše delo, in tega leta se je isvršllo tudi že več stavkovnih gi banj v avrho isboljšanja delovnih pogojev. Naslednja leta do prve balkanske vojne, je gibanje s pomočjo srbekih sodrugov neprestano in vidno naraščalo. Vsako leto so ae vršile v vseh večjih mestih majske slavnoeti in Izhajalo je tu d! več socialističnih glasil v srh sem In bolgsrskem jesikti.
Ker je hils Macedonija od leta 1013 vea Čas stslno bojno pozor! *če, je bilo izključeno do zsdnjih dni vsako stivno soeislistično gibanje. Beda j ao je vsled dela ko-mnnistlčnlh sgitstorjev to delo obnovilo. Po vsej Maeedoniji ustanavljajo komunistične strokovne In politične orgsnisseije, k privlačujejo široke mase, katere, je slab položsj prisilil ae soeiall stičnemu rssrednemu boju pridru liti, v socialistične vrate. Vodstvo "Boetjolistično RsdniČke Partije Jofoalavije" (komunistov) je poslalo v Ms< cdonijo aodruga Vlado ffctojičs, ki i ms po vseh večjih krajih shode Po njegovih poro-Čilih se delavstvo v taki množini pridružuje ftocialiatičnemu gibanju kot še nikdar popreje.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE.
uiu je delavec ali delavka pritožil, da je bolan, mu je edkazal lahko delo, takšno, da ga je lahko opravljal. Nikdar pa ni nad nami vpil ali se surovo obnašal. Ljudi je znal teko lepo razdeliti, daje v »tak lahko delal, in delali arafo z ua j večjem veaeljeui. Nare-
■cBov^^mBCte^ao-l^ Hl'w J"'1;. kt,rV""».* "
drogu in Čltatelju "Nsprejs" zdi	težav m trp-
RAZMERE V TEBOVUAH.
že čudno, <ts smo tu v naši trboveljski blaženi domovini vai tako tihi, da ae sploh 'malokdo oglasi, čeravno bi bilo včssih potrebno; zajti tudi pri nss ni vse tako v redu, kskor bi si kdo mislil. Ni trebs pač misliti, da ae pri nas mords cedi med bi mleko in ds živimo v obljubljeni deželi.
Kazmere pri nas so naravnost šksndalozne, nsše borno življenje je zelo težko in žalostno.
Pri naa imamo namreč še vedno nekaj takih gospodov ursdirfkov in soursdnikov, ki so kratkomalo prespsli vse, ksr se je v zsdnjem letu zgodilo in ki mislijo, da imajo "gospodovati" še vedno. Se vedno ae radi spominjsjo časov, ko so pregsnjsli nss uboge ru dsrje s pomočjo nssajenih bajo netov sem in tja kot kakšne zločince, vss sestradane in obupane. IV je ksk rudar vsled onemoglosti izostal bres dovoljenja od dela, je kmalu prišel mož postave na dom po njega, ter ga spravil
brez pardona, v takozvani rudar-,en mal' boli!" Že to ga
ulil	I. I.IM ta hm. 1.1 (nllA	..	- .
ski "kader", kjer je prejel milostno kazen, pet, deset, petnejst, in tudi več dni sli mesecev ječe. Pomagal ni nikak izgovor, in tam je bilo vse presktbljeno. • • Po
I.II11« -- - t, ■ _ .._> -- a . a .
noet trdo ležišče, po dnevi pa trdo delo ob senci neizbežnih bajonetov.
Hrano, ki jo je v tem slučaju dobival, je bila nezadostna in ne-okusns, ps še to se mu jo je neprestano očitalo. In še marsikaj drugega bi lahko nacedel. Lahko bi (»pisal, kako so ti ljudje one tovariše, ki so imeli pogum pritože vati se, vezsli po več ur v spone ali na drug primeren način osre čevsli s svojo svstrijsko velikodušnostjo. Tods ksj bi! Nafti rti-dsrji jih predobro posnsjo in ua vae to še niso pozabili.
Dejstvo je, ds imamo še danes dosti teh proslulih kreatur in pri nas in kateri vživajo boljše zave t je nego pa kak domačin, in da ti ljudje šikanirajo delavce na tako infamen In brutalen način, da ne moremo več molčati. Marsikateri tujec, katerega je le po noareši-vf tar sem zsnesel, as zgraža nad takim početjem ter pravi, no, mialil aem si, da sem prišel v kraj svobode, s žslibog zmotil sem se.
Nsj omenimo samo psr slučs-jev: Neki gospod H. "Aihtmoj. ster" pri zspadnemu obrstu Je že perkrst pokazal avoje turške ma-nire in rudarji so ga že opomnili. On je usmreč dsjsl delavcem ts-kor.vsni "Geding" od metra ali od vozička. Pri temu gedlngu je vadno trgal in trgal brea vednosti delavcev njih krvavi zaslutek, in ko je prišel tisti dsn, ko se obesi ploščs s listino zsslužka, je de. lavstvo uvidelo, da je bilo zelo o-pekarjeno od njega, ki ee je delal včasih tsko poštenege in pravič-nege. Delavci, rssburjeni vsled tegs so mu povedali v obraz, da je to slepsrjenje. NIN to laloetno ali ne označuje to zadosti usmiljenja tega gospoda do ubogega ru-dsrjs trpina T Najbrle je v temi času, od ksr je "Sihtniajster" že possbil koliko rndar trpi, in da je vedno v smrtni nevarnosti. 8 težkim trudom si rudar prialužl ma> le vinarje, da za silo preživi sebe in svojo družino. In sdaj se mu hoče še pritrgovsti pri teh borih vinarjih! AH menit«, da Živimo *e v časih, ko si je delavatvo pu «tilo kaj takega dopaati. Ali delavstvo, xa pomnite al, danea ni več nese vedno, veliko trpljenje zsd njih let mu je na široko odprlo oči- Ksj tskega si ne puetimo več dopssti od prsv nobenega.
Ksr raslužimo hočemo imeti pošteno vse ixp'ačanol In če vi •oko letate, boste nizko padli Poboljšajte se torej!
°d a obratnega vodje P. ima-ron tudi cel šopek kopriv, danea g* asmo opozarjamo, da se tudi • -»premeni, V teparaeiji oh
Ijenja. Bil je kakor naš oče. A nekateri ai mislijo. Suni ga v re bra in delali ti bodo, kakor boš kotel.
Imamo doati enakih zgodbic. Povemo aamo še to nekemu gospodu, da ni treba več svojih d«* svcev in delsvk brez vzroka od dela pogsziti domov, kskor se je to že parkrst zgodilo. Pomisli naj tudi ts človek, po ksteri poti je prispel do svojega poklica. Mi smo pošteni delsvci in sovražno vse, ksr je nepoštenegs in krivičnega. Torej pazite se! Pe-toliznikov in enakih ljudi, socija-Ini demokrati pač ne potrebujemo in če bi naa ne bilo, bi nas taki petolizniki že vae pohrustali. Naj bo za dsnes dovolj. Ns svidenje!
Neksj morsmo še povedsti javnosti od gospoda SI. Dne 22. t. m. se je težko ponesrečila delavka N. Po izpovedi zdravnika ae je dognalo, da ima eno nogo dvakrat prelomljeno, druga pa enkrut. Ko je videl g. SI. je bil mnenja, dn
POTOP.	---------------- Zgodovinski y roman *-.
	
AMEEICANI VZELI ME8TO ITALIJANOM IN DALI OA 80 JUOOBLOVANOM
v*
(Vsds I jevii nje * I. utrsnl.) I on •e udele/t M jf» k ron«k«'its »vets Ss\ | je t itd! neksj moiaksrjev, Turstti pra\i. ds juIsj ni čas riJ'»"'! ksterih početjem se že sgrs-tajne sejr |w>d vodstvo* kralja v»«k raveden delavee ali de-»emveč morajo biti "odprte »eje Isvks. Kden ae nosi po eeporaeiji ljudstva."	kot kak m<4¿en, drugi kol pete.
Italijanski komunUti pridno It lin no «noju in vpije, kadar ni rahljajo ptflmčiu> konfuaija. "A-1 potreba Imeli amo nek oŠ v sapa» vaati" odprto poaivs demebilisl-jroeijl moč-s. psimika. katerega rane vojak«*, da naj obdrfte uni-'mno vsi eptiAtoveli, Ml je energi-fenn* In v»i oficirji, ki «o Člani i«Vn mn*. dobrega nnačaja. lepo je «orialiet^ne stranke, naj pošlje- a nami ravnal irprevldel, kaj kdo je sveje aa«lo\* tajništvu stranke. I lahko neredi, in kaj ne. Ako se
zadosti označuje, kskšen človek da je. Tega seveda ne ve, da je največ on kriv, da ae je deluvka ponesrečila, ker je zsto v separa ciji, da pogleda, kaj je treba popraviti. Veliko imamo Še poveda ti. Vse to pa, kar smo napisali, naj bo zsenkrat samo ljuden opomin vsem prizadetim ,da svoje ravnanje in obnsšanje napram delavatvu temeljito izpremene, ker sicer se strune napnejo. Vse, kar je prav!
Zaalmaaje Čehoslovgkov
Oehoslovaško časopisje p» začenja v zadnjem času /a našo literaturo precej zanimati. Tako prinaša "Videnaky Demuk" eno od glasil dunajskih Čehov v svoji številki z dne 3, t. m. v listku č^a nek o "Srbski narodni epiki",, v nedeljni leposlovni prilogi pa pre vod pesmi "Smrt msjke Jugovi čev" od Jožefa Holcčka in pre vod dveh črtic SvetozaVja Čofo-viča. V tej številki nahajamo med drugim ic naslednje članke: A. P. Odechnal: Razmerje jugoslovanske dršave do Čidhoslova^-ke. Dr. J. Smetšnka. Zairreb: — "Visoke šole v Jugoslaviji". V prilogi "Tržnica — Jugoslovanski Trg"— prinaša češke članke "V skupnem hotenju" to "Delo za Čehoslovaški izvoz v Jugoslavijo" ter slovenske članke. W. Zelenik: "Trgovski promet z inozemstvom", Krstijo Kun-ster: "Dvoje vsžnlli nalog". "Devet narodnih zapovedi" in "Trst". — Socijslističpo glasilo dunajskih ftahov i "Delnickč Listy" je pred kratkim prineslo v dr. B. Vyblralovem prevodu nekaj Iv. Cankarjevih Črtic iz Podob is sanj."
Invalidni domovi. — Bel grad. 21. svg. — Minister zs socijsloo politiko Korač je v Vojvodini db-loČil več veleposestev,' ki ae bodo ure<lila kot invalidni domovi z o-brtnimi šolami zs invslide.
•edem milijonov bosanski vi*, di. Vlado je dovolila bosanski de-želni vlsdl, ds določi 7 mllljon«iv kron kot prvo pomoč prebivalcem vshodnegs dela Bosne In Hercegovine, ki so v vojni trpeli.
PoOovanje preko demarkacij-dm črta. Tršsški listi pišejo: Glasom nsre«lbe vrhovnega po-veljništva * dne ill. julija t. I., ki jo je priobčil uradni "Osservato-re Triestino" v avoji 178 števil-ki z dne 18. t. m. is prekorsčenjfc demsrkseijake črt« ni več potrebne pose hita prehodniea (salva-condotto,) marveč zadostuje jmt-nl Hat za inosematro. ki ga izdajajo pristojne ohlsatl v smisla nameetništvenc naredbe z dne 23. julija tfllfl. št m. V Julijski lie. nečiji iidaja pntne liate za ino. aemstvo v Trstu generalni eirili». komisar, ns ostslem osemlju pa elvilni komisarji. —■ za potovs-nje v Julijski Benečiji izven oh. Čine navadnega bivališča je po* trebna kaka listlns o Istovetnosti, kakor potni Hat sa inozemstvo sil tnjesemstvo, propustniee (salvs-ooodwtto) ali pa pesehaa da*». 1 jen je poveljništev ksrsblnerjev. ki jim načelnjejo častniki. Potne Hsie sa tnjeeematvo isdajs jo župani, vidirati jih ps morn j i civilni komisarji.
Pol ut-o'-poznej je sedelo vseh pet vojakov pri skledi pogretega piva zabeljenegs s smetano, ter se rszgovsrjslo o vojski.
"Kaj čnjete tu pri vss!" vpraša Volodijev-
ski.
' 'Pri nas se čuje vsak dan kaj novega, ljudje trosijo vsak dan druge novice, katere si sami izmišljajo." odvrne Harlamp. "Resnično rečeno, le knez sam jedini ve, kaj se vse godi. Pravijo, da ne spi pO noči, po dnevu pa se po cele ure posvetuje s HarasimoviČem."	#
"Kdo je ta Harasimovičf" vpraša Volodi-jevski.
"To je poglavar iz Zsbludova ns Podlesju. Človek majhne postave, ki izgleda, kakor bi nosil zlodja pod pszduho. S knezom je zaupljiv ter peana vse njegove spletke. Meni se zdi, da nastane iz vseh teh šepetanj in razgovorov vojna. . . Zaman se ne posvetujeta po cele dneve; očividno je, da si bo treba namočiti roke v švedski krvi. Radzivll ni takšen človek, da bi se zsstonj raz-govaTjaJ."
"Tem bolje, tem bolje!" omeni Zagloba.
"AH je knez Bogualav tukaj T" vprgša Vo-lodijevaki.
Kajpada. Vrhu tega pričakuje knez nekakih znamenitih gostov. Vse sobe gorenjCgs nadstropja so umetno ozalšane, ker jih pričakuje že dsnes. Zvečer ima biti banket. . . Radi tega dvomi m. da vas pusti knez danes k sebi."
"Sam mi jc naročil, naj pridem danea."
"To jc dobro, toda opraviti ima mnogo. . , Pri ioni. . . ne vem, ali vam smem to povedati. . toda <Vz jedno uro bodo itak vedeli to vsi. . torej bom vendar-le povedal. . . Tu se gode čudne reči. . : "■ -	r
"Kaj takšnega? Kaj takšnegaT" vpraša Zagloba.	*; '	t
"Evo, treba vam je vedeti, da je prišel pred dvema dnevoma gospod Judicki, maltanski plemič, o katerem ste nemara že slišali."
"Seveda," reče Jan; "on je hraber vitez."
"Takoj za njim je dosepl tudi poljski het-man Gosevski Njegov prihod na« je zelo izne-nadil, ker je splošno znano, v kakih razmerah in neprijaznosti živi on z našim knezom. Nekateri ao. ae veselili, da sta se nasprotnika spravila ter rekji. da so évedje pomagali k temu. Tudi jaz sem si mislil tako. Med tem pa so se vsi trije'zs-prli v sobo na posvetovanje. Zaklenili so vrata, . <1h nihče ni mogel Hlišati o čem se posvetujejo. S« m o Krepštul. ki je stal na straži, je dejsl. ds so močno kričali, zlssti gospod poljni hetmán. Poznej jih je sam knez spremil v spalnice, kjer so po noči vsakemu postavili stražo pred vrata.
Volodijevski vstane s sedeža.
"Za Boga, to ni mogoče!" reče. t,,tr 4A vendar je to resnica. . Pri jednih in pri drugih vratih stoji, vojak O orožjem, kateremu je strogo ukazano, ne pustiti nikogar ne ven ne oo-trit . ."
r.j Vitezi se začudeni pogledajo.
"To pomenja. da je veliki hetmán vtaknil v ječo poljnega hetmana!" omeni Zagloba. "To-<l», kaj pomenja to!"
"Jaz ne vem. A Judicki. . . je tudi hraber vitez!"
Knezovi častniki so se morali vendar kaj pomenkovati o tem. Ali nisi nič slišal!"
"&e sinoči sem izpraševal Harasimovičs. ."
"In ksj ti je odgovoril!" vpraša Zaglobs.
"Ničesar ni hotel povedati; aamo prst je položil na ust s ten dejal: To so izda$ce!" •
"Kako, izdajiee!" zakliče Volodijevski ter se prime za glavo. "Niti Gosevski, niti Judicki
ne moreta biti izdajicl. Vsa ljudovlada ju , kot vrla moža, ki zelo ljubita domovino."
"Dandanee ee ne ame nikomur verjeti," od. vrne turobno Btonisiav Skretuski. "Ali se mar ni smatral ¡Krištof Opalinski za Katona!, . . Ali ni prvi prijemal druge, da ne služijo dovolj vneto domovini!. « • Med tem pa je ou prvi fedal do movino ter še druge izvabil za seboj."
"Toda za komomika in Judnickega stavim .svojo «lavo," k«kliče Volodijevaklrfl
"Ne etavi, Mihael, glave za nikogar!" ri ga Zagloba. "Brez vzroka ju gotovo niso ¿u. prli. Morda ata Že kovala kake spletke, ker dru-gsče bi ne bilo mogoče. Sicer si ps knez ne bi hotel delati sovrsžnikov, ko se pa pripravlja n» vojno!"
'Istinito, ne razumem tega", otaicni Harlamp, "kako je to mogoče. . . Takšna dostojni, ka, a tu pa ju zapro brez sodbe, brez zaslišanja. Saj vendar niti sam kralj ne more koga zapreii brez soglasja ljudevlade.''
"Knez hoče očividno vpeljati rimski običaj.' reče Stanislav "ter potftati diktator ob času voj. ne."
"Vse jedno, naj pa bo diktator, samo da bo pobijal Švede," odvrne Zsglobs. "Jaz hočem prvi glasovati zanj."
"Da bi le ne želel postati protektor (pokrovitelj)", omeni po pomisleku Jan Skretuski", kakor znani Anglež 'Kn>mwelt ki si je drznil dvigniti svojo roko celo na lastnega kralja."
"Da, Kronwel je krivoverec" za kriči Zagloba.
"A knez-vojvodo!" vpraša resno Pan Skretuski.
Na to vai umolknejo ter strahom gledajo nekaj časa v temno prihodnost. Harlamp pa se razsrdi ter reče:
"Že od mladih nog služim knezu-vojvodi, daai sem le ndkoliko mlajši od njega. Ae kot min-denič bil je moj stotnik, potem poljni hetman in sedaj je veliki hetman. Poznam ga bolje nego vi. ter ga ob enem spoštujem in ljubim. Radi tega prosim, ne primerjajte ga s Kronwclom, da nisem prlmoran vam nekaj reči, kar mi ne bi pri-stojalo kot gospodarju te «obe. . .
Pri teh besedah si jame Harlamp grozno vihati brke ter gledati izpod čela Jana Skretusluga. Ko Volodijevski to vidi. upre svoj bister in hladen pogled v Harlampa, kakor bi hotel reči:
".Samo zini!"
Brkač si jc tskoj odpihal, ker'je imel Volo-dijevskega zelo v Čislih, saj jc znal, da bi bilo prenevarno «preti se ž njim. Torej nadaljuje r nežnejšim glasom:
"Knez je istinito kalvinee; toda prave vere radi blodnje ni zavrgel, ker se je že rodil v njej. On ne postane nikdar ni Kronwel, ni Radziejcv-ski, niti Opalinski, ko bi imele tudi Kejdsne rsz-pssti v razvaline. To je ves drugi rod in drug« kri."
"Pa da sta Gosevski in Judnicki zaprta!. . no! no!" reče Volodijevski, zmsjoč z glavo. "Knez očividno ni fcaj prijazen svojim zaupni gostom."
"Kaj praviš, Mihael!" odvrne Harlamp. "On je lako prijazen, kakor fie nikdar ni bil. . . Temu v dokaz zamo^e služiti slučaj, ki se je pripetil te dni. . . Mi vsi smo se temu čudili. . . Kdo bi ai mogel misliti, da bi knez, ki noče imeti sebi enakih, hodil z roko v roki z mladim Krniti-cem?. . . Saj je on še povsem mlekozob in tudi dokaj prestopkov obtežuje njegovo vest, kar pn veste sami najbolje. . ,"
"Vemo, vemo," odvrne Volodijevski.
Daljši razgovor jim pretrga prihod novegn gosta. Bil je to plemič okrog štiridesetih let. dro-bne, auhe toda gibčne postave, zvijajoč se kakor piškur, z drobnim Hcem, tankimi ustnicami, redkimi brkami in z nekoliko škilastimi očmi. O-blečen je bil v trilihoh kaftan z dolgimi rokavi, ki so mu popolnoms pokrivsli roke. Ko je vstopil. se je globoko pripognil; na to se zopet naglo vzravnal, zavriel glavo ter izpregovoril z urnim glasom:
Pošiljamo denar v staro domovino.
Sedaj lahko polijemo denar v vae krajo aa
Slovensko, Hnraftgko, Dalmacijo in Istro. Nadalje poAUjamo denar tnd^ v Srbijo, Bnlfanko in Romunako.
Jamama aa veg poalanl denar, enako kot prod vojno, da boda hitro in točno izplačan.
KASPAR STATE BANK
1900 Bhw kUad Are., Chicago, III.

BODITE PAMETNI
Pošiljajte vai danar prel Se nizka.	io naše banke dokler je cena kronam
VI a lem lahko pomagate i njim pošljete denar ker a dei pred no pride huda xima, do tf VI DASTE DVAK • Ako šelile premeni voše dol mogoče pride do lego. do bos ' Zo vso nodoljno pojasnila i	ivojcem, starišem, bratom in sestram, da narjem ae kupi vae. Pomagajte in lo še bodo lahko pripravljeni a vsem. JUT AKO DASTE HITRO. orje v krone storile to aedaj, ker pozneje te morali plačati veliko več tanje. »brnite ae no ^ ^
John Neme 1897 Socond Ava,	th State Bank NEW YORK CITY. "