sloyen-tednik v Zedin jenih državah - laha/a vsako sredo. NASLOV uredništva in upravništva: 1151 W. 22ad Place DL ORGAN OF THE GRAND CARNIOLIAN I SLOVENIAN CATHOLIC UNION The lam* Sor-enian Weekly » the United States of Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. Enteral M Matter Jisurjr 18, 1915, at the PMftlOfflM »t. Chicago, Ulinoi«, under the Ad of Augoat 24, 1012. No. I. Štev. 1. Lokalne vesti« — Kakor se nam poroča, se nekatere članice društva Marije Po-ma>gaj št. 78 K. S. K. J. marljivo vadijo zanimive gledal, igre "Prisegam", katero bo videti v nedeljo dne 28. januarja prvič v naši naselbini. Prečitali smo to delo, ter se moramo nad vse pohvalno izraziti o igri 'Prisegam'. Glavne liloge so v najboljših rokah, torej ni dvoma, da nas ne bodo naše vrle igralke dne 28. t. m. iznena-dile na odru v naši slovenski cerkveni dvorani, ('isti prebitek te igre je namenjen za slovensko cerkev sv. Štefana v Chicagu. Vstopnice za to igro je dobiti že sedaj pri članicah društva Marije Poni. ali pri tajnici, Mrs. Mary Kobal, 2040 Wr. 22 Place. — Pretečeno soboto dne 6. t. m. se je vršila prva letošnja seja društva sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. Obisk je bil številen. Na tej seji se je vršilo umeščenje novih odbornikov za tekoče leto. Bivši večletni, marljivi in za društvo vneti predsednik John Žefran je tavečer izročil drnštv. kladivo novemu predsedniku Martin Senica,žeieč mu mnogo uspeha pri težavnem poslu. Tudi je opominjal člane k edinosti in skupnem delovanju za napredek društva. Iz letnega poročila tajnika smo posneli, da šteje to društvo sedaj 311 člarjov in članic in 57 otrok; društv. premoženje znaša $3400.-00; lansko leto se je izplačalo $1240.25 bolniške podipore, tekom zadnjih 3 let pa 3513.00. To je gotovo lepa svota. V zadnjih 3 letih so umrli 3 člani društva. Na tej seji se je sklenilo prirediti letos v postnem času kako lepo gledal, igro v cerkveni dvorani. Čisti prebitek te prireditve se bo .porabil za potne stroške društvenih delegatov pri konvenciji meseca avgusta. Društvo sv. Štefana bo imelo letos zadnjo nedeljo v juliju, to je 29. velik piknik na Mayerjevem vrtu (Hawthorne) kot lapi; na Novega leta dan 1. jan. /1918 pa običajno plesno veselico v Hoerberjevi dvorani. — Slovenski tamb. in pevski zbor. "Lira" priredi dne 20. maja koncert z igro, petjem, tambu-ranjem in plesom v Češki ameriški dvorani na 18. cesti blizu Ashland Ave. Gotovo nas bodo ta dan naši vrli "Liraši" še bolj presenetili in iznenadili, kakor lansko leto na ustanovenem koncertu. Natančen spored objavimo kasneje. — Pozor slovenski pečlarji! Dne 12. t. m. se bo vršila v dvorani na 4445 Grand Boulevard velika doibrodelna veselica, v korist Podp. društva neomoženih deiklic za South Side. Ta dan se vrši žrebanje, ali srečkanje za — eno nevesto; srečka, ali žreb bo veljal samo 10c. Veselični odbor ima že 12 kandidatinj ali nevest za ta večer, po večini Američank. Komur bo sreča mila, bo dtVbil lahko svojo bodočo boljšo polovico za 10c. — Pa pravite da živimo v neznanski draginji! Tu je plenty nevest —a premalo ženinov! Ko smo čitali imena in naslove teh ženitovanjskih kandidatinj, žal nismo opazili, koliko je vsaka izmed teh stara? So li morda sweet 18? ali sweet 45?" — Slovenski pečlarji z Wood St. torej na noge!—Išče vas sreča, "čenč" ti je'dan, — našel jo boš, — če nisi zaspan! — Leta 1916 se je izvršilo v Chicagu 312 ubojev in umorov, in 592 samomorov. 276 oseh je "bilo povoženih do smrti od avtomobilov, 328 od vlakov, in 133 od cestnih električnih kar. Pri požarih se je 1. 1916 v Chicagu ponesrečilo do smrti 192 oseb. Skupno Število smrtnih slučajev naše metropole znaša v minulem letu 1 assgga—IP 6323 oseb, od teh je bilo 1006 o-trok. Pri raznih industrijskih podjetjih se je ubilo 409 oselb; 1 je bil žrtev takozvane " football" igre, 3 osebe so bile ubite od strele, 1. je umrl vsled pasje stekline, 2 sta našla smrt pri Baseball igri, 8 je bilo usmrčenih od elektrike, 28 pa vsled mraza in lakote. Vsled solnčarice je umrlo lansko poletje 219 oseb; 1 oseba je bila ulbita od biciklja, 13 od motorcikljev; 17 oseft> je našlo smrt na nadulični elektr. železnici, 3 so umrli vsled uživanja o-pija in 3 osebe so bile ubite od konj. Pač žalostne številke! — Od 11. do 20. t. m. se vrši v " Coliseum" velikanski dobrodelni bazar v korist vojnih ranjencev vseh zaveznikov v Evropi, torej tudi za Avstrijo. Na tem bazarju ali semnju bo videti razne zanimivosti iz evropskih bojišč, katere je dobil pripravi j. odbor nalašč v to svrho sem iz Evrope. Videti bo dele zaplenjenih topov, strojne puške, ročne granate, šrapnele, puške, meče, zastave in celo ilek zaplenjeni Zeppelin. Kogar zanima ta stvar, naj si jo gre ogledat v Coliseum dvorano, o-sobito ker je ta bazar prirfejen v dobrodelne namene. Ameriške v< Inauguraaija guvernerja Low-d ena. Springfield, HI. 8. jan. — Danes opoldne se je vršilo v državnem kapitolu slovesno ustoličen je novega guvernerja Franik O. Low-dena, ki je 26. guverner države 111 in as. Inauguracija je bila nad vse sijajna. Guv. Lowden bode torej vrhovni uradnik države Illinois, ko bo ta država drugo leto obhajala 100 letnico, odkar je pristopila k Uniji. — Bivši guverner Dunne se bo preselil v Chicago, kjer se bo posvetil advokaturi. Podguverner države Illinois je: John G. Oglesby, državni tajnik Louis L. Emmerson, auditor Andrew Russel, zakladiničar Len Small, generalni praydnik pa Ed* J. Brundage. | K mirovnemu gibanju. Washington, D. C. 7 jan. — Ker od entemtnih zaveznikov še ni nobenega odgovora na zadnjo mirovno noto predsednika Wiilsona, se v tukajšnih vladnih krogih pričakuje, da je to dobro znamenje. Ti zavezniki se gotovo sedaj medsebojno posvetujejo, kak najboljši odgovor nameravajo poslati "Wilson u tekom drugega tedna. Pre-dno ne dospe semkaj izjava entent. zaveznikov glede mirovnih pogojev, se doklej o stvari ne bo nič ukrepalo od strani vlade Zed. držav. Poslanik Vopicka bo odpoklican? Washington, D. C. 7. jan. — Državni tajnik Lansing je včeraj brzojavno zahteval od ameriškega poslanika za balkanske države, Vopieka, natančnih pojasnil, če je res zadnje dni potegnil z Rumunci, kakor ga obsoja nemška vlada. A; fera Vopioka pride torej pred posebni izpraševalni odbor." Ako se dokaže, da je Vopicka, (rodom Čeh iz Chieaga) prekršil nevtraii-teto, bode s svojega mesta odpoklican. Odpoklic angleškega poslanika. Washingto, D.O. 8. jan. — Sir Cecil-Spring Bice, angleški poslanik za Zedinjene države v Wash-ingtonu, D. C., bo glasom nekega poročila iz Londona v kratkem odpoklican. Opoktie se bo izvršil, ker ta diplomat ne opravlja vest-no svoje službe, oeofcito v zadnjem času. Spor med Mehiko in Zed. državami. Washington, D. 0. 8. jan. — Mehiški predsednik, general Car- ■i iifi<>ffcVi i i j* iLi« i m iiMii 11 >1 iliMhiliM* (January) 1917 Leto III. Vali •t JOSIP BRUNSKOLČ I* MARIJA BRUNSKOLE. Minulo nedeljo dopoldne, dne 7. t. m. 6mo položili k večnemu počitku na Resuri^ection pokopališču v Summitu rojakinjo Marijo Brunskole, prvo članico nase Jednote. Umrla je dne 4. t. m. v Chicagu po teden dni trajajoči pljučnici. Pokojnica je spadala k društvu Marije Pomagaj št. 78 K. S. K. J. Chicago, 111. in je imela certifikat št. 1. Pokojna seatra M. Brunskole je bila rojena leta 1865 v vasi Ošelnik, fara Črnomelj na Kranjskem ali ravno v isti vasi kakor njen, dne 27. aprila 1913 v Chicagu umrli mož Josip Brunskole, — prvi član naše K. S.* K. J., ki je imel v moškem oddelku certifikat št. 1. Sedaj počivata oba skupaj na gori označenem pokopališču. Zakonska dvojica Brunskole je živela v Chicagu približno 30 let. Dne 3. junija 1888 se je poročil sedaj že pokojni Josip Brunskole z rojakinjo Marijo Veršaj. Poročno sliko tega para prinašamo danes na tem mestu. Poročena sta bila v češki cerkvi sv. Prokopa na Alport in 18. cesti, kamor so hodili pred vec leti naši Slovenci k sv. maši. Tu zapušča pok. Mrs. Brunskole 4 sinove v starosti 17 do 26 let, v Detroitu, Mich., pa enega brata, ki ni videl svoje sestre celih 30 let.—videl jo je pač minulo nedeljo mrtvo, ker je prišel semkaj iz Detroita k pogrebu. Mrs. Mary Brunskole je spadala prva leta, ali ob ustanovitvi naše K. S. K. J. k društvu sv. Štefana št. 1 kakor tudi njen pokojni mož; ko se je pozneje uvedlo pri naši Jednoti tudi ženska podp. društva, je prestopila k društvu Marija Pomagaj, kojega je ostala članica do svoje smrti. Zavarovana je bila za $1000. Ker je določila pokojna sestra Brunskole primemo svoto za pogreb, jo je pokopalo društvo Marije Pomagaj št. 78 minulo nedeljo dopoldne na zelo lep način. Ob 9. uri dop. je dospel sprevod z godbo na čelu do naše slovenske cerkve, kjer se je vršila peta sv. maša zadušnica; daroval jo je Rev. Al. Kastigar in je imel po blagoslovitvi trupla ganljiv nagovor kot sosestri K. S. K. J. Na koru so ji pa naši pevci zapeli krasno nabožno pesem v slovenskem jeziku "Bližje do Tebe Bog!---"kamero je iz angleščine prestavil lansko leto urednik našega lista. Pokojna članiea Brunsko-le je imela tu številno znancev in prijateljev celo med Čehi, ker je stanovala večinoma med njimi. Darovanih ven-cev smo našteli pri pogrebu 16, kočij je pa bilo v sprevodu 12. Najlepši venec je poklonilo svoji nepozabni sestri društvo Marije Pomagaj št. 78. V imenu glavnega odbora K. S. K. J. se je udele-žil tega pogreba urednik našega lista. V dolžnost smo si šteli, da prinašamo v tej številki sliko prve članice naše Jednote in zaeno tudi sliko njenega pok. moža, — tudi prvega člana naše podp. organizacije. Blag jima spomin! Počivajta v miru! ranza, je obvestil našo državo, da nikakor ne potrdi izdelane mirovne pogodbe med Mehiko in Zedin-jenimi državami, če se ne stavi v isto tudi točke za takojšen odpoklic ameriškega vojaštva z mehiškega ozemlja. Zelo je dvomljivo, če se bo Carranzi ta zahteva ugodila, osobito sedaj, ko bandifcski glavar Villa neprestano pustoši na mehiško-ameriški meji. Zadovoljni učitelji Ktteburgh, Pa. 8. jan, — Mestni šolski svet je odobril točk« zA 10% povišanje pdače vsem ušitel-jem in učiteljicam po javnih šolah našega mesta. To povišanje stopi v veljavo s 15. jan. 1.1. Oddaja vrtnih semen. Washington, D. C., 8. jan.—Se-natska zbornica je tudi za tekoče leto določila $243.000 za nakup raznih vrtnih semen, katere se bo farmarjem in drugim prosilcem delilo brezplačno. Bogat sprevodnik. Dne 6. jan. t. 1. je umrl v Chicagu že prileten sprevodnik ce-srtne železnice Henry Tarborg, ki je zapustil pol midjona dol. premoženja. Pokojni Torborg, je veljal za najbogatejšega sprevodnika v Zedinjenih državah. Svoje ogromno premoženje si je pridobil z varčevanjem in špekulacijo z zemljišči v mestu Chicago. i Predrzni tatje. . Girard, Ala. 8. jan. — Nedavno je okrajni šerif zaplenil tu več tisoč galon• "viške", katera je bila spravljena v nekem skladišču. Danes so prišli na sled predrznim tatovom, ki so napeljali podzemeljsko dev v to skladišče in pokradli \ytč kot 500 galon žgane pijače. Policija je prišla nekaterim storilcem že na sled. Buffalo Bill na smrtni postelji. Denver, Colo. 6. jan. — Kolonel W. F. Codv, znan pod imenom, "Buffalo Bill", lastnik svetovno slovečega cirkusa leži tukaj na smrtni postelji. Zdravniki so popolnoma obupali nad njegovim zdravjem in je skoraj gotovo pričakovati smrti vsak dan. "Deutschland" na potu? New London, Conn. 6. jan. — Ravnateljstvo Eastern Forwarding družbe naznanja, da pričakuje tekoči teden nemško trgovsko subinariniko "Deutschland", ki je že na potu. "Deutschland" bo| pripeljala zopet s sabo za več milijonov vrednosti barvil in raznih kemikalij. Inozemske vesli. Z rumunskega bojišča. Berlin, Nemčija, 7. jan. Iz glavnega vojnega stana na rumunski fronti se semkaj poroča o ponovnih velikanskih uspehih, katere so dosegle čete centralnih zavez-; nikov na rumunskem bojišču, kajti te se pomikajo vedno bolj in bolj proti iztočni strani, do Črne-! Blizu Kizelina, zapadno od mesta Lutsk so naše predstraže iznena-dile ruske, in privedle nazaj več vojnih jetnikov. Nedaleč od mesta Stanislav v Galiciji so Rusi poskusali potisniti naše čete nazaj ; kar se jim pa nikakor ni posrečilo. Z macedonskega bojišča se tudi semkaj poroea o uspešnih operacijah naših čet. Na severoiztočni strani doiranskega jezera so namreč Bolgari Angleže z vso silo potisnili nazaj. Številno parnikov potopljenih. Berlin, Nemčija, 7. jan. Nemška admiraliteta je izdala danes u-radno poročilo, da se je podmorski čoln "lT-46" srečno rešil in da ni bil potopljen v biskajskem zalivu. Ta podmorski čoln je tekom 11 dni potopil 11 sovražnih parnikov. Grška pripravljena za vojno. Pariz, Francija, 7. jan. M. Dio-mede, bivši grški finančni minister je sporočil danes listu "Temps", da je grška kraljeva anmada vsak čas pripravljena za vojno. V Atenah pričakujejo sedaj le še ukaza iz Nemčije, na kar bode grška kraljeva armada planila na ententne zaveznike. Pri grškem generalnem štabu je dodeljen že od početka vojne nemški major von Falkenhausen, ki gre grškemu kralju v teh kritičnih časih posebno na roke. Baš ta nemški višji častnik si prizadeva na vse načine, da bi zbral skupaj 75,000 mož močno grško armado, s katero bi napadel ententne zaveznike. Vsekako se mu bo ta načrt posrečil, kajti dosedaj šteje kraljeva armada že 45.000 mož; kar jih še primanjkuje, se jih bo pa vzelo iz rezerve. Boji ob Rigi. MHHHH Petrograd, Rusija, 7. jan. Na ga morja. Dosedaj se je tem po- dni in ^ni stnmi mesU sreč do, da so prekoračili reko Se- R-ge se vliljo zopet hudi boji med ret, ze na dveh krajih. nemškimi četami in našo armado. Brailo, eno izmed najbolj va-ž-;o tem je izdal glavni ruski vojni nih mest na Rumunskem, je za-!urad siedeče poročilo: Na iztočni vzel pred nekaj dnevi nemški strani drulskega močvirja, 40 vrst feldmaršal von Mackensen; vee- oddaljeno od Rige so naši voja-raj je pa padlo nam v roke še S^j oddelki odbili vse sovražne nadaljnih rumunskih vasi. V Do-1 napade. Pri babhiškem jezeru se brudži smo naše vojne operacije je vr§ii najhujši spopad, kjer so teko uspešno raztegnili, da ni on- zavzeli naši več sovražnih strel-di sedaj več najti ni enega ruske- njh jarkov in utrjenih pozicij-, pri ga, ali rumunskega vojaka. tem sm0 odvedli v vojno ujet- Bavar&ke in avstro-ogrske čete ništvo 275 nemških vojakov, so včeraj z vso silo napadle Ruse Zahodna fronta. London, Anglija, 7. jan. — Angleški Vrhovni arinadni poyoljnik Sir Douglas Ilaig je izdal danes o bojnem položaju na zahodni fronti sledeče poročilo: Sinoči smo zavzeli pri Beau-mont-IIamel stve zelo važne sovražne pozicije. Danes popoldne je naša artilerija posebno uspešno streljala na sovražnika južno-iztočno od Arrasa kar je povzročilo, da so morali Nemci zapustiti vse svoje strelne jarke in zakope. Važen sestanek vladarjev. London, Anglija, 8. jan. Glasom raznih časnikarskih poročil se bode vršil v kratkem na Dunaju zelo važen sestanek \*6eh štirih centralnih vladarjev. Sešli se bodo: avstrijski cesar Karol, nemški cesar Viljem, bolgarski kralj Ferdinand in turški sultan. Na tej konferenci vladarjev se bo razpravljalo o važnih političnih točkah v prid centralnih zaveznikov. Zaeno se bo pričelo dne 19. t. m. v Berlinu Zborovanje ministr- na podaljšani črti južno v dolini Trot us blizu moldaviske meje. Rusi v nevarnosti. London, Anglija, 7. jan. Današnje londonsko časopisje se na obširno bavi z vprašanjem gle&le padca Braile, važnega rumunskega mesta, katero si je zadnje dni podjarmil nemški feldmaršal von Mackensen. Zatrjuje se, če bode sovražnik vedno ta>ko uspešno oib reki Seret naprej prodiral, bodo vse ruske in rumunske pozicije v veliki nevarnosti. Osobito Rusi se bodo mogli že v kratkem nazaj pomakniti čez Besara'bijo. Boji v Karpatih. Berlin, Nemčija, 7. jan. — Fronta nadvojvode Josipa. — Vsled snega m ostre zime v kanpatskih gozdovih so bile zadnji čas operacije nekaj ovirane; patrulirale so torej le naše predstraže. Med Oituz in Putna dolino so navzlic slabemu vremenu zavzele naše čete več strategionih točk iz ruskih rok, tako da se je moral sovražnik precej daleč nazaj u-makniti. Vse protinapade smo uspešno odibili. Poročila o nadaljnih zmagah. Berlin, Nemčija, 7. jan. — Pod spretnim vodstvom bavarskega princa Leopolda so bili na iztočnem bojišču blizu Mitave zopet Rusi hudo poraženi. Pri tem spopadu smo zajeli 1300 ruskih vojakov, več pušk in nmogo municije. skih predsednikov, centralne države. ki zastopajo Sestreljena letala. ^ Berlin, Nemčija, 8. jan. — Na francosko belgijski fronti so en-tentni zavezniki včeraj izgubili 6 vojaških aeroplanov, katere so sestrelili nemški letalci; tako se glasi danes izdano nemško uradno poročilo. * _ GLASILO A 1917. Is urada druživa sv. Krstu. št. 14 K. 8. S Butte, Mont. Naše društvo je imelo svojo letno volitev dne 27. decembra 1916. V odbor za 1. 1917 so bili izvoljeni sledeči uradniki: Predsednik Anton Terpin; podpredsednik John Maknarich ; I tajnik Anton Paipesh; pod tajnik Peter Gergieh; blagajnik Frank Sturm; zastopnik Charles Preles-nik. Ob enem naznanjam, da se je nase društvo premestilo v drugo dvorano in sicer v dvorano kato- * liške »ole (Holy Savior School Hall). Torej se bo vršila prihodnja redna mesečna seja že v tej dvorani. Seje se vrše kakor po navadi vsako drugo in četrto sredo v mesecu, i . , S sobratskim pozdravom Frank Bouncha, tajnik. NAZNANILO. Ia urada dr. sv. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote se poživlja vse dr. člane, da se kolikor mogoče v obilnem številu vdeležijo prihodnje mesečne seje dne 14. januarja v navadnih prostorih. Za člane, kateri se količkaj zanimajo za društv. in Jednot. stvari je dolžnost, da se te seje gotovo vdeleže. Na programu i-marno celoletni račun, pretekle ali glavne seje. k Klr je pa že bilo poročano v tem listu glede smrti tukajšnega rojaka Antona Gorišek in njegove soproge, — naj bode samo omenjeno, da je pok. Anton pripadal društvu sv. Alojzija št. 52 K. S. K. J., in društvu sv. Roka št. 94 J. S K J.; soproga pa samo k zadnje imenovanemu, in ne k dr. sv. Jožefa št. 53 oz. dr. št. 79, kakor je bilo poročano. Naj v miru počivata ! Bratski pozdrav vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, ter srečno in veselo Novo leto! John Petkovšek. društv. tajnik. seji so bile izvol jene sledeče uradnice za leto 1917.: Predsednica; Marija Hoge; podpredsednica, Frančiška Gričart I. tajrtica, Joaefa Hočevar; II. tajnica, Johana Hočevar; blagajni-čarka Morija Markus; zastopnica, Aha Hočevar; nadzornice: Terezija Šterk, Zofija Fajtar in Ana Smrekar; rediteljica, Marija Koren, ml. Seja se je vršila v najlepšem redu. » V pretečenem letu je naše društvo primeroma dobro napredovalo v članicaft. in v otroškem oddelku. Želim pa iskreno, da bi v tekočem letu društvo se bolj napredovalo. Slovenske žene in dekleta, ki še niste pri nobenem drufttvu! Pristopite v nJSše društvo sv. Ane in v K. S. K. J. Naša podporna organizacija ali Jednota j% na trdni finančni podlagi; — bližamo se namreč že $500,000.00, katere premore naša K. S. K. J.; tudi članstvo lepo narašča. Oaobito je sedaj Jednoti napredek in obstoj zagotovljen, ker ima svoj otroški oddelek. Tekom zadnjih mesecev je pristopilo v ta oddelek nekaj čez 1800 otrok. Zatorej svetujem članicami, ki imate deco, da jo vpj-šete v otroški oddelek K. S. fc. J. S tem koristite sebi in Jednoti, o-sobito v slučaju smrti otroka, ker plača Jednota lepo svoto $100.00 za pogrebne stroške. Zaeno boste s tem Vašim otrokom preskrbele že v nežni mladosti dobro in pošteno katoliško podporno organizacijo. Vaši otroci je gotovo ne bodo opustili, ko dorastejo in se Vas bodo s hvaležnostjo zato spominjali, ko boste vi že v grobu počivali. Cenjene članice društva sv. Ane št. 123! Delujino v tekočem letu z vso vnemo za napredek našega društva in naše cenjene K. S. K. Jednote, da bomo imele koncem leta še več članic in da se bo šte- nanireč na daj vsem skorajin« zdr kdor fe ni pri n možki in žetfs »ti koristi. Dne 10. dec. smo imele članice fori navedenega društva •ejo v odbor bo jbile Izvoljene hladeče članice: Predsednica Antonija Perovšek; tajnica Vida Korale; blaga jničarka Amalija Boan-bač; zastopniaa Ivanka Svete. Še enkrat Vas slovenski Lo*ainčanje vabim in Vam kličem: Na svidenje dne 13. t. m. ! >•- Članica društva. m ne najtadnji, temveč prvi! AH ne, rojifcH 4Na Nove#a leta dan je bila slovanska služba božja še ob pol H; ca pOJfiej*^ natn bode rtanazuanilo čas. Pozdravi jato Brooklynske Slovence in vo-vsem članom K. S. K. J. ve-»felo Novo leto, čeravno že malo pozno. P. T. V Brooklyn, N. Y. Minuli božični dan je bil k*> dan za ce-lo newyor&ko naselbino. Ker v Brooklynu ni bila polhoč-uica dovoljena, šli smo vsi v'slo-vensko cerkev v New York k slovesni poluočorci, ki se je kar naj-krasnejše izvršila. Mala in mična cerkvica je bila jako krasno okrašena s smrekicami, z venci in električnimi lučkami. Kakor smo izvedeli, so vse to naredile in darovale slovenska dekleta. Čast jim! Cerkev je bila natlačeno polna kakor v cerkvi, tako na koru, tako še po stopnicah. Pri tej priliki smo videli, koliko nas je! Kako lepo bi to bilo, ko bi bila cerkvica vsako nedeljo pri vsaki službi božji tako dobro obiskana! Toda kaj, ko imamo toliko "božičnih'*, morda celo samo "polnočničnih" katoličanov, ki samo enkrat na leto in še to samo opolnoči začutijo pobožnost v sebi in potrebo vere! Naša dična "Domovina" je pod spretnim vodstvom svojega novega pevovodje, g. Ignacija Hude krasno proirvajala božične pesmi. Marsikako oko je porosilo solzo pri teh krasnih pesmicah! Spomnil se je ljube tužne domovine tam v nesrečni Avstriji; spo-mnij se je svojih ljubih domačih, ki so že tretjič obhajali letos tako tužni Božič. — Ta dan je bil pa tudi za slovensko naselbino v Brooklynu velike važnosti. Ta dan smo NAZNANILO. f* , Iz urada društva s*. Cirila in Metoda št. 59 K. S. K. J., Kveleth, Minn., se naznanja vsem članom zgoraj omenjenega društva, da se naj polnoštevilno udeležijo prihodnje redne seje dne 14. januarja v navadnem prostoru ob polu drugi uri popoldne zaradi več važnih stvari, ki se imajo vršiti to sejo v prid prihodnjega glavnega zborovanja naše slavne K. S. X. J. Toliko za danes, prihodnjič kaj več! Z bratskim pozdravom Frank Peterlin, tajnik. vilo članov v otroškem oddelku se namreč prvič zbrali k lastni potrojilo. slovenski službi božji, kakor ste Dasi že malo pozno, vsekakor tudi Vi g. urednik, oglasili v pred-želim tudi jaz vsemu članstvu božični svoji številki. V Brook-.K: S. K. J. prav srečno in veselo j lynu živi veliko število Slovencev, Xovo^eto, os obit o pa člaaiNiam d*, iveč kakor v New Yorku, ki smo •sv. Ane št. 123, K. S./K. J. pa bili do sedaj raztreseni. Nismb S sestrskim pozdravom imeli še središča; ki bi nas bil Josephina Hočevar, tajnica. NAZNANILO Iz urada društva sv. Roka št. 113 K. S. K. J. v Denver, Colo. Tem potom se naznanja vsem članom našega društva, da se bodo vršile seje kakor prej, vsako tretjo nedeljo ob 9. uri zjutraj, toda ne več v starih prostorih, ampak na 4481 Logan St. Tem potom opozarjam vse člane, da se :botrte redno udeleževali sej; kateri se ne bode udeležil seje v treh mesecih, bode moral plačati 25c kazni. Dalje se tudi naznanja, da bode od 1. januarja naprej društvo plačevalo 6 dolarjev na teden bolniška podpore. Odbor za leto 1917 je sledeči: Preds. Joseph Lesar; podpreds. .Joseph Erjavec; I. tajnik Louw Andolšek, 5173 Clarkson St.; II. tajnik Frank Baudek; blagajnik John Baudek; zastopnik John NAZNANILO. "S tem dajem članicam društva sv. Barbare št. 128 K. S. K. J. v Etna, Pa., na1tliki Indijanci v Ameriki Spisal D», UE0N VONCWA. profesor befoflovj. 1». NOVA ŠKOFIJA USTANOV LJENA MED NOVOtZPRE OBRNJENIMI BARAGOVIMI INDIJANCI. škof med Ijtai. Baraga posvečen za škofa in postavljen za apostoljskega vikarja v tej novi misijonski škofiji. Leta 1844. je bil prišel Baraga prvič, pa tudi prvi h Gorenjem« jezeru, ker pred njim ni bilo se nobenega misijonarja videti v ti-• stih divjih pustinjah, ki se raz prost irajo okoli ne ram črno veli kega Gorenjega jezera, ki je ra-zim edinega Kaspiškcga največj< med vsemi jezeri na zemlji; do leta 1850 pa, tedaj v 15 letih, se je ta silno velika dežela ob Gorenjem jezeru premenila tako. da je zlasti ob južnih in zapadnih bregovih, vsaj 420 amerikanskih milj ali 140 naših ur po^dolgcuti, dobi-, la popolnoma novo, prijetno mail jc obličje. Namesto malikoval-ttkih, raztresenih, sem ter tja tava-jočih pijanimi divjakov najdeš ol tistem času v teh krajih mirne, trezne, delavne in prav pobožne našel ni ke, in nied njilmi le malo takih, ki bi ne znali brati in-pisati; poprejšnje borne, brlogom e-nake koče so se izpremenile v čedne pripravne hiše; gosti temotni gozdi so se umaknili prijetnim travnikom in rodovitnim njivam; tam, kjer so doslej temne in mrzle megle malikovatakih vraž zatirale vse dušno in društveno življenje, zdaj gospoduje kmetijstvo, obrtništvo in prava krščanska o-niika. In ves ta obilni, blagi in prijetni sati je rodila petnajstletna delavnost enega moža, ki ob vsi* tej svoji tako rodovitni in o-sročevalni delavnosti ni imel nobe-neposebno zdatne človeške pomoči ; najobiljenši dar in edino zdat-na podpora mu je bilo blago njegovo sree, polno žive vere, trdega zaupanja in goreče ljubezni do Boga in do bližnjega! nu, so njegovi pomočniki in namestniki in so podvrženi naravnost njemu, ali od njega v to postavljeni "Propagandi." Da pri sklenjeni ustanovitvi nove škofije med Indijanci ob Gornjem jezeru v Balthnoru zbranim škofom ni bilo treba veliko in dolgo premišljevati, komu be se ta no-čreda Kristusova izročila v viajo pautirsko skrb, to se razutmc samo ob sebi. Saj je bila ta nova čreda prava in popolnoma lastnina Baragova, le on in le on edini jo jc bil pridobil Kristusu; in kakor jih je bilo, med izpreobrnjenimi Indijanci v krajih te nove škofije le malo, kateri ne bi bili mogli imenovati Baraga v pravem krščanskem pomenu svojega duhovnega očeta, tako je smel tudi Baraga skoro vse vernike nove škofije po pravici z apostolom Pavlom vred nagovarjati: '' Opominjam vas, kakor svoje preljube o-troke .... 4 ker v Kristusu Jezusu sem vas jaz po evangeliju rodil". (I. do Kor. 4, 14,. 16.) Primerjaj zares redek v zgodovini pri ustanovitvah novih škofij, zlasti po starem apostolskem veku! — Ni moglo torej biti drugače, kakor da je BaHimorski zbor v svoji prošnji za ustanovitev nove škofije med Indijanci ob Gornje jezeru sv. očetu priporočati Baraga kot najbolj vrednega in pripravnega, katereimu se sme ta nova čreda v škofijsko skrb izročiti, in sicer tako, da ostane nekaj časa od začetka apostolski vikar ali papežev namestnik v novi misijonski škofiji. In tej želji prvega narodnega zbora v Baltknoru so sv. oče nemudoma ustregli, ter 29. malega srpana 1853. leta Baraga postavili za škofa po imenu Ami-conskega (iu partrbus) in za svojega apostolskega vikarja v polotoku gorenje Michiganske države, to je: 'ob vsem južnem in zapad-nem bregu Gornjega jezera, kateri breg je bil v Michiganski dr-1 žavi. Tri mesece potem, dt£> 1. angelicis ® stthmfc is forrnidtwictam onus). V taki deželi jc treba vse še le novič na rej at h cerkev, stanovanje za duhovnika iii «a učenf-kc, šole in hiše zd brate in seutre m noži h koristnih redov ali za mo nihe in mtne, ki jir visi škofje toliko radi sprejemajo v svoje škofije, itd. Vendar p* ne zahtevani, da bi dobrotna Leopoklirwka družba kaj pripomogla k stavljenju teh hiš; skušal dr/m dobre ljudi, ki v gorenjem Michigaiiu prebivajo, naklonit*, da jih naredijo sami na svoje stroške. ^ * ! Katoličani v gorenjem Michiga-nu co dclmna izpreobrujetri Indijanci, ki jih imamo zdaj, hvala Bogu ! že 5000, deloma pa Nemci, Irci in Kanadci, ki so večinoma delavci in si morajo svoj živel dan za dnevom jlužiiti v poaij svCjcga obraza. Imajo pa dobro ki priprav, no voljo skrbeti, kolikor jim jc mogoče, da se ustanovijo potrebne hiše, in da svoj živež dobivajo duhovniki in učeniki, ko bi jih lc že. dobili. V ta namen misl:im iti v Evropo, in upamn, da boni našel nekoliko pripravnih yufiovnikov in učenikov)^ ki bodo v čast božjo in tem zapuščenimi dušam v prid radi semkaj prišli. Le satno ze edino poslopje želim pomoči od Leopoldinske družW, namreč za svojo prihodnjo cerkev ki bo blizu 90 čevljev dolga, 4.1 čevljev široka rn 30 čevljev visoka ; zidala se bo z opekami ali ce-Rli. Svoj škofovski šedež niziftm postaviti v majhnem mestu, ttmarija (Sa nt St. Maric) pri začetku neizmerno velikega Gorenjega jezera. Zdaj je tukaj kaj stara lesena cerkev, ki e že več let premajhna, ker se ljudstvo tako naglo množi. Druge večje cerkvc je torej silno treba, ki bo ob e.ncm tudi stolna cerkev. Ta cerkev, čeravno prkmir-no majhna, bo vendar le gotOvo stala ali veljala kakih 8 do 9000 dolarjev, ali 21.000 gld.. avutr. v. (Jc dobim dosti podpore, sezidal bom večjo cerkev, Kakih sto čevljev dolgo in 50 čevljev široko, česar bi bilo zelo želeti z ozirom na prihodu j ost. (Nadaljevanje). med ktttoliikhm delodajalci in po«*, ker jim &\xd\ naša pisarna kakor nekako središče in shajal-^cc da ic medsebojno spoznavajo. Gospodarji so vsled toga ve-»eli, ker dobivajo z nA&m brezplačnim posredovanjem pridne pcitciic in zanesljive pošle; — po<«ll pa dobre katol. gospodarje in posten zaslužek. » > Zal, da je bilo tudi V Ohicagu •ze številno posredovalnic sa službe v nepoštenih in brezvestnih rokah. Nekateri so jih imeli le vsled tega, da so odirali posle in delodajalce} taki zavodi so Morali naravno kmalu prenehati; na: ša posredovalnica pa obstoja že več let,- ker posluje solidno in po-šteno brez kakega centa dobička. ' •'• " - - * Katoliško posredovalnico za Službe je ustanovil še biagopokoj-ni chikaški nadškof Most Rev. Jtmea E. QUrgley jn sicer na način da ta urad vzdržujejo številna katoliška društva in bratovščine. V.tf'k izmed članov teh društev prifipeva po 1 cent (en eent) na mescc za vzdrževanje gori o-: tednika in več odbornikov. Vse menjenc Katoliške posredovalni-j te te voH sleherno leto po zastop- podpornih bilo dne 20. avg. 1916 v blagajni ic 4*1.66 denarja. ■Sten pno Število katol. društev, ki podpirajo ta zavod znaša 130 z 12,600 člani in članicami. Ptankliti je trear tednov pa Monroe garantiram ali jamčim, da j« naravno. 2'ji Mleko take rrate je posebno pripore- ' v čati otrokom rejeneem. Dosedanja pisarna nase družbe ... , x ..... ■t OA Air ur t,- x I Mleko razvažam po hišab točno vsak je na 184 \V. Washington bt. so- dan o pravem časn ba 206, telefon Main 807. ^krat-|_ Za obikia naročila se toplo priporo- ^ kratkem se ,pa preselimo v nove u-rade, kakor že gori navedeno. čam: FHAM CHILL. v žena ta uravnava, sine tožiti, da pogledu z ustanovitvijo posredo ne sobe za moške in Ženske: Duhovni voda tega potrebnega zavoda je Rev. M. E. Kilev, D. D. predsednik, oziroma ravnatelj pa Mr. John A. Furth. V te nove prostore se bomo čez nekaj tednov preselili. , Da si ramo je'v Chicagu številno privatnih in drugih posredovalnic za službe, se' je zadnji čas pogrešilo še che. In ta je na^- JJ^ Katoliška posredovalnica za službe, ki gre brezplačno brezdelnim moškim in ženskatm rado na roke pri iskanju ali -dobivanju služb- v našem milijorfskejn mestu. Enako se tudi ne zahteva hfkake pristojbine od delodajalcev, ali gospodarjev. Posrcdovajnlce za*službe tio za Ijirdstvo po raznih večjih mestih velikega pomena. To sc je pokaralo osdbito lansko leto f 1916) ko jc tudi v Chicwgu vladala huda kriza vslcd patnanjkanja delai Po cestah, pred tovarnami in delavnicami je (bilo videti cele trume 'brezposelnih, ki so iskali zaslužka. — Ljudem jc treba jefcti, — brez dela pa ni jela. Koliko pomanj kanja so tedaj pretrpele tudi ste vilne uboge katoli&ke družine vj našim mestu. Ako bi bili brezposelni res po-hajači in če ,bi se v resnici bali dela, bi bile razne posredovalnice za služfbe povsem nepotrebne. Ker je pa najti tudi v Chicagu številno marljivih in pridnih rok ki rade delajo, se jc storilo v tetn V nekoliko dneh izšel bo nov Slovensko-Amerikanshi —■—---- MOL1TVENIK, katerega je izdalo in založilo uredništvo "Ave Maria". Veliko je povpraševanje zadnje mesece po molitvenih knjižicah. TVnla iz stalnega kraja ni mogoče sedaj ničesar dobiti, tu pa tudi nismo imeli nikake zaloge nrolitvenikov. Zato je kmalu vsa zaloga, kjer je bilo kaj, pošla. Od več strani se nam je pa krnžnla želja, da bi se naj izdal poseben molitvenik, ki bi bil izdelan primemo, našim amerikanskhn verskim potrebam in razlite ra in. Tako smo sc odločili za to delo. In v nekoliko dnevih bode do-tiskan ta IvVasen .nov molitvenik. Ker si ga pa ne upamo veliko tiskati, ker ne vemo, kako bodo rojaki segli po njem, zato prosimo vse, ki žele večje število tega molhvenika, da nam sparoče koliko bi ga takoj prve izdaje naročili. Molitvenik bede v navadni obliki žepnih molitvenikov in1 bode obsegal nekako 200 strani. Cena je za navadno vezavo, v platno z rdečo obrezo... 60c v pohisnje z rdečo obrezo. . . . . ..............$1.00 v elegantni vezavi z zlato obrezo.. ......____$1.25 Pretoipcetn, ki jih naroee Axaj 25 naenkrat, damo znatnega popusta, tako tudi ečvgg. duho\Tiikom in čč. učiteljicam. Vsem prckupcein, ki ga naprej naroče ^aj 25 iztisov, damo poleg navadnih" še posebne procente, ker nam s tem, da se naroče naprej, pomagajo velika pri izdaji. Naroda se: " A\71T Ibf ADT A" 62 St. Marks Pl. A V L, nAKlA New York. N. Y. se mu je na njegova pleča naložila butara, katera bi bHn tudi angelskim plečcan strahovitim (vel valnic za službe občekoristne korake. fkdbito -a naš i s£\ je doseglo zadnji čas lepe uspelimi! c ftc redno sc laMb denar posije v staro domovino po brezžičnem brzojavu in potom pošte, toda sprej^naino ga le pod pogojem, da se vsled vo^ntPa|ogoče izplača z zamudo. Denarne Jtio v nobenem slučajn izgubljen, ampak nastati z^inorejo le zamude. . Po breiilčnem br*0javu se zamore poslati le okrogle zne«kc po sto, na primer 100, 200, 300, 400, 600, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za br$ojavne'stroške je najboljše, 'da se ham posije $4 za vsak naslov; ako bode kaj prev§£ ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozfrom na sedanje razmere, ker se veljava denarja skoraj vsak dan izpremeni, ■rtam je nettftogoce ža oddaljene »kraje priobčevati natančne cene denarja, ter bodemo cxl zdaj naprej dO prc^lica ^trrfali kroirtc po ce^ii, kakor bode naznanjena v listu "Gltus Naroda" isti dan; ko nam dospe v roke denar, mogoče tudi po nižji ceni, za slučaj, da ibi raeanere nanesle tako. ^ Kdor želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojavu, naj pripomni na denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno'". v 82 Corllandt Street, New York, N. Y. nsap .iJJLJJL! HUlMWM.t1-^" -r _Izhaja vsako sredo._ Lastnina Kr»njsko-Sloven«ke Katoliške Jednote v Združenih _državah ameriških._ Uredništvo in upravniitvo: 1951 West 22nd Place, Chicago, 111. _Telefon: Canal 2487._ Naročnin*: Za člane, na leto.............$0.60 Za nečlane..................$1.00 Za inozemstvo.............. $1.50 OFFICIAL ORGAN . of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA _issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. ► OFFICE * 1951 West 22nd Plač«, Chicago, 1U. _Phone: Canal 2487. > Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers .........$1.00 For Foreign Countries........$1.50 >U Povečanje Narodne garde. Že pred dvema mesecema je izdelal vojni department v Wash-ingtonu, D. C. novo postavo, oziroma določbo, kako naj bi se povečalo sedanjo Narodno gardo Zedinjenih držav. Ker se je na tej stvari delovalo "bolj tajno,se je razglasilo to določbo v javnost šele 28. decembra minolega leta. Glasom nove postave bodo podvrženi vojaški službi vsi sposobni moški državljani v starosti od 18. do 45. let. Ta postava je sedaj že pravomt>čna in ni treba iste predlagati kongresu v odobritev. » Nova vojaška postava se glasi sledeče. !>.•. 3 .dec. 1916 .dr. št. 143 čl(ic). K dr. sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 21990 Molk Martin 17, 1000. spr. 10 .dec. 1916, dr. št. 337 čl(ic). K dr. sv. Jan Krstn. 13, Biwabik, Minn., 21991 Mihelič Peter 35, 1000. spr. 7. dec. 1916. dr. št. 47 čl(ic). K dr. Jan Krstn. 20, Ironwood, Mich., 21992 Dučič Jakob 23, 1000, spr. 24. nov. 1916. dr. št. 64 el(ic). K dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 21993 Brodac Franc 32, 500. spr. i. dec. 1916. dr. št. 528 čl(ie). K dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 21994 Fido Anton 16, 1000. _ 21995 Pavlic Josip 18 ,1000. — 21996 Pavlič Anton 19, 1000. 21997 Kezele Matija 25, 1000. — 21998 Ivnik Leopold 27, 1000. — 21999 Kezele Mihael 27, 1000 spr. 3. dec. 1916. dr. št. 342 čl(ic). K dr. sv. Petri 30, Calumet, Mich., 22000 Majerle Matija 16, 1000. _ 22001 Grahek Josip 15. 16, 1000. — 22002 Plauttf Mihael "ml. 17, 1000. - 22003 Likovie Josip 22, 1000. spr. 10. dec. 1916 ,dr. št. 299 č.lfie). K dr. Mar. Device 33, Pittsburg, Pa, 22004 Iviček Ludvik 30, 1000. spr. 3. dec. 1916, dr. št. 164 čl(ic). K dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 22005 Vlašič Štefan 2«), 1000. — 22006 Kete Josip 36, 1000. — 22007 Kete Edvard 38, 1000. fcpr. 3. dec. 1916. dr .št. 246 čl(ic). K dr. sv. Frančiška Seraf. 46, Ne wYork, N. Y, 22008 Majdi? Lovrenc 29, 1000. spr .9 .dee. 1916. dr. št. 55 čl(ic). K dr. Mar. Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa. 22009 Balkovec Milbael 16, l(MH). — 22010 Matešič Ivan 18, 1000. spr. 10. dec. 1916. dr. št. 291 ČKic). 1 K dr. sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 22011 Štupar Jurij 25, 1000. spr. 10. dec. 1916, dr. št. 207 čl(ic). K dr. sv. Jožefa 56, I^adville, Colo., 22012 Debelak Franc 24. 1000. spr. 14. dec. 1916. dr. št. 193 čl(ie). v. K dr. Vit. >v. Mihaela 61, Youngstown, Ohio, 22013 Jurak Vinko 18, 1000. — 22014 Simonič Josip 22, 1000: — 22015 Rev. N. G. Domla-dovae 29, 1000. spr. 17. dec. 1916. dr. št. 137 čl(ic). K dr. sv. Jurija 64, Etna,- Pa., 22016 Francekovič Nikolaj 18, 1000. — 22017 Robič Franc 26, 250. spr. 30. nov. 1916, dr. št. 98 čl(ic). K dr. sv. Jan Evang. 65, Milwaukee, Wise.* 22018 Krese Anton 29, 500. — 22019 Jenko Jakob 30, 1000. spr. 2. dec. 1916. dr. št. 153 čl(rc). dr. sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 22020 Pucelj Ivan 36, 1000. spr. 15. dec. 1916 dr. št. 96 čl(ic). K dr. sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 22021 Jakopec Mihael 21, 500. — 22022 Kirin Ivan 29. 1000. — 22023 Cohan Matija 38, 500. spr. 5. dec. J916. dr. št. 144 čl(ic). K dr. sv. Treh Kraljev 98, Rockdale," lil., 22025 Smerajc Franc, 31, 500. spr. 2. dec. 1916 .dr. št. 90 čl(ic). K dr. sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wise.. 22026 Potočar Ivan 33, 250. — 22027 Pornath Josip 33, 500. spr. 10. dec. 1916. dr. št. 103 čV(ie) K dr. sv. Mar. Rož. Venca 131, Aurora, Minn., 22028 Filipovič Josip 25, 1000.,— 22029 Spal j Josip 35, 1000. spr. 26. dcc. 1916. dr. št. 84 čl(ic). ' - K dr. sv. Cir. in Metoda 135, Gilbert, Minn., 22030 Komatar Ivan 28. 1000. spr. 7. dec. 1916. dr. št. 89 čl(ic). K dr. sv. Cir. in Metoda 144, Sheboygan, Wise., 22031 Krčelič Peter 40, 5C0. spr. 14. dec. 1916, dre št. 126 čl(ic).* K dr. sv. Družine 151, Indinapolis, Ind., 22032 Česuik Martin 38, Junda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Šo sam prek po bukovji, Po bukovji, po zeleni; Vse ftieice so mi zauiučale, Nobena nej je popevala, Nobena nej je popevala. Žalosten žalosten zaklnski stau Ster'ga mi zvolo Ježuš sam, Šter 'ga mi zvolo Ježuš sam. "Ne dam ti jo, ne dam ti jo, I/agov sin bradati! Hm haj, Ajajaj, Lagov sin bradati!" Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. 4'Raj jo hočem raj jo hočem V škriiijo zaklepati; Hm haj, ajajaj,. V skrinjo zaklepati; Drugoč sam šo po travniki, Po travniki, po zeleni; Vse rožice so mi povejnole," Nobedna nej je razcvetala, Nobedna nej je razcvetala. Pošiljamo denar v staro domovino zanesljiv o ia po najnižjem kurzu. Oddajamo ▼ najem varnostne skrinjico po $3.00 na leto sa shranjen je vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Sneha nam je, snelia nam je Na senje odišla; Hm haj, ajajaj, Na Senje odišla. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. • Naša banka je dep^zitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Žalosten žalosten zakonski stan Šterga mi zvolo Ježuš sam, Šter'ga mi zvolo Ježuš sam. Tain ho kup'la, tam ho Sedem lakti platna Hm haj, ajajaj, Sedem lakti platna. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS 1 Kapital »50,000. Rezervni sklad $300,000. Prelepo ravno je pole. Prelepo ravno je pole; Po poli mi en fantič gre. Al' on si poje tak lepo, Kak da bi igrao na žveglo Preslavna fara beltinska Prešlavna fara beltinska, Veseli se na vekomaj! Jaz se pa morem žalost it, Kaj tebe morem zapustit.' Marija ga je srečala, Prelepo ga je pitala: "Pa kaj si fantič tak veseo, Ka si tak lepo pesem peo?" Za zastave, rcgalije in vse društvene potrebščine. Prva In najstarejša domača Jtvrdka F. Kerže Co. 2711 So. Millard Avenue Chicago, III. Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj. Da strašna vora prišla je, Ta dugo pot pokažte mi; Gda bila vora pod dvanajst Te postao sam že jaz soldak 44 Al' kaj pa ne bi bio veseo Da sam pri svetoj meši bio Pa tam sam vido Ježuša, Marijo, svet' ga Jožefa." O, ge pa zdaj moj oča so, Ke tak nemilo jočejo? Že zdaj so moli lep' pomoč. Al' vzeta njim je že driigoč Pred njim je križ, za njim je krrž, Ježuš krvavi pot poti; Pred njim so cvele rožice, Za njim so šle sirotice. Ge pa moja mati zdaj so, Ka tak nemilo jočejo? Celo so že tak žalostni, Ka nemrem 'ž njimi gučati Sirotice zapuščene, Od ludi so zavržene, Od ludi so zavržene, Od Ježuša poltiblene ™ Dasiravno je že 24 držav sunih v Ameriki, — v naši slavnoznani -j S Chicagi pa še ne poznamo suše. = Jaz sem ga letos naprešal zopet par tisoš "galonc", da nam ne bo £ S treba trpeti žeje, najsi bo že v petek, ali "svetek". r Mojo vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je naravna in pristna ; E domača kapljica. Letošnji pridelek se je posebno obnesel. Imam rude- = = čoga in belega. Pokusito samo eno ''galonco'', — pa se boste prepri- - čali, kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega r 5 gesla se držim jaz. 1 JOSIP PERKO, | Slovenski gostilničar, 2236 So. Wood Sir. Chicago, III. E iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Ge pak moje sestre ve ste, Ka ste tak jako žalostne? Al' jaz se morem žalostit: "Na druge kraje morem it; Ne bojte se, sirotice, Či ravno ste zavržene! Vej bote prišle gor v nebo, Ge je za vas pripravljeno. Z Bogem moja zaročnica Ki mi boš tivarišica Zdaj te pa morem zapustit, Na druge kraje morem it. Oča vi pijte! Oča, vi pijte, Pa materi nalijte! Nigdar ne pozab'te Na Ježuša vil Ježuš je mali, Marija je med nami, Svet' Jožef na desni Strani stoji. Vivat, vivat, vfln ga spij, Pa drugomi nalij! Ustanovljena leta 1857 Nacionalizirana leta 1864 Marko ikače. Marko skače, Marko »kače *Po zeleno j trati: Hm liaj, ajajaj, po želenoj trati. V rokaj nosi, v roka j nosi Sedem žutih zlatih Hm haj, ajajaj, , , Sedem žutih zlatih To de njemi, to de ujemi Za devojko dati; Hm haj, ajajaj, Za devojko dati. "Pijte, jejte, pijte, jejte, Mojga bratca konji! Hm baj, ajajaj, Mojga bratca konji!" "Kaj mo išli, kaj mo išli Daleč po devojko; Hm haj, ajajaj, Daleč po devojka." ■ Novoletne denarne pošiijatve v Avstrijo in Nemčijo po brezžičnem . brzojavu. Vsled udobnosti in koristi za naše .avstrijske in nemške stranke, smo ukrenili potrebno, da se lahko z našim posredovanjem odpremlja novoletne denar, pošiijatve po radiogramu, ali po brezžičnem brzojavu preko bojne črte na "Zapadni fronti" na vse kraje Avstrije in Nemčije. Vsled tega se nadejemo, da nam boste dali kolikor mogoče prilike ia časa še pred Božičem za odpfemo denarnih pošiljatev. Mi smo pošiljali naravnost denar tudi v druge evropske države; sedaj se nam je pa še posrečilo, da se lahko denar odpremlja tudi čqz "strelske jarke in zakope" po brezžičnem brzojavu. Obrnite se že sedaj na nas in boste1 po streženi točno, solidno in v popolno zadovolj-nost. —' ''Banka, katere je točna postrežba povzdignila.' Skupno premoženje nad $7,000,000.00 FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET 99, mrtev (12.—29. 7. 1916); inf. Zo Josip, 97. pp., stavbna stotnijn st 97. Bil jo, mrtev (9. 8. 1910). hlevom Vsak uradnik društva sc ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo * svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakojj so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz! - To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker iina novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to je vaša dolžnost, da tako storite. Oe morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali (5v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO 39 So. La Salle St., Chicago, III. - Smrtna kosa. Dne 21. novembra zjutraj je «mrl v Novem mestu kanonik in bisernoma&uk Frančišek Po vse. Rojen je bil na Trebelnem dne 24. avgusta 1829, v niašnika posvečen dne 31. julija 1853. Služboval je kot kaplan v Borovnici, Vačaih, Radečah, Polhovem gradcu, kot lokalni kaplan ▼ Črnem vrhu nbd Polhovim gradcem. Leta 1875 je postal župnik na Jezici, kjer je služboval do leta 1893, ko je postal kanonik kolegijatnega kapit-Ija v Novem mesitu. Pogreb je bil 23. novembra. V Spodnji Šiški je dne 20r novembra umrl Karol Javorsek, redni učitelj na slovenski trgovski šoH v Ljubljani. Ranjki je bil rojen v Olaev.fcu leta 1873. Po dovršenih izpitih na ljubljanskem učiteljišču je služboval v raznih krajih, tako v Košani, v Budanjah in v Ljubljani, pred sedmimi leti pa je bil nastavljen na ljubljanski trgovski šoli, potem ko je bil napravil izpit za meščanske šole iz obeh skupin. Kot kolegialen tovariš in izboren vzgojitelj je bil postal za zavod solidna, zanesljiva moč, kakršne je težko pOgrešati. -Njegov miren značaj ga je omilil vsakemu, ki .ga je poznal, toliko bolj onemu, ki je z njim občeval vsak dan kot-kolega in je imel priliko spoznati 'njegovo celo pre-unehko srce. Ni bil mož, ki bi "se silil v ospredje, v tihi ponižnosti in neumorni delavnosti je vršil svoj poklic, dokler ga ni nevarna bolezen poslala — žaliibog za vedno na dopust. Že več let je bolehal, preteklo leto pa je vidoma pešal in hiral. Huda srčna napaka je jela kaizati .4voje posledice. Uvidevši, da začetkom letošnjega šolskega leta ne bi mogel nastopiti svoje službe, je prosil za dopust, ki mu je bil po preteku prvega dovoljenega termina podaljšan za celo tekoče šolsko leto. Navajeni živahnega vrvenja v soli, je bil silno nesrečen, ko se je moral vleči. Slutil je, da ga čaka neizogibno, solze so mu porosile lice vsakrat, ko smo ga obiskovali. Uganil je, da ga ho več nazaj meti svoje kolege in učence, katerim je zelo, zelo hudo po dobrem Javoršku. V Ljubljani je 20 služboval, ga imajo v najboljšem spoahi-nu. -Se sedaj se razlega pod njegovim vodstvom v vifmje#or-ukih cerkvah mogočno in krasno petje. Je še močan in zdrav, i , Duhovniške vesti. Presta/vljeni so nasledaji kaplani: Ivan Vogrmec iz Braalove v Gornji graid; Jaka BoJUk iz Gornjega grada v Braslovče; Jakob Sajovic iz Št. Ruperta nad Laškim v Ormož. Karol Malajner i« Trbovelj v Žetale; Jožef Pertrovič iz Šo-štanja v Trbovlje; Fran Slana iz Of moža, v Št. Rupert nad Laškim ; Jožef Kraaijc i« Žetal k Sv. Barbari v Halozah; Ivan Kaznik iz Sv. Barbare v Halozah v Št. XIj pod Turjakom; Martin Kožar iz Št. Ilja pod Turjakom v Loko pri Zidanem mostu; Ivan Slavic, do-sedaj kaplan v Loki pri Zidanem mostu je zavoljo bolezni dobil začasni domist. V ruskem ujetništvu. Oglasil se je Ivan Krasna, po-domače Polonen iz Dolge Poljane pri Vipavi, bivši gojenec škofovih zavodov v Št. Vidu. Piše, da ga silno zebe. , Iz ruskega ujetništva sta' se po dveh letih oglasila Ivan Klobasa in Ivan Pliberšek iz Njegove pri Konjicah. Oglasil se je narednik Jožef Matelič iz LiVek štev. 108 na Primorskem^ ki je služil pri 97. peš-polku, 15. stotnija; pogrešan je bil od meseca jtmija i916. bil pokopan naslednji* dan istp-tam. Zapušča soprogo Terezijo rojeno Vole ter brata Mihaela, topničarja na bojnem polju. V Celju se pokopali ondi umrla vojaka Alojzija Kunšek: od 87. peipolka in Stanislava Krošelj od 47 pešpolka. * -—l&JANtJABJA 1^17. 1«97, mrtev (12.-29. 7. 1916): inf. Klefc Stefan, 26. dom. pp., 0. g., ftmar .)eta, 189;$. mrtev (12.—29. 7. 191(5) cetovodja Josip, 26. dom. pp., 7. .} 1884> mrt«v (12. 7. 1916); inf. Krbanfič Anton, 26. dom. pp., 2. •t.. Buzet, ^93, mrtev (13. 7. 1016); inf. Kresnik Karol, 26. dom. pp., 3, gt., Teharje, 1891 mrtev (13. 7. 1916); inf! Krivec Toma?.. 2(5. dom. pp., 2. st., Bre-g«|e P?, mrtev (13. 7. 1916); .inf. Krf*v«c Viktor, 26. dom. pp., 6. «t., Dobrna, 1897, mrtev (12.—29. 7. 1910) • mf. Križan Martin, 26. dom. pp., 6« st.' Rogatec, Slatina, 1896, mrtev (12.—29. 7. 1916); inf. Križani* Matija, 26. dom. pp.,'6. Rt., Ptuj, 1897, mrtev (12.—29. 7. 1916); četovodja Maier Josip, 26. dom. pp., 6. st., Maribor, 1894, mrtev (12.—29. 7. 1916); inf. Medved Ivan, 26 dom. pp., 7. st, Ptuj, 1893, mrtev (12. 7. >916); inf. Mesarij Frane, 26. dom. pp., 7. st., Maribor, J876, mrte,-(21. 7. 1916); inf. MoSkon Jgaip, 26. dom. pp. 6. sf. Brežice, 1896, mrtev (12. 29. 7. 1916): int Pavli« Anton, 26. dom. pp., 7. st., Brežice, 1896, mrtev <12. 7. 1916); inf. Petek Josip, 26. doA. pp., 7. st., Ponikva, 1895, mrtev \l2. 7. 1916); lovec Pikelj Alojzij, 8. lov. bnt. 8. st., Kandrže, 1894, mrtev /30. 7. 1916); eno^. prost, desetnik Pokriva«5 '< (Stanislav, 26. dom. pp., 7. st., Ptjij, 1897, mrtev (21. 7. 1916); inf. Pdlaj-j /ar Martin, 26. dom. pp., 6. »t., Ptui 1883, mrtev (12.—29. 7. 1916); inf. Pri-bpži«1 Albin, 26. dom. pp. 6. nt., Blanca, 1*97, mrtev (12.—29. 7. 1916); inf. PuSnik Franc, 26. dom. pp., 2. st., Štajersko, 1897, mrtev. (13. 7. 1916) ; inf. I Pučnik Jo.sip, 26. dom. pp., 7. st., Do-1 brna, 1897, mrtev (12. 7. 1916); naperi IiemSak Ivan 3. sap. bat., celjska oko- i j vi Na prodaj je farma, obsegajoča ^ Pogleda 1180 akroy zemljiš6a s ^ s 7 ^ g smo po dvorani: nižji razredi pol-^ yelikim novim nošrtevilni, a v treh, zlasti pa zaboj najboljše pive "OLD LAGER" katero izdelaj« šolec Fran Zbašnik. Citizens Brewing Co v Joliet, 111. v tren, Zlas ipa v | vodnjak je pri j^. ^ fin ^ ^ 'h 80 velike vrze-^ Vga poslopja ^ ge ^ ^ t m ne bodo nikoli vec'ibuje na farmi in zemlja je za- Ž pet sinov na bojišču. Iz Otlice pri Ajdovščini poročajo: Vseh peri: sinov ima pri vojakih tukajšnji znani posestnik in gostlničar Jernej Bratkia. Takoj ob začetku mobilizacije so bili vpoklicani sinovi Avgust, deželni uradnik v Gorici; Josip, računski uradnik pri 4'Montu'' v Gorici in Franc, gospodar doma. sta kot enoletna prostovoljca prišla v rusko ujetništvo, Franc ves čas na gališki fronti, odlikovan z bronasto svetinjo. Leta meseca marca je bil vpoklican Vinko, enodefcni prostovoljec 27. domobranskega polka. Dne 16. novembra je odiinil pod orožje še najstarejši brat dr. Ivan, biblio-tečni uradnik v Gorici. Zadnji služi pri 97. pp. v Radgoni. * ( V protestantsko vero (avgsburško konfesijo, luteran-sko) je prevstopil orožniŠKi nadpo-ročnik Henrik Pecha v Pulju. Zaplemba premoženja. Tržaško deželno sodišče je odredilo zaplembo premoženja proti Andreju Rismondo. roj. leta 1887. v Rov in ju, uradniku r.a magistratu v Trstu in dijaku, rezervnemu poročniku 97. pešpolka, ter proti Luki Vianelli, roj. leta 1887, v Rov in ju, dijaku na politehniki, kadetu 97. pešpolka, ker sta osumljena veleizdaje, Andrej Rismon-di vrhu tega ubega. Močno streljanje s kraške bojne črte so čuli 19. 20. novembra v Ljubljani. Prodaja mesa. Mestna aptovizacija ljubljanska ne bo več prodajala na stojnici na Vodnikovem trgu mesa v sili zaklane živine, temveč \ cerkvi sv. Jožefa. Redoma se bo začelo prodajati meso — če bo na razpolago — ob 7. uri zjutraj. Tudi rajželci se bodo oddajali le v cerkvi sv. Jožefa. Najstarejši organist. V Višnji gori na Kranjskem je odlikovani nadučitelj v pokoju Janko Skerbinc obhajal Zahvalno nedeljo natihoma svojq 4©letnico, kar je nastopil ondi svojo učiteljsko služl>o. Leta 1860. je bil imenovan učiteljem v Kranjski gori, star šele 17 let, in je bil koncem šolskega leta 1911 stalno vpoko-jen. Ves čas učiteljskega službovanja je posebno marljivo gojil narodno in cerkveno petje, kakor tudi instrumentalno godbo ter dosegel prav lepe uspehe po priznanju izvedencev. Ker je Skerbinc že kot učiteljski pripravnik lota 1858—1859. v cerkvi orglal, torej 58 let, je gotovo najstarejši slovenski organist. Povsod, koder je Poskušeni samomor. Zaradi družinskega spora je skočila Štefanija Keltner, žena trgovca s črevesjem na Bregu pri Ptuju, v bližini Krallove gostilne v Dravo. ^Precej visoka voda jo je nesla hitro naprej. Vpitje je slišal tudi službe prosti mestni stražnik Fleisohhacker, ki je skočil takoj v vodo in je z vtelikim trudom ter v posebni nevarnosti lastnega življenja ženo rešil iz vode in pripeljal na dom. 4 ^ najvišjih dveh li, nekatere se izpopolnilo. Tudi ti bi radi prišli, , Mžno jo žemlja je Ž sa., so se se na bojmh poljanah tuiaj dobrRi ker raste vse od ^ spominjali svojega dobrega rav-natelja, nekateri še malo pred smrtjo. Tudi v imenu teh se ie po-.slovil zastopnik dijaštva in v imenu vseh, katerim je bil g. dr. Požar v teku dolgih devetih let vesten, dobrohoten ravnatelj. Kje, kje, so zdaj vsi tisti? premnogi se še borijo na bojnem polju, precej pa jih je pokril že beli sneg že tretjič ali drugič ali morda tudi prvič . . . Ah, oko, kam si se za- ( gledalo ...10. vladni svetnik se: je nato zahvalil vsem govornikom.1 mladini pa priporočil: naj ne krene nikdar s prave poti: pogum-' no naj stremi za svojim poklicem,; predvsem pa naj podvoji svojo' pridnost, da izpolni zijoče vrzeli.! Spominjajoč se velikih dobrot,, kijih je užil pod vlado cesarja na gimnaziji, na vseučilišču in potem i v 331etni službi, je zaključil odhajajoči g. ravnatelj svoj govor s trikratnim slava-klicanjem na ce-j sarja in vsa mlada grla so trikrat zaorila za njim. Pevci na koru so zaipeli še dve prekrasni skladbi: potpouri iz narodnih pesmi (Parma) in Schwabovo 'Dobro jutro'. Končno so zapeli cesarsko pesem. Skromna slavnost je bila res prisrčna; videli smo, kako je g. ravnatelj ljubil to mladino in kako težko mu je slovo, mladina pa je tudi glasno povedala, da je ljubezen našla protiljubezen v njenih srcih. Učiteljski zbor, pa nekam osirotel, pa bo še dolgo, dolgo pogrešal svojega skrbnega, taktne ga, dobrohotnega ravnatelja dr. L. Požara. North Collins Street. Oproščeni dijaki. V Celju aretirani dijaki, obtoženi veleizdaje, so bili od domobranskega sodišča v Celju zopet na svobodo izpuščeni. Žrtev vojne. Ivan Sajovic, posestnik in gostilničar v Ratečali na Goreaj-skem pešec pri domobranskem. peŠpolku, je po prizadetih težkih ranah na Krasu umrl v bolnišnici v Dutovijah dne 4. novembra ter Uradni izkazi izgub. Kadetni aspirant Bračič Franc, 26. dom. f>p„ 6., Maribor, 1894, mrtev 12. — 20. 7. 191«; inf. Ahtig Franc. 26. dom. pp., 6. s Št. Jurij, 1891, mrtev (12.—29. 7., 1916); inf. Anžer Ludovik, 26. dom. pp.^t., Obrat, 1895, mrtev 12. 7. 1916); poddes. Berk Franc. 26. dom. pp., 7. st., Rogatec, 1886, mrtev (12. 7. 1916); inf. Blatnik Karel, 26. dom. pp., 5. st., St. bek Filip, mrtev (18. 7. 1916); poddes. Jurij, 1894, mrtev (21. 7. 1916). inf. Bo-Cinžar Franc, 26. dom. pp., 7. st., Brežice, 1888, mrtev (12. 7. 1916) inf. FrangeS Jakob, 26. dom. pp., 2. st., Slo-venjavas^ 1873, mrtev 13. .7. 1916); inf. Golob Antbn 26. dom. pp., o. st., Ljutomer, 1880, mrtev (11. 1916); inf. Gornik Dominik, 47. pp., 13. st., Maribor ranjen m ujet; inf. Govedi? Stan-Ifo, 26. dom. pp., 6. st., Ptuj, 1897, iprtev (12.—29. 7. 1916); inf. Habjan-lek Ivan, 26. dom. pp., 7. at., Trnovci, 179o, mrtev (12, 7. kovič Ignacij, 26. dom. 1897, mrtev (12.—29. 7. 191G); inf. Ki-tek Joti p, 26. dom. pp., •— težka slutnja! Ko pride odkrite vojne, si stopita lahko tati Juriša in Foscari . . . Ali streljal Juariša na Cecilijmega bo potegnil Foscari sabljo ' ~ ' vt Vojaka pa je i ■ i . i jL. * v - «• gotova — danes, jirtri. Imeti jo hočejo Benečani, Juriševa dejanja ne sejejo miru. Benečani ga tožijo pri cesarju in nadvojvodu. Tožijo, da presega Juriševa drznost že viae meje.vA cesar — on je vesel junakov Uskokov. V moder cvet se4 je ogrnil rožmarinu, ko je udaril Juriša na visoko turško šajkano (velika turška ladjar), nabasano "s topi, natlačeno z moštvom. Na šajkani se je vozila stara mati sultana Ahmeda I. iz Karamanije v Carigrad. Juriša je udaril na ladjo, pobil moštvo, pobral plen. Le nekaj mornarjev je pustil, da peljejo prestrašeno staro sultano Valido k mogočnemu sinu. Med plerrtnn svilenega in baržunastega blaga, sladkarji, dišav in lepotičja je na šel Juriša zelo . dragoceno krivo sabljo damaščanko, namenjeno gotovo sultanu v dar. "Kar je za vladarja, naj bo za vladarja" -je odločil Juriša. Trije knezi, trije junaki so oblekli hastje, se obrnili v škrlat in se odpravili s sabljo damaščanko na cesarski dvor. Orlovič, Da-ničič, Posedarec. Spremil jih je zlati vitez Mikailanič, ki je bil izpuščen tiste dni iz ječe, ker je umrl njegov protivnik general Kisel. Poslancev in daru je bil cesar Rudolf vesel. Cesar je imenoval poslance za viteze, jim dal 500 tolarjev za potne stroške, jim namenil po štirinajst forintov mesečne plače. Novi hrvaški general, plemeniti Eggen-berg, ne brani Uskokom na morje, stotnik Vid Gušič se je privadil >senjskim šegam. Ne cesar, ne nadvojvoda, ne general, ne stotnik se ne brigajo za benečanske pritožbe. Ker mora priti — kar mora priti . . . Tri ladje se grade na reškem škveru. Tri dolge, vitke trojam-bornice. Pripravljene za daljšo pot, za hitro vožnjo, preganjanje. Tri gusarske ladje za tri gusarske vojvode: Juriša Senjanina, Vulat-koviča, Rosiča. Vsaka ladja dolga petdeset ševljev. Zvezdo hoče Vulatko na svoje jadro, križ Rosic, mrtvaško glavo Juriša. Ker bo nosil smrt, ker ga po vede v smrt ... Ni še minil čas žalovanja drugo leto po materini smrti. Brado do prsi, lase preko ramen, dolgobrk hodi Juriša okrog tesačev. Ukazuje, kaže, dela. Zabije čebiljaik (hrastov že-belj) v kobilico, stavi podljene (ladjina podstava), sklepa rebra, veže bočnice (ladjine strani, pokriva ribino (ladjino dno) zama-zuje praznine s smolo; meri plat no za jadra, gladi jambor. Ozira ?e na ponosni Trsatf, na mirno morje. Grozen je pogled Juriša Senjanina, ko udari z .batom na deske: Ve deske, iztesane iz hrastov senjske šume, jambori, ravne smreke Travnika, jadra, tkana in povoščena od uskoške roke: za te ljubljene bregove, za našo čast, za Adrijo — ponesete Benečanom razdejanje, smrt! ♦ ♦ # Jesenska burja stresa kostanje pod Kastvo, ,po Opatiji sv. Jakoba. Oljke pod Reko so pobrane, grozdje potrgano, smokve obrane. Na Učkinih vrhovih rde bukve, mrjasec se pase v hrastovih šu-mah, jelen se napaja v jezeru. Drznogledi kastavski otroci se zverajo po lesnikah ob rebrih Veprinca. Ustavi jih glas lovskega roga, lajanje psov, krik prega-njačev. Po Učkinih gozdovih lovita grofa Frankopan jelene, Živo je na reškem škveru. Radostnih lic, v praznični obleki, v svetlem orožju hodijo Uskoki okrog novih bredov. Otroci plezajo po vrveh, letajo po krovu, skačejo od pope do krmila. Ženske in deklice se svetijo v vsem svojem lispu. Vse je pisano, žareče. Vse posvečenje in spuščen je novih brodov na Adrijo. Na nemirnih valovih se ziblje gozd jamborov. S Senjani so prišli Cerkveničani, Novljni, Bakarani. Prihiteli so Trsačani, prišli Kastvani, prišlo vse Primorje. Matere kažejo otrokom, deklica deklici, junak junaku moža, ki stoji v zlati obleki pri ladji z mrtvaško glavo. Ob njem je redovnik, ki blesti v skromni obiski čednosti, ob njem je deklica, ki v žalni obleki sije mil^ lepote kot srebrni mesec, kot zvezda daniea. "Brat junak, sestra lepotica," čepeče jo žene, možje. "Naše soln- A 1917. eece, Juriša Senjanin! Nada svetla zvezda, odprtoroka Zora! Naš dobri tolažitej, naš pater Ivo!" Med bratom in sestro stoji Juriša Senjanin. Izraziti pogled motri dovršeno brzojadrnico. Ravni so jambori, nategnjena jadra, napete vrvi Telo ladje belo — belagadra, smrt na njih ... To je Jurišev brod. V jeklenem plamenu gori Juri-ševo modro oko. Ponosna odločnost mu zaliva plemenite črte. Visok, širok stoji med Uskoki. Glavni jambor ladje, glavar, vodja bedn,ega rodu. Stoji kot hrast v Travniku. Obrit, ostrižen. V zlati hastji, valujoče pero na sobo-lovki. Ker ni več časa za žalova nje, ko kliče burna Adrija svoje sinove na drzne čine. Ponosen stoji Senjanin. Ne, ni ga še stri vihar. Pomlajenega, silnega se čuti, ko gleda brod, ki gre po smrt, v smrt. V veselo bojuo smrt. Ni Juriša za počasno umiranje. Naglo kot obisk napada, pobija. Naglo kot blisk naj konča, umrje tudi on. Ne na postelji, med solzami svojcev. Tako umirajo meh-kužneži. V bit vi, na morju umre Uskok. Rahla tožba, mehko življenje ni zanj. Ni zanj ljubezen, rodbinska sreča. In vendar — težko meni . . . Sumi burja, buči morje. Po divjih valovih, v šibkem čolnu, prihaja Cecilija. Prelestna, krasna. Pomlad v divnem obrazku. Ljubi-časta obleka ovija krasno telo, zlat obroč povečuje modri lesk vranjih las, in oko je tako vroče, polno odkritega čuvstva. Kaj mi je pravilo — kam me je maimilo? Na steze sreče. Pa Senjaninu je sramota ljubiti Benečanko. Dože-va nevesta — dogaressa, se spominjaš v razkošnem sijaju benečan-skih veselic senjskega vojvoda, hrvaškega medveda? O da! Saj slišiš vsak dan, sovražiš to ime. Sovraži me, Cecilija, ko uživaš srečo. . • Cecilija »ostroumna, zlatosrčna BeneČanka! Rad bi te še videl enkrat pred smrtjo. Kneginjo sredi blestečih dvorjank, mlečnobra-dih dečkov. Kneginjo na strani doža v zlatem bucentavru, na lo-žiji. Pa ne glej tako ponosno izpod doževega venca, Francesco Erizzo! Sreča, katero uživa bene-čanski dož, je bila na ponudbo senjskemu vojvodu, hrvaškemu barbaru. In tvoj svak, ponosni dož, ni pozabil Senja — uskoške deklice. .Zaman obsiplje signorija dogaressinega brata s častjo. Ivqn Foscari ne proda svojega prepričanja. Še niso zamorile časti čuta pravičnosti v njem, še ni pozabil pravljice: "Brio je, brata dva — sestri dve ..." Ni pozabil Ivan, ni pozabil Juriša. Ko šumi jesenska burja, pode spomini Senjana na morje, da jih pozabi v divjanju viharja, v vihri poboja ... Med burnim vzklikanjem, sye-čanim molčanjem, viharnim veseljem krsti, blagoslovi pater Ivo. brod. "Na morje! Na morje!" šumi narod. Verige odpadejo, nova sidra se zasvetijo. Močne roke tolčejo s težkimi bati po klinih na saneh. Udarce spremlja enakomerni: "O-o-oj ..." Klini se gibljejo . . . Juriša sko-j, či na ladjo. Palice na saneh, ki podpirajo kobilico, zlete na kosce. Morana se giblje . . . Juriša pre-seče vrv — Morana pljuskne . . .i Sveti Juri zaplaipola na jamboru.. Radosten krik vihra do nebes:-"Giblje se, giblje — gre! Kako je; krasna, vitka, gibčna! Srečno,' Morana! Zdrav, vojvoda! Pluj srečno, Juriša Senjanin!" V belih penah, na burnih valovih, se ziblje plod uskoškega dela" Širi se uskoško srce — zavalovi" srce Orlovičev. Oj ti narod! Vreden si, da gospoduješ morju . Brez morja, brez sinje Adrije izgineš, pogineš . . . Morja vešči pogumni narod — na borbo za svojo last! Zdrčala je Morana, za njo drči-Senjanka, Davorija. V čolnu hitri Zora, hite Senjani na Morano, v; enojambornice. Otroci plavajo,-očetje bredejo. Gozd jamboričev se giblje okrog velikih bregantm.< Veter se lovi v jadra, zapoje šum-no pesem, ponavljajo jo Senjani. "Smrt Benečanom! Slava Uskokom, prostim sinovom prostega-morja! Živi Senj, trdnjava Pri morja! Propala Venecija, izginit n*en sled!" Šumi davorija, hite ladje po burnem morju. Kot lastavica, kot strela iz nebes. Buči morje, šumi burja. Bele so pene, solneno neb<£, krasno juJiaško življenje. adrija. Pesem hot&a W-peti visoko, Strune z um&eljno vbirati roko, Seči Slovanom z njo v gorko srce. Da bi iz duše mi plavala gori, Vredna, glasiti v razvnetem se zbori —' S petjem bi rada slavila morje! Adrijo, devo prevzorno in krasno, V večni lepoti blestečo se jasno, Njo povzdiguje slaveči naj glas; Adrijo, ktere čaroba in sila K divljenju sili oko in čutila, Ko jim svoj v prvič odgrne obraz. Leipa je, kadar mogočna miruje, In nad valovi pokojnimi čuje, Milo šepeče, kot dete mlado; Vedno bi to poslušali šept&nje, Z njim , zazibali v presladke se sanje, Zemljo zabeči zazrli nebo! Ako potem za valovi valove Plaši iz postelje mehke njihove, Strastno, viharmo jih proganja- '*"joč, Ako se vzdigajo divji šumeče, V boju naraščajo v gore grozeče, Z vrha se v brezdna zaganjajo noč: Takrat je našemu duhu molč&ti, V prahu čudeč se, pred Bitjem * klečati, Ktero nad delom pogubnim bedi; Kteremu tužno je sapic šumenje, V strahu pokorno nevihte grmenje, Z voljo ki svojo morje ukroti. Kadar na svetlem, prečistera azuri Luna v t »hotni prikaže ,se uri, Morje oznanja povedke sladki: Krasno nam črta kristalne dvorane, . Kjer so na plesu in k petju tam zbrano Snežno-telesne, najlepše žene. Radi obraze bi gledali blede, V temne oči utapljali poglede, Glas poslušali pojočih siren. Doli v globino ljubezen nas vleče, K nebu nam miga, sladk6 hrepeneče, Ono, ki vstala iz morskih je pen. Kadar z razpetimi jadri krmilo Šlo na zapad, ali k vzhodu je čilo, Daljne bregove pozdravljal je Čoln, Sprejme ga v loki domači vriskanje, Topov grmečih slovesno streljanje, Ker se uspeha povrnil je poln: Gladke do sreče pokazal je pote, Blago nakladal bogastva mu dote Oni široki srebrni je pas, Ki ga nam Stvarnika roka pre-• mila Zemlje okolo je južne ovila. Bratov, ki naših je bila vsak čas. Adrija, tebe zato naj spoštuje, Tvoje prevedno naj čast povzdiguje, Kar jih je matere Slave rodu. Pazi na svoji opasni jih cesti, Bodi, jim zvesta, ki tebi so zvesti, Prapor nad vami naj veje miru! Lujiza Pesjakova. čistem želodcu. Odstranite torej te vzrok, izČistite Svoj želodec s pomočjo Triherjevega ameriškega grenkega zdravilnega vina in ne boste imeli več notranjih bolečin, ker Trinerjevo zdravilno vino želodec čisti in ga jači. To vino povrača okus (tek) pomaga pri prebavi, utrjuje živce, in celo človeško telo. Ne kupujte in ne jemljite pa cenih ponarejanj! Samo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino vam bo dalo zaželje-ni uspeh. Cena $1.00. Dobiva se v lekarnah. — Velike vremenske izpremembe sedanje zime povzro-čujejo ljudem dosti neprilik. Za revmatizem, nevralgijo, mrazenje itd. je najboljši pripomoček Tri-nerjevi Liniment. Za prehlad, kašelj, hripavost, naduho pa vzemite Trinerjevi Cough Sedative. Cena teh dveh izvrstnih zdravil je enaka in sicer 25c in 50c, v lekarnah; po pošti po 35c in 60c. Jos Triner, izdelujoči kemist, 1333—1330 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Ako hočete imeti krasni letošnji Trinerjev stenski koledar, pošljite 10c za poštne stroške. (Adv.) društvo "maju losti" 5t. allegh SEDEM k. S. K. J., ' T, PA. Ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa. Uradniki sa lato 1916: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempush, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Nikolaj Prokšelj, 572 Butler St, Etna, Pa. Drust zdravnik: Dr. C. J. Syber, 825 Lockal St., N. S. Pittsburgh, Pa, Člani so sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vobijo pod zastavo zgoraj obenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip GJangl, 5110 Butler street, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet do oxdrari. $$$$$$$$$$ $$$$$$$$$$ e . $ $ Pošiljatelji denarja pozor! $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ $ Sedaj Vam pošljem denar v staro domovino po brezžičnem brzojavu (Wireless). Veaka beseda ali štev, pri naslovu stane 65c. Cene kroncam so Jako nizke. Denar pošiljam po najnižjem dnevnem kurzu. Vse pošiljatve so Jamčene. Rojaki, ki želite svojcefr"^ stari domovini pomagati, sedaj be Vam nudi najlepša prilika. 100 Kron samo $14.00 Pišite po nadaljna pojasnila. ' • 1 • la! Se Vam priporočam spoštovanjem JOSIP ZALAR, Juliet, 111. $$$$$$$$ $*$ $$$$$$$$$ $ $ $ ZASLEDUJTE VZROKE! Splošna znana latinska prislo-vica se glasi: "Kadar odstraniš enkrat vzrok — bo tudi učinek prenehal." Ako trpite vsled zapeke (zabasanosti,) glavobola, nervoznosti, neprilik v želodeu v zvezi s sprememlbo življenja, itd. —morate vedno zasledovati vzrok teh boleznij ki tiči edino le v ne- XVXVXW \wwxwwvxx\w\xv\xwxwxw* wwwxwww LI veš? lVWJ J Li veš za prostor NEMANICH MARTINA, v Chicagu tam na 22. cesti? Goctilna znana in prodaja vina. Le tam najbolje boš dobil za j««ii. Za žejo pivo dobro se prileže. Prižgeš če zraven fino si "cigaro". Želodček človek si lahko priveze s požirkom žgane kapljica za "b&ro". Martin Nemanich slovenski gostilničar, 1900 W. 22. St., rogal So. Lincoln St., Chicago. J mix\\\\\\\\\xx\ KVXXVXXXXXXXXXXXXWXXXXXXXXXX* \\\\\\\V Izvrstne domače vino. Vsem mojim starim odjemalcem in prijateljem naznanjam, da sem nakupil veliko žlahtnega grozdja ter imam V zalogi samo naravna, domača vina. Prodajam ga doma po eno galono ali več, ter ga tudi pošiljam na vse strani Zedinjenih držav ne manj kot 15 galon. Pošiljam denarje v staro domovino s posredovanjem znane bančne tvrdke F. Sakser, New York, in sprejemam naročnino lista „G!as Naroda". Izdelujem pooblastila in vse druge notarske listine. Svoji k svojim 1 FRANK JURJOVEC 1801 W 22nd St., Chicago, 111. PRVA-DRUGA NARODNA BANKA š V PITTSBURGU pošilja sedaj denar v stari kraj tudi PO POŠn IN PO BREZŽIČNEM BRZOJAVU. Brzojavu piiiljatve dospo ssdaj t kri) približno tekom 5 do 7 dni. |100|Kron velja|$13.-- ****** m d iHippm "Brzojavka stane sedaj le $2.50 3 Sž našloh). Pošiljajte okrogli vsote, kakir K100,200,500,1000 itd li Brž ko dospe brz< je pošljemo tudi FIRST-SECOl Corner filth Ave. v kraj, obvestimo in pozne-starega kraja. , USTANOVLJENA L. 1852. DB.0itt0ti*«te