urarstvo budna priporoča ročne ure ABS (rj-)watch SEIKO CASIO. PULSAR Novo mesto, Glavni trg 16, tel. 068/25-698 E nsr' manjkalo rudninskih snovi, vitaminov, mineralov in kovin. Ostali prisotni niso sledili njegovemu zgledu, ampak so raje počakali na vino. Po ?adnjih informacijah je župan še med živimi. ii IZ NNŠIH OBČIN F* Mii IZ NKŠIH OBČIN lit Jasno je, da čas dela m Krčane V zadnjem mesecu so se odnosi med tremi posavskimi občinami do konca zaostrili. Nekateri celo menijo, da še nikoli ni bilo tako malo sodelovanja, toda prej bi lahko rekli, da se občine precej povezujejo, a pri tem ne najdejo skupnega jezika. Kje je jedro težav? Posavje se je zedinilo za središče okraja, ne sprejema pa prisilne centralizacije. Brežiška in sevniška občina se zavzemata za razvoj treh enakopravnih centrov z rahlo prednostjo Krškega, ki bi tako v nekaj letih po naravni poti postalo središče regije. Medtem ko so v krški občini zaradi skupščinske in vladne krize mirovali, so si njihovi kolegi Sevničani in Brežičani na vse kriplje prizadevali, da bi Posavje postalo upravni okraj, da ga ne bi spet razkosali. Pri tem je zanimivo, da so celo sami vztrajali, da naj bo logično središče okraja Krško. Ko se je tudi Krško z rahlo zamudo vključilo v bitko in so v regijo pripeljali nekaj novih sedežev ustanov, se je zdelo, da je Posavje uspelo. Krško je danes v predlogu zakona sicer res zapisano kot sedež upravnega okraja, toda v sosednjih dveh občinskih središčih, za razliko od večine drugih okrajev, nista predvideni izpostavi. Slednje dejstvo je močno razburkalo Sevničane in Brežičane, ki so začeli pozivati k aktivnosti za pridobitev izpostav. Na seji sveta posavskih občin 22. septembra so si bili edini, da se je treba nemudoma dogovoriti za ustrezno porazdelitev politične in gospodarske moči, ki bo zagotovila enakopravnost vseh treh partnerjev v okraju. Krčani so istočasno prišli na dan s predlogom, da je treba še pred razgovorom o organizaciji državne uprave v regiji izdelati študijo. Na dveh za javnost zaprtih sejah se jim nato ni uspelo dogovoriti o ničemer (očitno novinarji niso bili krivi za neučinkovitost). Tako krška občina ni želela barantati s sosedama za sedeže posameznih služb, ampak je raje vztrajala na izdelavi študije. Če vemo, da bi jo za 22,5 tisoč mark lahko dobili šele čez pol leta, ni težko razumeti, da ostali dve občini nista zanjo pripravljeni odšteti niti marke. Prepričani sta, da bi morala študijo o tem, kako naj izgleda državna uprava na lokalni ravni ter kako naj se povezuje navzgor in navzdol, izdelati država sama. Čas tokrat dela za Krčane, saj je zanje očitno dovolj, če počakajo pol leta, da bo na republiški ravni vse odločeno. Krško bi postalo središče upravnega okraja in združilo okrog sebe vse najpomembnejše funkcije. Ni težko razumeti Krčanov, da jim v tem trenutku najbolj odgovarja čakanje, a kaj bo to prineslo prebivalcem Posavja ? Brežičani in Sevničani so tokrat enotni kot že dolgo ne. Predsedstvo in izvršni svet SO Brežice sta v ponedeljek sklenila, da bosta iskala zavezništvo pri Sevničanih ter z njihovo pomočjo poskušala pritisniti Krčane ob zid. Kakšne možnosti imajo ob očitni prednosti Krškega? Sama grožnja o povezavi v druge okraje (Novo mesto, Šmarje pri Jelšah) verjetno ne bo zalegla, ker ni preveč realna. Mor- • Posavska kuhinja kuri kot že dolgo ne, dima je veliko, juha pa je kljub začinjenosti vse manj okusna. Močno diši po tem, da bodo v večnem rivalstvu med tremi posavskimi občinami najkrajšo spet odnesli njihovi prebivalci. Namesto da bi regija držala skupaj in poskušala k sebi povleči čim več povodcev odločanja, bo postala upravni okraj z omejenim številom funkcij. In tako -bo spet na začetku. Zgodba se bo ob prvi priložnosti spet ponovila. da bo uspešna zamisel, da bi si pri Sevničanih izposlovali podporo in za središče okraja predlagali Brežice. Če to ne bi zadostovalo, se Sevničani in Brežičani še lahko začnejo zavzemati, da vsaka posavska občina postane okraj zase. BREDA DUŠIČ-GORN1K Kateri kraj bo najbolj urejen? V Posavju bodo tudi prihodnje leto nadaljevali z ocenjevanjem urejenosti krajev -Letos prvo mesto Kapelam, ki se bodo pomerile še v državni konkurenci KRŠKO - Kraj Kapele v brežiški občini je bil po spomladanskem in jesenskem regijskem ocenjevanju izbran za najbolj urejen kraj v Posavju in se bo potegoval za najboljšo uvrstitev še na državni ravni. V tekmovanju sta sodelovala še sevniški Boštanj in krška Brestanica. Tekmovanje je letos v Posavju potekalo prvič, zato ni čudno, da so ob njegovem zaključku organizatorji, tokrat je to nalogo dobila Občinska turistična zveza iz Brežic, opozorili na vrsto pomanjkljivosti. Vse tri kraje je ocenjevala tričlanska komisija: predsednik Anton Krušnik, vrtnar-krajinar, ter članici Milena Mastnak iz Sevnice in Milica Jeler iz Krškega. Pri svojem delu so upoštevali splošno urejenost kraja, urejenost prometa, javnih lokalov in njihove okolice*ter krajevne infrastrukture. Po spomladanskem delu ocenjevanja se je najbolje odrezala Brestanica, jeseni pa sojo prehitele Kapele, ki so odpravile največ napak, na katere je komisija opozarjala spomladi. Kot so povedali na sestanku v krškem hotelu Sremič, bodo Kapele prejele praktično nagrado, vsi trije kraji in njihove KS bodo dobili priznanje za sodelovanje, poleg tega pa bodo podelili še priznanja za lepo urejenost, in sicer: Jutranjki in mizarstvu Krošelj v sevniški, gostilni Pohle v krški in Turističnemu društvu Kapele v brežiški občini. Člani komisije so ob koncu tekmovanja tudi ocenili, da je lepo urejeno križišče v Boštanju in tudi vse Petrolove črpalke, da pa so temeljitega pospravljanja potrebne številne obrtne delavnice in servisi. Predlagali so tudi, kaj vse je treba v urejenosti posavskih krajev izboljšati, in sklenili zgodaj spomladi organizirati javno radijsko oddajo z nasveti o urejanju okolice. Ugotovili so, da ocenjevanje vzpodbudno vpliva na urejenost krajev, zato bodo akcijo nadaljevali tudi prihodnje leto, ko naj bi ocenjevali tri posavska občinska središča. Podprli so tudi mnenje predsednika ocenjevalne komisije krajinarja Krušnika, da bo treba v bodoče dograditi sistem ocenjevanja, ker je tako različne kraje težko in včasih tudi krivično primerjati med sabo. B. D.-G. PLESALA V LONDONU KRŠKO - Krški plesalca Sebastijan Vodlan in Urška Klakočar sta se skupaj z učiteljem Dušanom Vod-lanom zadovoljna vrnila iz Londona, kjer sta tekmovala na odprtem prvenstvu Anglije. Prvenstva so se udeležili plesni pari iz 25 držav sveta, zato je bilo to pravzaprav svetovno prvenstvo v malem. Urška in Sebastijan sta se v latinskoameriških plesih uvrstila okrog 25. mesta, kar le dokaz več, da jima je trema s prvih tekmovanj že popustila. Plesne pare za taka tekmovanja delegira Plesna zveza Slovenije na osnovi rezultatov na domačih tekmovanjih, vendar se jih lahko udeležijo le tisti, ki to finančno zmorejo. Društvo za plesno dejavnost Krško se zato za podporo zahvaljuje Nuklearni elektrarni in zavarovalnici Triglav iz Krškega, podjetju Logis s Senovega, vulkanizerstvu Unetič iz Krškega in računalniškemu inženiringu ARC Raka. Anton Krušnik Od jutri sejem obrti... Veliko zanimanje obrtnikov in podjetnikov - Bo jug Slovenije poslej dobil svoj sejem? KO CVETIJO JAGODE - Jesen ni ravno tisti čas, ko cvetijo gozdne jagode. Včasih vseeno zacveto. Pred dnevi jih je kamera odkrila na Gorjancih. (Foto: L. M.) TEDEN OTROKA Teden otroka smo učenci brežiške osnovne šole preživeli nadvse zanimivo. Sredi tedna smo imeli bogat športni dan, saj smo lahko sodelovali v disciplinah, ki si jih sicer ne moremo privoščiti pri urah telesne vzgoje: v kotalkanju, babmintonu, tenisu in namiznem tenisu, strelstvu in lokostrelstvo. Še posebej pa nas je navdušil spust v kajakih in kanujih po reki Krki. Teden smo zaključili z glasbeno prireditvijo Korajža velja, na kateri seje opogumilo več kot petdeset nastopajočih učencev naše šole. Ker pa otroštvo žal ni samo zabavno, ampak postaja vse bolj polno tudi nasilja, smo med učenci izvedli anketo, kaj menijo o nasilju v šoli. MATEJKA SLEMENŠEK novin. krožek, OŠ Brežice BREŽICE - Obrtna zbornica Brežice, ki uspešno zastopa interese svojih članov, jih obvešča, vključuje v poslovno informacijski sistem, izobražuje, svetuje, izvaja pripravniške izpite ter spremlja in analizira razmere v poslovanju, opozarja na probleme v obrtništvu in daje pobude za izboljšave, je letos naredila korak naprej v svojih nalogah. Organizacija sejma obrti in podjetništva, ki je dobila tudi podporo občinskih in republiških pristojnih organov, je namreč neposredna pot vzpodbujanja te dejavnosti. Vse kaže, da bo sejem z vsemi spremnimi prireditvami potrdil, da se je vodstvo Obrtne zbornice dobro odločilo. Ne samo brežiški temveč tudi posavski, dolenjski in še belokranjski okoliš (t. i. “Jug Slovenije”) nima nobenih sejemskih prireditev. Razstavljalci si želijo, da bi sejem postal tradicionalen, zato organizatorji že razmišljajo, da bi, če bo prireditev uspela, v bodoče povabili k sodelovanju tudi ostalo malo gospodarstvo v Posavju. Tržni sistem namreč zahteva nove oblike trženja tudi od malega gospodarstva. Take • Na sejmu, katerega pokrovitelj je skupščina občine Brežice in glavni sponzor zavarovalnica Triglav Krško, bodo sodelovali tudi hrvaški obrtniki, čeprav ti ne bodo razstavljali in prodajali blaga. V spremnem programu se bosta predstavili tudi brežiško turistično društvo in Društvo kmetic Pišece. Sejemska prireditev s spremljevalnimi dogodki je deležna med obrtniki precejšnjega zanimanja, zato precej razstavljalcev meni, daje tri dni, kolikor bo trajal sejem, prekratek čas. (L. M.) vrste sejem je zato še toliko bolj dobrodošel. B. D.-G. KOMU LETOŠNJE OKTOBRSKE NAGRADE? BREŽICE - Poslanci vseh treh zborov brežiške skupščine so na zadnji seji sprejeli sklep, da letošnji oktobrski nagradi ob občinskem prazniku prejmeta predstavnika gospodarstva. Prvo bodo podelili generalnemu direktorju čateških Term Borutu Mokroviču, drugo pa glavnemu direktorju podjetja Vino Bizeljsko-Brežice. Nagradi bodo podelili v sredo, 27. septembra, na svečani seji skupščine občine. V KRŠKEM POSLOVNI CENTER YAMAHA BIANCHI KRŠKO - Tu so pred kratkim podpisali pogodbo o gradnji prodajno-skladiščnega centra Yamaha Bianchi v Krškem. Investitorje podjetje Delta Team Krško, last Marka in Jelke Tomše. Poslovno-skladiščni objekt bo po sistemu ključ v roke gradil GIP Pionir Novo mesto TEG Krško. Vrednost pogodbenih del, kijih bodo končali do konca januarja prihodnjega leta, znaša 715.000 mark. Poleg vina zdaj teče tudi voda Redna odkrba s pitno vodo za 70 domačij v Bukovju - Kmalu tudi voda v Orešju in Bizeljski vasi - Vsaka hiša po 2.000 mark - Zdaj gradijo tudi cesto BUKOVJE NA BIZELJSKEM - Bizeljsko je znano po dobrem vinu, vendar so v Bukovju pretekli petek vsi prisegali, daje najboljša voda. Zato, ker je Bukovje ena izmed vasi na obronkih Orlice, ki ni imela pitne vode ne ceste in ne telefona, skratka ničesar, kar bi mlade ljudi prepričalo, da je vredno ostati v domačem kraju. Bo zdaj, ko je v okoli 50 hiš pritekla voda, kaj drugače? Bukovčani so prepričani, da bo ter da trud in tudi denar, ki so ga vložili v izgradnjo, ni bil zastonj. Z okrog 5 km dolgim primarnim vodom so se priključili na centralni bizeljski vodovod, po katerem so domačini že pred leti napeljali vodo iz pišečkega Dupla. Ker je Bukovje hribovska vasica, je bilo potrebno zgraditi dve prečrpavališči, 120 kubični vodohran in raztežilnik za ublažitev pritiska. Sistem je bil zaradi tega drag, saj je bilo treba zanj zbrati okrog 25 milijonov tolarjev. Krajani so sami zbrali 3 milijone za primarni vod in še enkrat toliko za sekundarnega, tako da je vsako gospodinjstvo prispevalo po 2.000 nemških mark. Republika je sodelovala s sredstvi za demografsko ogrožene, katerih del bodo uporabili tudi za skorajšnjo drugo fazo izgradnje vodovoda na tem območju, ki bo z vodo lahko oskrbel še 40 do 70 domačij v Orešju in Bizeljski vasi. Občina se bo še naprej borila za pomoč demografsko najbolj ogroženim območjem, kar je bilo razbrati tudi iz govora brežiškega sekretarja za komunalno infrastrukturo Bogdana Matjašiča. Ta je med drugim poudaril, da medtem ko v tej občini polagajo vodovode, drugod že napeljujejo kabelsko televizijo. Kljub temu je tudi v primeru vodovoda Bukovje večji del sredstev prispevala občina, pa še teh ni bilo lahko pridobiti, kot vedo povedati člani gradbenega odbora: predsednik Anton Žni- Anton Žnidarič darič, njegov namestnik Jože Malus ter člana Ivan Lupšina in Branko Najger. “Odbor je opravil ogromno prostovoljnega dela; če bi popisali vse njegove stroške, bi jih bilo za kakih 400, 500 tisočakov,” pravi Žnida-rič.Glavni izvajalec vodovoda, na katerega se bo v prihodnosti lahko priključilo še kakih 20 uporabnikov, je bilo podjetje SGP Posavje iz Sevnice. Investitorje bilo javno pod- • Vodovod je že prinesel več življenja v Bukovje, saj so domačini že ^pripravili za asfaltiranje 3,5 km ' ceste, na delavce pa čaka še kak kilometer. Dela jih bodo stala 1,5 milijona tolarjev, zadovoljni pa so, da brežiško podjetje HPG dela za plačilo na obroke. Ob tem upajo, da bodo v naslednjem letu deležni še kakega občinskega ali republiškega tolarja, da bodo cesto lahko tudi asfaltirali. jetje KOP Brežice, za razliko od prejšnjih časov, ko so take naloge morale opravljati krajevne skupnosti. Pri prenosu nalog je sicer prišlo do neljubih zapletov, vendar bodo ti zdaj, ko je voda stekla, kmalu pozabljeni. B.D-G. Prireditev za praznik občine letos ne manjka Slavnostni govornik bo dr. Ivan Kristan BREŽICE - Občina Brežice še vedno praznuje svoj občinski praznik na 28. oktober, dan, ko je bila v letu 1941 ustanovljena Brežiška četa, ena prvih slovenskih enot v boju proti okupatorju, ki je kmalu tragično končala. Letošnji občinski praznik seje že začel pretekli petek z otvoritvijo vodovoda v Bukovju na Bizeljskem, se nadaljeval v soboto v Dobovi z zaključkom maratonskega teka Dušana Mravljeta in z večernim koncertom artiškega tamburaškega orkestra. V torek so v Rigoncah v prisotnosti ministra Janeza Janše odkrili spominsko obeležje. Tako obeležje so odkrili tudi v Učnem centru iem iro- -----------------lA s slovenskega ozemlja. Danes dopoldne bodo v Dobovi odprli L fazo izgradnje obrtne cone, jutri ob 9. uri bo minister Maks Tajnikar v bivši Tovarni prikolic odprl Sejem obrti in podjetništva ter ob 14. uri sodeloval še na okrogli mizi o gospodarski politiki v prihodnjem letu in o možnostih razvoja v obmejnem prostoru. Zvečer ob 19. uri bo v slavnostni dvorani brežiškega gradu koncert mešanega pevskega zbora Pro muši- ca iz Maribora. To soboto bo ob 13. uri otvoritev posodobljene krajevne ceste Dednja vas - Pavlova vas. V nedeljo se bo ob 9. uri na Sromljah pričel tradicionalni, letos že 17. pohod po poteh Brežiške čete. V prihodnjem tednu se bo v brežiški občjni vsak dan nekaj dogajalo. Že v ponedeljek dopolne bodo v gospodarski coni v Slovenski vasi odprli nova poslovna prostora pocjjetij Forum - tehnika (Stanko Sinko) in Spektri (Lapuh, Kranjc in Volčanšek). V torek dopoldne bodo odprli obnovljeno terapijo v Zdraviliškem domu Term Čatež, ob 17. uri pa še muzejsko zbirko kovačije Podgoršek v Pišecah. V sredo ob 18. uri se bodo poslanci vseh treh zborov občinske skupščine zbrali na slavnostni seji, na kateri bodo podelili letošnje oktobrske nagrade in priznanja ter nagrade najbolj urejenim kmetijam v občini. Slavnostni govornik bo dr. Ivan Kristan, predsednik državnega sveta. Danes teden ob 17. uri bosta Atletski klub Brežice in domača Športna zveza pripravila tradicionalni ulični tek “Brežiški oktober”, ki se bo začel in končal pred stavbo SO Brežice. V petek, 29. oktobra, bodo v čateških Termah podelili letošnje nagrade za inovativno dejavnost. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo zaključile 6. novembra na športnem stadionu v Brežicah, kjer bodo na portal stadiona ponovno postavili kip sokola, simbol leta 1904 ustanovljenega društva Sokol. B. D.-G. kultura in izobra- ževanje 4 /i PREMIERA • ^ NOVO MESTO - V četrtek, 28. oktobra, bo novomeška premiera ameriškega filma Naključni junak, napete sodobne komedije o nenavadnem junaštvu. Če povemo, da to vlogo igra znani ameriški igralec in dvakratni dobitnik PREDSTA VITEV- Dan prej, prednoje bila knjiga tudi uradno predstavljena na Oskarja Dustin Hoffman verjetno ni tiskovni konferenci v Dmštvu slovenskih pisateljev v Ljubljani, sta nas z njo obiskala treba povedati kaj vCf. avtor Jožef Škof (levo) in založnik Milan Skledar. (Foto: T. Jakše) Lucasov “Mali unikatna papirju’’ Na razstavi v Dolenjskem muzeju predstavljena slikaraska dela domačih in tujih udeležencev letošnjega razpisa umetnostne revije Lucas - Prihodnje leto Alpe-Jadran Bela krajina v običajih in zgodbah Pri zasebni založbi “Skledar” v Ljubljani je v zbirki Iz roda v rod izšla knjiga o Beli Hi krajini, ki jo je napisal rojak in naš nekdanji dopisnik Jožef Škof NOVO MESTO - V Sloveniji zadnje čase doživljamo poplavo zasebnih založb, s tem pa seveda tudi poplavo najrazličnejše literature. Gneča na knjižnem trguje zato velika, vendar lahko rečemo, daje za knjižne izdaje, za kakršne se je odločila nova zasebna založba “Skledar” iz Ljubljane - njen lastnik je Milan Skledar - še dovolj prostora. Odločila seje namreč za izdajanje etnografske literature. NOVO MESTO - Potem ko so bila od 19. junija do 10. julija letos dela, izbrana na natečaju revije Lueas, razstavljena v Vili Bled na Bledu, je bila druga razstava teh del v petek v Mali dvorani Dolenjskega muzeja. S tem so dobili tudi Novomeščani priložnost videti slike, kijih omejujeta podlaga (papir) in velikost (slika ne sme biti večja kot 30x30cm). Izbrana so bila letos spomladi na natečaju revije za umetnost Lucas. Kot je na otvoritvi povedal glavni pobudnik natečaja in razstave Bojan Novak, se je ideja za “Mini prix Lucas 93” rodila letos januarja na sejmu v Bologni, februarja je izšel razpis, aprila pa je mednarodna žirija likovnih strokovnjakov izmed 130 prijavljenih, od katerih je na natečaju vsak sodeloval s po tremi deli, že izbrala trideset avtorjev za letošnjo razstavo. Veliko število prijav dokazuje, da je mala slika med našimi slikarji priljubljena in daje nikakor ne zapostavljajo, pojavili pa so se tudi že prvi gostje iz Italije in Avstrije. Novak je najavil tudi nov razpis, ki bo izšel okoli novega leta in bo zajel ves prostor Alpe-Jadran. Izrazil je upanje, da se bo mini prix kmalu razširil na ves evropski prostor in čezenj. O likovnem sporočilu in o pomenu razstave je spregovoril likovni kritik Aleksander Bassin, kije med drugim opozoril na nevarnosti, ki preže na malo sliko: “Tukaj spremljamo po velikosti sicer skromno, a po duhu in avtentičnosti vendar mogočno sliko. Paziti pa moramo, da v bodočnosti anale ne bi postal nekakšen umetniški odmev na skromnost, na nemoč domačega kulturnega prostora. Da ga ne bi dojeli in povzeli vase samo kot skromen zapis, da ne bi bil mali format odmev skromnih materialnih danosti, in nazadnje, kar je najhuje, da postane stranpot umetnosti ali enostavneje rečeno komercializacija, saj se s poceni, drobnimi in brezproblemskimi podobami lahko preživljajo tisti, ki jih imenujemo s pravim imenom kvaziu-metniški lumpenproletariat. Anale POLESTIKOVIPOTI OD LITIJE DO ČATEŽA LITIJA - Pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža bo letos organiziran v soboto, 13. novembra, z odhodom med 7. in 9. uro z železniške postaje v Litiji. Cilj na Čatežu bo odprt do 16. ure. Vlaki za prihod in odhod s startnega mesta bodo ta dan okrepljeni, prav tako bo možen avtobusni prevoz nazaj s ciljnega meta na startno mesto in na Veliko Loko. Prijavnina znaša 250 tolarjev, skupaj z avtobusno karto za povratek pa 400 tolarjev. Udeleženci bodo ob plačilu prijavnine na odhodnem mestu dobili dnevnik poti, na cilju pa spominsko značko. MINI PRIX LUCAS 93 - Na otvoritvi slikarske razstave malega unikata na papirju. Od leve proti desni: direktor Dolenjskega muzeja Bojan Božič, likovni kritik Aleksander Bassin in zastopnik Lucasa Bojan Novak s soprogo. (Foto: T. Jakše) Samostanske listine Razstava Samostani v srednjeveških listinah na Slovenskem LJUBLJANA - V Arhivu Republike Slovenije so prejšnji leden odprli zanimivo razstavo o srednjeveških listinah, ki so dostopne v Sloveniji in se nanašajo na samostane na ozemlju današnje Slovenije. Tako je bilo razstavljenih 72 dokumentov, ki govore o dvaindvajsetih samostanih in enajstih redovih. Seveda je tudi tukaj Dolenjska dobro zastopana tako po bogastvu listin, ki govore o samostanih pri nas - med njimi tudi najstarejša - kot tudi po pestrosti meniških redov, ki so nekoč domovali ali še domujejo na našem območju. Kakor je po eni strani pohvalno, da smo se te tematike le lotili celoviteje, pa je po drugi strani zaskrbljujoče, koliko novih problemov se odpira, ko začnemo resneje brskati po njej. Na to je opozoril tudi predsednik Milan Kučan, kije bil slavnostni govornik na otvoritvi razstave. Omenil je, da se veliko dokumentov o Sloveniji, ne samo o samostanih, nahaja v arhivih in kulturnih ustanovah sosednjih držav, s katerimi smo bili tako ali drugače zgodovinsko povezani ali od njih odvisni, naloga samostojne Slovenije pa je, da čimveč tega gradiva zbere doma. Zlasti pa je pomembno, da imamo to v mislih na pogajanjih o nasledstvu bivše Jugoslavije, saj se veliko dokumentarnega gradiva nahaja prav v arhivih v Beogradu, do tega pa ima Slovenija nesporno pravico. T. J. male slike naj bi s svojo kontinuiteto in strogo strokovnostjo poskrbel, da se to ne bi zgodilo.” Razstava malega unikata na papirju bo v mali dvorani Dolenjskega muzeja odprta do 7. novembra, torej bodo imeli ljubitelji umetnosti še nekaj časa za obisk in za ugotavljanje pravilnega odgovora na Ovidovo retorično vprašanje “Siparva licet con-ferre maximis...” (“Če je dopustno primerjati majhne stvari z največjimi...”), kot je dejal pesnik, ko je primerjal svojo bolečino v izgnanstvu z bolečino Eneja, ki jeza vedno izgubil Trojo. Ugotovitev po ogledu bo gotovo enoglasna: “Tudi majhno je lepo!” T. JAKŠE KRAJINSKI PARK LAHINJA V METLIKI METLIKA - V petek, 22. oktobra, ob 19. uri bo v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu odprta razstava Krajinski park Lahinja, edini zavarovani park v Beli krajini. Razstavo sta pripravila Belokranjski muzej iz Metlike in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Razstavo bo odprl direktor Zavoda Danilo Breščak, park pa bo predstavila diplomirana biologinja in samostojna konservatorka Mira Ivanovič. Ob tej priložnosti bo predstavljena tudi videokaseta o Krajinskem parku Lahinja. V to zvrst sodi tudi pred kratkim izdana knjiga “Bela krajina v običajih in zgodbah,” katere avtor, in sicer tako pisnega kot fotografskega gradiva, je belokranjski rojak Jožef Škof. “Knjiga o Beli krajini je prva v zbirki z naslovom Iz roda v rod. V tej zbirki naj bi bile sčasoma zajete vse slovenske pokrajine,” pravi lastnik založbe Milan Skledar. “Zanima me predvsem etnografsko gradivo, zgodovina, s poudarkom na novejši zgodovini, in pa sodobna slovenska literatura. Milan Skledar, čeprav razmeroma mlad, ni novinec v slovenskem založništvu, saj je že prej izdal pet knjig v okviru Trajne delovne skupnosti Guliver v Murski Soboti, med njimi tudi pesniški zbirki: Prekmur-jano, ki jo je napisal Drago Kuhar, in Neizgovorjeno zemljo Igorja Likarja. “Bela krajina v običajih in zgodbah” je knjiga, ki nikakor nima ambicij predstaviti ta zanimivi in lepi košček naše domovine celovito in sistematično, ampak je neke vrste avtorjev obračun z lastno preteklostjo, javna predstavitev gradiva, ki se mu je nabralo od mladosti, katero je PREMALO DENARJA ZA ŠOLSTVO ČRNOMELJ - Šolstvo v črnomaljski občini je ob polovici leta porabilo že dve tretjini denarja, v občinskem proračunu predvidenega za letošnje leto. Ob tem pa imajo v šolah po predalih še za nekaj milijonov tolarjev računov, kijih mora plačati občinski proračun. Šole z denarjem, ki jim je na razpolago, ne morejo pokriti več niti vseh rednih stroškov. Očitno je, da je denar, ki ga v občinskem proračunu namenjajo za šolstvo, preskromen. To se ponavlja že leta. Razumljivo je torej, da so se šolniki zavzeli, naj bi dodatni denar, če bo prišlo do renominacije proračuna, namenili tistim dejavnostim, ki imajo prednost, to pa je tudi šolstvo. Opozorili so tudi, da mora občina odplačevati obveznice in kredite, ki niso bili namenjeni za družbene dejavnosti, zaradi odplačil obveznosti pa trpijo prav te. preživel v Beli krajini, v zrelih letih, ko je službeno in ljubiteljsko prihajal v stik z njo, in v sedanjosti, ko prihaja k njej samo še na obisk, pa vendar z močno željo, lahko bi rekli celo, s prostovoljno si naloženo obvezno- Letosrnanj učencev V Šoli kočevskih odpo-slancev in Soli ob Rinži KOČEVJ E - Na obeh kočevskih osnovnih šolah je letos manj učencev. Za posamezno šolo pa so ostali podatki kar precej različni. Šolo zbora odposlancev, ki nima podružničnih šol, obiskuje letos 636 učencev ali 47 manj kot minulo šolsko leto. Na predmetni stopnji imajo letos en oddelek manj. Pouk je še vedno v dveh izmenah. Učiteljev imajo dovolj. Letos imajo v osmem razredu pri matematiki in slovenščini tako imenovani nivojski pouk. Poleg tistih krožkov, kijih imajo že vrsto let, so uvedli v tem šolskem letu še naslednje: planinski, plesni in eksperimentalni krožek (na razredni stopnji), na predmetni pa gospodinjskega, medtem ko so geografsko-turističnega uvedli že lani. Zelo uspešno deluje modelarski krožek, ki ga učenci radi oz. najraje obiskujejo. Šolo ob Rinži skupaj s podružničnima šolama v Kočevski Reki in Livoldu obiskuje letos 841 učencev, lani pa jih je bilo 8 več. Nameravanega nivojskega pouka v 7. in 8. razredu niso uvedli, ker jim primanjkuje učiteljev. V enem oddelku prvega razreda učijo po novi metodi, v ostalih oddelkih pa po dopolnjenem starem načinu. Na predmetni stopnji ne poteka več pouk strogo kabinetno. Šola ima premalo prostorov. Pouk je v dveh izmenah. Prostori so zasedeni od 7. do 19. ure, zato je nekaj težav tudi s krožki. Nanovo imajo letos krožek logike, nanovo pa je uvedeno tudi raziskovalno delo. Šoli v Livoldu in Kočevski Reki in 4.a na matični šoli v okviru tako imenovane projektne naloge raziskuje turizem in odkriva ter opisuje zanimivosti v občini. j p Pod najlepšim kozolcem o kozolcih Pod Blažetovim kozolcem na Bistrici pri Mokronogu je bila predstavljena prva knjiga založbe Agens iz zbirke Pot kulturne dediščine, Slovenski kozolec BISTRICA PRI MOKRONOGU - Pod Blažetovim kozolcem na Bistrici pri Mokronogu je bila prejšnji četrtek predstavljena monografija Slovenski kozolec avtorjev fotografa Jaka Čopa in etnologa dr. Toneta Cevca založbe Agens iz Žirovnice. Knjiga o kozolcih na Slovenskem je prva iz knjižne zbirke Pot kulturne dediščine. Pri ličkanju koruze ter ob dobrem dolenjskem moštu in domačem kruhu, potici in drugih dobrotah ter pesmi mokronoških in mirenskih pevcev je bila predstavitev avtorjev, založnika in sponzorjev knjige veliko prijetnejša, kot bi bila v kaki zaprti dvorani. kov ustvarjalnosti preprostih ljudi. Blažetov toplar je stesala izkušena tesarjeva roka. Lastniku Jožetu Simončiču je leta 1936 kozolec pogorel, vendar se je odločil, da postavi nove- • Knjiga Slovenski kozolec je dvojezična, v slovenskem in angleškem jeziku. V angleščino sta tekst prevedli Irena Šumi in Victoria Raschke, oblikoval jo je Janez Suhadolc. Založba Agens je našla tudi sponzorja: Slovensko zadružno kmetijsko banko, d.d., iz Ljubljane in Papirnico Vevče.. ga. Postavil gaje tesarski mojster Janez Gregorčič, ki seje odločil, da na prednji strani kozolca pokaže, kaj zna. Nekoč je trden kozolec pomenil trdnega gospodarja, danes to ne velja več. Zato je veliko kozolcev na’ Slovenskem že propadlo, nekatere je tik pred tem s fotoaparatom posnel Jaka Čop in na ta način delo preprostih tesarjev, a včasih tudi pravih mojstrov ohranil. Direktor založbe Agens Slavko Mežek je o prvi knjigi Slovenski kozolec iz knjižne zbirke Pot kulturne dediščine dejal: “Tisti, ki smo nasledili to dediščino, jo moramo ohranjati, zato bomo nekaj teh vsebin prelili tudi v knjige.” Jaka Čop, fotograf in znani planinec, je do sedaj izdal že štiri knjige svojih izpovednih fotografij: Svet med vrhovi, Raj pod Triglavom, V kraljestvu Zlatoroga, Viharniki. Njegova najnovejša knjiga pa je toliko bolj dragocena, ker je polna posnet- “Velikokrat smo kozolec imeli za slovensko posebnost, kar pa drži le delno, saj kozolce srečamo tudi pri sosedih, celo v daljni Skandinaviji. To pa nam hkrati pove, da smo že od nekdaj del Evrope,” je dejal dr. Anton Cevc. Različne oblike in veliko- stjo, da pomaga k njeni popularizaciji in razvoju. Notranja razdelitev dvesto strani obsegajoče knjige ima naslednje sklope: zgodovinske in etnografske znamenitosti, obrti, običaji, posebnosti in zgodbe. Na koncu sledi še razlaga narečnih izrazov. Škofje doma iz Dragomlje vasi. Po izobrazbi je agronom, deset let pa je delal na novomeških inšpekcijskih • Knjiga je izšla v nakladi 1001) izvo-dov, njena cena pa je 2.500 tolarjev. Primerna je zlasti za darilo našim izseljencem pa tudi doma jo bo marsikdo z veseljem prijel v roke, saj ima dovolj velik tisk, primeren tudi za starejše ljudi. Da bo v prihodnje bolj pozoren pri pripravi gradiva za tisk, pa moramo založnika vendarle opozoriti, daje v njej večje število napak, torej bi bilo potrebno poostreno lektorsko in korektorsko delo. Tudi pri oblikovanju ter pri pripravi črno-be-lih slik bi se dalo marsikaj izboljšati. Izbira črk ni najbolj posrečena, saj kurziva v premem govoru deluje precej moteče. službah in dopisoval v Dolenjski lisi. Prav iz tega časa mu je ostalo obilo gradiva. “Zal gre veliko stvari v Beli krajini v pozabo: ženitni običaji, preja, tkanje platna, običaji okoli boži-čevanja, treh kraljev in drugih. Jaz sem stvari obudil v obliki zgodb, dostikrat v-šaljivem tonu, saj so Belokranjci veseli ljudje, ki se radi smejejo na tuj pa tudi na svoj račun,” pravi avtor, ki zdaj že dvajset let živi v Ljubljani. T. JAKŠE sti kozolcev so dokaz prilagojenosti različnim krajinskim okoljem; od najbolj preprostih v bohinjskih gorah do mogočnih toplarjev na Dolenjskem, v Savinjski dolini in na Koroškem. Jaka Čop je motiv s kozolci iskal več kot dve desetletji in naletel na številne propadajoče kozolce. V knjigi je več kot 170 fotografij ter uvodni esej in strokovni komentar ob slikah dr. Toneta Cevca. Dr. Cevc se v tekstu dotika narodopisnih podob kozolca, njegove stavbne tipologije in poskuša osvetliti tudi izvor in razvoj kozolca na Slovenskem. J.DORNIŽ Ob 25-Ietnici na nove tamburice Koncert artiških tamburašev ARTIČE - Minulo soboto zvečer so 25-letnico svojega delovanja in hkrati bližajoči se občinski praznik slovesno proslavili člani tamburaškega orkestra Kulturno umetniškega društva Oton Župančič iz Artič. V domači dvorani so pripravili koncert, na katerem so se pod vodstvom prof. Dragutina Križaniča prvič predstavili z novimi inštrumenti. Artiški tamburaši so v preteklih letih iz majhne skupine ljubiteljev tovrstne glasbe, ki je igrala predvsem ljudske pesmi, prerasli v kakovosten orkester. Uvrščajo se v sam vrh slovenske tamburaške glasbe in so v času obstoja Jugoslavije večkrat zelo uspešno zastopali Slovenijo na državnem festivalu tamburaške glasbe. Čeprav so se člani orkestra morali trudili celo sezono, da so se privadili na tamburice z drugačnim sistemom, ki sojih uvozili iz Hrvaške, se jim bo to v bodoče obrestovalo. Novi inštrumenti jim bodo nudili veliko več možnosti za kakovostno izvajanje zahtevnejših skladb, katere zadnja leta pogosto izbirajo. Sobotni koncert artiških jubilantov je popestril še Tamburaški orkester hrvaške TV, ki ga vodi Siniša Leopold. Ta večer so najbolj zvestim članom orkestra podelili Gallusove značke, med drugimi tudi dve zlati, s katerima so se oddolžili za zvestobo Vinku Halerju in Ivanu Fuksu. B. D.-G. Štravsova kmetija NIČ VEČ SPOMENIK METLIKA - Na predlog novomeškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine je metliška občinska skupščina maja 1988 sprejela odlok o razglasitvi Štravsove domačije v Prilozju za etnološki spomenik. Vendar po požaru avgusta letos zavod ugotavlja, da m več razlogov, da bi bila domačija še spomenik, zato predlaga preklic odloka. Zavod se načeloma tudi strinja, da še uporabna in manj ožgana bruna stanovanjske hiše uporabijo za novo stavbo na bližnjem letališču. Skedenj in hlev sta bila v požaru popolnoma uničena, svinjak pa se je sesul že pred časom. 8 DOLENJSKI LIST PREDSTA VITEV KNJIGE SLOVENSKI KOZOLEC - Jaku Čop je pripovedoval, kako je potoval po Sloveniji in s fotografskim aparatom posnel te enkratne primerke ljudskega stavbarstva, kipa so žal že pred dvajsetimi leti mnogokje propadali. Na fotografiji (od leve proti desni): direktor založbe Agens Slavko Mežek, s knjigo v roki Jaka Čop ter predstavnik Slovenske zadružne kmertijske banke, d.d., iz Ljubljane, ki je izid knjige poleg Papirnice Vevče tudi finančno podprla. (Foto: J. Dorniž) Št. 42 (2305), 21. oktobra 1993 ČDTJi m st* mm % €i: '•••j dežurni poročajo IZ AVTA UKRADEL TORBICO - 9. oktobra je neznan storilec vlomil v avto, ki ga je imela M. N. iz Novega mesta parkiranega v Šmihelu, in ukradel žensko torbico, v kateri je imela denar in dokumente. Oškodoval jo je za 20 tisočakov. STEKLO SE MU JE RAZBILO - 10. oktobra je neznanec na parkirnem prostoru na Otočcu prišel v osebni avto R 4, ki je bil odklenjen, in poskušal ukrasti vetrobransko steklo, vendar mu to ni uspelo, ker se je. razbilo. Lastnici B. B. iz Šmarjeških Toplic je povzročil za 20.000 tolarjev škode. POSEKAL BUKOVA DREVESA -V času od 12. do 14. oktobra je neznan storilec v gozdu pri vasi Lešče posekal 4 bukova drevesa in s tem lastnika J. L. oškodoval za 35.000 tolarjev. VLOMIL JE V KLET - V času od 10. do 12. oktobra je neznanec vlomil v klet stanovanjskega bloka v Črnomlju in s pony kolesa odvil obe kolesi, zavori, sedež in luči. Lastnika je oškodoval za okrog 10.000 tolarjev. UKRADEL MOTORNO ŽAGO -14. oktobra med 18. uro in 19.30 je neznan storilec ukradel motorno žago, ki jo je lastnik M. P. iz Selške Gore za nekaj časa pustil ob lokalni poti Cirnik - Migolica. Lastnik je bil oškodovan za 40 tisočakov. SMRT NA STRANIŠČU PODPLANINA - 14. oktobru zjutraj je 64-letni R. J. iz Podplanine pri Dragi v kočevski občini šel na stranišče. Domači so ga našli okrog 7. ure, a je bil že mrtev, Zadela ga je kap. MEDVEDJE PROMETNE NESREČE DELNICE, KOČEVJE - V zadnjih treh tednih so na glavni cesti med Karlovcem in Reko v bližini Delnic avtomobilisti do smrti povozili tri medvede kapitalce, katerih krzno so strokovnjaki ocenili na okoli 300 točk, kar pomeni, da bi za vsakega tuji lovec plačal okoli 6.000 DEM. Na tem območju Gorskega Kotarja tuji lovci vsako leto odstrele okoli 20 medvedov. Lovci menijo, da medvedje beže iz krajev, kjer potekajo boji, v mirnejše kraje, sc pravi na območje okoli Delnic in tudi čez Kolpo na Kočevsko, kjer opažajo vedno več ne le medvedov, ampak tudi druge divjadi. Tako strokovnjaki menijo, da vzrok porastu števila volkov ni le prepovedan odstrel, ampak predvsem dejstvo, da vsa divjad beži z območja bojev v Bosni in na Hrvaškem proti Kolpi in Sloveniji. Tudi nedavni pokol ovac pri Mozlju, ki so ga zagrešili volkovi, je po domnevah nekaterih strokovnjakov delo volkov beguncev. Pri Rijavčevih v Mozlju nismo mogli zvedeti, kaj je s preostalima dvema ovcama, katerih trupel niso našli. Ob našem zadnjem obisku Rijavčevih namreč ni bilo domu. 0 Vidmu dosedaj še nič dokončnega Na novomeškem temeljnem sodišču seje nadaljevalo sojenje zoper nekdanje Vid-move vodilne - Zaslišane še tri priče - Razprava prestavljena za nedoločen čas po faksu; natančneje se zneska ni spomnila - nekje okrog 77 milijonov lir - ni pa se spomnila, ali so kdaj NOVO MESTO - Prejšnji teden seje na novomeškem temeljnem sodišču nadaljevalo sojenje nekdanjim vodilnim iz krškega Vidma: direktorju Vidma Francu Čargu, finančnemu direktorju Branku Žibretu in direktorju podjetju Videm Trade, d.o.o., Ljubljana, Celestinu Vardjanu zaradi obtožbe gospodarskega prestopka nepravilne porabe Vidmovega denarja pri ustanavljanju podjetja v tujini. Senat, ki ga je vodil sodnik Matjaž Kučič, je ponovno zaslišal obtoženega Branka Žibreta in tri priče: Žibrctovo tajnico Natašo Kos, nekdanjega vodja trženja v Vidmu Bogdana Romiha ter deviznega inšpektorja Rajka Plevclja. Branko Žibret je na sodišču povedal, da je Rolfu Normanu že pred lanskim novembrom, ko je od njega zahteval pisno pojasnilo, kaj posamezne debet note pomenijo, večkrat ustno in pisno razložil, za kaj gre. K odgovoru je priložil tudi fotokopije fotokopij debet not. Na vprašanje tožilca, zakaj debet note niso bile knjižene, je povedal, da bi morale k direktorju in potem v knjiženje, ker pa ni prejel originala, omenjeni dokument ni šel po ustaljeni proceduri, je pa o teh dokumentih obvestil direktoija. Žibret je tudi večkrat poudaril, da originali debet not do njega niso nikoli prišli. Povedal je še, da so se v jeseni med njim in Normanom pričeli nesporazumi zaradi nestrinjanja s poslovno politiko, prišlo je tudi do nestrinjanja z nekaterimi konkretnimi odločitvami. Norman naj bi se po Žibretovem pripovedovanju na svojih poslovnih poteh večkrat srečeval s predstavniki KFC, pa tudi večina izvoznih poslov s firmo KFC je bila narejena po tistem, ko je za direktorja v Vidmu nastopil Norman. Tako KFC poleg 77 milijonov lir gotovine še vedno dolguje Vidmu 430 milijonov lir za dobavljeni papir. Žibretova tajnica Nataša Kos je vso pošto, ki je prihajala na ime firme, odpirala, jo vpisala v knjigo in jo v mapi posredovala Žibretu. Spomnila se je, da so lani avgusta KFC-jeve debet note prišle večkrat po pošti in V BOLNIŠNICI PODLEGEL POŠKODBAM KRŠKO - 18. oktobra nekaj po šeti uri zjutraj se je v Krškem zgodila prometna nezgoda, kije zahtevala mlado življenje. Voznik osebnega avtomobila, 18-letni Marko Damjanovič iz Krškega, se je peljal iz smeri Dr-novega proti Vrhovemu. Ko je v Krškem na Cesti krških žrtev pripeljal po ravnem delu, je zaradi neprimerne hitrosti zapeljal preko pločnika v drog javne razsvetljave, nakar je vozilo odbilo v drevo in po strmem klancu navzdol. Po udarcu je voznika vrglo skozi vetrobransko steklo na cesto. Zaradi hudih telesnih poškodb je še istega dne v brežiški bolnišnici umrl. POŠKODOVALI MUZEJSKO LOKOMOTIVO KOČEVJE - Muzejska lokomotiva, ki so jo v spomin na 100. obletnico dograditve kočevske železniške proge postavili na kočevski železniški postaji, so neznani storilci poškodovali med 9. in 11. oktobrom. Razbili so steklo na kabini strojevodje in prvo luč ter odtrgali cev parnega kotla. Škode je za 100.000 tolarjev. Policija zbira obvestila o tem dejanju, vse pa kaže, da so ga zagrešili otroci. NA ŠOLARJA JE PADEL GOL NOVO MESTO -12. oktobra se je na šolskem igrišču pri br-šljinski osnovni šoli hudo poškodoval učenec 4. razreda 10-letni Dejan Novak iz Dolnjega Karteljevega. Po končanem pouku telovadbe, so učenci vlekli oblačila z gola, ki se je prevrnil in padel Dejanu na glavo, da se je hudo poškodoval. S helikopterjem so ga odpeljali v Klinični center v Ljubljano, kjer je ostal na zdravljenju. PO DOLENJSKI DEŽELI • Bliža se mrzla zima in z njo tudi stiska mnogih ljudi. Morda se je v takšni stiski znašla tudi gospa, ki je minuli teden v trgovini Dolenjka Tekstil v Novem mestu na Glavnem trgu ukradla kavbojke, jih spravilu v torbico, in krilo, ki ga je skrila pod jakno. Bila je močno presenečena, ko je prišla do vrat in je začelo piskati, ker je bilo krilo varovano z magnetnim alarmnim sistemom. Oblačila v vrednosti skoraj 12 tisočakov je morala vrniti. Policisti pa so za takšen način nakupovanja napis ali kazensko ovadbo. • Nepridiprav, ki se je lotil vloma v kiosk na železniški postaji Center v Novem mestu, za svoje dejanje očitno ni imel dovolj časa, ker ga je nekdo zmotit, tako da mu ni uspelo ničesar odnesti. Lastniku J. P. iz Novega mesta pa je povzročil za 20.000 tolarjev škode. • Zmikavt, ki se je lotil katrce, parkirane na Medvedjeku, je z nje hotel pobrati skoraj vse. Odvil je zadnje luči, nato odprl pokrov prtljažnika in iz njega ukradel črpalko, 5-litrsko plastično kanto za gorivo, odvil rezervno kolo, z voznikovega sedeža pa ukradel naslonjalo za glavo. Lastnico D. J. iz Kranja je oškodoval za 20 tisočakov. DELOVNI STROJ JE PADEL NANJ NOVO MESTO - 12. oktobra ob 16.15 je 32-lctni Franc Gačnik iz Črešnjic vozil delovni stroj po lokalni cesti Kurtcljevo - Hmeljčič. Ko je pripekal do levega slabo preglednega ovinka, seje zaradi teže vozila vdrla peščena bankina in delovni stroj sc je prevrnil po nasipu. Med prevračanjem je Gačnik padel iz kabine, nato pa je delovni stroj padel nanj. Gačnik se je pri teni tako hudo poškodoval, da je na kraju nezgode umrl. Z AVTOM V TOVORNJAK - 31-lctni Bojan Ivnik iz Krškega se je 15. oktobra nekaj pred šesto uro zvečer peljal z golfom po lokalni cesti Sevnica - Brestanica. Ko je pripeljal pred Blanco, ga je zaradi prehitre vožnje po spolzkem cestišču in slabe vidljivosti zaneslo. Po 9 metrih vožnje je trčil v neregistrirano tovorno vozilo 40-let-nega Jožeta Vidica z Blance, ki je bilo parkirano ob cesti. Po trčenju je avtomobil zasukalo v nasip. Ivnik se je v nesreči huje poškodoval, nastalo pa je tudi za okrog milijon tolarjev materialne škode. MOTORISTA STA SE HUDO POŠKODOVALA - Mladoletni Ž. F. iz Krškega se je skupaj s prav tako mladoletnim sopotnikom D. A. iz Krškega 16. oktobra nekaj pred deveto uro zvečer peljal po lokalni cesti iz smeri Kostanjevice proti Oštrcu. Ko je v Globočicah pripeljal v ostri, nepregledni, levi ovinek, jc peljal po sredini ceste in s kolesom trčil v osebni avtomobil, s katerim se je pravilno po levi strani iz nasprotne smeri pripeljal 33-letni Vinko Paljug iz Krškega. Motorno kolo je odbilo in po 7 metrih sta fanta padla z motorja, motor pa je drsel naprej še 31 metrov. Pri tem sta sc voznik in sopotnik motornega kolesa hudo poškodovala. PO NESREČI POBEGNIL - 15. oktobra je nekaj pred eno popoldne neznan voznik kamiona peljal po regionalni cesti iz smeri Čateža ob Savi proti Krški vasi. Ko se je pripeljal v Velike Malence, je začel prehitevati traktorista, 53-letnega Antona Zoba-riča, čeprav prometni pas, po katerem je nameraval prehitevati, ni bil prost na dovolj dolgi razdalji, da bi ga lahko prehitel. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeljal 25-letni Iztok Verbančič iz Ormoža, po poklicu policist. Ko je zagledal kamion, je začel zavirati. Med zaviranjem je vozilo trčilo v robnik, se prevrnilo in obstalo na sredi ceste. Voznik kamiona pa je v tem času traktor že prehitel in nato brez ustavljanja nadaljeval vožnjo proti Krški vasi. Na vozilu je nastalo za 50.000 tolarjev škode. ROM SEJE MAŠČEVAL Z NOŽEM OTOČEC - 31-letni Iztok K. z Otočca je osumljen, daje 15. oktobra v romskem naselju Otočec poskusil umoriti 34-letnega Branka K. in 14-letnega Željka K. Osumljenec je že dalj časa v sporu z Romi z Otčca. Trenutno prestaja zaporno kazen, 15. oktobra pa je imel od 14. ure dalje prost izhod. Odšel je v romsko naselje in grozil oškodovancema z ubojem, nato pa odšel. Nekaj pred osmo uro zvečer se je ponovno vrnil in grozil več Romom. Med grožnjo je izza pasu potegnil kuhinjski nož in večkrat zabodel Branka in Željka K., nato pa pobegnil. Oba so odpeljali v novomeško bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Branko hudo poškodovan, Željko pa lažje. Osumljenec sc jc 17. oktobra zvečer sam vrnil v novomeški zapor. Zoper njega bo podana kazenska ovadba. prišle kot originali. Debet note so potem večkrat pošiljali Rolfu Normanu po faksu in po interni pošti, ki pa likvidacije verjetno ni odobril, saj sporne tri debet note niso bile knjižene. Vodja trženja Bogdan Romih, pred leti tudi komercialni direktor Vidma, je dejal, da mu debet note niso blizu. V kar nekajminutnem zaslišanju se ni skoraj ničesar spomnil, razen tega, da je v nekem razgovoru o KFC slišal, da je Vidmu dolžan 40 ali 70 milijonov lir. O oceni, da je Videm KFC-ju dobavil za 430 milijonov lir papirja, pa je menil, da je realna. Devizni inšpektor Rajko Plevelj, čigar zapisnik o poslovanju Vidma z milanskim KFC je tudi predlog za obtožnico, je na osnovi pregleda dokumentacije sklepal, da sta Čargo in Žibret z Vidmovim denarjem ustanovila v tujini podjetje KFC. Na so-diščuje povedal, daje dobil z notran- • Obtoženi skupaj z obrambo so deviznemu inšpektorju hoteli dokazati nestrokovnost,'ker ni kot dokaze upošteval originalov. Razprava je bila prestavljena za nedoločen čas, v tem času pa naj bi sodišče dobilo dokumentacijo od Banke Slovenije o pobotu. Zaslišali bodo še nekaj prič. jega ministrstva zahtevek, naj razišče ustanovitev podjetja KFC. Vsa stvar pa je prišla na dan, koje Rolf Norman Ljubljansko banko zaprosil za določen kredit, v zameno pa je nudil odkup terjatev Vidma do KFC. Devizni inšpektor je pregledal veliko dokumentacije, tudi v Vidmu, vendar je pri tem naletel na zelo malo originalov. Dejal pa je, da v fotokopije ni posumil, da ne bi bile verodostojne. Zanimali pa so ga predvsem zapisniki upravnega odbora Vidma, ali je razpravljal o ustanovitvi podjetja v tujini. J. DORNIŽ Napadel ju je z nožem Tepli so ga in razbijali avto ŠENTJERNEJ, ČRNOMELJ -Minuli teden je bilo kar nekaj hude krvi: v Šentjerneju v gostilni, v Črnomlju pa v neposredni bližini lokala. V prvem primeru je bilo tudi veliko mahanja in zabadanja z nožem. 21-letni Andrej R. iz Grobelj je osumljen, daje 17. oktobra nekaj po polnoči v gostilni Bacardi v Šentjerneju izzival in grozil 22-letne-rnu Jožetu Z. iz Broda v Podbočju in 25-letnemu Janezu B. s Sel. Oba sta s prijatelji odšla iz lokala, vendar je za njima stekel osumljenec in Jožeta Z. z nožem zabodel v podlaht, nato pa gaje prijel za ovratnik in mu nož nastavil pod brado ter mu grozil. Jožetu je uspelo zbežati. Takrat je Andrej R. napadel še Janeza B., ga s pestjo udaril po ustih in mu zbil dva spodnja zoba. Janez B. je stekel proti policiji, da bi zadevo prijavil, vendar ga je osumljenec dohitel in ga pred policijsko postajo z nožem večkrat poškodoval. Policisti so storilca prijeli okrog 3. ure. Andrej R. je policistom že znan nasilnež. S kazensko ovadbo so ga predali preiskovalnemu sodniku, ki je zoper njega odredil pripor. Drugi pretep se je zgodil 10. oktobra v Črnomlju. Nekaj pred 2. uro ponoči je 19-letni M. G. iz Obrha odšel iz lokala v Črnomlju proti avtomobilu, ki gaje imel parkiranega pred osnovno šolo v Ulici Otona Zupančiča. Med potjo je srečal skupino neznancev, ki so ga začeli pretepati, zato je stekel do avta, ga odklenil in se nameraval odpeljati. Vendar so ga neznanci vlekli iz avtomobila, eden izmed storilcevje brcnil tudi v vetrobransko steklo in mu ga razbil. Ostali pa so razbijali po pokrovu motorja in povzročili za 37.000 tolarjev škode. Do prepira je prišlo tudi v Ševni-ci. 18-letni L. L. iz Ševnice je osumljen, da je 10. oktobra v Ševnici med prepirom s pestjo udaril 39-letnega D. K. iz Ljubljane in ga hudo poškodoval. Policisti so zoper osumljenca napisali kazensko ovadbo. VLOM V STRUGAH KOČEVJE - 11. oktobra je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo V. M. iz Strug v kočevski občini. Vlomilec je zlomil ključavnico pri vhodnih vratih in odnesel 700 DEM. Policisti za vlomilcem še poizvedujejo. PRILETNI RAZGRAJAČ KOČEVJE - Nekaj vsakdanjega je, da po Kočevju tudi cele noči razgrajajo mladi. Tokrat pa se je ob proslavljanju častitljive 600-letnice župnije, ki smo jo praznovali v nedeljo, “zalomilo” 10-krat mlajšemu, se pravi 60-letnemu Š. J. iz Kočevja. Razgrajal je na hodniku stanovanjske hiše, v kateri pa ne živi sam, ampak še druge stranke. Pomiril gaje šele pogled na može v modrem, ki so prišli - kot se reče - na intervencijo. VELIKA SKODA KOČEVJE -15. oktobra ob 13.45 je voznica osebnega avta E. K. iz Kočevja speljevala z dvorišča podjetja Oprema na levo na prednostno cesto in pri tem izsilila prednost pred voznikom G. M., ki je pripeljal s Kolodvorske ceste. Pri trčenju je bilo kar za 700.000 tolarjev škode, na srečo pa noben ni bil pri tem poškodovan. VŽGALE SO SE SAJE VRH PRI HINJAH -13. oktobra nekaj po deseti uri dopoldan je na stanovanjski hiši J. T. z Vrha pri Hinjah prišlo do požara, kjer je zgorelo ostrežje. Požar je nastal ker so se v dimniku saje vžgale. Požar so pogasili prostovoljni gasilci iz okoliških vasi, na hiši pa je za milijon 500 tisoč tolarjev škode. Do rušen ja v ŠkrI jevem ni ] prišlo Leopoldu Mikcu z Rakovnika naj bi v petek porušili na črno zgrajeno hiško -Ljudje so postavili oviro in čakali na rušitelje, vendar jih ni bilo ŠKRUEVO - Nedaleč stran od Šentruperta stoji grad Škr-ljevo, ki pa že lep čas propada. Pod vznožjem gradu so si ljudje že nekoč postavljali hiše. Nič hudega sluteč, si je majhno hišico začel pred sedmimi leti na tem obronku graditi tudi Polde Mikec. Sedaj mu grozijo, dajo bodo, zato ker se tam ne sme graditi, podrli. Ker hišice Polde ni odstranil, bi po sklepu urbanistične inšpekcije v petek to moralo storiti pooblaščeno podjetje. Že navsezgodaj so bližnji in daljni krajani okrog hišice naredili oviro s traktorji in kamioni. Zbralo seje Veliko ljudi, nekateri so bili celo s transparenti. Napovedano rušenje naj bi se pričelo ob osmi uri, vendar se v petek v Škrljevo ni pripeljal nihče, da bi rušil, pa tudi nihče, ki bi kaj pojasnil. Polde Mikec se je rodil v Škr-ljevem, in ko ga človek vidi, se z njim pogovarja, se vpraša, zakaj le bodo odstranjevanje črnih gradenj pričeli ravno pri njem, ko pa nima ničesar drugega kot to hišico. Ali res hiška tam, kjer stoji, tako moti ali pa mora s poti le zato, ker Polde ni imel toliko denarja, da bi bil pred dnevi na občini plačal za njo depozit? Polde pravi, da So mu na občini rekli, da bi moral plačati 6.500 nemških mark. “Kaj pa naredite s takšnimi, ki nimajo denarja?” jih je vprašal. Namesto odgovora je dobil vprašanje: “Kako pa ste potem zidali?” Polde pravi, da je zidal počasi, nikoli pa se ni sposojal. Pri gradnji so mu veliko pomagali ljudje. V življenju se mu je zgodilo že marsikaj. Tri leta je preživel na Dobu, ker je ubil ženinega brata. “Vendar ne brez razloga; če človek pride tako daleč, mora imeti razlog. Ker me ni maral in ker je pretepal inustrahoval ženo ter otroke, sem moral nekaj storiti. Sicer pa mi je v pogovoru nekoč, ko sva pila v gostilni, dejal: žVeš, Polde, eden bo moral iti, ali ti ali jaz.’ In tako se je zgodilo,” pripoveduje Mikec. Pravi, da mu ljudje tega niso zamerili, saj so ženi-nega brata poznali kot velikega nasilneža. Pred Dobom in po njem je delal pri raznih podjetjih, največ kot delavec pri zidarjih. Danes ni nikjer zaposlen, zato pomaga ljudem in včasih zasluži kak dinar. Malo živi v Škrljevem, malo pri svoji ženi na Rakovniku, kjer je tudi prijavljen. “Težko je biti pritepenec, še posebej, če si možak, zato sem si pred sedmimi leti v bližini domačije, kjer sem se rodil, postavil hišico, ki mi jo sedaj hočejo podreti. Vendar mislim, da bi lahko še kako prišla prav enemu izmed mojih treh otrok,” pravi Polde. V petek, ko so pričakovali rušenje, se je okrog hiške zbralo veliko ljudi. Nosili so transparente z napisi: Pozor! Smrtno nevarno, grad se podira, hišica pa ne! Slovenija v ruševinah? Jaz-binšek podri Revoz, pridi v Škrljevo! Pustite žulje revežev! “Dokler bom imel tako veliko podporo ljudi, mi hiše ne bodo podrli. Ljudje vedo, da bo jutri lahko na vrsti kdo drug,” je še dodal Polde, ki mu ni prav, da se je država spravila najprej na reveže. Urbanistični inšpektor iz Uprave inšpekcijskih služb v Novem mestu Janez Železnik, ki je Leopoldu Mikcu napisal tudi sklep o dovolitvi izvršbe, je povedal, daje to nesporno črna gradnja. Prva ustavitvena odločba je bila izdana 28. februarja pred tremi leti, ker je z gradnjo nadaljevalce bila 11. maja izdana odstavitvena odločba. Po uveljavitvi novega zakona letos aprila so lahko lastniki črnih gradenj na občinah prijavili te gradnje in zanje vplačali depozite. Vendar Leopold Mikec tega ni storil. Ker objekta v velikosti 4,90 x 3,70 m, razširjenega v pritlični etaži na velikost 6 x 5,90 m, ni odstranil, je v določbi pisalo, da bo na podlagi 278. člena Zakona o splošnem upravnem postopku to opravilo na njegove stroške pooblaščeno podjetje, in sicer 15. oktobra ob 8. uri. Vendar do rušenja tega dne ni prišlo, saj občina za to ni zagotovila izvajalca. Pravzaprav pa je po novem zakonu pristojnost za odstranitve prešla na republiko, ki pa za to še nima izvajalca. Kako se bodo stvari razpletle, nam ni znal povedati niti urbanistični inšpektor. “To, kar od mene zahtevajo služba in zakoni, sem naredil,” je dodal. Red je seveda potrebno narediti tudi na tem področju, kako se ga lotiti, da ne bi povzročili še več problemov, pa tudi ni zanemarljivo vprašanje. J. DORNIŽ GRADNJA, KI JI GROZI RUŠENJE - Leopold Mikec si je začel postavljati hiško ob vznožju gradu Škrljevo pred sedmimi leti, sedaj, ko v njej žt živi, pa jo je treba'podreti. Je to res najboljša rešitev? (Foto: J. Dor-niž) Mateji Tomič kros Dela Uspešen nastop Dolenjcev in Posavcev SLOVENSKA BISTRICA -Na finalnem tekmovanju v krosu za 28. pokal Dela je za 41 občinskih reprezentanc nastopilo 1.100 tekačev iz vse Slovenije, po nepopolnih podatkih pa se je kvalifikacijskih tekmovanj udeležilo preko 100.000 slovenskih atletov in atletinj. Najbolj številna je bila udeležba med najmlajšimi kategorijami, zato je zmaga Novome-ščanke Mateje Tomič med pionirkami B še posebno odmeven uspeh. Po tekmovanju je Tomičeva dejala, da se je uspešno zrinila v ospredje po gneči na štartu, potem pa vse do cilja ni imela resne tekmice. V njeni kategoriji seje izkazala še Trebanjka Lokarjeva s 4. mestom. Trebnje je bilo ekipno drugo in Novo mesto tretje. V najmlajši skupini (pionirke A - letnik 1981) je bila Sevničanka Radiškova druga in Krčanka Pov-hetova tretja. Sevničanka Košar-jeva je bila pri starejših deklicah B druga. Pri mlajših dečkih A je bil Novomeščan Pleskovič četrti in ekipa Novega mesta druga, Pri mlajših dečkih B je bil Novomeščan Vrtačič tretji, pri starejših dečkih A Sevničan Horjak tretji, pri mlajših mladincih je bil Sevničan Grozdjek drugi, Novomeščan Tomič četrti in Novo mesto ekipno drugo. Pri članicah je tokrat manjkala državna reprezentantka Novomeščanka Mateja Ud-ovč, ki bi glede na svoje letošnje rezultate morala zmagati. Zmaga in poraz Novotehne S 6:1 premagali Melamin in z 1:6 izgubili z Olimpijo NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci Novotehne so v preteklem tednu odigrali dve srečanji prve slovenske lige. Visoka zmaga v prvem in hud poraz v drugem dokazujeta, da so razlike med moštvi v prvi slovenski namiznoteniški ligi velike in da je že na začetku prvenstva znano, kateri klubi se bodo borili za vrh in kateri za rep prvenstvene lestvice. V sredo šo v srečanju drugega kroga v Kočevju s presenetljivo visokim izidom 6:1 premagali Melamin. Horvat je z 2:0 premagal Murna in Pogorelca, Hribar z 2:0 Špeliča in z 2:1 Murna, Kralj pa je premagal Lesarja z 2:0 in izgubil s Speličem z 1:2. V igri dvojic sta Hribar in Kočevar z 2:0 premagala Murna in Lesarja. V tretjem krogu je v nedeljo igrala Novotehna doma proti Olimpiji. Srečanje se je začelo uspešno za Novo-meščane, saj je v prvem dvoboju Marjan Hribar z 2:0 premagal Škafarja. V nadaljevanju so odlični Ljubljančani Ignjatovič, Lasan in Škafar zaigrali veliko bolje in niso Novomeščanom prepustili niti enega niza več. TEK PO ULICAH “SLOVENSKIH BENETK” , KOSTANJEVICA NA KRKI -Športno društvo Partizan iz Kostanjevice na Krki pripravlja že 13. množični tek po ulicah dolenjskih Benetk. Prireditev bo v petek, 22. oktobra, ob 15.40. Cicibani se bodo pomerili na 400-metrski progi, pionirji bodo tekli 800 m in mladinci 1.600 m. Filip zadnjič mladinski prvak Branko Filip zmagal na državnem prvenstvu v kronometru - Marko Baloh bronast med člani - Po naporni sezoni bodo klesarji Krke nekaj časa počivali ATOMSKE TOPLICE - Državno prvenstvo v posamičnem kronometru v Atomskih Toplicah je bilo še zadnje dejanje letošnje kolesarske sezone. Tudi tokrat Novomcščani niso ostali brez naslova prvaka. V najtežji preizkušnji kolesarjev, kjer se tekmovalec bori le z uro in sam s sabo, je čast Krke po neuspehu članov rešil odlični starejši mladinec Branko Filip, kije z zmago še zadnjič razveselil trenerja Jagodica. Člansko moštvo Krke jc že daleč od vrhunske forme, ki jo je njihov trener, izvrstni bolgarski strokovnjak dr. Kamen Stančev, načrtoval za najpomembnejša tekmovanja ob poletnem višku sezone. In ker kolesarji pač niso stroji, jim je sedaj že dovolil počitek. Trenirajo le še individualno, na dan pa prevozijo le okoli 50 km. Kljub slabši pripravljenosti tudi člani niso ostali brez medalje. Priboril si jo je Marko Baloh, ki je na 42 km dolgi progi za zmagovalcem Sašom Svibnom iz Ljubljane zaostal le 19 sekund. Utrujeni Gorazd Štangelj, ki Derbi brez zadetkov Finali: Avto Bum 0:0 PIRAN - Nogometaši kočevskega Avto Burna že četrtič v letošnjem prvenstvu v gosteh niso zadeli mreže. Kljub temu je neodločen izid srečanja z drugouvrščenim moštvo uspeh, ki je Kočevce še za korak približal napredovanju v prvo ligo. Srečanje v Piranu je bilo kljub temu, da gledalci niso videli zadetkov, kakovostno in zanimivo, kot se spodobi za tekmo med najboljšima ekipama druge lige. V naslednjem krogu bodo imeli kočevski strelci lepo priložnost za strelske vaje, saj bodo doma igrali z najslabšo enajsterico v ligi, Loko iz Medvod. Priložnosti za izboljšanje razlike zadetkih ne smejo izpustiti iz rok, čeprav so letos dali največ (16) in prejeli najmanj (1) golov v ligi- M. G. ŽALEC: NOVO MESTO 26:18 ŽALEC - Novomeške rokometašice so tudi v drugem krogu prvenstva v beli skupini prve slovenske lige v Žalcu doživele hud poraz. Žalčanke so bile z dvema odličnima tujkama v ekipi pač prehude nasprotnice Novomeščankam in so si že v prvem polčasu zagotovi-• le odločilno prednost štirih zadetkov (14:10), ki so jo v drugem dele igre še podvojile. Tokrat v novomeški ekipi nista igrali poškodovani Slavka Turk in Vanja Klobučar, daleč najboljša strelka je bila Mojca Derčar z 11 zadetki, izkazala pa se je tudi vratarka Damjana Dermaš. Rokometašice Novega mesta bodo s petimi članicami in petimi pionirkami na igrišču ter prazni klubski blagajni težko igrale in že po dveh krogih prvenstva je jasno, da jim preostaja le ogorčen boj za obstanek. V soboto igrajo doma s Kranjčankami. OBČNI ZBOR KOLESARJEV OREHOVICE OREHOVICA - Pred kratkim ustanovljeno kolesarsko društvo Orehovica bo to soboto ob 18. uri pripravilo občni zbor v prostorih gasilskega doma. Orehovčani so se letos izkazali pri organizaciji dirke po Sloveniji in še treh večjih kolesarskih prireditev. BOLJE V GOSTEH KOT DOMA NOVO MESTO - Košarkarji Novega mesta 92 so prejšnjo sredo na domačem parketu izgubili z moštvom Di-dakte iz Radovljice s 108:98. Gostje so Novomeščanom vsilili izredno hitro igro, kije že nekoliko ostareli domačini niso zmogli. Čeprav so se Novomeščani večkrat povsem približali gostom, jim je za preobrat zmanjkalo moči in sreče. Največ točk za domače je dosegel Bajc (32). Povsem drugače je bilo na sobotnem gostovanju v Ljubljani pri Črnučah, ko so košarkarji Novega mesta 92 že v prvem polčasu vodili z 20 točkami razlike in srečanje dobili z 93:80. Tudi tokrat je bil njuspešnejši Bajc, kije spet dosegel 32 točk, izkazal pa seje tudi mladinec Červ, kije k zmagi prispeval 16 točk. V soboto bodo Novomeščani ob 20. uri igrali doma z vodilno Odejo. ' [ Mi . bi sredi sezone na tem tekmovanju zanesljivo zmagal, se je tokrat moral zadovoljiti s 5. mestom in zaostankom 56 sekund, Sandi Papež pa je bil 8. ZMAGA SEVNICANOV V HRASTNIKU SEVNICA - Sevniški rokometaši, ki igrajo v zahodni skupini druge državne lige, so v soboto v Hrastniku premagali moštvo TKI z izidom 21:15. Sevničani so bili ves čas srečanja boljši; prvi polčas so dobili z 10:7, razliko pa so podvojili že sredi drugega dela igre, ko so vodili s 16:10. Največ zadetkov za Sevnico so dosegli: Simončič 8, Bešljigaj 7 in Ram-tah 3. Naslednjo tekmo bodo igrali 30. oktobra ob 19. uri z Mursko Soboto v Radečah, ker doma nimajo ustrezne dvorane. Sevniško ekipo uspešno vadi trener državne reprezentance Tone Tiselj, ki bo v kratkem vodil slovensko moštvo na kvalifikacijskem srečanju za nastop na svetovnem prvenstvu z Norveško. Pri mlajših mladincih odličnemu No-vomeščanu Martinu Dergancu niso dovolili tekmovati zaradi posebnega kolesa za kronometer, ki je za mlajše mladince prepovedan, zato so za Krko vozili tudi pionirji. Mitja Aš je bil osmi, Andrej Filip deveti in zmagovalec • Novomeščan Gorazd Štangelj, najboljši slovenski kolesar, je po državnem prvenstvu v posamičnem kronometru za Dolenjski list povedal: “Po izredno naporni sezoni imamo že vsi kolesarjenja preko glave, mnogi pa so že nekaj časa na “počitnicah”. To državno prvenstvo bi moralo biti že aprila, a so ga prestavili. Tako pozen termin je posledica neresnosti nekaterih v kolesarski organizaciji, in vrstni red ne kaže realnega razmerja v kakovosti posameznih tekmovalcev. Drugo leto bo bolje.” pionirskega pokala Frutabcla, Peter Ribič, šestnajsti. Na državnem prvenstvu so nastopili tudi kolesatji Save Projekta iz Krškega. Jaože Zupanc je bil pri članih šestnajsti, Tomaž Malik pri starejših mladincih dvanajsti in Damjan Grmšck pri mlajših mladincih sedemnajsti. 1. V. Poraz Pioniija na začetku Zmaga nad Fužinarjem v pokalu in poraz z Olimpijo v prvem krogu prvenstva Na 13. turnirju za veliko nagrado Optimizma, ki ga je pripravil šahovski klub Novo mesto, je med 38 šahisti iz cele Slovenije zmagal Leon Mazi iz Kranja, drugo in tretje mesto sta zasedla Ljubljančana Igor in Iztok Jelen. Nujlvlje uvrščeni šahist domačega kluba je bil Žuiemberčan Jure Muhič^na šestem mestu, Emil Luzar je bil osmi, Ivica Milič dvanajsti, Štefan Ščap štirinajsti in Krčan Ivan Levičar petnajsti. (Foto: I. V.) NOVO MESTO - Odbojkarjem novomeškega Pionirja se močno pozna, da so na začetku sezone še neuigrani. V četrtek so se v prvi tekmi slovenskega pokala doma pomerili z močno pomlajeno ekipo ravenskega Fužinaija. Novomeščani so bili za razred boljši nasprotni, kar sta pokazala prva dva niza, ki ju je Pionir dobil s 15:5 in 15:4. Razmerje v uspešnosti na igrišču se je postavilo na glavo v tretjem nizu, ki ga je izredno dobro uigrana ekipa Fuži-narja dobila s 15:9. Tudi v četrtem nizu se Pionirjevi odbojkarji niso znašli najbolje. Ko se je pri izidu 12:12 poškodoval najboljši domači igralec Petkovič, je že kazalo, da Pionir lahko tekmo izgubi. Petkoviča je potem zamenjal mladi Samo Gotenc, to in tudi nekaj sreče je pripomoglo k temu, da je Novomeščanom le uspelo doseči 15 točk, in zmaga je ostala doma. Manj sreče so imeli novomeški odbojkarji na tekmi prvega kroga državnega prvenstva, ko so v Ljubljani izgubili z Olimpijo z 1:3. Ljubljančani so izkoristili neuigranost novomeškega moštva in predvsem z odličnim blokiranjem njihovih napadov in učinkovitim kombiniranjem v zadnjem nizu odločili pomemben dvobgj v svojo korist. Obe moštvi namreč merita v sam vrh, zato je vsaka zmaga v medsebojnih srečanjih še kako pomembna. Škoda, da se oba AKRIPOL: GROSUPLJE 21:21 TREBNJE - Rokometaši trebanjskega Akripola so v 3. krogu druge državne lige osvojili prvo točko na prvenstvu. Po prvem polčasu Trebanjcem ni kazalo najbolje, saj so gostje po zaslugi odličnega vratarja vodili z 11:8. V drugem delu igre so domači rokometaši le zai grali bolje in štiri minute pred koncem srečanja že vodili z 21:19, potem pa kot da so se ustrašili prve zmage naredii nekaj napak, kar so Grosupeljčani izkoristili in 20 sekund pred koncem izenačili. Največ zadetkov za Akripol so dosegli Strajnar 6, Kotar 4 in Zarabec 4. JULUEVA DIRKA OTOK PRI METLIKI - Komaj dvanajstletni Julij Brine z Otoka pri Metliki seje lotil organizacije kolesarskega tekmovanja s kolesi BMX na katerem je nastopilo trinajst mladih kolesarjev, med njimi tudi ena deklica - Ana Berčič. Julij Brine je na svoji dirki zmagal, drugi je bil Igor Jaklič in tretji Stanko Križan. RAVBAR ZMAGAL NA LISCI SEVNICA - Letošnji kolesarski državni prvak v gorski vožnji Bogdan Ravbar, član novomeške Krke, je bil premočan tudi za vse nasprotnike na dirki Skok na Lisco, ki sojo pod pokroviteljstvom firme Kolo in ob pomoči Se-vničanov pripravili člani kolesarskega društva Savaprojekt iz Krškega. Ravbar jc prikolesaril na cilj s prednostjo desetih sekund pred Premužičem iz ljubljanskega Roga. Med mlajšimi mladinci je zmagal Martin Derganc (Krka), med starejšimi mladinci Matej Grmek (Sivi Čaven), med pionirji Gregor Šu-šmclj (Sivi Čaven), med rekreativci do 30 let Brežičan Borut Tamše in med rekreativci nad 30 let Darko Bajc (Sivi Čaven). novomeška Ukrajinca še nista vklopila v moštvo Pionirja, ki ima na klopi zelo slabo izbiro rezervnih igralcev, ki bi lahko dostojno zamenjali igralce prve postave. Na klopi sedijo le mladi Gotenc, že nekoliko ostareli nekdanji reprezentančni podajač Brulc in drugi podajač Travižan. I. V. BREZICANI IN NOVOMEŠČANKE LJUBLJANA - Na finalu ekipnega srednješolskega prvenstva Slovenije v atletiki so brežiške in novomeške srednje šole še enkrat dokazale, da se na območju širše Dolenjske resno ukvarjajo s kraljico športov le v teh dveh centrih. Med dijaki in med dijakinjami sta državna naslova osvojili ekipi Gimnazije Ljubljana Šiška. Med dijakinjami so bile brežiške gimnazijke sedme, dijakinje novomeške gimnazije devete in atletinje srednje tehniške in zdravstvene šole iz Novega mesta enajste. Med dijaki so bili športniki tehniške in zdravstvene šole iz Novega mesta peti in brežiški gimnazijci enajsti. Pretekel je vso Slovenijo Dušan Mravlje je 250-kilometrski tek končal na Dolenjskem - Slavje v Dobovi - Podvig mladih triatloncev NOVO MESTO - Znani slovenski ultramaratonec Dušan Mravlje je tudi tokrat uresničil svoj načrt in v 24 urah pretekel Slovenijo. V petek je oh 16. uri štartal izpod planiške velikanke, v soboto zjutraj pa ga je že sprejela s soncem obsijana Dolenjska. Žal je tekaško karavano na Loki sprejelo zelo malo Novomeščanov, pa še tisti, ki so bili v soboto zjutraj tam, so na Loko prišli po službeni dolžnosti - novinarji, gostinci in manekenki Laboda. Od novomeških športnikov so se organizirano priključili Mravljctu le atleti Tilie, druge pa take vrste reklama očitno ne zanima, izjema so lahko le klubi, ki so imeli ta dan tekmovanja. Poleg Mravljeta so bili veliki junaki njegovega podviga mladi novomeški triatlonci. Priključili so se mu na lastno pest, skoraj brez vednosti staršev. 9-letna Jerca Fajdiga in 10-letna Jasna Parapot sta tekli z njim do Malega Slatnika, 12-letni Tomaž Parapot je tekel vse do Gradišča, največ vzdržljivosti in železne volje pa je zmogel komaj 10-letni bodoči triatlonski šampion Luka Marin, kije Mravljeta spremljal vse do Šentjerneja. Veliko več ljudi je sprejelo ultramaratonca v Kostanjevici, za Posavce pa je njegov prihod pomenil pravi spektakel. Slavje seje začelo že takoj za Brežicami. Najprej se mu je pridružil ravnatelj šole s svojimi učenci. Nato so Mravljeta izkoristili krajevni veljaki, daje odprl cestni odsek med Mostecem in Seli. Pred zgradbo AFP-ja so se mu pridružili še novi tekači, med njimi smučarski as Franci Petek. V Dobovi so zmagovalcu 250 kilometrov dolgega teka priredili veličasten sprejem z godbo, Mrav-ljetu pa so stisnili roko tudi pomem- • Sponzorji sprejema Dušana Mravljeta na D)ki so bili: Labod, Studio D, Gostišče Loka, Avto-galanterija. Diskoteka Pacifik, Tabakum, Alpsport, SPM Trade, Novotcks Tkanina in Dolenjski list. bni občinski možje, od župana Teodorja Oršaniča in predsednika izvršnega sveta Cirila Kolešnika pa do najpomebnejših brežiških gospodarstvenikov. l.V. Prvi večji postanek na Dolenjskem je imel Dušan Mravlje v Novem mesti}, kjer so ga od Bršljina do Loke in po koncertu Andreja Šifrerja še do Žabje vasi spremljali atleti novomeške Tilie, štirje mladi triatlonci ter nekdanji državni prvak in rekorder v plavanju s plavutmi Toni Strniša, ki je z Mravljetom tekel vse do Kostanjevice. (Foto: 1. Vidmar) Noga Jeliču in Amautoviču Po osmem porazu sta morala tujca Krko Novoterm zapustiti BELTINCI - Nogometaši Krke No-voterma so v Beltincih po pričakovanju doživeli še osmi letošnji poraz. Tokrat jih je s 3:0 premagalo moštvo Potrošnika, zasluge za zadnji zadetek pa je imel tudi bivši član novomeške cnaj- Novomeščanke niso izgubile tekme v petem nizu, ampak v prvih dveh, ko so ju zaradi nezaupanja v lastno moč preveč lahko prepustile odlični ekipi Avtohita. Kljub porazu zdaj novomeške odbojkarice vedo, da se jim ni treba ustrašiti nobene prvoligaške ekipe in da s tako borbeno igro, kot so jo pokazale v soboto, premagajo vsakogar. (Foto: I. Vidmar) Klonile na pragu prve zmage Po hudi začetni tremi so se novomeške odbojkarice razigrale, a po dramatičnem petem nizu le izgubile NOVO MESTO - Odbojkarice Novega mesta so kot novinke v prvi državni odbojkarski ligi kljub nesrečnemu porazu z blejskim Avtohi-tom, ki je zadnja leta ena izmed najboljših štirih slovenskih ekip, dokazale, da resnično sodijo v elitno skupino ženske odbojke in da bodo že letos tudi za najboljše ekipe še kako trd oreh. Uvodno srečanje z odbojkaricami Avtohita z Bleda so Novome-ščanke začele s strahom, kot da ne verjamejo, da so izkušenim blejskim prvoligašicam lahko povsem enakovredne nasprotnice. Prvi niz seje končal hitro z gladko zmago gostij s 15:4. V drugem nizu so se Novo-meščanke že otresle začetne treme, zaigrale učinkoviteje ter se gostjam približale na vsega 3 točke. Čeprav je le malokdo verjel, da lahko Novo-meščanke tekmo na koncu dobijo, se je v tretjem nizu pokazalo, koliko domače odbojkarice res veljajo. Z odličnim sprejemom servisa, us-" pešnim blokom in nezaustavljivim napadom Janc Vernig so povsem nadigrale Blejke in izid izenačile na 2:2, v tretjem nizu so gostjam dovolile doseči 7 in v četrtem 8 točk. V odločilnem petem nizu, kjer se točkujejo tudi menjave, so se Novo-meščankc borile kot levinje in vodstvo povečevale vse do 12:5. Takrat pa sc je začela prava drama, ki je tako igralke kot tudi vse vse bolj številne gledalce na tribuni spravljala ob živce. V trenutku, ko so že vsi videli zmago domače vrste, so odbojkarice Novega mesta začele igrati nervozno in Blejke so njihovo neubranost izkoristile ter izenačile na 14:14. V nadaljevanju so boj za prednost odločilnih dveh točk dobile Gorenjke, ki so v končnici le ohranile bolj mirne živce. V drugem krogu igrajo Novo-meščanke v soboto, 30. oktobra, ob 17. uri ponovno doma z ekipo Cimos Koper. sterice Kosič. Čeprav Novomeščani v Beltincih niso igrali podrejene vloge, se je spet ponovila stara zgodba letošnjega prvenstva. Njihovi napadi so se končali že pred šestnajstmetrskim prostorom, nasprotnik pa je s pobegi novomeški obrambi poceni polnil mrežo. Nogometaši Krke Novoterma so v devetih krogih prvenstva dosegli le tri zadetke in so povsem zasluženo na zadnjem, šestnajstem mestu: za štirinajstim, Rudarjem, s katerim igrajo doma v nedeljo, pa zaostajajo 3 točke. Kriza, ki jo preživlja novomeški prvoligaš, je vse globlja, zato se je uprava odločila, da odslovi “kupljena” nogometaša Jeliča in Arnautoviča, ki v prvih osmih krogih nista pokazala tistega, kar so v Novem mestu od njiju pričakovali pred prvenstvom. Boljšo zamenjavo zanju bodo lahko pridobili šele v prestopnem roku po končanem prvem delu prvenstva, do takrat pa jih čaka še šest težkih tekem z nasprotniki s spodnjega dela lestvice, s katerimi bi morali iztržiti vsaj nekaj točk. KRČANI PREMAGALI OLIMPIJO LESKOVEC - Košarkarji krškega Interierja imajo po šestih krogih tekmovanja v rdeči skupini prve slovenske košarkarske lige polovičen izkupiček: tri zmage in tri poraze. Zadnjo zmago so dosegli v soboto na domačem igrišču, ko so z 79:64 premagali mlado moštvo slovitega Smelta Olimpije, kije tako še vedno brez zmage na zadnjem mestu prvenstvene lestvice. V prvem polčasu sta obe moštvi igrali slabo, nerazpoloženi so bili tudi strelci, zato se je prvi del igre končal z nizkim izidom 34:32 za Krčane. V nadaljevanju so domači košarkarji zaigrali bolje, presekali nekaj podaj gostov in s protinapadi povečali razliko na 20 točk. Največ točk za domače so dosegli: Krošclj 16, Rusič 14, Leskovar 13, Krajcar 12 in Lučev 10. ORIENTACIJA IN POHOD BREŽICE - Športna zveza in planinsko društvo Brežice vabita v nedeljo, 24. oktobra, vse ljubitelje narave in pohodništva na XVII. pohod po poteh brežiške čete. Zbor vseh udeležncev pohoda in tekmovalcev v Orientaciji bo v Sromljah med 8. in 9. uro. Organizator bo udeležencem prireditve omogočil posebnen avtobusni prevoz, in sicer ob 8. uri izpred brežiške gimnazije in z železniške postaje v Dobovi ter ob 7.45 z železniške postaje Brežice. o o L 2> C :> L ca Novo mesto, 21. oktober 1993 Upadanje rodnosti ni le naša značilnost. Z njo se srečujejo tudi sosednje države; Avstrija, Madžarska, predvsem pa zahodne, razvite države. Demografi pravijo, da se je število rojstev pri nas začelo zmanjševati že pred 1. svetovno vojno ter da rodnost že med obema vojnama ni zagotavljala nadomeščanja generacij. V Sloveniji je v sedemdesetih in osemdesetih letih prebivalstvo počasi naraščalo predvsem zaradi priseljevanja iz južnih republik nekdanje Jugoslavije. Sedaj se je ta tok ustavil in rodnost je lani znašala le še 1,35 otroka na žensko. Za dolgoročno obnavljanje prebivalstva pa bi potrebovali 2,15 otroka. zaskrbljeni, kajti tudi evropskim državam rodnost pada, pa imajo kljub temu vsak dan več prebivalstva, seveda na račun tujcev. Zato pravijo, da bi morali tudi mi migracijske tokove ustvarjalno izrabiti, kajti čistega naroda v Evropi ni več. Bomo potem še obstajali Slovenci kot posebna kulturna entiteta? Raziskave Slovenskega javnega mnenja kažejo, da se naši ljudje ne odločajo za vač otrok, ker jih je strah negotovosti. Kar 59 odst. ljudi je odgovorilo, da je danes težje preživljati otroke kot pred leti. Takšnemu razpoloženju pa verjetno ni kriva le gospodarska recesija, ampak tudi negotovost, ki jo prinašajo družbene spremembe. Zato po vsej verjetnosti direktni ukrepi demografske politike ne bi kaj dosti zalegli. Kaj storiti? S toliko in toliko denarja za vsakega otroka rodnost še ne bo porastla; če bi bile 38000 36000 32000 28000 24000 20000 16000 12000 roj s tva naravni prirastek Obdobje od 1950 do 1991 z -------------------------—— • ....• ■ ■ ■—...... - ■ ——-------— ------; ;------- Graf prikazuje padanje števila živorojenih otrok za obdobje od leta 1950do 1991 in za primerjavo še število umrlih ljudi v tem času. Razlika med rojenimi in umrlimi je naravni prirastek Iz grafa se lepo vidi, da se nevarno zmanjšuje. Je ob teh podatkih treba biti plat zvona? Bomo sedaj, ko smo si po toliko stoletjih priborili samostojnost, kot narod izumrli? Strokovnjaki na ta vprašanja reagirajo različno. Nekateri pravijo, daje pri tem vsak preplah odveč, zopet drugi pa pravijo, da bi se ob teh podatkih Slovenci morali zamisliti. Matematik dr. Drago Čeparje na pelovi okrogli mizi letos poleti na to dejal: “Ali kaže podatke o rodnosti dramatizirati ali ne, je odvisno od tega, koliko je posamezniku do tega, da kot narod, kot specifična kulturna entiteta obstanemo, imamo prihodnost.” Če nam ni do tega, potem so tudi vsi strahovi odveč. Ne prizadeva pa nas le manjša rodnost, v sam evropski vrh sodimo tudi po številu samomorov, po številu prometnih nesreč, po številu alkoholikov, vse več naše mladine pa se udaja mamilom. Po vsem tem sodimo med samodestruktivne narode, poleg tega nam pada š'e rodnost, ki pa je ne bomo mogli zajeziti le z univerzalnimi otroškimi dodatki ali s pravico do nadomestila v času porodniške za vse, zaposlene in nezaposlene ženske. Temeljiteje se bomo morali vprašati, zakaj je prišlo do tega in kaj lahko storimo. Zavedati pa se moramo, da z nobenim ukrepom socialne politike ne bomo mogli spodbuditi rodnosti čez noč. Družba se namreč spreminja počasi. Padec rodnosti že v 19. stoletju Podatke o gibanju prebivalstva imamo °d srede 18. stoletja dalje. Zgodovinarji Pravijo, da se sredi 19 st. pojavi prvo obdobje stagnacije kot posledica industrializacije in urbanizacije. Ker je slovenski prostor ekonomsko zaostajal za deželami spodnje >n zgornje Avstrije in nemške Štajerske, je bila rodnost v tem času v Sloveniji visoka. Temu pa je sledilo veliko izseljevanje Slovencev v Ameriko, saj se je v tem času izselilo okrog 310 tisoč ljudi. Rodnost je padla tudi takoj po prvi svetovni vojni tudi na račun še vedno velikega izseljevanja zlasti z območij, ki so z rapalsko pogodbo pripadla Italiji, Po nekaterih podatkih naj bi se takrat s teh območij izselilo 20 do 70 tisoč ljudi, Prav ti ljudje pa predstavljajo jedro emigra-c'je v Argentini. Že v tem času je bil ha Sionskem razmeroma velik delež zaposlenih žensk, ki je prav gotovo eden od dejavnikov, ki zmanjšuje rodost. Zanimivo je Judi, da so meščanske družine že nekje od juta 1870 imele povprečno po štiri člane. Razlike med podeželjem in mestom pa se Se vedno ohranja. Kmetje imajo še vedno uajvečjo rodnost in so v bistvu edini, ki še Ugotavljajo obnavljanje svojega stanu. Te razlike pa vendarle niso zaradi razlike med s°cialnimi stanovi, ampak ker imajo ljudje °a podeželju drugačne možnosti za to, da su ukvarjajo z otroki. Kdaj bomo vrednotili delo v družini? v Kako spodbuditi večjo rodnost, ko pa v časopisih in na televiziji iz dneva v dan vijemo slike in vesti o nasilju med ljudmi, o tem, da je na zemlji preveč ljudi? Tudi ečbeniki, tako v osnovnih kot v srednjih s°lah, govorijo o rasti prebivalstva, ki gre 0(j leta 1975 v neskončnost. Pri tem, ko mlade strašimo o grozljivem svetovnem Povprečju, pa ne povemo, da smo iz dneva v dan starejši narod, ki kmalu ne bo imel °volji otrok, da bi nas preživljali. Nekateri Pravijo, da ni dolžnost otrok, da nas preživljajo, vendar druge možnosti ni, če nas ne bodo preživljali naši otroci, nas bodo morali pa tuji. Do sedaj smo bili, kar se zadeva rodnosti, navajeni, da je otrok preveč, prav tako, da je tudi ljudi preveč. Nekateri ob padcu rodnosti niso prav nič te stvari tako preproste, bi jih v bogatejših delavnika. Skandinavci so torej pričeli vred- dobe. Pri nas smo še daleč od tega, saj na državah ze zdavnaj rešili. Potrebno bo nekaj notiti delo v družini, s tem ko so začeli spod- veliko odmikamo že predlagani univerzal- vec. Na Norveškem so letos na primer uve- bujati delitev dela med starši. Pri nas delo ni otroški dodatek, ki s priznanjem dela v ljavih zakon, da paru, ki je ali m formalno v družini še vedno ni vrednoteno, kaj šele družini nima še nič skupnega, poročen, odvzamejo otroški dodatek, če moralno podprto. Žena, ki se posveti dru- Na žalost smo vse bolj potrošniška vsaj sest tednov porodniškega dopusta ne žini je tako rekoč sužnja možu in stroj za ro- družba, kjer veliko več kot otrok velja do-vzame tudi oce. Na ta način bi radi spod- jevanje. Delo v družini pri nas ni niti beravtomobil. Ali, kot je nedolgo tega v eni b.u.dl !.dru8acno de,.ltev dela v druzini in družbena vrednota, kaj šele da bi bilo ma- izmed sobotnih prilog zapisal Brane Gra- terinlnn nnorDifM/nru-* Tuzli untrr»/.; d: vključili v vzgojo tudi očete, ne le matere. Veliko lažje je zagotoviti materialno pomoč, težje pa je delovni čas prilagoditi staršem, da bi npr. imeli možnost krajšega nas pogovor: dr. lavo morela [?©ra©Qani mi terialno nagrajevano. Tudi Avstrijci, ki imajo prav tako majhno rodnost,poskušajo spodbuditi rojevanje otrok, npr.: da materi za vsakega otroka pripišejo štiri leta delovne dišnik: “Otroci, ki so bili nekoč naložba, so se tako spremenili zgolj še v sekundarni statusni simbol (primat ima clio).” JOŽICA DORNIŽ Slovensko zdravstvo je v resnih škripcih, nekaj zaradi splošne gospodarske krize, nekaj zaradi nedorečenih stvari v novi zakonodaji, nekaj težav je podedovanih, nekaj na novo pridobljenih. V primežu med ekonomsko logiko in medicinsko etiko išče srednjo pot, ki pa pomeni za bolnike tudi omejevanje nekaterih pravic. Pred letom in pol je Slovenija sprejela novo zakonodajo za področje zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Najpomembnejša novost je bila nedvomno ta, da se je opustil sistem nacionalnega zdravstvenega varstva, ko je lahko vsakdo skoraj neomejeno uveljavljal zahteve do zdravstvenih storitev in nekaterih drugih pravic. Ljudem je zlezlo pod kožo, da jim gredo te pravice kar same po sebi, ne glede na to, ali jih je družba sploh zmožna zagotoviti. Z uveljavitvijo sistema zdravstvenega zavarovanja se razmere spreminjajo, saj poslej lahko uveljavlja zahteve do zdravstvenih storitev le tisti, ki je zdravstveno zavarovan, potrebno pa je del stroškov plačati v obliki participacije tudi iz lastnega žepa ali pa se dodatno prostovoljno zavarovati. Zakon določa, da je osnovno zavarovanje obvezno, prepušča pa podzakonskim predpisom obseg pravic in obveznosti iz tega zavarovanja. Nosilec izvajanja pravic iz obveznega zavarovanja je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med njim, bolnišnicami in zdravstvenimi ustanovami pa je prišlo do napetosti in nesporazumov, saj se vse bolj jasno izkazuje, da bo treba obseg pravic in obveznosti natančneje določiti. Dogaja se, da Zavod noče pokriti zdravstvenim zavodom vseh stroškov, ki so nastali pri uveljavljanju pravic iz obveznega in dodatnega zdravstvenega varstva, če so v bolnišnicah in drugih zavodih prekoračili začrtane programe. Programi so, kakor koli jih že jemljemo, predvsem na papirju, medtem ko življenje ubira svoja pota. O tem in tv ugotovitvah nedavnega posvetovanja, ki je potekalo na Bledu, smo se pogovarjali z vodjo kirurškega oddelka novomeške bolnišnice dr. Lavom Morelom. - Novomeška bolnišnica seje podobno kot mnoge druge slovenske znašla v nezavidljivem položaju, ko ne dobi plačanih vseh stroškov, ki jih ima z zdrav ljenjem in oskrbo bolnikov . Kaj se je zgodilo? “Z novim sistemom urejanja zdravstvenega varstva pri nas seje uveljavilo zdravstveno zavarovanje, to pa pomeni, da ni več tako kot prej, ko so bili vsi, od upo- kojenca do kmeta, na nek način zavarovani, stroške pa je krila v celoti družba po načelih solidarnosti in vzajemnosti. Zdaj zdravstvena zavarovalnica z bolnišnicami in drugimi zdravstvenimi ustanovami sklepa pogodbe. Te pogodbe so sklenjene pod nekakšnim diktatom, ko ni več pomembno, koliko si imel storitev, koliko je bilo v bolnišnici opravljenih oskrbnih dni, marveč je pomembno, koliko seje izpolnil program, ki ga je zdravstvena zavarovalnica odkupila. To ni življenjsko. Poglejmo, kaj se je denimo dogodilo lani zadnje tri mesece! V javnost je pricurljala vest, da bo treba zdravstvo v celoti plačevati, in posledica je bila, da je prišlo do groznega priliva v bolnišnico, češ opravimo, kar se da, dokler je še zastonj. Naša bolnišnica je vse paciente sprejela in obdelala. Na koncu, ko smo potegniti črto, pa smo ugotovili, da 15 odst. računov ni bilo plačanih. Plačati bi jih morala zdravstvena zavarovalnica, a jih ni.” - Ni bilo denarja? “Denarja je bilo kot peska, še preveč, saj so ga posojali, vendar ga niso hoteli dati, češ da je zdravstvena zavarovalnica imela pogodbo samo za toliko in toliko storitev in stroškov. Ko smo za letošnje leto želeli program ustrezno izravnati, ZZZS ni pristala na to. Ob vsem tem pa je ta aparat razkošno in neracionalno opremljen ter veliko stane. Po nekaterih podatkih stane toliko kot celotni letni stroški Onkološkega inštituta. Prve tri mesece tega leta se je pokazalo še nekaj. Uvedeno je bilo prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki za nekatere zavarovance odpravlja plačevanje neposredne participacije'. Ljudje so ga sprejeli kot vabilo: Izvolite gospoda, zdravstvene police so odprte, pridite in si postrezite! In imeli smo 30 odst. pacientov več kot poprej, ko je bila še participacija. Kaj bomo naredili, ko bomo izpolnili program, se pravi porabili denar, kolikor nam ga po njem gre? Naj torej, če bomo hoteli ekonomsko eksistirati, v takem primeru zdravstvene storitve zaračunavamo bolnikom, oni pa naj potem prek sodišča iztožijo denar od ZZŽS? Ima to sploh kakšen smisel?” - Je tako samo v vaši Lolnišnici ali se podobno dogaja tudi drugod po Sloveniji? In kako kaže letos z uresničevanjem programa? “Tak trend je opazen v vsej Sloveniji. Po domače povedano, to je nesmotrnost, ki nima meje. Lahko se denimo dogodi, da bomo letos že v tri četrt leta opravili program za vse leto. In kaj naj storimo potem? Naj nehamo delati? Ali naj ponovno naredimo tako kot za lani, ko smo pokrili 15 odst. lanskih neplačanih računov in iz lastnega žepa plačali del oskrbe pacientov in sredstva?” - So programi torej nerealni ali gre morda za potratnost in nesmotrnost? “ Lepo je bilo zamišljeno, naj bi novi sistem zdravstvenga zavarovanja racionaliziral službo. Vendar velja ta žnaj bi’ trikrat podčrtaji. Tudi pri izhodišču zdravstvene zavarovalnice, naj bi 80 odst. patologije uredil splošni zdravnik, se pravi, naj bi pregledal ljudi, predpisal zdravila, oskrbel in ozdravil različne bolezni, velja žnaj bi’ trikrat podčrtati. Za temi stališči sicer stojijo tako ekonomski kot tudi strokovni razlogi, a dogaja se drugače. Ljudje so se razvadili, navajeni so k splošnemu zdravniku priti kar z listkom, češ hočem ta in ta zdravila, ali zahtevajo kar napotnico za ta in ta specialni pregled. To se mora nehati! Ne more si vendar kdorkoli lastiti kompetence splošnega zdravnika. Ta je res revež, Saj je pod pritiskom pacientov, ki so si ga izbrali, pod priskom javnosti in liska, nahaja se med težkimi mlinskimi kamni, ob vsem tem pa naj bo briljanten.” - Red naj bi naredil novi pravilnik o pravicah in obveznostih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in postopkih za njihovo uresničitev, kije zdaj v obravnavi. O njem ste se pogovarjali tudi na nedavnem posvetu na Bledu. Je bilo nanj veliko pripomb? “Na posvetu smo zdravniki in drugi strokovnjaki ter predstavniki zainteresiranih iz vse Slovenije govorili predvsem o pomanjkljivostih osnutka tega pravilnika, ki ga je pripravila ZZZS. Nanj je bilo ogrom *rm I V ?, A# Dr. Lavo Morela Bodo dosedanje pravice po novem pravilniku bolj omejene? “Seveda bo šlo za določeno krčenje pravic, vendar tako, da bo ob zagotovljenih minimalnih standardih in pravicah zagotovljeno preprečevanje bolezni oziroma pravočasno, strokovno ustrezno ter za zavarovanca in plačnika sprejemljivo zdravljenje. Pravilnik bo porazdelil pravice in določil, kaj ima zavarovanec dobiti kot pre-ventivo in kaj v primeru bolezni, ko je merodajen njegov splošni zdravnik, ki odloča kako in kaj. Upoštevala naj bi se tudi načela racionalnosti v postopkih. “ - Pravilnik bo torej zahteval tudi več reda pri bolnikih? “Ljudje si ne predstavljajo, daje zdaj v tem pogledu zares drugače. Zdravstveni o-.,- r -r------------ :-m j- -..-fc— administrativec mora dobiti podatke, kdo no pripomb tak« s strani invalidskih organi- išče zdravstveno pomoč, ali je obvezno zacij kot zdravnikov in drugih strokovnja- zdravstveno zavarovan, ali je prostovoljno kov. 9r.e namreč ,za razčiščevanje zdravstveno zavarovan, katera zavaroval- občutljivih in za ljudi zelo pomembnih niča v tem primeru plačuje zanj participa- stvari. Pravilnik naj bi postal kodeks pravic cijo in podobno. Bolnik mora torej imeti pri in postopkov iz obveznega zavarovanja in z sebi vse ustrezne dokumente, od napotnice, njim je.povezana tudi vsa problematika, o ki je za nas plačilno sredstvo, do osebne kateri je prej tekel pogovor. Posebna komi- izkaznice in zdravstvene knjižice, ali pa bo sija bo opravila redakcijo vseh pripomb in mora! imeti denar za plačilo storitev. Nekaj jih uvedla v prečiščen predlog, ki ga bo nato je seveda nujna medicinska pomoč, ko se sprejela skupščina ZŽZS. - V Sloveniji smo navajeni na visoko raven zdravstvenega varstva in smo se zaradi tega pogosto obnašali neracionalno. te zadeve ureja kasneje, vendar vse poškodbe niso take. To je treba vedeti. Zdravstvena služba ne more delati zastonj!” MILAN MARKELJ Sa pačil s®6s, ma gDsra® Om ma cam® Letos polhov sicer ni veliko, ker je bila jesen predeževna, a polharje je stara strast vseeno zagrabila. Za kaj vse je polh koristen in uporaben, ve povedati eden najstarejših polharjev v Loškem potoku France Benčina. Polh je prastara žival naših gozdov. Pri nas žive štiri vrste polhov, i\ajbolj poznan pa je seveda navadni polh, kije cenjen zlasti na Dolenjskem in Notranjskem. Živi predvsem v mešanih gozdovih, tam kjer prevladuje starejše bukovo drevje in kjer rode lešniki in podobni gozdni plodovi. Med naravoslovci je znan pod imenom Glis glis. Je glodalec veveričje velikosti. Število polhov je izključno odvisno od letine žira in lešnikov. Če je narava radodarna, pravimo, da je polšje leto. Polšje meso, krzno in mast so cenjeni že stoletja, torej veliko prej, ko je Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske napisal, da je polh gozdna podgana, in celo verjel, da polhe varuje in na pašo goni sam vrag. Danes vemo, da polh nima nič skupnega s podgano, nasprotno, polh je izredno radoživa in prijazna živalca. Mnogi jih goje doma v kletkah za zabavo. A gorje, če živali pobegnejo po hiši in se celo razmnože. Potem imamo res vraga v hiši. Še pred dobrim stoletjem je polšje meso pomenilo preživetje za prenekatero družino. Da se je meso ohranilo, so ga navadno nasolili ali presušili, nekaj cvenka pa so prinesle tudi lepe kožice. Od srede septembra pa vse do prvih zimskih dni so polharji, običajno so to bili gozdni delavci, opustili vsa dela in se posvetili lovu. Ti sekači in tesarji so si že med letom ogledali, kje so nastanjene večje družine, tudi ostanki žira pod zrelimi bukvami so bili zanesljiv barometer, kje bo uspešen lov. Kajpak so taka poznavanja ljubosumno čuvali pred nezaželenimi ušesi. Najbrže vsak ni mogel biti polhar. V ribniškem urbarju iz leta 1570 natančno piše, da mora vsak lovec gosposki oddati osem rejenih polhov, nič pa ne piše, ali mrtve ali žive. Polharske noči Starih, prekaljenih polharjev je vse manj. Večje športnih lovcev, ki pa kmalu spoznajo, da brez znanja in izkušenj ni ulova. Predvsem si mora dober polhar sam narediti pasti, kijim v Loškem potoku pravijo “semojstern”, kije lahko enojen ali dvojen, z močno vzmetjo, na katero lovec pritrdi trdo hruško ali kak drug dišeč sadež. Pravijo, da se najbolje lovi, če so pasti premazane z dobro slivovko, ki pa največkrat konča kot notranja maža polharja samega. Polhar natakne past na dolgo leskovo vejo in jo postavi najraje tam, kjer skupaj rasteta bukev in smreka. Tam, pravijo, so najboljša lovišča, mora pa nastave postaviti še za dne in si dobro zapomniti teren, da jih najde v temni noči. Stari polharji vedo za “dupla”, to so stara in votla bukova drevesa, kjer največkrat gnezdi cela kolonija. Polhar zamaši z mahom zgornje luknje, da polhi ne pobegnejo, v spodnjo pa vtakne tlečo gobo. Dim prežene poljšjo druščino dobesedno v lovčevo malho. Tako je možno ujeti najlepše živali, lovec pa takega načina lova ne prizna javno. Včasih večje skupine priredijo prave veselice, kjer ne manjka mesnih dobrot in žlahtne kapljice, pa še s harmoniko se kdo najde. Ob takih večjih prireditvah so razpisane tudi nagrade. Sicer pa ne gre toliko France Benčina, zadovoljen s plenom. na kraju samem: Henčkov dom ponoči [Bate® §® “Raziskovalna” novinarska ekipa je šla po sledi klica dežurnemu novinarju in si ogledala, kaj se ponoči dogaja v Henčkovem domu. Prepričala se je, da slovite ruske “veverice”, kot pravijo tamkajšnjim slačipuncam, ne bodo dolenjskih možakarjev grob. Prejšnji četrtek seje našemu dežurnemu novinarju oglasila ogorčena Novomeščanka in potožila, da jo hudo moti “ruski kuple-raj” v nekdanjem Henčkovem domu na Dobravi, kot se je izrazila. Povedala je, da tja po deveti uri zvečer romajo mladi in starejši moški občudovat niške “veverice”, se pravi mlada dekleta, ki da so pripravna tudi za kaj več kot samo za vidne naslade. Menda tja zahajajo tudi družinski poglavarji in se tam znebijo Ličnikov, ki bi jih družina še kako potrebovala. “Kaj nam je na Dolenjskem treba te sramote?! Je Henčku res vseeno, kakšen sloves zdaj uživa njegovo ime?” se je v joku spraševala obupana Novomeščanka. Pa smo se to vprašali tudi mi in jo v soboto ob 11. uri ponoči mahnili v ta pred dobrimi štirinajstimi dnevi ponovno odprt lokal. Malce smo se bali, da bodo prepoznali novinarja Dolenjskega lista in mu morda preprečili obisk najnovejše hiše slasti, zato smo se skrbno pripravili. No, težav ni bilo, bilo pa je zabavno in zanimivo. Po makadamski poti in skozi teman bukov gozd smo prispeli na Dobravo. Že več sto metrov pred Henčkovim domom smo po velikem številu parkiranih avtomobilov videli, daje naš cilj blizu. Avtov je bilo še več kot v petek dopoldne na novomeškem Glavnem trgu. Ko smo iskali parkirni prostor, smo na hitro pogledali tudi, kakšni avtomobili so parkirani, da bi dobili prvi vtis o klienteli Henčkovega doma, vendar smo zaman iskali avtomobile dragih znamk; največ je bilo fičkov, stoenk in jugov starejših letnikov. Brez pravega reda so bili postavljeni vse prek, da smo imeli občutek, kot da so vsi obiskovalci naenkrat prišli in da bodo družno tudi odšli. Prihajali pašo še drugza drugim. Takoj smo seveda ugotovili, da je v zgodovini Henčkovega doma, ko so se drug za drugim menjavali najemniki in obupavali zaradi premajhnega obiska, eden le našel pravo, formulo, kako ljudi privabiti na lepo razgledno točko. Ni ponudil lepega razgleda po dolenjski pokrajini s terase, marveč nočne razglede znotraj lokala. Slačenje na obroke Henčkov dom je bil napol v temi, le soj skozi rožnate zavese je dal slutiti, da se znotraj nekaj dogaja. Vstopili smo. Pričakovali smo vstopnino, pa je ni bilo. Zadimljen prostor, vkaterem je tudi točilna miza, je bil do zadnjega kotička zapolnjen s samimi moškimi. Poslovnežev in drugih imovitejših ljudi s kravatami med njimi ni bilo videti. Dobili smo občutek, da za mizami žlevi pivo in kramlja tretja izmena delavcev kakega velikega industrijskega podjetja. Sredi sobe sta ob bobneči glasbi utripala reflektoija, v kotu pa je bil postavljen rdeč odrček, okoli katerega so utripale lučke. Prostora ni bilo niti toliko, da bi pošteno stopil na obe nogi, kljub temu pa je bila sosednja sobe, iz katere se na odrček ne vidi, popolnoma prazna. Naša izvidniška četvorka je sedla prav v to sobo. Pri natakar-ju smo se pozanimali, kdaj je na vrsti “tisto”,. in dobili odgovor, da smo prvo prikazovanje že zamudili, da pa bo nastopov še dovolj. Nekaj minut pred polnočjo je glasba začela igrati glasneje. Na odru se je pojavila “veverica”. Videti je bila polnoletna. Če ji je morda manjkalo kakšno leto, je pa zato kilogramov imela preveč in še nekaj celulitisa za nameček, predvsem pa je bilo očitno, da razkazovalnega plesa ne obvlada najbolje. Po nekaj minutah, ko je s sebe odvrgla prozorno haljo, ohranila pa najintimnejše dele zakrite, je odšla z odra. Gledalci se niso hudovali, saj pravzaprav ni bilo zakritega skoraj nič, upali pa so tudi, da bo naslednja “veverica” bolj odločna in bo odvrgla vsaj modrček. Ob naslednjem nastopu ob pol enih ponoči smo opazili, da poleg plesalke’na odrčku ena od “veveric” pleše tudi na balkonu, kjer je pet miz za posebne goste. V tem nastopu je Rusinja, kot je bilo pričakovati, odvrgla s sebe tudi modrček. Ni čudno, da možakarjev ni domov cele noči, ko takole čakajo, da se “veverice” do konca razgalijo. Petnajst minut pred eno ponoči se je končno lahko videlo vse, kar imajo “veverice” pokazati. Ob gromkem ploskanju je plesalka odvrgla ves tekstil s sebe, nekajkrat pomigala, pobrala cunjice in stekla mimo gledalcev na hodnik v prvem nadstropju. Posel je posel Po tem dejanju je nekaj možakarjev že vstalo, da gredo domov, pa jim novi najemnik Henčkovega doma Ferdo Kobe, ki se ga mnogi spominjajo kot šoferja pri Revo- zu, tega ni dovolil. Ne da bi jih zaklenil ali prisilil k sedenju, ne, le nove slačipunce je poslal na oder in možakarji so hitro posedli. Tako je bilo vedno, kadar je kazalo, da se bodo gostje začeli pobirati domov. Približno ob dveh zjutraj so Rusinje zaplesale z izbranimi gosti, slačenja pa je bilo do treh zjutraj še nekaj. Gospod Kobe je nekajkrat pristopil tudi k naši mizi. Nismo ga sicer spraševali po podrobnostih, a je odločno povedal, da o kakšnem seksanju za denar ni govora. Punce, ki se slačijo na Dobravi, se menjajo vsak teden. Zaradi prevelikega obiska pa že razmišlja o tem, da bi vpeljal vstopnino. Na koncu lahko zapišemo, da so se dolenjski možakarji ob pogledu na telesna bogastva ruskih “veveric” kar dostojno obnašali, torej povsem drugače kot dolenjsko ženstvo, ki se je zapletalo v skupinsko uživanje ob štrlinah italijanskih slačifantov v Klubu diskoteke na Otočcu. Henček Burkat je na naše vprašanje, zakaj se je odločil, da da lokal ponovno v najem, povedal, da se s svojimi sinovi posveča le glasbi, gostinstvo pa da ga ne zanima. Vedel je, da bo v lokalu nočni klub, vendar “veverice” in ostalo pač ni njegov problem. “Posel je posel,” pravi Henček. JANEZ PAVLIN za nagrade kot za polharsko čast, kdo bo pred komisijo prinesel največjo žival. Polharska druščina, ki včasih šteje več sto pripadnikov obeh spolov, namreč zvečer izvoli ocenjevalno komisijo. Zlasti predsednik mora biti častitljiv, ugleden in sila natančen mož. Nekako pred polnočjo se začne ocenjevanje z vso možno tehtnično in znanstveno natančnostjo. Vsak prijavi eno živalco. Potem sledi ocenjevanje. Polha najprej do grama natančno stehtajo in vpišejo v poseben formular, z metrom ga natančno izmerijo od smrčka do konca repa, izmeri se tudi razpon zadnjih in prednjih nog, za točke pa je pomembna tudi barva dlake. Izmeri se še dolžina levih in desnih brk, nekaj točk pa navrže spol. Vso ceremonijo spremlja horu-karsko vzklikanje množice, odobravanja ali negodovanje. Zlasti kočljivoje ocenjevanje velikih živali v slabi letini in velikokrat pade pripomba, češ tale polh je še lanski in je zimo in poletje prespal v zamrzovalniku. .Ulovljeni polhi potem končajo na ražnju ali v pekaču, nikomur ne pride na misel, da bi to utegnila bitij podgana. Čez Franceta ga ni Glavni potoški polhar je Benčinov France. France je zakoračil že v osmo desetletje, pa je še vedno dejaven polhar, izdelovalec košar, raznih okrasnih koškov in seveda polšjih pasti. Pravi, da v dobri sezoni nalovi tudi po 1000 živalic različnih velikosti. Najtežji polh, ki gaje kdaj ujel, je tehtal rekordnih 43 dag. Meso zelo ceni, kože, zlasti najlepše, posuši in jih da v strojenje, skrbno pa zbira mast, za katero trdi, da je izredno zdravilna za celjenje ran, pomaga pa tudi pri obolelem želodcu. Že veliko masti je podaril, nekaj malega tudi prodal, vsi njegovi klienti, tudi tisti, ki imajo razne ekceme, pa mu v zahvalo pišejo pisma in se hvalijo z uspešnim zdravljenjem. Poleg mesa, ki se uporablja za pečenje ali za rižoto, so izredno dragocene kože, čeprav ni več toliko povpraševanja po njih, saj je trg poln raznih imitacij usnja. Ker je sam krojač, točno ve, koliko kož je potrebnih za posamezen izdelek. Za polhovo kapo potrebuje 32 lepih kož, pol sivih in pol rjavih, za ženski muf, ki ni ravno v modi, porabi okrog 60 kož, za ženski plašč, kije danes velika dragocenost, pa najmanj 650 kož. France pravi, da letos ni kapitalnih polhov, da ni hrane in da je jesen predeževna. No, njemu to ni dosti mar, masti za zdravila ima dovolj. Vseeno pa vsako jutro zavije v gozd, prinese košaro jurčkov, štorovk in marel, za katere pravi, da so bolj cenjene • kot polšje kože. Prinese še šop viter ali vrbovih vej, saj se bliža zima, ko bo ob topli peči spletal košare, košarice in koške. ALBIN KOSMERL Na skrivoma narejeni posnetki ruskih "veveric ” med nastopom. naše korenine B® jj@ ŠD® [ftfgmsm bq®DqO© Na začetku letošnjega zlatega oktobra je Franc Somrak z Grma v Novem mestu praznoval osemdeseti rojstni dan. Za svoja leta se možakar kar dobro drži, živahen je, misel mu je bistra in beseda mu gladko teče. Pa bi se njegovo življenje lahko končalo že zdavnaj. Petega aprila leta 1944je bilo, torej bo minilo skoraj petdeset let od takrat, ko mu je šlo presneto tesno za nohte. “Pri Šentjuriju je bilo, 5. aprila 1944, ko so me presenetili in obkolili štirje domobranci. Bil sem precej na planem, brez vsakega pravega kritja. Na kakih petdeset metrov smo si bili in spoznali so me, jaz pa nje. Vpili so mi, naj se predam. Rekli so, da me lahko takoj ubijejo, toda tega nočejo, ker bi me radi dobili živega. Vedel sem, da mislijo resno, kajti bil sem lepa tarča. Vendar sem se potuhnil, kolikor sem mogel, in pričel 'se je besedni dvoboj,” pripoveduje Franc o tistem trenutu, ko mu je življenje zares viselo na nitki. Somrakov Franc je kmečki sin s Ku-zaijevega Kala nad Prečno. Vasje tisti čas štela sedem kmetij in Somrakova je bila med lepšimi v vasi, saj je štela za cel grunt, kot se je temu reklo. Da je kmetija dobro stoječa, je dokazoval tudi par konj, ki je rezgetal v hlevu. Takih je bilo le še nekaj v vasi. Za delo je bilo potrebno tudi veliko število človeških rok, za kar pa pri Somra-kovih nikakor niso bili v zadregi, saj je bilo poleg Franca, ki se je rodil peti po vrsti, v družini še dvanajst otrok, vsega skupaj torej osem fantov in pet deklet. Tudi drugod je bilo otroškega bogastva na pretek, saj je bilo v sedmih družinah pred vojno kar 57 prebivalcev. A takrat je bilo drugače. Dela in kruha v mestu ni bilo dosti, pa se je večina mladih ukvaijala z delom na kmetiji, dokler niso bili godni za poroko ali se jim ni ponudila kaka druga prilika za odhod v svet. Vasje stala bolj na samem in obdajal jo je gozd. Do mesta je bilo uro in pol hoda, do Prečne, kjer je bila triletna ponavljalna šola, pa precej manj, saj so jeseni in spomladi otroci zdrveli kar poprek skozi zeleni gozd v dolino, le pozimi in nazaj iz Prečne se je pot bolj vlekla. Franc se spominja, da je v vasi vedno vladala lepa sloga, kakršne mi poznal daleč naokoli, in lahko mu verjamemo, saj je med vojno, ko je bil terenec pa borec Gubčeve brigade in pozneje mirnopeški rajonskisekretar, videl, kakšne so razmere drugod. Na Kuzarjevem Kalu so se razumeli med sabo in radi so drug drugemu pomagali pri kmečkih delih. Od teh sta Francu ostali v spominu zlasti trenje lanu in mlačev pšenice, ki soju spremljali še drugi lepi kmečki običaji, zlasti fantovska pesem, ki je odmevala skozi vas po truda polnem dnevu. Na domači kmetiji je ■ _ Franc Somrak iz Novega mesta Franc delal vse do februarja enain-širidesetega, ko se je pri železnici zaposlil kot progovni delavec. Ravno ko bi moral iti naprej v šole, pa seje pričela vojna in sanj o napredovanju pri železnici je bilo konec. Franc je najprej delal na terenu kot obveščevalec in je imel svojega zaupnika tudi v italijanski mreži, potem, ko so postala tla pod nogami prevroča, pa seje umaknil v Gubčevo brigado. Pozneje je bil spet poslan na teren kot sekretar mirnopeškega rajona. “Rad sem delal z ljudmi, nikogar, tudi če sem vedel, da imajo svoje na drugi strani, nisem zaničeval ali mu grozil. .Dober dan, mamca,’ sem dejal, ,je vaš sin še v mestu? Naj se kaj javi pri meni, pa se bova dogovorila, kako bo prišel ven k nam. Bom že uredil, da mu ne bo treba nositi puške,’ sem dejal in pri svojem delu sem imel uspeh. Vedno sem se zavedal, da je bolje delati s pametjo, ne pa na vsak način izkazovati pogum in moč. Mnogo takih, ki so to med vojno počeli, je po nepotrebnem padlo. A ker je moje politično delo na ta način imelo velik uspeh, je bila na mojo glavo razpisana nagrada.” In prav zaradi tiste nagrade in zaradi informacij, ki sojih od Franca hoteli dobiti, ga takrat domobranci niso počili, ampak so ga hoteli dobiti živega v roke. Pričela se je taktika zavlačevanja, v kateri je vsaka stran hotela pridobiti prednost. Domobranci so ga klicali po imenu, ga zdaj rotili, naj se vda, zdaj preklinjali njega in vso rdečo sodrgo. Tudi Francu je ta taktika ustrezala. Odgovarjal in zmerjal jih je nazaj, pri lem pa skušal pridobiti čas, saj slabše, kot je že bilo, ne bi moglo biti. Razplet je po dolgih minutah le prišel. Eden od domobrancev je besedno vojno izkoristil za to, da se je splazil Francu za hrbet, od koder bi lažje planil nanj. Franc je to opazil, premaknil puško in že je počilo. V desni roki je začutil bolečino in še tisti trenutek planil kot ranjena zver proti najbližjemu kritju. Vse se je odvijalo tako hitro, da ostali domobranci niso utegnili dobro meriti, in krogle so švigale okoli njega, ne da bi ga zadele. Čeprav je bil dostikrat med vojno v nevarnem položaju, je bila to največja sreča, ki jo je v življenju doživel. Kolikor toliko dobro so jo odnesli tudi ostali Somrakovi fantje, ki so bili v partizanih ali so drugače sodelovali z njimi, smrt je doletela le Jožeta, ki so ga, ko se je oglasil doma, ujeli in poslali v Mauthausen. Stanko je bil ujet že ob razpadu kraljeve vojske in je vojno preživel v ujetništvu. Delo pri izgradnji nove oblasti je nadaljeval tudi po vojni, a kot pravi, je tako kot med vojno tudi potem miril vročekrvneže, zlasti ko je šlo za obvezno oddajo in druge nepopularne stvari. “Le če boš s človekom prijazen in se boš z njim pogovoril, te bo ta skušal razumeti,” pravi Franc. TONE JAKŠE FOTO: T. J NAGRADA V GRADAC IN DOLENJSKE TOPLICE Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral RUDIJA PAVLINIČA iz Gradca in JANEZA AVGUŠTINA iz Dolenjskih Toplic. Pavliniču je pripadla denarna nagrada 3.000 tolarjev (sporoči naj nam številko tekočega računa ali bančne knjižice in EMŠO), Avguštin pa bo prejel knjižno nagrado. Nagrajencema čestitamo. Rešite današnjo križanko in rešitev pošljite najkasneje do 2. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24,68000 Novo mesto, s pripisom KRIŽANKA 42. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v naš poštni nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu. REŠITEV 40. NAGRADNE KRIŽANKE Pravilna rešitev 40. nagradne križanke sc, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: VISA, LUKS, RAZTRGANCI, IN MEMOR1-AM, BOLID, OLA, MATEJ BOR, OSA, AAK, PT, VOLITVE, SMER, ROA, SAM, SAONA, ALVIN, NIKOLAIS, TITO, JLA, ARKA, ATIS, EEL, TEST. prgišče misli Ženske se predajajo le odločnim moškim , ki jih navdajajo z gotovostjo, po kateri hrepenijo, da bi se lahko soočile z življenjem. G.G. MARQUEZ Ženske veliko rajši ubogajo, kakor ukazujejo, čeprav je videti, da tega niti same ne vedo. A. MUNTHE Strokovnjak, ki ima nizko splošno izobrazbo, je tudi v svoji stroki sposoben reševati samo enostavna vprašanja vsakodnevne rutine, ni pa sposoben za problemsko razreševalne procese. F. BUČAR Ženska pamet čudna je uganka. P. P. NJEGOŠ NAGRADNA KRIŽANKA 42 J ' - .Jf Al ■ DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST PRESTOL- NICA JUZN. AFR. UNIJE KOVINSKI USTIC JEZERO NA FINSKEM BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU JEZIKOVNA POSEB- arab¥či- NE AVTOR: JOŽE UDIR VRSTA ANTILOPE ČVRSTO TELO, KI VDRE V TKIVO KOS POHIŠTVA V Jr fCill — HB NARAŠČA- NJE GLADINE MORSKE VODE POPEVKAR PESTNER RANOCEL- NIK ALKOHOLNA PIJAČA LOCANJA g t'4 i * SEVANJE KATRAN KOVINA Ul nr 1*4 RODOLJUB FR. SUKAR CAMILE m 1: > DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST DOLENJSKI UST REKA V SLAVONIJI ABRAHA- MOVA ZENA O ORG. ZDRUŽE- NIH NARODOV SKUPEK CEUC V TELESU OBREDNA OPRAVA AZIJSKO DVOKO- LESNO VOZILO NOVA GVINEJA KAL SLIKARSKA GALERIJA V FIRENCAH USTVARJA LEC VRSTA PAPIGE FIZIK. SVETLOBNI POJAV ZIVLJ. TEKOČINA DEL HEMOGLOBINA STARA DOLZ. MERA EKSOTIČNI SADEŽ NOVOGO- RIŠKA IGRALNICA VRSTA TROBILA AVT. OZN. VERONE ROOSE- VELT FRANKUN VODNA ŽIVAL (BOŽJA ŽABICA) PAUCA Z ZAREZAMI PREKLET- STVO LADJEVJE fP§< - 'fI ’ , • - k nDam®ssM?Q ma EMffsCsSDo GQ®Dq Ta čas, ko tudi pri nas vabijo pred filmska platna Spielbergovi dinozavri in si film Jurski park podobno kot dnigod po svetu z zanimanjem ogleduje staro in mlado, je pravi trenutek, da zapišemo zanimivost, povezano z dinozavri in z nami. Ti davno izumrli plazilci niso živeli le na zahodu in v Afriki, se pravi na območjih, kjer so v zadnjih dvesto letih odkrili največ njihovih fosilnih ostankov, marveč so se klatili tudi po naših tleh. Tako lahko sklepamo po presenetljivem odbitju fosilov dinozavrov v Istri. V zalivu na zahodni obali Istre (natančno mesto pred javnostjo na željo paleontologov še prikrivajo, da ne bi prišlo do divjega iskanja in ropanja dragocenih ostankov) so našli fosilne ostanke dinozavrovega okostja. Za najdbo 115 milijonov let starih ostankov, ki so izjemnega pomena za evropsko paleontologijo, je najbolj zaslužen speleolog Dario Boscarolli iz Tržiča. Boscarolli je strasten potapljač in na enem od potapljanj v nekem istrskem zalivu je na morskem dnu zagledal kamnite oblike, ki so se po barvi razlikovale od okolice. Nekaj jih je potegnil na površje in odnesel s seboj vTržič, kjer jih je potem oddal na tamkajšnji inštitut. Strokovnjak inštituta je presenečeno ugotovil, da gre za fosilne ostanke vretenc dinozavra. Ni sicer še mogel povedati, za katero vrsto teh izumrlih plazilcev gre, domneva pa, da gre verjetno za rastlinojedega brahiozavra, torej eno največjih živali, kar jih je kdaj koli živelo na svetu. Bra-hiozavri so dosegali do 77 ton telesne teže. Izumrlega plazilca v teži prekaša samo sinji kit, na kopnem pa prav nobena druga žival. Na najdišče je takoj po obvestilu prispela tudi hrvaška ekipa znanstvenikov. Po pregledu terena so ugotovili, da so najbrž na sledi večjemu najdišču, ki ga bodo preiskali v nadaljnjih treh do petih letih, kot so pojasnili na nedavni oddaji zagrebške televizije. Raziskav se bodo lotili v sodelovanju z italijanskimi geologi, paleontologi in drugimi strokovnjaki. Po mnenju mag. Djura Benčka iz Zagreba naj bi šlo za ostanke pokola med dinozavri. Rastlinojede dinozavre naj bi napadli mesojedi plazilci in jih pokončali. Od tod zamisel, da so v Istri odkrili “pokopališče” dinozavrov. Da so po istrskih tleh pred 100 milijoni leti hodili dinozavri, pravzaprav ni novost. Pred 70 leti so na Brionih odkrili okamenele sledove, ki sojih paleontologi pripisali dinozavrom, kasneje so na podobne oka-nienele sledove naleteli tudi na otočku Fenoliga blizu Poreča. Vendar je šele najnovejša najdba fosilnih vretenc prvi pravi materialni dokaz, da so na tem območju živeli dinozavri. Za paleontologe je odkritje prava senzacija, saj gre za najbolj vzhodno naseljene dinozavre. Poprej je veljalo, da naj bi se proti vzhodu in severu dinozavri naselili iz Afrike, kaže pa, da bo treba v teoriji nekaj popraviti, saj so fosilni ostanki iz Istre za 15 milijonov let starejši kot najstarejši fosili afriških dinozavrov. V času, iz katerega izvirajo istrske najdbe, seje nadcelina Pangea že razcepila na dva dela, Evrazija je potovala proti severu, Godwana (današnje Afrika, Južna Amerika, Indija, Antarktika in Avstralija) pa proti jugu. Med obema ogromnima celinama se je širilo morje, vendar je bila med evrazijskimi in godvvanskimi tlemi še kopna pot in živalstvo seje lahko razširjalo z ene na drugo. Dinozavri so v tem obdobju svoj razcvet že prešli, bližal se je čas njihovega zatona. V 100 milijonih let, kolikor dolgo so bili do takrat na svetu, so se razvili v vse mogoče vrste in oblike, obvladali so kopno in vode, njihovi bratranci pterozavri tudi nebo. Nekateri dinozavri so dosegali gigantske velikosti, drugi niso bili nič večji od današnjega piščanca, nekateri so bili mrzlokrvni, torej pravi dremavi plazilci, drugi so bili najverjetneje toplokrvni, gibčni in hitri plenilci. Bili so med najbolj številnimi takrat bivajočimi živalskimi vrstami. Potem zdravnik razlaga mr.sc.dr. Tatjana Gazvoda pa je prišlo do za zdaj še skrivnostne katastrofe, kije pometla s “strašnimi kuščarji”, kar pomeni besedna skovanka dinozaver. Pred kakimi 65 leti je prišlo do množičnega izumrtja živalskih in rastlinskih vrst, med njimi tudi dinozavrov. Ali je izumrtje povzročil padec velikanskega meteorita na Zemljo, velika sprememba podnebnih razmer zaradi nagiba zemeljske osi ali kaj drugega, se zanesljivo ne ve. Vsekakor dinozavrov od takrat ni več na svetu. Kljub temu so danes med najbolj priljubljenimi stvori, k sreči le na filmskih platnih, v stripih in knjigah. MILAN MARKELJ mIm Klasično hernijo diska ugotovimo na podlagi kliničnega pregleda. Običajni rentgenski pregled napravimo v glavnem zato, da izključimo druga obolenja, ker se hernija ne vidi na običajnem rentgenskem posnetku. Bolj zanesljiva rentgenska diagnostika se dose’e z uporabo specialnih kontrastnih sredstev. Taka načina slikanja sta mielografija in diskografija, vendar te preiskave napravimo samo tedaj, če mislimo na operativno zdravljenje. Nekaj jasnosti nam da tudi elektromiografija (ki registrira električne aktivnosti v mišici) in jo moramo večkrat ponavljati, da dobimo odgovor o poteku obolenja, zlasti pa o usodi bolnika glede ozdravljenja. Pokaže nam uspeh ali neuspeh dotedanje terapije, včasih mnogo prej, kot to pokažejo ostali znaki. Zdravljenje bolečine v križu Težko je najti Obolenje, kot je bolečina v križu in išijas, kjer se uporabljajo tako različne oblike zdravljenja. Enotne sheme zdravljenja namreč ni! Vsak bolnik, ki ima bolečine v križu (ne glede na vzrok!), mora počivati vsaj v začetni - akutni - fazi obolenja. Dolžina počitka je v glavnem odvisna od težavnostne stopnje in od vzroka. Znano je, da preko 60 odstotkov telesne teže pritiska na četrto in peto ledveno vretence. Če pride do okvare diska ter do pritiska na živčno korenino, bosta stanje in hoja brez dvoma povečala draženje teh struktur in s tem tudi povečala težave. Tudi sedenje ni priporočljivo, temveč samo razbremenitev v ležečem položaju. Trdo ležišče je zelo pomembno, ven- dar pri tem ne mislimo ležanja na deski, kot radi razumejo bolniki. Strokovnjaki priporočajo žimnice brez vzmeti, volno, žimo ali gumiran material. Sicer ni bistvenega pomena, kakšen je material, le daje podlaga zadosti trda. Jogi vzmetnica je dovolj trda podlaga. Če ni drugega na voljo, zadostuje, da damo žimnico s postelje na trda tla ter ležimo na tem. Kdaj je treba ležati? Predvsem v začetku, ko so bolečine zelo hude. Pri kroničnem poteku bolečin v križu pa ležimo le občasno, tako da imamo kratka obdobja razbremenitve. Prav tako je ležanje potrebno v vseh kroničnih stanjih, ko nastopi nenadno poslabšanje. Potrebna je popolna razbremenitev. Lega naj bo taka, da bolniku najbolj ustreza. Večini ustreza ležanje na hrbtu s pokrčenimi koleni in kolki. Ležanje na trdi, ravni podlagi brez blazin poudarja ledveno vbočenost in je zato manj priporočljivo. Zato podložimo pod glavo blazino in rahlo pokrčimo kolena. Večjo blazino damo pod glavo samo v času hranjenja! Bolniku le redko ustreza ležanje z ledveno ubočenostjo, z iztegnjenimi nogami in z blazino pod križem. Če so težave zelo močne, svetujemo, naj bolnik ne vstaja iz postelje. Le za opravljanje toalete naj vstane, bolje, kot da se muči v postelji, zlasti za veliko potrebo. Dvignjeno vzglavje omogoča bolniku branje, gledanje televizije oziroma komuniciranje z obiskovalci in tako lažje prenaša ležanje. Tudi ležanje postrani, s pokrčenimi koleni in kolki, je priporočljivo. Ali naj bolnik obdobje ležanja preživi v bolnišnici ali doma, je odvisno od bolnika samega, deloma pa tudi od razmer doma. Večina bolnikov si želi zdravljenja doma, vendar je strogo ležanje težje doseči doma kot v bolnišnici, ker bolnik doma vstaja zaradi nujnih in manj nujnih opravil. Ležanje v bolnici na pravilno grajeni postelji je bolj priporočljivo, vsaj dokler ne minejo hujši znaki. Bolniki, ki pa imajo dobre pogoje za domačo oskrbo, lahko ležijo tudi doma. (Se nadaljuje) praktični K praktični KRIŽ praktični < praktični Z > Brezrokavniki Letos so zelo modni brezrokavniki. Lahko se odločite za kvačkanega, bodisi da skvačkate mrežo in vanjo vpeljete barvne svilene, usnjene ali iz pisanega blaga narezane trakove. Nič manj modni niso brezrokavniki, sestavljeni iz pisanih ali enobarvnih kvadratov ali krogov. Lahko pa si naredite brezrokavnike tudi iz jopičev, plaščev, blazerjev, in sicer tako, da jim preprosto odrežete rokave in zarobite robove. Tako lahko iz starih, a še uporabnih oblačil naredite nekaj povsem novega. Takšni brezrokavniki so primerni za različne priložnosti, saj so eni športni, drugi hipijevski, spet tretji elegantni. To je odvisno od modela, za katerega se odločite. Vseeno pa vam svetujemo, da dobro premislite, preden se odločite “prekrojiti” oblačilo z rokavi, da vam ne bo pozneje žal. T' iDF1Dl Elektrosmog Elektrosmog imenujemo gosto posejana polja električnega sevanja, nastaja pa zaradi lahkomiselno uporabljenih domačih strojev in naprav. Elektrosmog sicer ne povzroča bolezni, če pa ste mu pogosto izpostavljeni, občutite posledice sevanja. Dovzetnejši ste za stres, ste živčni in vas pogosteje muči migrena. Zato občutljivim ljudem zdravniki priporočajo, naj v stanovanju nimajo stikal za uravnavanje jakosti električne razsvetljave, saj vokolici širijo elektrosmog. Priporočljivo je, da si lase sušite s sušilnikom le, ko zares ne gre drugače, pri britju pa še odločite za klasično mokro britje s peno. Radijska budilka naj ne stoji preblizu posteljnega vzglavja. Čim manj se zadržujte v bližini vodov visoke napetosti. Nasprotno pa so vsi pomisleki v zvezi s prenosnimi telefoni odveč. Ti telefoni zdravju niso nevarni. Makaroni s špinačo Za 5 oseb potrebujemo: 250 g makaronov, 1 žličko soli, 3 žlice olja, 900 g zamrznjene špinače, 300 g mešanega mletega mesa, maščobo za pekač, 2žlički mlete sladke paprike, 1/4 litra mleka, 2jajci, 70gparadižnikove mezge, 50 g nastrganega parmezana, poper, 1 žlico drobtin. Testenine kuhamo v slani vodi 8 minut, potem makarone očedimo in jim prilijemo olje, da se ne sprimejo. Špinačo odtajamo in jo odcedimo. Mleto meso začinimo in ga zmešamo med špinačo. Namastimo pekač, v katerega damo polovico makaronov. Na makarone naložimo mleto meso s špinačo, pokrijemo pa z drugo polovico makaronov. Razžvrkljamo mleko, jajci, paradižnikovo mezgo in 40 g parmezana. Prelijemo čez makarone. Ostali parmezan zmešamo z drobtinami in potresemo po makaronih. Na makarone damo nekaj koščkov masla. Pečemo pri 200 stopinjah približno 50 minut. Klet uničuje krompir Življenje v blokih pa tudi v zasebnih hišah's centralno kurjavo je marsikaj postavilo na glavo. Ali se sploh splača kupiti krompir za ozimnico, če je zgodaj spomladi ves uvel in komajda še uporaben? Idealna temperatura za skladiščenje krompirja je 4 do 7 stopinj, če je hladneje, postaja sladek, če je topleje, pa opazno izgublja težo. Krompir se tudi ne sme skladiščiti v svetlem prostoru, ker postane zelen in strupen, pa tudi ne v prevlažni kleti, ker se začno razmnoževati glivične bolezni. Za marsikoga, ki stanuje v bloku ali ima presuho klet, bo najbolje krompir kupovati sproti. V vsakem primeru je treba uskladiščen krompir posuti z živim apnom, proti kaljenju pa ga je mogoče varovati s pripravkom tuberit. In še to: najprimernejše sorte so: dezire, sante, kenebek, cvetnik in tone. Zima je pred durmi Zima do avtomobila ni prijazna, zato pa mora biti do njega, če ga hoče s pridom uporabljati tudi pozimi, prijazen njegov lastnik. Resje, mraz letos še ni pokazal svojih zob, a ko bo, bo živo srebro skočilo precej pod ničlo in takrat se bo ponovila stara slika, ki smo je že dolgo vajeni. Pred stanovanjskimi bloki bomo zjutraj poslušali pojcnjajočo, pesem avtomobilskih zaganjačev in preklinjanje voznikov, ki jim motor ne vžge. Če hočemo parkirati avtomobil tudi v zimskem času pod milim nebom, se moramo na to že sedaj pripraviti. Čas je, da zlasti tisti s starejšimi avtomobili obiščemo avto-električaija, da nam nastavi vžig, očisti ali zamenja svečke, kontrolira akumulator in njegovo polnjenje, skratka, opravi vse potrebno za nemoten zimski start vozila ter varno.vožnjo v zimskih razmerah, ko bo svetlobe vse manj in bodo morala vsa svetila na avtomobilu delati brezhibno. BIO INSEKTICID - Rdeča mušnica ni zgolj okras naših gozdov, saj so včasih s pridom izkoriščali njen strup. V času, ko na kmečkih domovih še niso uporabljali steklenih muholovcev in kasneje isek-ticidov, so se ljudje reševali nadležnih muh s pomočjo strupa rdeče mušnice. Muham so nastavili domači insekticid, ki so ga naredili tako, da so rdečo mušnico poparili z vročim sladkanim mlekom in vabo postavili na okno ali na mizo. Pravijo, daje bil tak bio insekticid zelo učinkovit. Muhe, zapeljane od prijetnega vonja sladkega mleka, so šle na mušnico, od tam pa “po gobe”. (Pripravila: etnologinja Irena Rožman) Železnica v Novo mesto - Prošnja novomest. magistrata do kranj. zbora, da pride železnica na N. Mesto, ne pa ognivši se ga 1 4/8 milje daleč, na Žužemberk, Sotesko, Toplice, Kot etc. Razlogi: Nm je naj važnejši kraj dolenjski, za Ljubljano naj važnejše kranjsko mesto, da je središče občenja in tržbe s plodi. To se vidi od tod, ker se dele tu državne ceste tri in tri okrajne, dve vežoči mesto z železnico, ena držeča v Kočevje = 6 glavnih cest. V zavezo s tem tudi s fabriko v Dvoru in Gradcu, ki slovi po Evropi radi svojih do zdaj neprekošenih projektilov, s Toplicami, Sotesko (ki ima pivovar, in velo tržbozlesom in desk.) Žužemberkom (s papirnico) in Kočevjem (s steklamico). Moč Krke - Krka ima vedno obilno vode. Od Toplic do Otočca žene osem mlinov, med njimi sta dva industrialna, ki dobivata žito iz Banata, meljeta za trgovino in pošiljata moko v Trst. Lotljivi bogatini bodo brez dvombeporabili silno moč te reke za pile in druge delavnice. Napredek - Pri Bučni vasi streljata dva na polju veliko skalo, kakor se dela to čedalje bolj povsod po Dolenjskem. To kaže napredek, ali ona dva streljata tako nepozorno in predrzno, da bi bila kmali ženo ubila, ki je prišta z onstran vode. Ustavila se je sama videvši ju teči “nekaj jej je tako djalo, da ne hodi dalje”. Več se bere - Dokaz, da se čedalje več bere in rado sliši, kar je pisano je, da si ljudje pogostoma pripovedujejo kar pišejo Novice in dmgi časniki. Izvedeti so z velikim čudom iz Novic da žro prasci kebre raje od koruze in da so nabirali hrošče marljivo v nekaterih krajih na Gorenjskem. Ali vsi niso verjeli taki poželjivosti svinjski. * <&oj junak Spomini mi velikokrat hitijo daleč nazaj v vas pod Gorjanci, kjer sem preživljala srečna otroška leta v skrbnem zavetju staršev in v igri vaških otrok. Šolskih počitnic, ko po končani jutranji paši ne bo treba hiteti v šolo, smo se nadvse veselili. Med šolo pa je bilo drugače. Naše tovarišice pač niso imele nobenega razumevanja za zamujanje pouka zaradi paše. Grdo so pogledale, ko si butnil v razred s cekarčkom pod pazduho, iz katerega so gledala privihana ušesa zvezkov, v katerih je kdaj pa kdaj manjkala domača naloga zaradi popoldanske paše. Otroci takrat nismo imeli ročnih ur, kot jih imajo danes že prvošolčki. “Ko bo začelo zvoniti avemarijo pojdite s paše domov, ” nam je naročila mama. “Potem bo tema. Da vas ne bo strah. ” Mislim, da so imele takrat tovarišice veliko lepše in lažje življenje kot mi, vaška otročad. Na skrbi so imele samo šolo, mi otrocipasmo morali poleg šole in krav paziti še mlajše bratce ali sestrice. Marsikatera od učiteljic gotovo ni nikoli pasla krav in sploh ni vedela, kakšne težave so, ko krave pred nadležnimi muhami in obadi zbezljajo v bližnje grmovje. Če si se preveč približal podivjani kravi, si lahko dobil udarec z repom ali pa brco z nogo. Če te je dosegla z repom po očeh, si kar nekaj časa s solznimi očmi mežikal v jutranje sonce, ki je s prvimi žari kukalo izza Miklavža na Gotjancih. Včasih smo na jutranji paši pred prihodom v šolo prisostvovali kravjim bojem. Nekega jutra se je naša krava, nevajena sosedove krave, spo-padluznjo, intozrogovi. Takih borb me je bilo vedno strah, sosedov Franci pa je prav užival, še spodbujal je svojo Šeko: “Le daj jo! ”Nemočna in na smrt preplašena sem jo s paše ucvrla domov in vso pot kričala, kot da sem napadena jaz in ne naša krava. Zasopla sem pritekla na domače dvorišče, kjer sem zagledala očeta. V joku sem mu povedala, kaj se dogaja naši kravi in naj ji gre na pomoč. Oče se je nasmehnil in odhitel na travnik. Jaz se nisem upala vrniti na pašo. Popolnoma mi je odleglo šele, ko sem zagledala očeta, ki je pred seboj vodil našo Lizo. Bilo mi je popolnoma vseeno, če je bolj izgubila ali dobila. Samo da je živa, sem pomislila. Z zamudo sem prišla v razred. Tovarišica Ivica niti slutila ni, koliko strahu sem ta dan že užila zaradi naše krave. Bila sem zadovoljna, da se je tako končala, in neizmerno ponosna na svojega očeta, ki je znal ukrotiti kravji boj. Zame je postal in ostal junak za vse življenje. k smo v ponedeljek 11. oktobra, op-favljali kolesarski izpit. Prevozili smo zahtevne prometne poti v bližnji okolici- Na očeh sta nas imeli učiteljici in dva Policista. Ko nam je naša učiteljica Predstavila pot, sem vsa trepetala. Med v°žnjo me je skrbelo, da ne bom česa Pozabila. Po končani vožnji sem se °dahnila, saj sem bila uspešna. Za Uspešno opravljen izpit se zahvaljujem Policistom in učiteljicama, ker so poskrbeli za našo varnost. JASMINA BAJEC 4. r., OŠ Mali Slatnik ZELENJAVAJE ZDRAVA Spomladi na vrtu posejemo razno Zelenjavo. Med letom mama večkrat okoplje sadike, da lahko lepo rastejo. ‘Udi jaz ji pomagam. Na gredah raste solata, grah, peteršilj, rdeča pesa, kumare, zelje in drugo. Zelenjava j'e zelo zdrava, zato je moramo veliko pojesti. UROŠ LINDIČ 1. r., OŠ Krmelj IZLET V KRIŽNO JAMO IN NA GRAD SNEŽNIK Konec septembra smo imeli šesti J^zredi naravoslovni dan. Šli smo v Križno jamo in na grad Snežnik. Imeli smo sc zelo lepo. V jami je bilo zelo Nrnno, zato smo morali s sabo imeti TRGATEV Na naši šoli imamo poleg naravoslovnih in športnih dnevov tudi delovne akcije. Čistimo okolico, zbiramo star papir, letos pa smo imeli tudi trgatev. Dobili smo ponudbo iz Slovina. Ponudbo smo sprejeli. Trgali smo dva dni. Zjutraj smo se zbrali v Curnovcu. Nekateri smo se pripeljali s kolesi, nekatere so pripeljali starši. S sabo smo morali imeti vedro in škarje. Razdelili smo se po razredih. Nekateri smo imeli za brentaija delavec Slovina, tudi brentarji pa so bilinekateri učenci. Delali smo osem ur. Tam smo dobili tudi malico. Za nekater je bilo malce naporno, vendar ni bilo tako hudo. JANO BARKOVIČ 6. r., OŠ Globoko ARBORETUM VOLČJI POTOK V letošnjem šolskem letu smo se že prav na začetku odločili za ekskurzijo v pravi cvetlični vrt, arboretum Volčji Potok. Dobili srho vstopnice in odšli po poti v notranjost. Vse skupaj je bilo še bolj zanimivo, kajti ravno tedaj je bila vsakoletna razstava rož Evrocvet ’93. Pod šotori in ob poti so razstavljale svoje prelepe izdelke cvetličarne iz vse Slovenije. Presenečeni smo bili nad našimi vrtnarji. Ustavili smo se tudi v novozgrajeni umetnostni galeriji in si ogledali razstavo kipov iz zlitine aluminija. BENO MARUŠIČ 6. r., OŠ Boštanj Z glasbo nasititi lačne Čopa Gobana in Mrtvi pesniki na dobrodelnem koncertu NOVO MESTO - Vvpetek zvečer je bila telovadnica OŠ Center skoraj nabito polna, kar je presenetilo tudi organizatorja dobrodelnega koncerta, kapiteljsko župnijsko Karitas. Ta se je zaradi vse večjih potreb po hrani in vse manjšega dotoka tovrstne pomoči odločila pripraviti dobrodelni koncert in imela pri nastopajočih precej sreče: brezplačno sta ji namreč priskočili na pomoč ta čas najpopularnejši novomeški glasbeni skupini, Čopa Cobana in Društvo mrtvih pesnikov, kar je bilo dovolj za uspeh. Seveda bi uspeha ne bilo brez uradnega sponzorja Krke Kozmetike, Studia D, ki je poskrbel za ozvočenje, ter osnovne šole Center, ki je odstopila prostore, omeniti pa moramo še Študentski servis z ulice talcev, kije oskrbel plakatiranje. Kapiteljska župnijska karitas je bila ustanovljena pred tremi leti, v tem času pa je šlo skoznjo v najrazličnejših oblikah prek 150 ton pomoči, za zbiranje in razpečavanje katere skrbi 25 prostovoljk. V času vojne na Hrvaškem se je delo močno razmahnilo, prav tako ob prihodu beguncev iz Bosne. V zadnjem času pa je pomoč iz tujine precej presahnila. Zato se je Karitas odločila tudi drugače priti do hrane, ki je ne razdeljuje le beguncem, ampak vsem pomoči potrebnim, ki so si pri Centru za socialno pomoč in pri Rdečem križu pridobili ustrezno priporočilo. Pripomniti velja, da omenjene tri organizacije svoje delo dobro usklajujejo, za kar skrbi tajnica občinske Karitas Estera Dvornik. Koliko moke, sladkorja, soli, olja, riža, makaronov in pralnega praška bo moč nabaviti za 36.400, kolikor so na petkovem koncertu zbrali za naročnino, še nimamo podatkov, a v Karitas pravijo, da je bil to šele prvi koncert in da bodo še poskusili. T. J. GLASBA KOT POMOČ - Društvo mrtvih pesnikov (na sliki) in Čopa Cobana sta skupini, ki v Novem mestu tudi dobrodelnemu koncertu zagotovita uspeh. (Foto: T. Jakše) SPOMNILI SO SE BORCEV - Odbor za proslavljanje L kongresa SPŽZ v Dobrniču je v torek dopoldan pripravil srečanje in obdaritev 43 članov Zveze borcev v Domu starejših občanov v Šmihelu. Na predlog krajevnih organizacij ZB bodo v kratkem na domovih in bolnišnicah obiskali še vse preostale borce in jim izročili darila, ki so jih kupili s prostovoljnimi prispevki članov te organizacije. Ob tej priložnosti bodo borci dobili tudi spominske prtičke s posvetilom ob 50-letnici SPŽZ na Dobrniču, ki so jih izvezle oskrbovanke doma Ida Žitnik, Marija Franko in Minka Čegovnik. (Foto: J. Pavlin) KAKŠNA MUCA! - Minulo nedeljo je Felinološko društvo Ljubljana v prostorih grmske osnovne šole v Novem mestu pripravilo razstavo pasemskih mačk, ki si jo je ogledalo lepo število obiskovalcev. Na razstavi je sodelovalo 56 lastnikov mačk iz vse Slovenije, na ogled pa so postavili več kot 60 mačjih lepotcev. Najlepši med najlepšimi je bil po oceni obiskovalcev perzijanec Tequila del plumago Roberta Matiča iz Kopra, od dolenjskih mačkonov pa si je 3. nagrado prislužil maček Harry Nine Rostočilove iz Novega mesta. Novomeščan Franc Božič je prejel posebno priznanje za vzorno organizacijo razstave. Na sliki: muce so pritegnile pozornost tudi najmlajših obiskovalcev, ki so se čudili, kje imajo dolgodlake kepice smrček in kje repek. (Foto: M. Markelj) Bodo šolaiji imeli vodo? Osnovna šola na Blanci je pol leta brez vode - Rešitev vidijo v izgradnji rezervoarja STARA LOKOMOTIVA V KOČEVJU V soboto, 25. septembra, smo praznovali 100. obletnico prihoda prvega vlaka iz Ljubljane v Kočevje. Na železniški postaji v Kočevju je bila slavnostna prireditev. Tu so se zbrali številni prebivalci Kočevja in drugi gostje. Pričakovali smo vlak, ki gaje vlekla zelo stara parna lokomotiva. Ko je vlak prisopihal, smo mahali in pozdravljali goste. Pozdravili sojih tudi kočevski župan in glasbeniki. Zatem smo si ogledali vagone in lokomotivo. Tudi sedeli smo lahko v njih. Žal pa smo morali kmalu dol, kajti prihajal je drugi muzejski vlak. Takoj ko sc je ustavil, smo zlezli še v tega. Železničarji so nosili take obleke kot v starih časih. Na postaji smo si v posebnem vagonu ogledali slike starih lokomotiv. Prireditev se je nato nadaljevala na ploščadi. Želim si, da bi v naše mesto še kdaj pripeljal muzejski vlak. BLAŽ MIKUŽ 6. r., OŠ Kočevje DOLENJSKI LIST KMALU SPET DOMOV- Za vojake 5. generacije slovenske vojske, ki se usposabljajo v vojašnici v Bršljinu, se iztekajo zadnji dnevi rednega služenja, saj bodo konec tega tedna že vsi doma pri svojih družinah. V soboto zjutraj so morali kar zgodaj iz toplih postelj, kajti alarmni zvonec jih je prebudil že ob petih. Pripravili so potrebno opremo, jo naložili na kamione, sami pa se vkrcali na vlak in se odpeljali do Uršnih sel. Ob deveti uri smo jih, ko so imeli za sabo že dobrih šest kilometrov hoje, srečali blizu cilja na gozdni cesti proti Radohi. Tu jih je čakala nekajdnevna vaja na prostem z nalogo ubraniti gorski prelaz pred prodorom sovražnika, ob tem pa seveda še kopica drugih opravil, povezanih z nekajdnevnim taborjenjem v naravi. Pešačenje od železniške postaje do Radohe je bilo zanje seveda mačji kašelj, zlasti še, ker je z njimi hodil tudi poveljnik vojašnice podpolkovnik Mitja Teropšič. “Vaja bo koristna tudi za poveljujoče osebje, ” sta povedala poročnik I. stopnje Marjan Šantelj in stoptnik Josip Bostič, ki jima je bila zaupana naloga vodenja operacije," vsi skupaj pa so se strinjali, da je peta generacija fizično in psihično izredno dobro pripravljena, zato ni skrbi, da ne bi bili fantje kos nalogam, med drugim tudi tridesetkilometrskemu maršu, ki jih je čakal na I3LANCA - Osnovna šola na Blanci ima težave z oskrbo z vodo, že odkar sojo leta 1976 odprli. Tega leta so s sredstvi izobraževalne skupnosti za novo šolo zgradili tudi deset kilometrov dolg vodovod z Brunka, ki pa že od vsega začetka ob sušnih obdobjih ni dajal zadosti vode, saj nanj ni bila priključena le nova šola. Najtežje je med poletnimi počitnicami, ko vodo potrebujejo za nujna vzdrževalna dela, in septembra ter oktobra, ko veliko vode porabijo sezonski obiralci sadja, nastanjeni v stari šoli, ki je prav tako priključena na vodovod z Brunka. Ob začetku letošnjega šolskega leta so brunški vodovod prek noči zapirali, a so imeli na šoli vodo kljub temu le prvo uro pouka, od začetka junija pa do zadnjega večjega deževja v začetku oktobra pa sploh ne. Stanje seje nekoliko popravilo šele, ko so odkrili in popravili večjo poškodbo na cevovodu, vendar je voda ob vsakem deževju zaradi onesnaženosti neuporabna. Dodatne skrbi povzroča vodstvu šole dejstvo, da v sušnih mesecih nimajo niti požarne vode, čeprav je šola montažna. Osnovna šola na Blanci je popolna osemletka. Ima osem razredov in en oddelek predšolske vzgoje. Število rojstev na njenem področju kaže, da bodo imeli tudi v prihodnjih letih okoli 200 učencev, zato je težave z oskrbo z vodo nujno rešiti. Po besedah ravnateljice šole Ane Mešiček vidijo rešitev v sodelovanju z vaščani. Šest gospodinjstev v bližini šole, ki so poleti tudi brez vode, je 200 m od nje izvrtalo vrtino, iz katere bi lahko presežek vode odstopili šoli, ki bo nekoliko višje zgradila rezervoar. Tako bi imeli domačini večji pritisk v svojem vodovodu, šola pa stalno rezervo in požarno vodo, saj v primeru, če bi na šoli zagorelo, vodovod z Brunka tudi v najbolj ugodnem času ne bi dal dovolj vode za gašenje. Nekaj denarja za rezervoar bo prispevala šola sama, del krajevna skupnost, pomagati pa bo morala tudi sevniška občina z intervencijskimi sredstvi. I. V. SREČANJE PO 41 LETIH - Jeseni pred 41 leti je na ljubljanski železniški postaji, od koder so takrat slovenski fantje odhajali služit vojaški rok po vsej Jugoslaviji, ostalo 14 mladih fantov, 10 Dolenjcev, 2 Štajerca in 2 Primorca. Sele tam so zvedeli, da bodo svoj vojaški rok služili na Vrhniki. Tam pa se niso smeli zbirati, kajti v JLA je bilo grupiranje prepovedano. Po dveh letih, kolikor so služili, so se razšli. Nekateri so obdržali stike, vsi se pa niso dobili skupaj do prejšnje sobote. Janez Košak, ki kot upokojenec živi v Šmarjeških Toplicah, je našel vse ir\organiziral srečanje v Novem mestu. “Vsi smo še živi, vsi upokojeni, zaradi bolezni le eden ni mogel priti, "je povedal Košak. Po 41 letih sc niso vsi med sabo niti več poznali. Na srečanju v Bučarjevi gostilni v Šmihelu, kjer je nastal tudi posnetek te “desetine" so si imeli po toliko letih veliko povedati. (Foto: A. B.) TELEVIZIJSKI SPORED 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 BOBENČEK 21.30 OSMI DAN 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 22.50 SOVA ČETRTEK, 21. X. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.30 TELETEKST 11.00 VIDEO STRANI 11.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 TEDENSKI IZBOR 12.00 22. SREČANJE LJUBLJANSKIH ZBOROV 12.30 ANALITIČNA MEHANIKA, 37/52 13.00 POROČILA 13.05 PO DOMAČE, ponovitev 15.50 OČI KRITIKE, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM: ŽIV ŽAV 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARiŠČE 20.35 ČETRTKOVE POSEBNOSTI 21.35 TEDNIK 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT POSLOVNA BORZA 23.00 SOVA 23.00 HIŠA NAPRODAJ, amer. naniz., 2/21 23.30 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 8/29 SLOVENIJA 2 15.15 - 23.40 Teletekst 15.30 Video strani -16.00 Tedenski izbor: Vas ob meji; 17.30 Sova (ponovitev): Hal Roach predstavlja (amer. burleska); 17.55 Ševerna obzorja (amer. naniz., 7/29) - 18.45 Že veste? -19.15 TV nocoj - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Elitne bojne enote (amer. dok. serija, 2/8) - 21.00 Dokumentarec meseca: G. A. Kos - 21.35 Umetniški večer: Velika obdobja evropske umetnosti (nemška dok. nad-alj., 1/10); 22.35 Ves svet je oder (angl. dok. nada-lj, 10/13) KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minut za Film ari fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 18. dela) -11.45 A shop -12,00 Pred poroto (29. del) -12.25 Video strani -16.45 A shop -17.00 Med dvema ognjema (ponovitev) -18.00 Luč svetlobe (19. del) - 18.45 Elizije: Nedoumljivi Tao (ponovitev) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.00 Risanke - 20.10 Poročila - 20.30 Luč v temi (amer. film) - 22.05 V mestih: Karlovy Vary (dok. oddaja) - 22.40 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 29. dela)-23.25 A shop-23.40 CMT PETEK, 22. X. SLOVENIJA 1 9.15-1.05 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 9.40 TEDENSKI IZBOR 9.40 PRIČA, norveška nadalj., 4/4 10.10 DERSU UZALA, japonsko-ruski film 12.25 ŽE VESTE? 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 POSLOVNA BORZA 13.15 DOKUMENTAREC MESECA 13.50 UMETNIŠKI VEČER 14.50 VES SVET JE ODER, 10/13 16.10 OSMI DAN, ponovitev 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK TOK, kontaktna oddaja za mladostnike 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ŠTIRI V VRSTO, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 FORUM 20.30 ZADETEK V POLNO, amer. film 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.30 SOVA 22.30 SEVERNA OBZORJA, amer. naniz., 9/29 23.20 CIKLUS FILMOV B. HLADNIKA: PEŠČENI GRAD, slovenski film SLOVENIJA 2 15.45 - 2.30 Teletekst 16.00 Video strani -16.30 Tedenski izbor: Četrtkove posebnosti; 17.30 Sova (ponovitev): Hiša naprodaj (amer. naniz., 2/21); 18.00 Severna obzorja (amer. naniz., 8/29) - 18,45 Znanje za znanje - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.00 Koper: slavnostni koncert ob 350-letnici rojstva skladatelja Antona Tarsije - 21.40 Borštnikovo srečanje (kronika) - 22.00 Homo turisticus - 23.00 Damir Zlatar Frey: Prihajajo (TV priredba predstave Koreodrame Ljubljana) - 0.00 Košarkarski turnir Mc Donalds (posnetek iz Muenchna) KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (otldaja v angleščini) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minul za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 19. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (30. del) -12.25 Video strani -16.20 A shop -16.35 Luč v temi (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (20. del) -18.45 Gašenje (dok. film) -19.15 A shop -19.30 ČMT- 20.10 Poročila - 20.30 Teden na borzi - 20.40 Prevara (amer. film) - 22.20 Poročila - 22.40 Pred poroto (ponovitev 30. dela) - 23.05 A shop • 23.15 Za vedno tvoja (amer. film) - 00.40 Erotična uspavanka - 01.10 Razdevičen 4. julija (erotični film) SOBOTA, 23. X. SLOVENIJA 1 7.15-1.00 TELETEKST 7.30 VIDEOSTRANI 8.05 TEDENSKI IZBOR: 8.05 RADOVEDNI TAČEK 8.20 LONČEK, KUHAJ! 8.30 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, amer. dok. naniz., 17/26 8.55 KLUB KLOBUK 9.45 TOK TOK 10.35 ZGODBE IZ ŠKOUKE 11.25 JATA ZMAJEV, amer. film 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 TEDNIK 13.45 HOMO TURISTICUS 15.00 TEDENSKI IZBOR BORŠTNIKOVO SREČANJE 15.20 ZADETEK V POLNO, ponovitev amer. filma 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO, nemška dok. serija, 1/4 18.00 RPL 18.45 TV MERNIK 19.00 RISANKA 19.10 ŽREBANJE 3X3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 UTRIP 20.30 ONA + ON 21.30 DOMAČE OBRTI NA SLOVENSKEM: APNARJI IN OGLARJI 22.05 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA: SLOVENIJA 2 12.45 -0.40 Teletekst 13.00 Video strani -13.30 Človek in glasba -14.25 Sova (ponovitev): Severna obzorja (amer. naniz., 9/ 29); 15.20 Romance: Iz sence (angl. film) -17.00 Športna sobota: košarkarski turnir Mc Donalds - 19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Ljubezen boli (angl. nadalj., 10/10) - 20.55 Veliki zločini in procesi 20. stol. (dok. serija, 4/13) - 21.25 Poglej in zadeni - 22.30 Sobotna noč KANALA 9.00 Country Musič Television Europe (CMT) - 9.45 A shop -10.00 Kino, kino, kino (ponovitev oddaje o filmu) -10.30 Pet minut za Film art fest - 10.35 Prevara (ponovitev filma) -12.10 Teden na borzi (ponovitev) -12.20 A shop -18.00 Naj natakarica (reportaža) -18.40 Dan po jutrišnjem (3. del amer. serije) -19.10 Devlinova zveza (ponovitev 6. dela) - 20.00 Risanke - 20.10 Modna dežela (oddaja o modi) - 20.45 Devlinova zveza (7. del) - 21.35 Pet minut za Film art fest - 21.40 Padli idol (angl. krimin.) - 23.15 Poročila v angleščini - 23.40 CMT NEDELJA, 24. X. SLOVENIJA 1 8.45 - 0.20 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 OTROŠKI PROGRAM 9.15 ŽIV ŽAV, ponovitev 10.05 GENERALKA, igrani film 6/6 10.30 SEZAMOVA ULICA, amer. naniz., 6/13 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 IZ LETNEGA NASTOPA UČENCEV BALETNE ŠOLE V UUBUANI 12.25.... 12.35 DIVJI SVET ŽIVALI, ponovitev (23/25) 13.00 POROČILA 13.40 V DIMU SMODNIKA: DO ZADNJEGA MOŽA, amer. film 15.10 ELITNE BOJNE ENOTE, ponovitev amer! dok. serije, 1/8 16.05 EDVARD VII, angl. nadalj, 4/13 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PO DOMAČE 19.00 RISANKA 19.15 LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ZRCALO TEDNA 20.30 JESENSKI3X3 21.40 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dokfscrija, 14/15 22.15 DNEVNIK 3, VREME 22.35 SOVA SLOVENIJA 2 0.45 - 0.25 Teletekst Opomba: 0.4 F-l, posnetek ob 16.15 12.00 Video strani -12.20 Tedenski izbor: Poglej in zadeni; 13.25 Hlapčič (avstral. nadalj, 2/4); 14.15 Ona + on -15.15 Športna nedelja -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Slovenski magazin - 20.40 Krik svobode (amer. film) - 23.10 Borštnikovo srečanje (kronika) - 23.30 Športni pregled KANALA 8.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha - 8.15 Ris (risanke in spoti) - 9.05 1. del risanega filma za otroke - 9.30 Male živali - 9,50 Pet minuit za Film ari fesi - 9.55 Padli idol (ponovitev filma) - 11.30 Dance session (ponovitev) -12.00 Nedeljski nagovor patra Benedikta Lavriha -12.15 Helena - 13.00 Video strani -18.00 Srebrni jubilej Ncw Svving Ouarteta -19.05 Tropska vročica II (4. del amer. nadalj.) - 20.00 Risanke - 20.10 Marlboro mušic show - 20.40 Kino, kino, kino (oddaja o filmu) - 21.10 Tropska vročica II (7. del amer. nadalj.) - 22.10 Ljubezenska zgodba (amer. film) - 23.40 CMT PONEDELJEK, 25. X. SLOVENIJA 1 10.45 - 0.05 TELETEKST UJM VIDEOSTRANI 11.15 TEDENSKI IZBOR 11.15 VRNITEV ANTILOPE, angl. nadalj, 3/13 11.45 ZNANJE ZA ZNANJE - UČITE SE Z NAMI 12.15 PO AFRIKI Z OTROKOM IN KAMERO, nemška dok. serija, 1/4 13.00 POROČILA 13.05 TEDENSKI IZBOR 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN 13.35 ŠPORTNI PREGLED 14.20 VIDEO STRANI 16.05 BORŠTNIKOVO SREČANJE, kronika 16.25 DOBER DAN, KOROŠKA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM 18.00 REGIONALNI STUDIO MARIBOR 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 GOSPODARSKA ODDAJA: 10000 OBRATOV 20.55 OMIZJE 22.15 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.40 SOVA SLOVENIJA 2 14,15-1.00 Teletekst 15.00 Video strani -15.20 Tedenski izbor: Forum, TV mernik, Utrip, Zrcalo tedna; 16.20 Obzorja duha - 16.50 Sova (ponovitev): Ljubezen dan, ljubezen ne (22. epizoda); 17.15 Mojster in Margareta (poljska nadalj, 3/8); 18.05 Severna obzorja (amer. naniz, 10/29) - 18.50 TV avtomagazin - 19.20 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Sedma steza - 20.25 Mož z dvojnim obrazom (franc, drama) - 21.55 Zelena ura - 22.30 Studio City - 23.30 Diamanda Galas KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 20. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (31. del) - 12.25 Helena (ponovitev) -16.10 A shop -16.25 Ljubezenska zgodba (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (21. del amer. nadalj.) -18.45 Po sledeh heroja avtomobilskih dirk (dok. film) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Frklja (amer. komedija) - 22.05 Ameriških deset (glasbena oddaja) - 22.35 Pet minut za Film art fest - 22.40 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 31. dela) - 23.25 A shop-23.40 CMT TOREK, 26. X. SLOVENIJA 1 8.45-0.15 TELETEKST 9.00 VIDEOSTRANI 9.15 TEDENSKI IZBOR 9.15 PAMET JE BOUŠA KOT ŽAMET 9.25 SEZAMOVA ULICA, 6/13 10.25 TV AVTOMAGAZIN 10.55 ZELENA URA 11.30 MOŽ Z DVOJNIM OBRAZOM, franc, drama 13.00 POROČILA 14.10 TEDENSKI IZBOR 14.10 SOBOTNA NOČ 16.10 SEDMA STEZA 16.30 PORABSKI UTRINKI 17.00 DNEVNIK 1 17.10 OTROŠKI PROGRAM LONČEK, KUHAJ! HOV, angl. naniz, 1/8 18.00 REGIONALNI STUDIO KOPER 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA SLOVENIJA 2 16.15 - 23.35 Teletekst 16.30 Video strani -16.50 Tedenski izbor: Gospodarska oddaja; 17.30 Sova (ponovitev): Collinsova in Coward (angl. naniz, 8/8); 18.00 Severna obzorja (amer. naniz, 11/29) - 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.10 Po vojni (angl. nadalj, 5/10) - 20.55 Intervju - 21.55 Videošpon - 22.50 Svet poroča KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angleščini) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 21. dela) -11.45 A shop -12.00 Pred poroto (32. del) -16.15 A shop -16.25 Frklja (ponovitev filma) -18.00 Luč svetlobe (22. del) -18.45 Jazzbi-na (ponovitev 37. oddaje) -19.15 A shop -19.30 CMT - 20.10 Poročila - 20.30 Ciklus slovenskega filma: Zarota - 22.00 Jazzbina (38. oddaja) - 22.30 Pet minut za Film art fest - 22.35 Poročila - 23.00 Pred poroto (ponovitev 32. dela) - 23.25 Marlboro mušic show - 00.00 A shop - 00.15 CMT SREDA, 27. X. SLOVENIJA 1 9.15-0.00 TELETEKST 9.30 VIDEOSTRANI 10.05 TEDENSKI IZBOR 10.05 BISKVITKI, amer. risana serija 10.35 VIDEOŠPON 11.30 IZ ŽIVUENJA ZA ŽIVUENJE 12.00 VELIKI ZLOČINI IN PROCESI 20. STOL, dok. serija, 4/10 12.30 PREŽIVETJE V AVSTRALSKI DIVJINI, avstral. dok. serija, 14/15 13.00 POROČILA 13.05 POSLOVNA BORZA, ponovitev 14.25 TEDENSKI IZBOR 14.25 INTERVJU 15.25 PO VOJNI, angl. nadalj, 5/10 16.20 SVET POROČA 17.00 DNEVNIK 1 17.10 KLUB KLOBUK 18.00 RPL 18.45 ABC-ITD, TV igrica 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.10 ŽARIŠČE 20.35 KOKETIRANJE S SIVINO MOŽGANSKE SKORJE 21.00 DAN RTV, prenos iz CD 22.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 SOVA SLOVENIJA 2 14.45 - 22.50 Teletekst 15.00 Video strani - 15.25 Tedenski izbor: Bobenček; 16.15 Omizje -17.30 Sova (ponovitev): Medvedja usluga (angl. naniz, 3/6); 18.00 Severna obzorja (amer. naniz, 12/29) - 18.45 Analitična mehanika (38/52) -19.15 TV nocoj -19.30 Dnevnik 2, vreme, šport - 20.05 Športna sreda - 22.30 Borštnikovo srečanje (kronika) - 22.50 Opus KANALA 9.00 Macneil in Lehrer komentirata (oddaja v angl.) -10.00 CMT -10.40 A shop -10.55 Pet minut za Film art fest -11.00 Luč svetlobe (ponovitev 22. Labod smelo proti sedemdesetim Kolekcija za pomlad in poletje ter novoletni program predstavljena novinarjem in trgovcem NOVO MESTO - Letos se je Labod nemškemu in avstrijskemu tržišču predstavil s srajcami lastne blagovne znamke Peter Bensen in Crocket. Prvo naročilo 3.200 srajc je spodbudno in za podjetje s šestimi tovarnami in 2.000 zaposlenimi garancija, da so na pravi poti. Izvozu je namenjenih 80 odst. zmogljivosti, domačemu trgu preostalih 20 odst. celotnih proizvodnih kapacitet. Domačim kupcem je na voljo ženski program blagovne znamke Ella Vivaldi in srajčni program Amadeus, prestige, Tip-top, Swan look in VValter Wolf ter vse več izdelkov dopolnilne ponudbe osnovnima kolekcijama. Čeprav se Labod tako kot vsa druga podjetja v tekstilni panogi srečuje s težavami, se število za- poslenih v zadnjem desetletju ni zmanjševalo. Kar 46 odst. celotnega prihodka gre za stroške osebnih dohodkov, ki so sicer pod republiškim, vendar nad panožnim povprečjem. Kot je dejal v.d. direktorja Marjan Vodopivec, je ob vse močnejšem pritisku z vzhoda, kjer je tudi delovna sila veliko cenejša, njihov glavni adut kakovost. Določene rezerve vidijo še v sodobnejši povezavi tovarn s centralo podjetja in agresivnejšem marketingu. Njihov logo - moda za čas, ki prihaja, ali pa tisti, bolj domači, obleka iz Laboda te naredi za gospoda, je po vsem, kar smo videli, zadetek v polno. In če ne bo kakšnega koraka vstran, bo Labod prihodnje leto v svojo sedemdesetletnico stopil prav po gosposko. ŽENSKA SPET ŽENSKA - Manekenke Reklam studia Marka Klinca znajo nositi Labodove modele tako, da vsak po svoje izžareva ženskost in eleganco. (Foto: Majda Luzar) Šport iz Kočevja in Ribnice Rokometašicam Kočevja je le malo manjkalo, da bi osvojile točko proti Belinki Olimpiji, ekipi državnih prvakinj. 20 sekund pred koncem srečanja so pri izidu 21:20 za Ljubljančanke Kočevke zastreljale sedemmetrovko, kar so domačinke izkoristile in postavile končni izid 22:20. Tako kot v obeh tekmah evropskega pokala so klonile v zadnjih minutah srečanja, saj so v Ljubljani vodile skoraj celo srečanje. Po dveh krogih so Kočevke na drugem mestu lestvice prve rokometne lige. Rokometaši KVM Ribnica so gostovali v Velenju in zasluženo izgubili z 31:23. Tekmo sta zelo slabo sodila ljubljanska sodnika, ki sta izključna krivca, da se je srečanje sprevrglo v grobo medsebojno obračunavanje med igralci obeh moštev. Odbojkarice LIK Tilie so s 3:0 izgubile srečanje na domačem igrišču z Gornjim Gradom. K boljši igri - najslabše so bile pri sprejemu servisa - niso pomagale niti številne menjave z mlajšimi igralkami. V tekmah 2. kegljaške lige so kegljači Kočevja premagali Adrijo iz Pirana s 7:1, Kočevke pa so slavile zmago nad Proteusom s 6:2. V ponedeljek zvečer so se na izredni skupščini zbrali člani rokometnega kluba KVM Ribnica. Zaradi razmer v klubu in težav v podjetju KVM je odstopil predsednik društva in direktor podjetja - sponzorja, Bojan Kos. Rokometni klub bo po novem nosil ime RK Ribnica. AKTIV BREŽIŠKIH TELOVADCEV CERKLJE OB KRKI - Na rednem strokovnem srečanju učiteljev športne vzgoje občine Brežice v Cerkljah ob Krki je prof. Jože Senica predstavil novosti pri sojenju moške gimnastike v tekočem olimpijskem ciklusu. O sojenju v ženski gimnastiki je govorila prof. Zdenka Senica. BRUSNICE OPEN BRUSNICE - Pod pokroviteljstvom zasebnega brusniškega podjetja za ekonomsko - finančni inženiring Dinamic so na teniških igriščih v Brusnicah pripravili že tradicionalni jesenski turnir Brusnice open. Med posamezniki je zmagal znani novomeški podjetnik Aleš Wachter nad Dušanom Ilovarjem in direktorjem Dinamica Sandijem Kranjcem. V igri dvojic sta v finalnem obračunu Kralj in Vesel premagala Kranjca in Narata. “TRIMO” Trebnje, p.o., podjetje z dolgoletno tradicijo na področju razvoja, izdelave in montaže jeklenih konstrukcij, gradbenih plošč in raznih vrst montažnih objektov ter opreme iz nerjaveče pločevine, objavlja na podlagi sklepa poslovnega odbora prosta delovna mesta: 1. Projektant montažnih objektov (jeklene konstrukcije in gradbene plošče) Kandidat mora imeti visoko izobrazbo gradbene smeri, pet let delovnih izkušenj s področja projektiranja, strokovni izpit, znanje angleškega ali nemškega jezika, AVTOCAD. 2. Razvojni projektant za razvijanje kontejnerskih zloženk Kandidat mora imeti visoko izobrazbo gradbene smeri, pet let delovnih izkušenj s področja projektiranja, strokovni izpit, znanje angleškega ali nemškega jezika, AVTOCAD. 3. Planer za proizvodnjo lahkih gradbenih plošč Kandidat mora imeti višjo ali srednjo izobrazbo tehnične sme- > ri, najmanj pet let delovnih izkušenj s področja planiranja. 4. Skupinovodja barvarne Kandidat mora imeti poklicno ličarsko šolo, zaželjene so delovne izkušnje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite ali prinesite osebno v 8 dneh na naš naslov: TRIMO TREBNJE, Prijateljeva 12,68210 TREBNJE. Informacije lahko dobite osebno ali po telefonu (068) 44-125 int. 229. Z ustreznim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s 3-mesečnim poskusnim delom. M - KŽK KMETIJSTVO KRANJ, Begunjska c. 5 SEMENSKI KROMPIR sort DESIREE, ULSTER SCEPTRE, JAERLA-in KENNEBEC iz uvoza vam priskrbimo po zelo konkurenčnih cenah. Informacije in naročila v skladišču krompirja Šenčur na tel. (064) 41-017. »Ljubi Dolenjci!« Za vas in za vaše ljube smo na Trdinovem vrhu postavili oddajnik. Po 69. kanalu pridemo tudi k vam domov. KANAL A — Televizijska postaja kanal I Revoz d.d. - — cuo C lio se odslej Sloveniji predstavlja r osmih različnih verzijah s tremi ali petimi vrati. A a voljo so trije bencinski motorji s katalizatorjem (1171 ccm/60 KM, 1390 ceinlHO KM, 1764 cemll37 KM) in dizelski motor Cl870ccm/65 KM). Izbirate lahko med modeli z osnovno RN opremo, z bogato RT opremo zeleni Krid je Ida spel Loka odprta vsak dan od 9. do 24. ure, pripravljena, da vam postreže z • malicami • jedmi po naročilu • poslovnimi in nedeljskimi kosili po vaši želji LoKfl pripravi • coctail partyje • sprejeme • piknike • poroke na lold Loka vsalt Jan! MINITOUR d.o.o. Ulica Ivana Roba 30 tel.:(068)-23-917, 25-506 Organiziramo enodnevne nakupovalne izlete v BRNO (ČEŠKA) in v PORTOGRUARE (ITALIJA). Opravljamo tudi ostale prevoze doma in v tujini s turističnim avtobusom Neoplan (37+2 sedeža). RADIATORJI! Izdelovanje radiatorjev vseh dimenzij po 7.000 SIT za tekoči meter. Tel.: (068) 65-407 CVETLIČARNA MAGDA pri bolnišnici Oglasite se pri nas in ponudili vam bomo: • vse vrste cvetja in aranžmajev za vsako priložnost • sveče, pesek in zemljo za grobove • sprejemamo naročila za ikebane Za vas se trudi cvetličarna MAGDA pri bolnišnici! PROTIOLJNA, PROT1MADEŽNA, VODOODBOJNA ZAŠČITA za: granit, marmor (nagrobniki), klinker, keramiko, cementne izdelke ipd. TILIA T49 PROTEKTOR Prodaja v trgovinah: GRANIT Novo mesto, Mirnakomerc Sevnica, Novo mesto, Krško, Brežice, Mavrica Kočevje, Spekter Črnomelj. Suhomontažna prenova oken po novem sistemu, možno obročno odplačevanje. MONTLES Božičnik, tel. (0608) 82-945. Trgovina MOKRONOŽEC Florjanska c. 7, Mokronog Nudimo vam tekstilne izdelke za otroke in odrasle po ugodnih cenah. posest ZA STARIM GRADOM prodam vinograd. ® 27-256, zvečer. 3917 LEKAN d.o.o Novo mesto, Lebanova 24 POSREDUJEMO NEPREMIČNINE Prodajamo: hiše v Novem mestu, na Ra-težu, Otočcu, v Mirni Peči, Trebnjem, na Mimi, v Črnomlju, Vinici, Dolenjih Skopicah, Črmošnjicah, Hrastju pri Orehovici, Prečni in Stopičah gradbene parcele v Cegelnici, Smolenji vasi, Žužemberku in Semiču vikende v Zaloki nad Šentrupertom, na Gačah, v Semiču, Klenoviku pri Šmarjeti in Ždinji vasi pri N. mestu - zidanice z vinogradi v Šmav-ru, na Osojniku pri Semiču, v Tanči Gori, na Zajčjem vrhu, Skuršovcu nad Laknicami trgovino z mešanim blagom in picerijo v Novem mestu, poslovni prostor v središču Novega mesta, stanovanja v Novem mestu, Soteski, Metliki in Trebnjem kmetije na Trsteniku pri Mirni, Raztezu nad Brestanico kmetijska zemljišča in gozdove okrog Novega mesta, Črnomlja, Šentruperta, Gabrja, Brezja pri Raki in Korit pri Dobrniču. Tel.: (068) 22-282 (od 8. do 18. ure) VINOGRAD, 1800 m2, z zidanico, na Malkovcu, odlična lega, asfalt, voda in elektrika, prodam. Karel Stušek, Krmelj. BIVALNO ZIDANICO in vinograd s sadovnjakom, 1800 m2, na Hruškovcu pri Raki ugodno prodam. ® (061)481-239, zvečer. 3921 1 HA 30 A mešanega listnatega gozda v Padežu ugodno prodam. ® 43-889. Starejšo hišo v bližini Novega mesta, kupim. ® 24-191 po 20. uri. V BRESTANICI ob stari cerkvi prodam starejšo enonadstropno hišo z garažo, telefonom in vrtom, ugodno za obrt. ® (061)340-126, po 15. uri. 3958 DVA TRAVNIKA v Metliki, Mestni log, prodam. ® (00 385) 47-76-749. PARCELO, 1 ha, pri Šmarjeških Toplicah, primemo za vinograd ali sadovnjak, prodam. ® (068)85-015. 3987 VINOGRAD, (10 a), v Okrogu pri Šentrupertu ugodno prodam. ® (068)40-358. 3992 NOVO HIŠO, (320 m2) v Novem mestu, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 3928 NA LEPEM KRAJU pod Lisco, med Loko in Sevnico, prodam majhno kmetijo s hišo, telefonom in gospodarskim poslopjem ter vinogradom. ® (0601)81-230. ZAHVALA Komaj dobrih 21 let star naju je zapustil najin edini sin GREGOR ČEBULAR V neizmerni žalosti se iskreno zahvaljujeva za sočustvovanje, cvetje in tolažilne besede sorodnikom, prijateljem, sosedom, godbenikom, pevcem ter g. Lapu. Posebno se zahvaljujeva tovarni Labod in vsem, ki ste pokojnega pospremili do preranega groba. Tone in Metka Čebular ZAHVALA Ti si šel - Bog s tabo! gori zdaj v meni sredi vseh bridkosti, a luč bo ostala. iz moje samotne, grenke mladosti sveto hrepenenje, ki si mi ga dal, ne svetijo liho tvoje oči. gori zdaj r meni vse dni in noči, (k Cankar) Ob nenadni, nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očija, sina, brata, bratranca, nečaka, zeta, svaka in botrčka FRANCA GAČNIKA iz Črešnjic pri Otočcu ki nam gaje v 33. letu kruto sredi dela iztrgala smrt, se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh, ko smo težko dojeli, da ga ni več, nesebično stali ob strani in nam pomagali. Iskreno se zahvaljujemo delovnemu kolektivu Cestnega podjetja za vso moralno, finančno in drugo pomoč, delavcem M - Standarda, sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, sošolcem in vsem dobrim ljudem za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi poslednji poti. Hvala ge. Darinki Žohar in g. Francu Goletu za besede slovesa, g. župniku za opravljen obred ter pevcem MPZ Šentpeter za zapete žalostinke. Najlepša hvala vsem za vso izkazano človekoljubno in prijateljsko pomoč. Njegovi: Anica, Anja, Jure in Boštjan ter ostali Kozmetika obraza irv telesa Vida Bom 68000 ;\lovo mesto l-^ocl T- KS k O 0OKO 18 Tel: 068/20-543 preklici službo išče Lokal na avtobusni postaji zaposli dekle v strežbi. Tel. (068) 26-089. razno - ZIMSKI VRTOVI - primerni so za podaljšane bivalne prostore, pokrite terase, restavracije, bazene, poslovne prostore. Sipo, d.o.o., Brezje 1 b, Grosuplje, ® (061)773-778. 3925 VEDEŽUJEM na podlagi slike, vaše ali osebe, ki vas zanima. Zadovoljni boste! ® (064)714-612, vedeževalka Pika. MOŠKEGA z aktivnim znanjem angleškega in nemškega jezika v okolici Krškega iščem. ® (0608)32-607. 3930 PRAVLJIČNE POROČNE OBLEKE in moške smokinge sposojamo. ® (061)125-31-01, (061)558-166. 3965 stanovanja DVEINPOLSOBNO STANOVANJE (70 m2) na Šegovi ul. v Novem mestu prodam. ® 26-448. 3968 V SPOMIN 24. oktobra bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in svakinja KRISTINA PRUS s Krmačine pri Metliki JANEZ ŽUPAN, Brezje 10, Šentjernej, prepovedujem sinu Stanislavu Županu, Brezje 10, sekanje v gozdu in razpolaganje z drugim premoženjem ter ga opozarjam, naj me preneha napadati, drugače ga bom sodno preganjal! 3982 prodam SIVO KRAVO, brejo 8 mesecev, prodam. ® 25-334 ali 78-321. 3918 VIDIA LIST za cirkular, od 200 - 500 mm, ugodno prodam. ® (061)556-808. 3926 PLINSKO PEČ, malo rabljeno, prodam. ® (068)23-355. 3931 SADIKE NIZKIH VRTNIC, čajevce, poliante in plezalke v raznih barvah, ki cvetijo skozi vse leto, prodajam, v oddaljene kraje pošiljam tudi po povzetju. Sadike lahko naročite pismeno ali po telefonu na naslov: Jože Novak, Kerenčičeva I, 69250 Gornja Radgona, ® (069)61 -924. Cena sadike: 300 SIT in stroški poštnine. 3932 BUKOVA DRVA prodam. Vavta vas, ® 84-667. 3933 5 TON SENA, mlade pujske za na-daljno rejo ter krmni in jedilni krompir prodam. ® 85-017. 3934 BREJO KRAVO ali brejo telico prodam. Marjan Furman, Dol. Karteljevo 8. 3937 OVCE z mladiči prodam. Franc Humek, Gor. Laze, Semič, ® 24-496. DNEVNO SOBO, regal, sedežno garnituro (trosed in dva fotelja) prodam za 80.000 SIT. ® 22-293. 3945 PRAŠIČE, od 20 do 150 kg, prodam. Stane Jarc, Hrastje 3, Mirna Peč. 3948 KROMPIR ZA SEME dezire, sante >n ukama prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj, ® (064)312-056. 3949 DVE KRAVI prvesnici in obračalnik SIP prodam. ® 25-860. 3952 ZIMSKI PLAŠČ, semiš usnje, podložen z ovčko, št. 40, poceni prodam. ® 25-986. 3956 KRAVO prodam. Jože Kastelec, Dol. Težka Voda 23, Novo mesto. 3961 RAZPRODAJA lepih kombiniranih otroških vozičkov s kombinacijo stolčka k mizici in avtosedeža. ® (068)26-331. 3963 MASIVNO OMARO, kavč in fotelje, vse rabljeno, prodam. ® 28-501. 3966 EKSPRES APARAT za kavo z mlinčkom, odlično ohranjen, ugodno prodam. * (068)25-901, dopoldan, (068)22-748, Popoldan. 3967 2750 KOM. nove strešne opeke skupaj sslemenjaki ugodno prodam. Informacije na ® (068)84-665. 3969 VEČJE KOLIČINE ZELJA ugodno prodam. ® (068)41-016. 3972 TRIDELNO SEDEŽNO GARNITURO Lara prodam za 75.00fLSIT. ® 28-441, v četrtek in petek, ter 56-375, v soboto in nedeljo. 3974 STREŠNE LEGE in špirovce prodam. ® 45-144. 3979 VEČNAMENSKI CIRKULAR Al -ko iz pocinkane pločevine, moč motoija 3.7 KW, na trifazni tok, prodam. ® (068)20-557. 3986 AMERIŠKI BILJARD, rabljen, ugodno prodam. ® (061)448-036. ŠKOTSKE OVČARJE Lessije, stare ' tednov, .čistokrvne, brez rodovnika, prodam. Leon Skinder, Gmajna 43, Raka, ® (0608)75-114. 3997 MLADA PRODAJALKA išče kakršnokoli redno ali dobro plačano honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 3922 službo dobi ZASTOPNIKE IN VODJE SKU- PIN vabimo k sodelovanju za prodajo naše publikacije za poslovna in novoletna darila. ® (061)313-028. 3927 DEKLE, ki ima veselje do dela v gostinstvu, iščem. ® 43-797. 3940 DELO v strežbi dobi dekle. Delo je samo v soboto in nedeljo. Dober zaslužek. Informacije v piceriji »Oaza« ali na ® 26-356. 3951 ŽENSKO za dveurno čiščenje poslovnega lokala (zjutraj) v Novem mestu iščemo. ® (0609)613-167. 3953 DEKLE za delo za šankom v Novem mestu iščemo. ® (0609)613-167. 3954 KV NATAKARICO zaposlim. Zglasite se osebno v Gostilni Jakše, Drska 44, Novo mesto. 3957 IZKUŠENE AKVIZITERJE in vodje prodaje za področja Dolenjske, Bele krajine in Kočevja iščemo. Pogoj: Slovenec (- ka). ® (068)24-577. 3959 IZKUŠENEGA KOMERCIALISTA zaposlimo redno ali honorarno za trženje potrošnega materiala v trgovinah na območju Dolenjske in Notranjske. Od vas pričakujemo srednjo ali višjo izobrazbo, avto in telefon ter starost od 25 do 45 let. Pisne prijave pošljite na naslov: EMPA, d.o.o., Letališka 33, Ljubljana, v rqku 6 dni. 3962 Dekle za strežbo v gostinskem lokalu redno zaposlimo. Tel.: (0608) 79-683. SPRETNO DEKLE, ki obvlada osnove šivanja, zaposlimo. Možnost redne zaposlitve. Iščemo tudi akviziterje ža tekstilne artikle. Kličite od 17. ure dalje na ® (068)40-357. 3971 HONORARNO ZAPOSLIM prijazno dekle za delo v kava baru. ® (068)84-631. 3990 MLADO, prikupno dekle honorarno zaposlim v strežbi. Bistro Valentina, Vel. Bučna vas 35, Novo mesto. 3995 FANTA ali dekle za delo v strežbi zaposlimo. Informacije osebno, Pizzerija Šempeter, Otočec. 3996 Ugledna šola za tuje jezike, s 40-letno tradicijo, ponuja kreativno in dinamično zaposlitev profesorju profesorju nemščine in italijanščine ki je komunikativen, kreativen in ga veseli poučevanje odraslih. Možnost stalne zaposlitve. Prijave sprejema Izobraževalni center za tuje jezike, Vilharjeva 21, Ljubljana. Tel: 317-584. V trcnutfeilj, Uo it Srečujete j izgubo sbojil) najblijjfl), bam bomo stali ob strani mi. Pogrebne storitve Sonja Novak, Stritarjeva 2, Novo mesto tel. (068) 21-134 ZAHVALA V 70. letu nas je zapustil mož, oče in ded FRANC DERGANC iz. Semiča 2 h Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje in pomagali v težkih trenutkih. Hvala osebju Nevrološkega oddelka Bolnice Novo mesto, ZD Črnomelj, g. župniku za opravljen obred, govornikoma za poslovilne besede, Dušku Plutu za odigrano Tišino, sosedi Nežki za nesebično pomoč v času težke bolezni in vsem, ki so pokojnega pospremili v tako velikem številu na zadnji poti. Njegovi ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in tasta FRANCA KUŠTRINA s Studenca 55 se zahValjujemo vsem, ki ste nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni družini Jesihovi, Cestnemu podjetju Sevnica, Žagi Sevnica, sosedom in sovaščanom, ki so nam požrtvovalno pomagali. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena in hčerka z možem Sporočamo žalostno vest, da je tragično preminil naš sodelavec FRANC GAČNIK strojnik težke gradbene mehanizacije v sektorju Gradnje Kot dobrega in vestnega sodelavca ga bomo ohranili v lepem spominu DELAVCI CESTNEGA PODJETJA NOVO MESTO ZAHVALA ob prezgodnji Smrti DRAGA IVKOVIČA z Broda pri Metliki Ravno po 50.letu starosti in 150 - kratnem darovanju krvi, ko si se želel sestati na Vinomerju s krvodajalci, je nehalo biti tvoje plemenito srce. Zahvaljujemo se Komunali Metlika, krvodajalcem Metlike in Ljubljane, vsem, ki so te pospremili na zadnji poti, okrasili grob s cvetjem,in za vso pomoč. Brat Ivo in sorodstvo ZAHVALA Ob izgubi naše mame, stare mame in prababice MARIJE PEČAVAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in izkazano pozornost ob uri slovesa. Posebno se zahvaljujemo vsem trem govornicam za izbrane besede in pretehtane misli, g. župniku za opravljen obred in pevkam za izbrane pesmi. Zahvalo dolgujemo vsem, ki ste pokojni v življenju, posebno pa v zadnjih letih, nudili pomoč pri zdravljenju in premagovanju težav ter posledic bolezni. Sinovi: Albin, Tone, Mirko, Ivan, Stanko, Franci, Peter, Pavle in snaha Sonja z. družinami Stranska vas, Semič, Novo mesto, Ljubljana, Grosuplje, San Francisco, 14. oktobra 1993 Hvala vsem, ki se je spominjate ! Vsi njeni Hvala vsem, ki ste jo v življenju spremljali z dobrimi deli, se od nje Zapustila nas je naša draga mama, stara mama in prababica Žalujoči: vsi njeni IVANKA KAŠČEK roj. Kraševec iz Dolenjskih Toplic se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v žalostnih dneh poskušali lajšati težavnost bivanja, se poklonili Jožetu, mu podarili cvetje in v srcih dobro mislili. Pokopali smo ga na Otočcu 14. oktobra. Žalujoči: Nada in sin Tadej, brat Zdravko in sestra Mimica z družinama ter ostali sorodniki JOŽETA KURETA Dobrava 54, Otočec ZAHVALA Ob smrti Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sovaščanom, ki ste nam kakorkoli pomagali ter izrazili sožalje. Iskrena hvala godbenikom, pevcem, govornikoma za poslovilne besede ter g. kaplanu za opravljen obred. Žalujoči: žena Ana, brat Martin in sestra Mimi z družinama • ter sestra Pepca V 62. letu starosti nas je po težki bolezni zapu- JANEZ FRANKO ZAHVALA Šmaije 7 Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in LD Mala Gora za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, vence in sv. maše ter vsem, ki ste našega ljubega pokojnika pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Jožica, hčerka Mira s Stanetom, sin Dušah s Francko, vnukinja Iris in ostalo sorodstvo Tiho, kakor je živel, seje v 75. letu starosti poslovil od nas naš ljubi mož, ata, stari ata, stric in tast VINCENCIJ ŽNIDARŠIČ Trdnjava 15, Kočevje ZAHVALA t. 42 (2305), 21. oktobra 199 M 1 a&mHi DOLENJSKI LIST m y . n Franc Kotar Ko sva z diplomiranim inženirjem agronomije Francem Kotarjem, lastnikom podjetja Siviš Dobova, prvim zasebnim kmetijskim svetovalcem in hkrati izdajateljem tedenske strokovne revije za vinarstvo, vinogradništvo in sadjarstvo, preletela njegovo življenje, sva ugotovila, da je bil vedno delaven in po svoje tudi uspešen, pa vendar še nikoli ni dobil zaradi tega kakega priznanja, pohvale ali celo nagrade. In kje so vzroki zato? Je pač človek, ki vsakomur pove, kar mu gre, ki ne izbira besed, ko gre za kritiko, in ki ni varčen, ko gre za nove ideje, predloge. Na žalost ljudje težko sprejemajo kritično besedo, tudi če so je deležni samo v obliki predlogov za spremembe. Franc Kotar je obiskoval enake šole kot drugi kolegi agronomi, pa Svendar se od večine razlikuje po svojem razmišljanju. Osnovno šolo le končal v Dobovi, se vpisal na poklicno vinarsko sadjarsko šolo, končal srednjo kmetijsko šolo in nato še Biotehniško fakulteto v Ljubljani. Zelo hvaležen je mag. Alojzu Mustru, ki mu je bil na začetku mentor in mu je nudil veliko podporo v strokovnem razmišljanju, čeprav ga je hkrati zaman prepričeval, naj ne buta z glavo ob zid. Trmast kot osel, trden kot buldožer. Tako razmišlja tudi sam o sebi, ko ga vprašam o tem, od kod mu vztrajnost. Vedno se je moral za kaj boriti, tudi zato, ker je bil manjši od drugih. Prisiljen je bil vztrajati, veliko delati in nikoli obupati. Že takrat, ko je kot šolar še pred pou- g kom moral nesti na Hrvaško mle- | ko, je imel zanimive podjetne ideje, a za tisti čas neprimerne. Luhko j si predstavljate, kako se je končal njegov poskus v šolski knjižnici, kjer je razen običajnega čtiva na lastno pest začel izposojati tudi stripe. Izbira teh zvežčičev je nara- 1 sla na čez 1000primerkov, obisk v knjižnici pa se je bistveno izboljšal. Začasno, seveda. Služboval je v posavskih kmetijskih kombinatih, a kolektivne pogodbe ni hotel podpisati, saj bi ga preveč omejevala. Sel je svojo pot. Zdaj že 20 mesecev izdaja strokovno revijo, ki jo vsak teden prejema 1200 naročnikov. Je lastnik podjetja Siviš, ki želi s pomočjo dveh sorodnih podjetij v Sloveniji izgraditi sadjarsko-vinogradniški informacijski sistem. Kmetje naj bi z njim kar najhitreje dobili informacije o konkretnem ravnanju z nasadi, o novostih v tehnologiji ter hkrati pre ko trgovine s čim manj posredniki dobili tudi večje količine škropiv, repromateriala in drugih izdelkov po nižjih cenah. Inž. Kotar ima pogodbe z nekaj največjimi slovenskimi sadjarji, ki jim nudi usluge svetovanja. Jezi se, ker država še vedno podpira samo eno svetovalno službo, za njegov projekt, ki teče zdaj že dve leti, pa noče slišati. “Ne zahtevam, da dajo finančno podporo mojemu delu, zavzemam se za zasebno svetovanje v kmetijstvu. Naj država objavi razpis, na katerega se lahko prijavijo vsi, ki so sposobni opravljati tako delo. Tudi znotraj sedanjih državnih služb je mnogo dobrega, a konkurenca ne bi škodila, ” razmišlja. V razgovorih z državo je spoznal, da še vedno ostaja pregrada^preko katere naš sistem ne more. Že davno se je sprijaznil s padci, ki jih prinaša življenje. “Ce je človek vztrajen in ima pred sabo jasen cilj, se pobere in gre naprej, ” meni. Kaže, da je tudi tokrat s svojo idejo nastopil malo prezgodaj. Morda pa tudi ne. Nekdo pač mora biti pivi. BREDA DUŠIČ-GORNIK Velika nagradna igra za naročnike DOLENJSKEGA LISTA Avto ŠKODA FAVORIT GLX in še veliko lepih nagrad! Ce še niste, postanite naročnik Dolenjskega lista! Vsi člani doslej največje dolenjske družine, s plačano naročnino na Dolenjski list za tekoče trimesečje (stari naročniki) ali za tri mesece vnaprej (novi naročniki) bodo prišli v poštev za žrebanje, ki bo v četrtek, 16. decembra letos, na Loki. Nagradna igra bo trajala do 10. decembra. Glavna nagrada: v avto SKODA FAVORIT GLX S kasko zavarovanjem (Novotehna, zavarovalnica Triglav in Dolenjski list) Druge nagrade: * Vrednostni bon V višini 100.000 tolaijev (trgovina talnih oblog PCP Pureber v javnih skladiščih Novo mesto) * predsoba Alples * vikend paket za dve osebi (turistična agencija Mana iz Novega mesta) * kolo (servis in trgovina Smole iz Novega mesta) * bon za 20.000 tolaijev (tehnična trgovina Tilia iz Novega mesta) * avtoalarm Z montažo (SPMtrade, d.o.o., Šentjernej) * univerzalno centralno zaklepanje avtomobila z montažo (SPMtrade, d.o.o., Šentjernej) Za naštete lepe nagrade se bodo potegovali vsi naročniki, samo med novimi pa bo izžreban dobitnik * pečnic za krušno peč ali klasičnega kamina (Pionir Keramika Novo mesto) SPMW$ME Spisek nagrad ni dokončen, do žrebanja je še daleč! ® 068/42-361 Naročniki Dolenjskega lista vedo, zakaj so naročniki: noben četrtek ne umanjka njihov časopis, zdaj pa še toliko nagrad! ----------------------------------------—\ IlLM trgovIna NOVO MESTO TEL. 064/27 197 Kij /jvutnit nmojun vaknost »ISS3 “cJSf **/n ic» NAROČILNICA Naročam Dolenjski list na naslov: Priimek in ime: Ulica in hišna številka: Poštna številka in kraj:. Št. osebne izkaznice:____ Naročilnico pošljite na naslov: DOLENJSKI UST, 68000 NOVO MESTO, Glavni trg 24 NOVOTEHNA trgovina talnih oblog turistična agencija Partizanska 7, Novo mesto /i keramika NOVO MESTO d.d. PCP PUREBER doo ' Novo mesto • FAX 068/23-293 Ljubljanska 27, (Javna skladišča) Tel.: 068/322-337 int. 220 • Lepo je v naši domovini biti tat. (Jurič) § .V. f -v Slovenci brez služb na račun tujcev - Služba brez dela je v “Gorjancih” - Ni vseeno, kje naročiš pico - Troje vprašanj “civilnega dela” Potočne vasi - Opravičilo Vidi Urbančič iz Šmarjeških Toplic Pri tokratnih pogovorih med dežurnim novinarjem in^bralci “Dole- njca” je bilo v ospr< ali kako do njega p miča je po poklicu predju zvečine delo a priti. Gospa iz Semiča je po poklicu kuharski tehnik, torej je jasno, kaj bi rada delala. A kje, ko pa nima službe? Takoj se je javila na nedavni razpis za kuharsko pomočnico na viniški osnovni šoli. Povabljena je bila na razgovor, kjer je od ravnatelja izvedela, da njena zaposlitev ni sporna, kajti delavki s Hrvaškega, ki naj bi jo nadomestila, je potekla delovna viza, s podaljšanjem pa najbrž ne bo nič. Ni prijetno biti br< ............................... brezposeln in izvedeti, da z obljubljeno službo ne bo nič. Prav to se je zgodilo gospe, saj je dobila obvestilo, da so ugodili pritožbi hrvaške kuhar- ske pomočnice in ji podaljšali delovno vizo. Nič bolje se ne godi hčerama gospe iz Metlike. Ena, šolana pletilja, že dve leti ne dobi dela, druga, po poklicu elektronski tehnik, pa je še leto dni več brez službe. Prizadeta mati se sprašuje, kdo kroji zaposlovalno politiko v krajih ob hrvaški meji, kjer je nezaposlenega veliko slovenskega življa, v tovarnah pa so tujci. “Ni res, da naši otroci ne bi hoteli poprijeti za vsako delo, pa jih zato nadomeščajo tujci. Menda se slednjim ni treba bati, da bi bili ob službo, ker je naši oblasti veliko do dobrih sosedskih odno- HaJo, tukaj DOLEHJSKI LIST/ Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovorna vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)323-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. sov. In kdaj bo taista oblast spoznala, da zanjo ni slabšega ob množice nezaposlenih, nezadovoljnih slovenskih volilcev?” je rekla gospa, imenovana pa ne želi biti, ker so bili njej podobni že deležni celo groženj. Če imaš službo, še ni rečeno, da lahko delaš. To v zadnjem času zelo občutijo šoferji podjetja Gorjanci. Po besedah gospe iz Zbur se njenemu možu (po 19 letih za volanom) in še mnogim v Straškem podjetju ne obeta nič dobrega. V službo prihajajo, a “fur” ni za vse; šefi ne vedo, ali bodo, in če bodo, kdo bo vozil; šefi tudi ne vedo, kaj bo s šoferji in njihovo plačo, če voženj ne bo. In če se hoče kdo od šoferjev o svoji in usodi podjetja pogovoriti z direktorjem, šefi ne vedo (?!), kje je ta mož. Ali ni potemtakem bolje biti brez dela (vsaj veš, pri čem si), kot pa v nenehni, živce parajoči negotovosti. V Mirni Peči še ne premorejo picerije, zato je Sabina iz družbe štirih, ki so si zaželeli slastne jedi, poklicala novomeško “Halo-alo pizza! Zaradi vas”. Zaradi koga? Reklama v “Dolenjcu” je očitno eno, pice speči in jih pripeljati v Mirno Peč pa nekaj povsem drugega, nemogočega, če ne gre najmanj za deset pic. K sreči konkurenca dela čudeže tudi pri picah in tiste štiri, ki sojih iz prav tako novomeškega Caprija dostavili Sabini in njenim, so bile zelo okusne. V mirnopeški smeri leži Potočna vas, tamkaj pa so siti nečesa drugega, ne pic. Gospod, ki je klical v imenu “civilnega dela vasi”, želi, da objavimo troje vprašanj, ki jim kot kamen ležijo na duši. Občinarji naj odgovorijo, kdaj bodo izpolnili obljubo in predel romskega Žabjaka na papirjih iz Potočne vasi prestavili v kak drugače imenovan kraj. Nikakršno preimenovanje najbrž ne bo utišalo pogostega pokanja v tem romskem naselju, zato naj policisti povedo, ali je z njihove strani res storjeno vse, da bi na “žabjaški fronti” zavladal mir. Pot do miru bo po mnenju Potočanov neprimerno daljša, če bo še naprej odprt “Cigobar”, ki menda deluje na črno (kako je z dovoljenji, naj pojasnijo Občinarji) in to vsakokrat dolgo v črno noč (hrupna bosanka muzika moti daleč naokoli, zato policisti ne bi smeli umanjkati z odgovorom, kako preprečujejo kaljenje nočnega miru). K velikemu uspehu dolenjskih gostincev je na mariborskem srečanju prispevala kuharska ekipa, v kateri je bila med dobitniki zlate medalje tudi Vida Urbančič iz Šmarjeških Toplic. Gospa nas je poklicala in rekla, da se na tekmovanju ni trudila zato, da hi bila omenjena v Dolenjskem listu, še najmanj pa z napačnim imenom, saj ni Damjana, ampak Vida. Zapisalo seje dopisniku in v njegovem imenu se gospe Vidi opravičujemo in ji želimo še veliko kuharskih uspehov. D. R. GNEZDO V SKODELICI - Gospodinja Jožefa Osmič z Velikega Riglja je bita nemalo presenečena, ko je letos spomladi opazila, da je dobila nove podstanovalce. V skodelici, ki je bila postavljena na omarici v kopalnici, si je par taščic pričel graditi gnezdo. Gostoljubno je počakala, da so ptice znesle jajčka, iz katerih se je izvalilo pet mladičkov. Eden je žal padel iz gnezda in utonil, pet pa jih je zdravih in čilih poletelo v nebo. V dokaz, da je bilo gnezdo res v skodelici, je Jožefin brat Alojz Šenica posnel to fotografijo. So medvedje pribežali iz Hrvaške in Bosne? V Loškem potoku iz dneva v dan bolj nadležni LOŠKI POTOK - Že od pomladi in vse poletje ljudje opažajo več medvedov, ki se nemoteno sprehajajo po poljih in včasih celo sredi urbanih naseljih. Največ je malih (od 50 do 80 kg), strah pa zbuja kakih 200 kg težka medvedka z mladiči. Do večje tragedije sicer še ni prišlo, že samo srečanje z medvedom pa gotovo zbuja skrajno neprijetne občutke. Pred dnevi je medved podrl ovčjo ograjo, kjer dva vaščana gojita je pri belem dnevu ujel in umoril domačo mačko. Zaradi vse večjega negodovanja občanov je lovska družina zahtevala odstrel vsaj ene do 80 kg težke zveri, ki je bila največkrat opažena. Dovoljenje bo verjetno izdala komisija Lovsko-gojitvenega območja iz Kočevja. Upajo, da pravočasno. “V Loškem potoku je medved prisoten, odkar ljudje pomnijo. Letos je izrednemu povečanju števila živali krivo vsaj dvoje: premajhen odstrel ali pa so živali prebegle iz vojaško ogroženih delov Bosne in Hrvatske, ker je znano, da medved beži pred hrupom. Obširni in mirni po-toški gozdovi pa so pravi raj za preživetje. Žal kljub znani miroljubnosti zverin lahko pride do tragedije, še zlasti nevarna i gojita ovce. K sreči je raztrgal samo eno žival, ostale so se razbežale. Obor je od vasi oddaljen komaj 7CK) m. Tudi čebelnjakov se je medved že lotil, pred hišo na robu vasi Hrib pa postane medvedka z mladiči. Pri Prav zato bomo poskusili vse, da bi zmanjšali stalež vsaj za toliko, kolikor izjemoma dovoljuje zakon,” pravi starešina LD Loški potok Ivan Lavrič. A. KOŠMERL BOGATA PONUDBA GRANITNIH IN KERAMIČNIH PLOŠČIC V Novotehninem diskontu na Ljubljanski cesti lahko v novem salonu keramike izbirate med bogato ponudbo granitnih in keramičnih ploščic italijanskih in domačih proizvajalcev: - CERAMICA BARTOLONI (uvoz) Bogata paleta talnih in stenskih granitnih ploščic za notranjo in zunanjo uporabo obdelanih s posebno tehnologijo S.R.I., ki jim daje odpornost proti madežem, kislinam in obrabi. - CISA (uvoz) Bogata paleta talnih in stenskih keramičnih in granitnih ploščic za notranjo in zunanjo uporabo. - CEMAR (uvoz) Bogata paleta stenskih in talnih keramičnih ploščic. - KERAMIX Talne keramične ploščice. - LJUBEČNA Opečni tlakavec - klinker. CENE: KERAMIČNE PLOŠČICE: -(uvoz) od 800 SIT - (KERAMIX) od 550 SIT GRANITNE PLOŠČICE: - od 1.700 SIT INFORMACIJE: NOVOTEHNA - DISKONT, Ljubljanska c. 26 tel.: (068) 321-434 KOSTANJEVE DOBROTO V DOLENJSKIH TOPLICAH DOLENJSKE TOPLICE - V soboto, 23. oktobra, zvečer, bo na plesu v Dolenjskih Toplicah v zdraviliški restavraciji še posebej lepo. Za prijetno glasbo in vzdušje bo poskrbel priznani ansambel Petra Finka s pevko Jožico, topliški gostinci pa bodo pripravili večer kostanjevih jedi. Lepo povabljeni! & studio V / Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista agrado VIKTORJU FORŠCKU iz Prapreč. Nagrajencu čestitamo! Žreb je za s dodelil nag Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Nazaj na vas - IGOR IN ZLATI ZVOKI 2 (1) Vesel Abraham - ALPSKI KVINTET 3 (4) Lepote Slovenije - HMELJARSKI INSTR. KVINTET 4 (3) Kolovrat - TRIO FRANCIJA OCVIRKA 5 (7) Trmasta Urška - JOŽE SKUBIC IN NJEGOVI 6 (5) Vinska pesem - FANTJE IZPOD ROGLE 7 (6) Dober dan - ŠALEŠKI FANTJE 8 (8) Vrt brez smeha - ANS. TONIJA VERDERBERJA 9 (-) Novo življenje - ANS. PETRA FINKA 10 (8) Ne hiti na Tahiti - ANS. HENČEK Predlog za prihodnji teden: Hej, šofer - ANS. VIGRED -»g KUPON ŠT. 42- j Glasujem za:.. Moj naslov:.... I - ■ Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto 1BMI