1. štev. V Kranju, dne 3. januarja 1914. Leto II. haja vsako soboto ob " ' "ečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva Kša). — Naročnina za celo leto K 4-—, za pol leta; K 2—, za četrt leta KI—. Za vse druge države in Amerika i. Posamezne številke po 10 vinarjev.' — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista ,,Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na uprav- ništvo , Save" v Kranju. — uup.oi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčijo. Reklamacije so poštnine proste. •—Inserati: štiristopna petit-vrsta zaenkrat 12 vin. za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in po-nrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj. Čekovni račun pri c. kr. poštno-h anilničnem uradu št.: 41.775. O našem časopisju. Novo leto je nastopilo in prišel je čas, ko se nam je treba odločiti, kateri časopis naj si naročimo za tekoče leto. Ob tej priliki Vas opominjamo ponovno: Berite in razširjajte edinole napredno časopisje. Tako bote izpolnili svojo dolžnost prvič napram stranki, drugič pa napram samim sebi. Kajti le bralec naprednih časopisov je res naprednjak in le čitatelj naprednih listov živi v resnici s stranko, se udeležuje njenega dela in lahko ponese med svet napredne misli in ideje. In stranka se le tedaj lahko razširja in raste, ako je vsak posameznik v onem ozkem stiku s stranko in njenim delovanjem, katero omogočuje edino le redno čitanje časopisja. Ako pa naprednjak ne čita tiskanega glasila svoje stranke in ako celo bere nasprotno časopisje, potem postane omahljiv in ni več zanesljiv somišljenik. Vsak, kdor se odteguje strankinemu delu v teh resnih časih, ko je treba jasno dokumentirati svoje mišljenje, se pregreši proti stranki in je nezanesljiv pristaš ter omahljiv značaj. Vsak zaveden naprednjak bo tudi cital in razširjal strankino časopisje. Naprednjak, ki čita pri nas kakor plevel rastoče nasprotno časopisje, ki špekulira le na omejenost svojih bralcev, oškoduje samega sebe. Naravnost žalosten je pogled, ako vidimo v napred-njakovih rokah Iažnjivo poneumnujoče nasprotno časopisje. Ali naj to vedno traja? Brezbrižnosti mora biti enkrat konec in ven iz hiše mora čtivo, ki Vam zastruplja um in srce! One pa, ki so zavedni pristaši, poživljamo: Poučujte tovariše in znance, opominjajte in odpirajte jim oči, da bodo spoznavali lastno časopisje, in se naposled sami zavedali, da je za naprednjaka edinole napredno časopisje! In tako naj postane 'novo leto tudi na tem polju priče tek nove dobe! Brez dvoma je, da pridobi duševno, politično in socijalno v veliki meri, kdorčitar»aprednočasopisje. Temno je še v naši krasni Gorenjski in zlasti razširja tu naš tednik „Sav»" luč prosvete in napredka. Gorenjci! „Sava" e Vaš list, ki se poteguje za Vaše pravice, ki ueli z Vami Vaše skrbi in ki ustreza po možnosti -tavljenim zahtevam. „Sava" je vedno izpolnjevala po najboljših močeh dolžnost napram svojim bralcem in napram napredni stranki, in tudi v novem letu hočemo zastaviti svoje sile, da ustrežemo upravičenim željam naših čitateljev. Za^o pa, Gorenjci, napred-njaki, izpolnujte tudi Vi svojo dolžnost napram „Savi". Pridobivajte torej „Savi" novih naročnikov in skrbite za to. da se čita v vsaki napredni hiši napredna „Sava". Povsod, kamor pridete, zahte ajte edini napredni gorenjski list „Savou.: Uredništvo JtoT Sumljiva tišina. Ne da bi zavidali princa Wieda, ki se na-! pravlja na pot v Albanijo, da si pusti položiti vla-! darsko krono na glavo, moramo priznati, da delajo ! nemški princi na Balkanu lepe karijere. Rumunija, Grška in Bolgarija imajo kralje j nemškega pokoljenja in nemškega mišljenja. Iz malih knezov, ki so še pred nekaj leti plačevali tribut turškemu Sultanu, nastali so samostojni, mo-| gočni kralji. Ko se je knez Battenberški na potu v Bulga-rijo poslavljal od Bismarcka, mu je ta rekel za j slovo, naj le gre, bo imel vsaj enkrat prijetne : spomine. Knez Battenberški je imel srečo v vojski, pri i vladanju pa ne. Njegov naslednik je car Ferdinand. Ta je bil neznaten lajtnant nekje na Ogrskem, ko j je prišla bolgarska deputacija ponj. Takrat so ga strašili z usodo Battenberžana. On pa je šel vseeno v Sofijo in je vladal zelo uspešno. Ko je prevzel j vlado, je bila Bolgarija majhna in zanemarjena. Posrečilo pa se mu je pridobiti vzhodno Rumelijo, j samostojnost države in dostojanstvo kralja. Ker je j na Balkanu veroizpovedanje še danes največji in ! najmočnejši politični faktor in mu je bilo njegovo j katoličanstvo ovira, pomagal si je tako, da je prestolonaslednik pravoslaven. Ko se je pripravljala balkanska vojna, imel je car Ferdinand« glavno ulogo. V tistem trenotku, j ko se je Bolgarija pogodila glede vojne s Srbijo, I bila je vojna gotova in usoda Turčije zapečatena, j In zopet je korakal car Ferdinand od uspeha do j uspeha, njegova vojska je delala čudeže na bojnem ! poljtf in nekaj svita teh bojnih zmag padlo je vedno ' na glavo cara Ferdinanda. Ali že grška pravljica pripoveduje, da preveč i sreče vzbudi zavist bogov. Car Ferdinand dosegel ; je več, nego si je domišljal takrat, ko se je peljal v Bolgarijo v najlepših sanjah ali hotel je'imeti še več. Po glavi mu je rojil blesk starega Bizanc Če tudi Rusija za enkrat ni pustila, da bi bolgar: I vojska marširala v Carigrad, hotel si je ven1 ustvariti -tak .pclcžaj. dq bi n?u t<\ mesto - r»ozr. i padlo kot zrelo jabolko v naročje. Imel je že Od I prosto pot do Egejškega morja, ali hotel je im :, še vso Macedonijo, hotel je ponižati Srbe in Grke j tako, da bi bili njuni kralji postali vazali Bolgarske, j In tu se je obrnil voz njegove sreče navzdol. ' Dejal je več želez v ogenj in opekel se je sam. Na Dunaju je zagotavljal navdušenost Bol-| garov za Avstrijo, s Srbi pa je sklenil pogodbo, s ! katero se je zavezal postaviti dvestotisoč mož proti ! Avstriji, če bi ta Srbijo napadla. In ko se je to izvedelo, trdilo se je na Dunaju, da je car Ferdinand to pogodbo sklenil, da bi jo pa v resnem j trenotku ne izpolnil. Srbi so se pred vojno zave-| zali pustiti Bolgariji pretežni del Macedonije, raču-; nali so, da dobe en del Albanije in en kos obali j na Jadranskem morju. Avstrija pa se je temu uprla I T K. F. P.: Novo leto. Solnce se je že zdavnaj potopilo za visoke in sive mestne zidove. Svojo nalogo je odstopilo vitkim obcestnim svetilnikom, ki žare v dolgi vrsti, da oko ne more doseči njenega konca, čeprav prav pazno sledi vedno slabejšim žarkom, spajajočim se tam daleč nekje v eno samo svetlo črto brez presledkov, ki hoče segati v brezkončnost. Brezkonč-nost je nedosegljiva in lučič ni brezkončno mnogo. Silvestrov večer s celo svojo zabavnostjo za bogatina in celo svojo trpkostjo za trpina. Staro leto se že nagiba proti svojemu koncu. V pozni polnočni uri hodi po brezciljnih ulicah človek bledega obraza in v njegovih očeh tava osamljenost, vskipeva hrepenenje po tolažbi, pogrezajoči se v trenuten obup, ki se ohrabri v samozataje-vanje in to se menjava s hipnimi bliski nove volje — počasi pojemajoče in v očeh mu ugaša pohleven: »Naj bo!" Izza ogla, ki meče na velikomestni tlak dolgo, trikotno senco, zapiha oster veter, borna obleka osamljenega šetalca zavihra v oprašenem zraku kot raztrgano jadro v orkanu. Njegovi dolgi •asje se zmršijo, da so enaki zavozlanim klopčičem. Bledi mladenič se visoko zravna in vrže svoje čelo nazaj, da lasje divje zaplešejo v močnem pihu; potem pa trudno poležejo na glavo, kjer se uredijo na dva dela, katera loči krivuljasta črta. Klobuk i se v vetru še nekoliko poigra, a kmalu čepi na laseh, katere pokrije doli do ušes. S svojim široko-| krajnikom nadaljuje samotni popotnik svoja pota. In kam ga vodijo ta pota? Ciljev ne ve, ciljev i ne pozna. V svoji sobici je posedoval in si posku-i šal ustvariti poezijo novoletne noči,, pa se ga je i polastil čut osamljenosti in iti je moral ven. na I mrzli zrak, da vsaj nekoliko razvedri svojo misli j polno glavo. Pred leti je bilo, ko je priromal z j najlepšimi upi, katere mu je mogla dati domovina, i semkaj v tujino in hitel je proč od rodne grude, I da, od rodne. In zdaj? Podoben je iskalcu zlata v puščavi. Tako zapuščen tava okrog, znancev ni, ah, saj je vsak pohitel doli v domovino, ki je za deveto goro in deveto vodo, če ne še dalje. Ostal j je sam samemu sebi in mislil je; ustvaril bi si rad j sobitje in je vzgojil po svojih nazorih. Našel je j dušo, ki mogoče čuti zanj, a čutiti ne zna tako, ! kot sam. On in ona? Razloček! Med njo in njim? i Bodoča zavest! Razloček se zenači in zavest se i zatre! Lepe so besede in težke tudi. Dozdaj mirno ulico vznemirijo komaj slišni j glasovi violin, ki ponehajo, kot bi bili pretrgani. Njim slede komaj odmevajoči koraki, ki vedno bolj odmevajo od sivih zidov, ki ponavljajo njih stopi-canje sedmerokrat. Bleda postava obstoji in pazno posluša. Njegov obraz razrdeči žarek veselja, komaj viden nasmeh omili njegove dolgozačrtane poteze, po katerih kmalu izplahne, da postanejo zamišljene in resne kot preje. Tihi, nalahni koraki se vedno bolj bližajo in izza ogla stranske ulice iztone vitek obris mladenke, ki postoji in gleda, pohiti k samotarju; ta povzdigne svoje korake in se s skonjeno glavo mirno približuje hiteči deklici. Srečata se, postojita, se gledata in si sežeta v roke, ki se dolgo ne morejo ločiti. In — med njima je vendar bodoča zavest. In — med njima je vendar viden razloček. Njegovi briljanti so solze, preu> čene v brezupnih nočeh, njeni briljanti so dragi kameni, ki v luči blesketajo in se v polmraku skrivnostno svetlikajo. Njegovo ogrinjalo je raztrgano jadro, njena obleka je premoženje za uboščka. „Helena, prišla si, nisi pozabila name in zato ti stotera hvala", prične on in ona mu prikima. „Helena, ne zameri, da te kličem iz življenja brez misli, katere omamijo lahni glasovi violin v življenje brez zabav, v življenje težkega premišljevanja", nadaljuje bledi mož in cvetoče, a ne še odevelo lice mladenke potemni senca, komaj vidna, ki počasi povleče in zgubanči belo čelo, ovenčano z vranječrnimMasmi. Odgovora njen jezik, vedno vajen razreševati najzagonetnejše spletke, na besede poleg se stopajočega mladeniča ne najde in ne more najti. On zapazi njeno zadrego in mirno nadaljuje! „Da taka, kot si ne boš in ne smeš biti nikdar moje stremljenje, to zavest že od trenutka, ko sem te spoznal, nosim v duši in ta bridka zavest me peče kot žareč ogelj, ki se vedno bolj vžiga v prsa. To skeli, Helena, to grozno skeli! Ni li moja usoda, da te spoznam prepozno, da te ljubim prepozno? Naj bo!" Dalje. in takrat car Ferdinand ni zinil besede v korist Srbiji, kakor bi bila njegova dolžnost, če je hotel imeti Macedonijo. Ko ni mogel sam zavzeti Odrina, prosil je Srbe za pomoč in jo tudi dobii. Po padcu Odrina pa je ukazal napasti zahrbtno Srbe in Grke ter jim šiloma vzeti tiste kraje v Macedoniji, ki so jih imeli v rokah. Ta greh bolgarskega kralja pa se je kruto maščeval na bolgarski državi.. Kra- i ljeva vojska bila je poražena po Srbih in Grkih. Bolgari so izgubili Odrin, Kavalo ob Egejskem j morju do malega vso Macedonijo in velik kos plo- j dovite zemlje ob Donavi? Bolgarija je danes udova, : ki je izgubila moža, svojo deco, svojo doto. Od j tega časa pa vlada tam jako sumljiva tišina. Vse kaže, da v mase ljudstva vedno bolj prodira zavest, da je Koburžan, ki je vodil poprej državo j od uspeha do uspeha, največ kriv državnega poraza. Po sklenjenem miru sestavil je kralj novo vlado in ta je razpustila sobranje. Dan za dnem pošiljala so se med svet poročila, da bo dobila vlada v novem sobranju dvetretjinsko večino, vo- ! litve pa so dokazale, da te trditve niso bile utemeljene. Vlada sploh nima nobene večine. Čudovito je narastla moč socijalistov in agrarcev ali vladne večine ni. Vlada se je obrnila na razne opozicijo- i nalne stranke, da bi jih priklopila vladnim privržencem, ali tudi tu ni imela sreče. Mi, ki imamo priložnost opazovati vrvenje strank v dunajskem j parlamentu, sploh ne moremo razumeti, da so ' v Bolgariji poslanci, ki nočejo iti v vladno stranko, i v tisto stranko, ki razpolaga z državnimi denarji, ki oddaja službe, odlikovanja, in ki ima moč maščevati se nad političnimi nasprotniki. Poročila iz Bolgarije postajajo vedno bolj redka, ali to kar se poroča, je dokaz-, da hudo vre med ljudstvom, med j vojaki in med uradništvom. Danes se poroča, da odstopi minister zunanjih zadev in kmalu na to 1 pride poročilo, da to ne zadostuje. Kralj je bil več mesecev izven dežele in trdilo se je že, da se sploh več ne vrne. Ali ker je mislil, da bo njegov prihod \ ugodno uplival na volitve, šel je v Sofijo, na volitve pa njegova navzočnost ni napravila nobenega učinka. Sedaj prihajajo zopet poročila, da vlada za- j hteva, naj kralj vnovič zapusti deželo. Čuje se, da j so socijalisti napravili nemir in da je vojaštvo od- j povedalo. Uspeh volitev res dokazuje, da mora i biti v vojski socijalistična struja zelo močna. Ne- i kateri zahtevajo, da kralj ne sme sam prebrati prestolnega govora v sobranju, drugi zopet, da pri ! tej priliki ne sme sedeti. Žuga se, da se bo v so-branju stavil predlog, naj se dinastija odstavi in proglasi republika. Vse kaže, da kralj nima več ' vladnega krmila v rokah. Ves čas svojega vladanja i do zadnjih volitev je bil kralj največja politična : moč v deželi, vse se je vršilo po njegovih zahtevah, nič proti njegovi volji, sedaj pa napravi nje- j govo vladanje vtis ribiča, ki je ob viharju na morju j izgubil svoja vesla. Nič ne bomo iznenađeni, če dobimo ob kratkem iz Sofije poročila o zelo važnih dogodkih. Sedanja tišina, ki obdaja bolgarske zadeve, je zelo sumljiva. F. P. f Cand. iur. Josip Kandušerju. Gotovo ga je poznal marsikdo izmed Vas. Sloka je bila njegova postava, oko dobrodušno in lice sama prijaznost. Da, bil je, a ni ga več med nami, zemljani, ki poznamo rojstvo, življenje in smrt. Prekmalu, dragi Pepi, si preživel svojo mladost in sredi let, ko si že prestopal v moško dobo, ko so Ti poteze postajale resnejše in lice pripravljeno na življenja boj, si zaprl svoje oko. Oj, nikdar več! Kaj zahtevaš, bleda smrt, kaj misli tvoje koščeno čelo in namerava tvoje udrto lice? Mladosti je poželelo tvoje mr/.lo in brezobzirno srce, pa si naperila svoj lok na one, ki so komaj pričeli spoznavati življenja bolesti in sladkosti. Vidim te, oj življenja zaprisežena sovražnica, kako se je tvoja suha roka poigravala na tetivi, vidim, kako je švignila črna puščica in slišim njeno kruto žvižganje; tam na nebu pa se je utrnila srebrna zvezdica in se pogubila v brezdaljno večnost. In Ti, dragi prijatelj, si povesil svoje obledelo čelo in le vzdih je še poplul v naše življenje, ki ni več Tvoje. Moraš pasti in doprinesti krvavo žrtev na altar Večnosti. Kako naj verjamem, da nisi več med nami, kako naj se prepriča duša, da si zapadel neizprosnosti, kako ...?.... Li nisi to Ti, ki stojiš poleg mene, li ni to Tvoj dih, ki ga čuti duša ? Tvoje oko je prijazo, kot nekdaj, le tam za bun-čico je nekaj, kot davna povest o življenju. Zakaj molče Tvoja usahnela ustna, zakaj so ostre in neprimične Tvoje poteze? Podaj mi vsaj roko in nasmehni se mi prijazno, kot nekdaj! Ti stojiš in molčiš . . . Ne, ne! Tvoje oko mi govori britke besede in spoznanje je ono, kar šepeče srce: ..Nikdar več!" — Nikdar več, oj duša prijazna, ne zazrem Tvojega obraza, kajti zapadel je beli smrti. Nikdar več se ne nasmehnejo Tvoja ustna, kajti odcvetela so. Nikdar več ne zazrem Tvojega očesa, kajti v knjigi smrti stoji, da ugasne luč pogleda, ko pade zastor življenja. Odigralo se je Tvoje življenje in kruta usoda je posegla vmes in prestrigla nit tam, kjer bi se morala pričeti močneje presti. Spominov sveži cvet! Veš, božične so bile one zvezde, ki so zasijale na azurju neba, božična je bila ona poezija, ki je objela mračno noč in kruto je bilo tisto ledeno jutro, ki Ti je iztrgalo vse nade in upe na bodočnost. Tam v daljavi je zatonil Tvoj cilj in tam v daljavi se je posmehnila bleda smrt, da je zašklepetalo njeno belo zobovje; potem je vzela svoj lok in se napotila dalje po svetu. Tvoje telo je ostalo samo in duh je po-plaval daleč, daleč. T-vko je moralo biti težko! Verjamem priatelj! — Sel sem nekoč po polju in gledal sem zlato klasovje, ki je dozorevalo, da prinese obilen sad. Ob poljski poti se je vilo grmičevje in ptički so veselo prepevali. Ne vem, kako je to, da sem takrat mislil na Te, prijatelj mrtvi. Zagledal sem se preko poljane do temnega gozda in preko vr-šičev dreves do nehotičnih gora. Čudna je bila moja misel, čudna kot temna slutnja in težka kot dvomov polna bolest. Vzdihnil sem in oko mi je ob- i stalo na zemlji. In glej, pod grmom sem zazrl belo rožico, a glavica se ji je bila povesila. Zapihal je hladen veter in listič je odpadal za lističem. Pa sem vprašal samega sebe: „Zakaj mora oveneti ravno ta cvetka, ko je vendar še mnogo drugih okoli nje, ki ponosno dvigajo svoje glavice in jih v vetru zibljejo tako življenja polno?" Odgovora ; nisem vedel, le to je šepetalo srce, da mora tako I biti — Moralo je biti! Tudi Ti, oj prijatelj, si moral dati svoje življenje in nihče Te ni vprašal, če je hočeš žrtvovati. Koliko je življenj, mladih, kot je bilo Tvoje in zakaj je bleda smrt s koščeno roko I posegla ravno po Tvojem? Težko je to premišlje-; vanje. Zabolelo me je srce, ko sem čul, da si po-' stal le spomin in drugega nič; zašepetala so moja : ustna kratke besede: „Vzlic mladih dni — memento mori!" Da, da, kot cvetka, ki ob poljski poti po-I vesi svoj cvet! In zdaj? Daleč si od nas, mi smo daleč od i Te in vendar si z nami. Da bi srce pozabilo tiste 1 vesele ure, ko je med ' ladala ljubezen odkritosrčnosti, bi moi ..i kamen in še bi se omehčalo. Težko kamenje je padala na belo krsto in njegovo bobnenje je zatrepetalo v vseh srcih. V tem bornem življenju ne bo več niti trenutka, da bi se mogle srečati Tvoje in naše oči, da bi ; mogla Tvoja ustna izgovoriti besedo — prijazno, kot nekdaj. Črna noč je med Teboj in nami in na I svetu ni one moči, ki bi mogla pregnati temo in vsaj za trenutek zbližati daljavo med Teboj in nami. Le spomina svežo cvetje! Nimamo Te več v svoji sredini in hudo nam ! je, ker nam je jasna zavest, da smo zgubili poleg j prijatelja značaj, trd kot kremen jak in mil j kot nedolžnost. Težka je misel, da Te odeva črna zemljica in še težja je zavest, da za vedno. Za vedno? Oj ne, duša prijateljska! Samo to borno življenje in veruj, da se vidimo prej ali slej. Veš, takrat bode svidenje, ko se odigrajo tudi zadnja dejanja naših življenj, ko padejo črni - zastori in se bliža daljava, ki nas za zdaj loči v ; enem trenotku tako, da si podamo drug drugemu i roke. Na svidenje torej ' takrat spavaj mirno! prijatelj, in do I POLITIČNI PREGLED. Državni zbor. Ministrski predsednik je odkrito in določno I navedel pogoje, pod katerimi se parlament izogne § 14. Prvič je potrebno, da zbornica do novega leta I finančni n^črt definitivno perfekcijonira. drugič pa da sprejme proračunski provizorij vsaj do 11. janu-I arja, ko pričnejo deželnozborska zasedanja. Tež-S koče, ki jih je trebalo premagati, so dvojne: par-| lamentarno-tehnične in stvarne. Treba je bilo, da opustijo Rusini vsako obstrukcijo, ker sicer bi bila ; vsaka razprava (o sklepih gosposke zbornice mora ! ljudska zbornica nanovo v vseh treh branjih razpravljati) brezuspešna. Rusini so svojo taktiko i popolnoma opustili. Tako se je mogel izvesti v opoldanski konferenci načelnikov strank izdelani Izlet v Egipt. Popotni in zgodovinsko-knlturni u tisi. Dalje. 2e omenjeni godci z različnimi godali, nekakim tamburinom, bobnom, citrami posebne vrste vijolino, mandolino in zvončki opremljeni, so začeli gosti. Godba v našem smislu besede to ni, nima nobene melodije, pač pa gotov, zdaj počasnejši, zdaj hitrejši ritem v katerem se odvaža strast, poželjenje, ljubezen, hrepenenje, žalost in veselje, kratko čuvstva. Godbo je spremljalo nekako petje, za naše uho povsem nenavadno, nekak ljubezenski ali ženitovanjski spev, kakor nama je raztolmačil spremljevalec. Tedaj se je dvignila plesalka. Pri tej priliki si ne morem kaj, da bi se s srčnim smehom ne spomnil opisovalca te vrste plesa v koledarju Mohorjeve družbe menda iz leta 1908. Gosp. T. G., župnik, primerja arabski ples z našim; hvali prvega, kot moralno vzvišenega in čistega, češ, da ga pleše samo ena oseba brez pregrešnega dotikljaja s telesom osebe drugega spola, graja pa navadne plese po lepih slovenskih vasicah. Ta trebušni ples naj bi bil vzor našim slovenskim dekletom?! Res, daleč bi prišle. Ne vem, ali je g. župnik res tako naiven in slep, da ni opazil če se že ni brigal za lokale, napolnjujoče polsvet, vsaj dekoltacije plesalke in kratkega krilca, da ni videl kretenj in gibov drhteče se deklice. Kajti ta danse arabe, kakor ga po francosko imenujejo domačini, ali trebušni ples, kakor ga zove evropski svet, ni nič drugega, nego enostranska predstava spolnega akta. To kažejo in nato cikajo vsi tisti gibi in miki predvsem sred- njega dela telesa, tresočega se V polni sili in strasti, kateremu odgovarja dviganje prsi in v tem smislu premikajoče se noge. Čimbolj strastna in hitrejša postajata godba in petje, v tem hitrejšem ritmu se giblje plesalka, da imaš proti koncu vtis spolne znorelosti, tako bliskoviti so migi in gibi. Ni čudo, da pride plesalka sama v ekstazo in pade vsa omočena in brez sape na tla. Tedaj pa zagrmi cepetanje (ploskanje) po dvorani, sivolasi izčrpani muslimani nore veselja, izvrstni ples jim je vlil novega ognja v izsušene žile, ki ga lahko porabijo v domačiji, zlasti v harimu, če niso dosti premožni, da bi imeli lastne plesalke, kajti baš ta ples je haremski, služeč oživljenju zamrlih sil, ples Salome pred Herodom. Kako moralne in nepokvarjene so te plesalke, priča dejstvo, da so naprodaj vsakemu, kdor ima denar. To je povedal po odhodu najin voditelj in to pripovedujejo dragomani vsakemu tujcu, kdor jih hoče slušati. Hamburški trgovec je povpraševal prijaznega vodnika tudi še po drugih znamenitostih tukajšnjega socijalnega življenju, ki jih je kot istinite zvedel od svojih znancev, ki jim pa nikakor ni mogel verjeti. G. Fowar je istinitosti povedb mojega prijatelja ugovarjal in vse tajil. Morda iz sramu, boječ se za Čast svojih rojakov, morda iz prirojene orijentalske lažnjivosti, kdo ve? O dejanskem obstoju egiptovske Sodome sem se pozneje v Kajiri prepričal na lastne oči. Drugi dan sem šel ogledovat rimsko egipčanske spomenike, ki jih Aleksandrija nima pre-obilo. Trgovska mesta v obče nimajo preveč historičnih znamenitosti, trezni duh se ne meni za razvaline; rajše jih uporabi kot materijal za nove stavbe. Tudi v Aleksandriji ne pride za tujca vpoštev druga zgodovinska znamenitost nego takozvani Pompejev steber in katakombe Kom eš Sukafa. Aleksandrijskega muzeja se ne izplača ogledovati, ker zaostaja v vsakem oziru za egipčanskim muzejem v Kajiri. Od Rue Ibrahim se odcepi po sredi mesta vodeča cesta Rue de la Colonne Pompei. Na neznatni vzvišenini, pokriti z ruševinami in razpadlimi ostanki ponosnih stavb rimske dobe, se dviga lep nad 25 m visok steber iz rdečega granita s preobloženim korintskim naglavjem (kapitelom). Zgodovina mu je neznana, ime je izbrano svojevoljno, morda vsled tega, ker so domnevali najti v bližini grob znamenitega rimskega poveljnika Pompcja, ki je bil v Aleksandriji zavratno umorjen. Najbrže je steber stal v kakem paganskem svetišču, odkoder so ga postavili na sedanje mesto. Južno od stebra se nahajata tudi dve sfingi iz rdečega granita. Sicer ni tu ničesar posebnega. Pač pa imaš vsaj nekaj vpogleda v staro-egiptsko kulturo v gori omenjenih katakombah Kom eš Sakafa. Kakor za ogledovanje Pompeje-vega stebra, tako si moraš tudi za katakombe in sploh vse znamenitosti kupiti vstopnico, ki stane od dva do pet piastrov. Izdaja jih društvo za ohranitev spomenikov (comite de conservation des monuments de Part) prodaja pa vsakokratni čuvaj, ki je obenem tudi vodnik, če ga hočeš poslušati in si v stanu razumeti njegovo babilonsko mešanico. Spozna se v spomenikih itak ne. Zato se vsak zanesi le na svojega lastnega vodnika, bodisi zvesto spremljevalko, knjigo ali pa dobrega, tudi v teh vpra*" "h, vsaj kolikor tolik ri-jat /alea. program. Plenarna seja je bila ob dveh zaključena in zbornica je sprejela predlog, da se naj takoj sestane finančni odsek, kateremu so bili sklepi gosposke zbornice izročeni brez prvega branja. Nastane sedaj vprašanje, kako stališče zavzame gosposka zbornica. Tozadevna pogajanja med posameznimi poslanci in člani gosposke zbornice do-sedaj niso imela rezultata. Zadnja seja državnega zbora v minolem letu je trajala do pol 12. ponoči. Zbornica je glasovala o predlogu o osebnem davku v smislu poročila finančnega odseka. Sprejet je bil eksistenčni minimum 1200 K. Glede ostalih določil so se po večini restituirali prvotni sklepi. Poslanska zbornica se je odločila proti gosposki zbornici. Nov finančni načrt v gosposki zbornici. Davčna komisija gosposke zbornice je končala svoja dela razen preodkazov. Najbrže se bo plenum gosposke zbornice bavil z zakonom že 29. t. m. Finančna komisija je sprejela totalizaterski davek in davek na šumeča vina neizpremenjena po sklepih poslanske zbornice glede novele o davku na žganje pa je sprejela izpremembo samo glede termina, kedaj stopi ta zakon v veljavo. Velike izpremembe pa je sklenila komisija glede novele k osebnemu davku. Te izpremembe se tičejo zlasti davka za samce ter amnestije. Davka prosti osebnodohodninski minimum je komisija določila zopet na 1200 K. Bistveno je izpremenila tudi § 172. te novele. Poslanska zbornica je namreč sklenila zvišanje davka pri dohodkih nad 10.000 K, med tem ko je pustila davek za dohodke od 1200 K do vštetih 10.000 K neizpre-menjen. Komisija gosposke zbornice je sprejela davek od dohodkov nad 10.000 K neizpremenjen, zvišala pa je tudi davčne postavke za dohodke od 1200 K do 10.000 K progresivno začenši z 10 v. Komisija je preračunala večji dohodek, ki ga bo imel vsled tega fiskus, na 800.000 K ter bi to zvišanje zadelo 95° 0 vseh davčnih obvezancev. Kakor zatrjujejo v krogih gosposke zbornice, bo zbornica vztrajala pri tej svoji zahtevi. •J- Finančni minister grof Zaleski. Dne 24. decembra m. 1. je umrl v nekem sanatoriju v Meranu na Tirolskem finančni minister grof Vaclav Zaleski. Star je bil šele 45 let a že dolgo časa bolan na srcu. Ko ni mogel več delati, je podal svojo demisijo, katera se pa ni sprejela in dovolil se mu je le bolniški dopust. Zaleski je takorekoč podedoval finančno ministrstvo po svojem očetu. Le-ta je bil gališki namestnik, potem je postal gališki minister-krajan a izvoljen je bil v parlament in^ je. postal načelnik .poljskega kluba. Njegov sin Vaclav Zaleski je bil najprvo tudi uradnik. Z 38. leti je bil že sekcijski predstojnik v poljedelskem ministrstvu. Pri rekonstrukciji Bienertho-vega kabineta 1911. je odstopil poljski minister-krajan Dulemba in na njegovo mesto je prišel Zaleski. Kasneje so mu dodelili vodstvo poljedelskega ministrstva. V Stiirgkhovo ministrstvo je zopet vstopil kot minister-krajan in ko je odstopil dr. Meyer, je prevzel finančno ministrstvo. Z njegovim imenom je spojena tudi ustanovitev razredne loterije. Finančno ministrstvo je prevzel pl. Engel, ki je bil dosedaj provizorni voditelj istega. Hrvatski sabor. Sabor je bil slovesno otvorjen dne 27. decembra ob 11. uri dopoldne. Za starostnega predsednika je bil izvoljen pravaš Milevševič, ki je bil kot predsednik pravi unikum. Obstruiral je namreč sejo, tako da se je moral izvoliti drugi najstarejši član sabora poslanec Tuškan kot predsednik. A Melevševič se ni umaknil in tako je imela prva seja dva predsednika. Pravaši in frankovci so začeli nato z obstrukcijo, da se je morala seja prekiniti ter se je nadaljevala po noči, kjer je bil izvoljen za predsednika dr. Bogdan Medakovič, za podpredsednika pa dr. Pero Magdič in dr. Edo Lukunič. Gališka volilna reforma. Za zopetno nadaljevanje pogajanj med Poljaki in Rusini obstoja precej razpoloženja, tako da je upati, da se bodo pogajanja še koncem tega tedna zopet pričela. V deželnem zboru se pripravljajo na skorajšnjo zasedanje deželnega zbora ter računajo, da bo to zasedanje trajalo 5 tednov. Shod ukrajinske radikalne stranke je sklenil, pozvati ukrajinske poslance, da naj brezpogojno nastopajo proti vladi in da naj na vsak način vztrajajo pri svojih minimalnih zahtevah. Bosanski sabor. Bosanski sabor je bil sklican za 29. decembra. Za njegovo zasedanje ni ovire, ker je zahteva delavne večine, jezikovna predloga, dobila pred-sankcijo. V prvi seji je dal deželni šef pojasnila glede izjemnega stanja v mesecu maju in glede razpusta srbskih društev. Nato je nastopila pavza do srede januarja. Predsedstvo bo sestavljeno sledeče: Predsednik muzliman Safvet beg Bašagič, Podpredsednika Srb Dimovič in Hrvat dr. Mandič. Bolgarska. Bolgarski agrarni kongres je končan. Kongres je odklonil vsako sodelovanje z vlado ter je izključil tudi Genadijevega prijatelja, poslanca Stra-šimirova, da tako pokaže, da je proti vojni. Najbrže bo kabinet Radoslavov kmalu po začetku zasedanja sobranja odstopil. Genadijev se potem ne vrne več v kabinet. Na obzorju je kabinet Radoslavov — Malinov. Kongres je zahteval v svoji resoluciji, da se ustava izpremeni tako, da bo imelo ljudstvo večje pravice in da se bo moglo samo vladati. Odpravi naj se tudi člen 17 ustave ki daje kralju in vladi pravico sklepati tajne po godbe. Narodno-gospodarstvo. Tržne cene na tedenski semenj v Kranju, dne 29. dec. 1913 Pšenica \00 kg . . .\......K 2P— Rž „„'.........„ 18-— Ječmen „ „.........„ 17'— Oves „ „ ......„ 16"— Koruza rdeča „ „.......... . „ 20'— Koruza rumena„.........* 17'50 Koruza nova ., „.........„ 15'— Ajda „ , .....v.....k 22'— Proso „ „ ....... » . „ 19'— Deteljno seme ., „.........„ 180'— Fižol ribničan „ „.........„ 27"— Fižol koks „ „..........„ 30'— Fižol mandolan „ „.........„ 26'— Leča „ „ . ........„ 20"— Pšeno „ „ . . . •'......„ 30"— Ješprenj , „.........„ 28"— Krompir „ „.........„ 4"— Mleko 1 /..............„ —'20 Surovo maslo 1 kg . . . j......' „ 3'50 Maslo 1 „ ......g-. . „ 3'— Govedina I. 1 „ .........„ 1'68 Govedina II. 1 „ .........„ 1'60 Teletna I. h „ ' . '......., 2'— Teletna II. 1 „ ........., 1*80 Svinjina I. 1 „ .........„ 2'— Svinjina II. 1 „......... „ 1'80 Prekajena svinjina I. 1 kg......„ 2'20 Prekajena svinjina II. 1 .,......„ 2'— Slanina I. 1 „ '......„ 2.— Slanina II. 1 ......„ 170 Jajca 9 kom.............. —"80 Na tedenski semenj v Kranju, dne 29. decembra 1913 se je prignalo: 29 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 0 glav hrvaške govedi, 2 teleta, 24 prešičev, 0 ovac. — Od prignane živine je bilo za mesarja: 20 glav domače govedi, 0 glav bosanske govedi, 24 prešičev. — Cena od 1 kg žive teže 82 v za pitane vole, 76—80 v za srednje pitane vole, 70—72 v "za nič pitane vole, 0 v za bosansko (hrvaško) goved, K 0'98 za teleta, K 1M2 za prešiče pitane, K '— za prešiče za rejo. Naše narodno gospodarstvo. Povsod peša svetovna konjunktura. Osobito se to pozna v Nemčiji v stavbni, tekstilni in želez-ninski stroki. Tudi na Angleškem je postala trgovina slabejša. V zjedinjenih državah severo-ame-riških je občutno padla izdeljava jekla. Tudi v Italiji je več panog industrije v hudi depresiji. Indija in Avstralija vzdihujeta pod težko krizo. V Avstro-Ogrski pa je bila ta kriza že davno prej občutna in tudi nje posledice so bile mnogo težje kot kje drugje. Radi tega je upravičeno upanje, da se bo naša država tudi prej opomogla. V tem oziru je res zabeležiti nekaj znakov, ki kažejo na bolje. Notranji trg naravnost potrebuje novih nakupov. Več kot leto dni s<5 trgovci vsled mobilizacije in splošne vojne nevarnosti jako malo kupovali in zaloge niso bogve kako velike. Potrebščina mora sedaj naraščati. 2etev je bila skoro v vseh delih države jako dobra, svetovna žetev naravnost izvrstna. Raditega je tudi cena mnogih živil in najvažnejših industrijskih surovin letos mnogo nižja kakor zadnja leta. V vidiku so tudi obsežna javna dela, katera bodo zaposlila našo industrijo. Tu omenjamo le bosenske železnice in avstrijske lokalne železnice. Tudi našemu izvozu se odpirajo nova pota. Balkangke države potrebujejo sedaj po vojni velike množine blaga in ako se avstrijski politiki posreči izboljšati saj količkaj trgovinske pogodbe z balkanskimi državami, bi lahko saj nekoliko tega kar smo izgubili zopet pridobili. Bržčas bo avstrijska industrija udeležena tudi pri gradbi železnic na balkanskem polotoku. Saj so dunajske in budimpeštanske banke med vojno kupile večino delnic orijentskih železnic. Največji del teh železnic je po končani vojni prišel sicer v srbske roke, ki se seveda brani vrniti te proge akcijski družbi. Ravno sedaj se obravnava to vprašanje. Bržčas se bodo prenesle delnice te železnice na akcijsko družbo, pri kateri bo udeležen avstrijski, ogrski in francoski kapital. Avstrijski industriji je zasiguran že sedaj del dobave za izpopolnitev teh železnic. Povsod se nam kažejo torej še dovolj ugodne prilike za izvoz našega blaga. A tudi situacija na denarnem trgu je postala ugodnejša. Kovinski zaklad avstro-ogrske banke narašča in tudi menic kroži mnogo manj kot v decembru 1. 1911. To je znak, da pojenjuje kreditna kriza. Avstro-ogrska banka bi bila pravzaprav že lahko znižala obrestno mero, opustila je to le radi tega, ker se londonska banka premišljuje znižati obrestno mero ter se avstro-ogrska banka ne upa imeti enake obrestne mere z londonsko banko. Za januar pa lahko vsekakor pričakujemo znižanje obrestne mere še za pol odstotka. Vse kaže torej na občo povzdigo našega narodnega gospodarstva. To dobro razpoloženje kazijo nekoliko le velikanska vojna in mornarična ojačevanje, ki se bodo občutno poznala na našem denarnem trgu. Avstrija, Balkanske države, Francija in Rusija bodo v kratkem primorane najeti velikanska državna posojila. Nad dve milijardi državnih posojil se bo moralo letos dovoliti in naravno je, da bo to slabo vplivalo na ojačenje denarnega trga. Pfeplavljanje denarnega trga z državnimi zadolžnicami bo otežkočalo ojačenje denarnega trga z zastavnicami, kar bo zopet uplivalo slabo na poživljenje stavbne stroke in jasno je, da bodo morala zastajati velika javna dela, na katere upa industrija, za potrebščinami militarizma in mornarice. Pričakovati je torej le počasnega ojačenje našega narodnega gospodarstva. DOPISI. Iz Cerkelj. Klub cerkljanskih ovaduhov je imel na Silvestrov večer precej dolgo sejo, v kateri je sklenil v prihodnemu letu bolj intimno življenje v prid tamošnji hranilnici. Klub potrebuje vedno denar, hranilnica pa vstreže le po izreku: Svoji k svojim. Predsednikom se je volil dosedanji družbeni ud Kne & Comp. Mica. s pristavkom, da se ovaduštvo v novem letu primerno opusti, ker ne nese. Prodajala se bode marveč le še štajerska praseta, umetno gnojilo in domači grilji, vse brez patenta, magari če bo treba plačati celo osebno dohodnino. Konček, predsednik obolele kmetijske podružnice je prevzel tajništvo, za katero je kakor nalašč rojen, ker je dobro izvežban v intimnih pismih in podprt s telesom svoje zlate žene, naslanjajoč se v bolj važnih zadevah na prazno luknjo domačih razmer. Ambruž stavi predlog, da bi se v novem letu ne spodobilo odbornikom tega društva požirati kar celih smrek, kar se je to leto dogajalo. Se vzame na znanje. Kaplanu Hrovatu, odborniku obenem predsedniku in pisaču, se zdi umestno pripomniti, naj bo enaka pravica za vse. „Ce sem obsojen jaz, ki sem nabil pri cerkvi „Sodnji dan" na dilco, naj bo obsojen tudi Kne, ki prodaja štajerske prasce pod firmo Mica. & Comp. Če sem obsojen jaz, ki sem naročal „Domoljuba", obsojen naj bo tudi naš Konček, ki prodaja žganje pod firmo „Kutinjekova Marijana". Abruž, ki vedno muzicira po Cerkljah brez dela, tudi ne sme pri tem biti izvzet. Zaradi potrate časa naj mu odbor prisodi ukor, kar po mojem mnenju tudi popolnoma zasluži." „Prrriejš", pravi Ambruž, „saj smo sami arestantje tukaj. Gospod Janez, ki je najmlajši tukaj je tednik. Mi trije pa, ki smo starejši, smo mesečniki, ker smo že čez mesece sedeli in ričet zobali. Želim, da Gospod v temu napreduje in nas v teku leta do-ide." Konček stavi še dodatni predlog, da se v prihodnje opusti proti odboru naperjene očitke: Uzmovič, tatovič in goljuf, kar se oglasi Končkulja, da je J ere tukaj. Radovedni smo, kaj bo povedal sedaj g. S i p i c!? „Štefan ta smrekovega prinesi, Mana", kriči predsednik. „Tistega, ki je izprešan iz Ambružovih smrek in najbolj reže, kajne Janša! Trpeli smo, izprešali smo ga pa le. Prmejš, saj je zadnjega! Kaplanu pa nocojšnji večer ni nič kaj po volji. Morda se boji prihodnjega leta." Vstane, pa pravi: „Lahko noč ovaduhi!" DNEVNE VESTI. Našim naročnikom! Današnjemu listu smo priložili položnice in prosimo svoje cenjene čitatelje, da se jih prav pridno poslužijo. Upamo, da nam ostanejo zvesti vsi dosedanji naročniki, in da nam vsak pridobi vsaj še enega novega. „Sava", ki stane vso leto 4 K, pol leta 2 K in četrt leta 1 K, je tako cena, da lahko vsak, pa prav vsak žrtvuje to vsotico. List bo izhajal kakor doslej na osmih straneh ter bo prinašal dokaj raznovrstnega gradiva. Zatorej somišljeniki in naročniki na delo in razširjajte ,,Savo" med svojimi znanci in prijatelji. Čim več naročnikov, tem boljši bo postal list, in čim več gmotne podpore, tembolj se bo list izpopolnjeval ter skušal zadostiti vsem nanj stavljenim zahtevam. Našim dopisnikom. V prvi številki drugega letnika „Save" imamo prijetno dolžnost, da se vsem našim cenjenim dopisnikom kar najuljudneje zahvaljujemo za duševno podporo, ki so nam jo nudili prvo leto s pridnim dopisovanjem. Srčna hvala! Tako naj ostane tudi v naprej. Vsi, ki zaznate za kako važnejšo stvar, sporočite jo našemu uredništvu. Pazite osobito na delovanje naših nasprotnikov. Glejte jim na prste ter nam sporočite njih nakane. Vsa poročila so nam dobrodošla, samo da so dostcjna in resnična. V vsaki vasi Vas je nekaj naprednjakov; sestanke se in eden naj nam poda poročilo. Tudi to spada k organizatornemu delu napredne stranke. Tako bo napredna ideja zadobila več tal tudi v krajih, kjer vlada še neomejeno koruptni klerikalizem. Saj se svita tudi že na deželi in zadnje volitve so pokazale, da narašča prav povsod protiklerikalno gibanje. In najboljše orožje v tem boju je ravno časopisje, na Gorenjskem predvsem „Sava". Zatorej ji pridno dopisujte ter jo razširjajte, kjerkoli mogoče. Primeren odgovor g. dr. Karlu Capudru. Nisem mislil, da je g. dr. Kari Capuder tako pohleven človek. Na moja, ne baš laskava očitanja v »Slovenskem Narodu" in „Savi" se je g. profesor v včerajšnjem „Gorenjcu" zadovoljil z ulogo ptiča noja. Vtaknil je svojo učeno glavo v ponižen grmiček in se dela, kakor da mu ni nihče očital pristranosti in zanemarjenja uradnih dolžnosti. Kot c. kr. uradnik in c. kr. rezervni častnik bi moral proti meni nastopiti drugače, če ima namreč — čisto vest! Sicer si pa g. profesor lahko pridrži zase svoje otročje pedagoške nasvete in naj se drži lepo mojega načela. Jaz namreč kaznujem svoje otroke takrat, kadar kazen zaslužijo, drugi pa svoje učence takrat, kadar si hočejo nad njimi — ohladiti svojo onemoglo jezico. Ciril Pire. Kranjski deželni zbor je sklican na petek, dne 9. januarja. Vlada je imenovala deželnim glavarjem zopet dr. Susteršiča, njegovim namestnikom pa barona Lichtenberga. Na Dunaju so se sicer nekoliko branili poveriti mesto deželnega glavarja dr. Šusteršiču, a naposlad je vlada le vgriznila v kislo jabolko, ker pač potrebuje klerikalnih glasov v državnem zboru. Dobroznana hijena zopet brska po grobu umrle osebe. Prejšnji teden je preminul v Kranju ugleden trgovec in blag človek, ki se sicer ni nikdar aktivno udeleževal političnega življenja, a je bil — kakor je pisal naš list — vedno naprednega mišljenja. To je zbodlo krščanskega „Gorenjca", ki piše, da naše poročilo prav nič ne koristi umrlemu, da je bil pokojnik krščanski mož in da naj zato sorodniki proti pisanju „Save" protestirajo. „Gorenjec" v svoji brezsrčnosti si menda še domišljuje, da je s svojo netaktnostjo vprizoril bogsigave kako junaštvo. Ne bomo se prerekali s podivjanim „GorenjceuT a toliko lahko trdimo, da je med naprednjaki več krščanskih mož, kakor med klerikalci, ki vero nosijo navadno le na jeziku. Napredno mišljenje ne izključuje vernosti in menda je bil n. pr. Anton Koblar svoje dni tudi kristijan, čeprav je bil naprednjak in čeprav se je svojemu škofu postavljal po robu. Zahvala bivšim deželnim poslancem. Klub narodno-naprednih deželnih poslancev je v svoji seji dne 22. t. m. sklenil, izreči bivšim deželnim poslancem gospodom Josipu Lenarčiču, Cirilu Pircu, Franu Višnikarju in Filipu Zupančiču zahvalo za njih mnogoletno uspešno in požrtvovalno delovanje. Izmed teh bivših poslancev je bil najdlje član deželnega zbora nadsvetnik Višnikar, o čigar marljivosti in delavnosti so trajna priča njegovi obsežni in temeljiti referati. Gospoda Lenarčiča bo narodno-napredna stranka zelo pogrešala v deželnem zboru zlasti pri razpravah o deželnem gospodarstvu in o deželnih financah. G. Zupančič je bil vedno vnet in marljiv zastopnik obrtnih in trgovskih interesov z imenom g. Pirca pa je trajno zvezan kranjski vodovod, ki ga je ta poslanec izposloval. Vinko Marinko v predpustu. Kdo se ne bi zavrtel, ko se pričenja predpust? Tudi naši glo-boko-verni klerikalci pozabijo v tem, hudiču zapisanem času, prav radi svete nauke svojih voditeljev, ki rohne po prižnicah proti pogubljivemu plesu. Tako je bilo tudi na Silvestrov večer v Ljudskem domu. Veseličarji so komaj čuli, da gospod tehant odidejo spat, nakar se je pričelo veselo vrvenje in ples. Mi jim tega prav nič ne zamerimo, ker smo mnenja, da so vsi ljudje — torej tudi naši klerikalci pod kožo krvavi. Nekaj druzega pa je, kar nas bolj zanima: Tudi veleresni g. Vinko Marinko je zahropel po objemu devojke, tudi „On" je začutil željo po plesu in pomešal se je v — otročarije, katere sicer sovraži. Torej Vinko Marinko, vzgojen po strogo katoliških načelih, sovražnik plesa in pogubnega poželjenja je prav — ne elegantno privzdigoval svoje agitatorske pete in pri tem popolnoma pozabil, da je od resnosti do smešnosti samo en korak. Tega so se pa gotovo zavedli „Njegovi" znanci, ki morajo biti še resnejši od „Njega", ker so nenavadnemu plesalcu priredili prisrčne ovacije, ki so ga vzdra-mile iz omamujočega valčka. V hipu se je moral domisliti, kako strašno otročje je izgledal v vsej svoji resnosti, zakaj takoj, ko se je ploskanje poleglo, je zlezel iz parketa nazaj v „Svoje" resne višave in se odpovedal vabljivi Terpsihori. Upamo, da g. Vinko ni plesal zadnjič in da mu bomo v kratkem zagodli prav lepo vižo. ■J* dr. Jgnacij Žitnik. Državni in deželni poslanec dr. Žitnik je umrl pretečeno nedeljo v Leo- nisču v Ljubljani. Pokojnik je stal dolgo vrsto let v političnem življenju in si je vsled svoje pravičnosti pridobil tudi spoštovanje in simpatije pri političnih nasprotnikih. Klerikalnim voditeljem njegova pravičnost ni bila ljuba in so večkrat poskušali izriniti ga iz političnega življenja. Pri zadnjih deželno-zborskih volitvah ' so pridobili klerikalci notranjski mandat le z imenom dr. Žitnika in jako dvomljivo je, ako bodo klerikalci ta mandat obdržali. Klerikalne lopovščine. „Slovenski Narod" je razkril pretečeni teden brezprimerno klerikalno lopovščino. Iz procesa proti „Glavni" znani Fr. Jošt je bil obenem, ko je bil revizor „Celjske zveze", tudi vohun klerikalne zveze v Ljubljani, da je izdajal klerikalcem tajnosti naprednih zavodov. Klerikalci so bili tudi po njem povsem informirani o stanju „Glavne" in so povzročili propad iste. „Slovenski Narod" je priobčil koncept službene pogodbe med Joštom in „Zadružno zvezo", ki je bil napravljen v pisarni dr. Susteršiča. Radovedni smo le, ako je to pogodbo napravila pisarna dr. Susteršiča z vednostjo njenega šefa — cesarjevega zaupnika — deželnega glavarja. „Slovanski klub" — razpušen. Deželno predsedstvo je razpustilo »Slovanski klub" vsled baje prekoračenja njegovega, v pravilih določenega delokroga. „Slovanski klub" je objavil v slovenskin časnikih proste službe na Srbskem, kar pa Nemcem ni bilo prav. Menda so imeli vmes tudi svoje prste naši klerikalci, katerih pač pri nobenem, Slovencem skodujočem delu ne sme manjkati. Čudno postopanje. Dosedaj so skrbeli za klerikalne peteline po naših mestih vedno le klerikalci sami; sedaj so jim pa ta posel prevzeli napredni ali vsaj nadstrankarski odvetniki. Za dr. Žitkom v Novem mestu je prišel odvetnik dr. Koblar v Radovljici, ki si je.nabavil strastno zagrizenega klerikalnega koncipijenta. Zakaj je neki to dobro? Kamila Theimer ter „Slovenec" in „Gorenjec". Kakor znano, je obtoženi urednik „Slovenca" g. Mihael'Moškerc preprečil zadnjo porotno razpravo, ki bi se imela vršiti na tiskovno tožbo gdčne. Theimer, v zadnji uri s tem, da je predlagal delegacijo dunajske porote. Da onemogoči nadaljno zavlačevanje te tiskovne pravde, se je pa gdčna. Theimer temu predlogu pridružila, zaeno pa še zahtevala, da naj se tudi g. Janko Florjančiča, odgovornega urednika „Gorenjca", predstavi pred dunajske porotnike. Ze določeni porotni razpravi sta se morali vsled tega preklicati in spisi predložiti kasacijskemu sodišču. Kakor pa sedaj čujemo, je kasacijsko sodišče odklonilo vsako delegacijo, ker za to ni podan noben postavni razlog. Obe zadevi prideta torej v bodočem porotnem zasedanju na vrsto pred ljubljanskim porotnim sodiščem. • . Poročil se je danes g. Adalbert Pučnik, sin znanega posestnika in krojaškega mojstra gospoda K. Pučnika z gospico Anico Fockovo, hčerko tovarnarja gosp. Ignacija Focka. Obilo sreče! Seja mestnega zastopa v Kranju dne 23. decembra 1913. Zapisnik zadnje seje se odobri. Prečita se okrožnica deželnega odbora, s katero naroča županstvom, da je treba pravočasno plačevati anuitete od občinskih dolgov, sicer bi zamudne obresti moral plačati župan. Odlok c. kr. okrajnega glavarstva, da je treba pregledati vse gostilne, in krčme, če odgovarjajo zahtevam varnostne in zdravstvene policije ter če so sploh prikladni svojemu namenu, se odstopi v izvršitev policijskemu odseku. Vsled pritožbe Ivana Cofa in tovarišev radi številnih in nadležnih psov, katere je treba uničiti po konjaču, se sklene zvišati pasjo takso od 3 K na 5 K in sicer za leto 1914, ter od časa do časa poklicati konjača, kateri naj pokonča vse pse, za katere ni bila plačana predpisana taksa. Pobiranje tržnine, sejmarine in mestne tehtnice se odda v zakup za leto 1914 dosedanjemu najemniku g. Ivanu Engelmanu za 2800 K. Vsled dopisa c. kr. okrajnega šolskega sveta radi sistemiziranja petega učnega mesta na tukajšnji dekliški ljudski šoli se sklene, da se občinski odbor v oolnem obsegu pridružuje sklepu krajnega šolskega sveta v zadevi sistemiziranja mesta 5. učne moči na tukajšnji dekliški ljudski šoli in prosi visoki deželni šolski svet, da to nujno zadevo končno reši v , smislu navedene prošnje. Pobiranje občinske naklade na pivo za leto 1914 se odda v zakup dosedanjemu najemniku g. Mavrilu Mayrju za 1750 K. Rajku Sušniku pa se dovoli za njegovo gostilno odkup od te naklade za leto 1914 za znesek 70 K. Na predlog finančnega odseka se sklene, da se da iz občinskih sredslvev te-le podpore: Društvu godba prostovoljne požarne brambe v Kranju za leto 1914 500 K; Glasbeni .šoli v Kranju za leto 1913/1914 000 K; Narodni čitalnici za ljudsko knjižnico v Kranju za leto 1913 250 K; Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1913 200 K; Zavodu sv. Nikola v Trstu za leto 1913 K 30; Podpornim društvom za slovenske visokošolce na Dunaju, v Pragi, v Gradcu in Radogoj v Ljubljani vsakemu po 50 K, Skupaj 200 K. Zveza trgovcev v Kranju je darovala za tukajšnje mestne reveže 23 K mesto venca pok. Ferd. Hlebšu. XVII. redni občni zbor telovadnega društva „Sokol z [ženskim oddelkom" v Kranju vrši se danes zvečer, točno ob 8. uri v društveni telovadnici. Dnevni red: 1. Nagovor staroste. 2. Poročila: a) tajnika, b) blagajnika, c) načelnika, č) pregle-dovalcev računov. 3. Volitev odbora. 4. Volitev pregledovalcev računov. 5. Volitev odposlancev na občni zbor G. S. 2. 6. Volitev odposlancev na občni zbor S. S. Z. 7. Poročilo o župnem zletu. (Poroča načelnik G. S. 2. br. Evgen Sajovic. 8. Slučajnosti. Ker je občni zbor najvišja in najvažnejša točka društvenega poslovanja, pričakuje se strani članstva najštevilneje udeležbe. Odbor. Glavna posojilnica. Poravnavna akcija med zadružniki in vlagatelji tega nesrečnega zavoda se bliža koncu. Tri četrtine vseh vlagateljev (upnikov) je že podpisalo 30 odstotne izjave. Tudi zadružniki so se na tozadevne pozive pridno odzvali vabilom likvidacijskega odbora. Med vlagatelji in med zadružniki se pa nahajajo nekateri, ki nečejo nič slišati o poravnavi. Vsako, dokazovanje, da je v njih lastnem interesu, da se poravnava kmalu izvrši — je zaman. Eni trdijo, da nočejo ničesar izgubiti, drugi, da nočejo ničesar plačati. Slobodno jim. Tem velja nastopna razložba. Poravnava se bo izvršila tudi brez njih. Onim vlagateljem, ki so pristopili poravnavi, bo izplačal likvidacijski odbor do 1. julija 1914 dogovorjenih 30"., njih likvidnih terjatev iz denarjev, ki jih bo prejel od članov, ki so podpisali tozadevne izjave. Ker si bo moral likvidacijski odbor za-sigurati prispevke pri onih zadružnikih, ki so pristopili poravnavi, se lahko zgodi, da ne bode dobilo ono, dasi malo število vlagateljev, ki po svoji neprevidnosti noče pristopiti k poravnavi, niti teh ponujeni 30%. Obenem opozarjamo tudi one zadružnike, ki nočejo ničesar slišati o poravnavi, da bodo izročeni na milost in nemilost onim vlagateljem, ki se niso poravnali. Eni kakor drugi naj pripišejo posledice svoje trmoglavosti sami sebi. Iz deželnega odbora. Sklene se telefonska zveza Bled-Završnica, ki se izpelje na lastnem daljnovodu in Završvica-Jesenice-Lesce-Radovljica, ki se izpelje na brzojavnih drogovih državne železnice, ako se za to izposluje dovoljenje. Po mnenju referenta bo to pričetek splošrrega gorenjskega telefona. — „Zadružni zvezi" dovoli večina za leto 1912 izvršene revizije izredno podporo 4000 K, „Gospodarski zvezi" pa za razstavno lopo 3500 K. Okrajni cestni odbori. Vsled odredbe deželnega odbora so se sešli 27. decembra t. I. novoizvoljeni odborniki cestnih okrajnih odborov v svrho, da izvolijo načelnike, njihove namestnike in za blagajno soodgovorne odbornike. Za skla-dovni okraj Kranj so bili izvoljeni in sicer načelnikom: Janez Zabret, posestnik v Bobovku, njegovim namestnikom: Franc Kuralt, gostilničar v Kranju in za blagajno soodgovornim odbornikom: Janez Blagne, posestnik v Šenčurju. Kot uradni sedež cestnega okrajnega odbora se določi občinski urad v Predosijih, odborove seje pa se bodo kakor dosedaj vršile v Kranju. Za skla-dovni okraj Skofja Loka. Načelnik: Jožef Hafner, gostilničar v Skofji Loki, njegov namestnik: Franc Prev, posestnik v Studnem in za blagajno soodgovoren odbornik: Franc Kalan, posestnik v Skofji Loki. Kot uradni sedež se je določila Skofja Loka, kjer se vrše tudi odborove seje. Za skladovni okraj Tržič. Načelnik: Franc Ahačič, tovarnar v Tržiču, njegov namestnik, Lovro Aljan-čič, posestnik v Bistrici, ki je ob enem soodgovoren za blagajno. Kot uradni sedež se določi Tržič, kjer se vrše tudi odgovorove seje. Mecen. Veleindustrijalec g. Vinko Majdič je podaril tukajšnjemu županstvu svoto 200 kron, katera se je razdelila nad 60 ubožcem. Služba okrajne babice za mesto Kranj z letno nagrado 160 K iz okrajne blagajne kranjske je takoj oddati. Z diplomo, krstnim listom, izpri-čevalom nravnosti in uradno zdravniškim izpriče-valom o popolni telesni usposobljenosti opremljene prošnje so vložiti pri okrajnem glavarstvu v Kranju do 20. januarja 1914. Opozarjamo na plesni venček godbe prost, požarne brambe v Kranju, ki se vrši v pondeljek, dne 5. t. m. v prostorih telovadnega društva „Sokol". •Če bi se bilo koga pomotoma pri raznašanju vabil prezrlo, naj blagovoli oprostiti in naj se zglasi pri odboru, kjer so vabila na razpolago. Uradni dnevi okrajnega glavarstva v Kranju. V teku leta 1914. vršili se bodo uradni dnevi po sledečem redu: 1. v Skofji Loki vsaki mesec zadnji četrtek, torej dne 29. januarja, 26. februarja, 26. marca, 30. aprila, 28. maja, 25. junija, 30. julija, 27. avgusta, 24. septembra, 29. oktobra, 26. novembra, 31. decembra; 2. vTržiču vsaki mesec prvo soboto, torej dne 3. januarja, 7. februarja, 7. marca, 4. aprila, 2. maja, 6. junija, 4. julija, 1. avgusta, 5. septembra, 3. oktobra, 7. novembra, 5. debembra; 3. v Gorenjivasi vsaki drugi mesec pričenši z januarijem in sicer vsaki prvi torek, izvzemši praznik 6. januarja, in se vrši mesto tega dne uradni dan'v pondeljek [5. januarja, tedaj dne 5. januarja, 3. marca, 5. maja, 7. julija, L septembra, 3. novembra: 4. v Železnikih vsaki drugi mesec pričenši s februarjem, in sicer vsaki drugi četrtek, razun praznika dne 11. junija, in se vrši uradni dan vže dan poprej, to je 10. junija, torej dne 12. februarja, 9. aprila, 10. junija, 13. avgusta, 8. oktobra, 20. decembra. Dosedaj običajne uradne ure ostanejo nepremenjene. Kolera. Na Ogrskem v občini „Torontal udvar" (komitat Torontal) in v občini Cservenka (komitat Bacs-Bodrog), dalje v Bosni in Hercegovini v okrajih: Banjaluka (obč. Bosanski Brod), Travnik (obč. Zenica) in Tuzla (obč. Kostanjevica) se je pojavilo nekaj slučajev kolere. Potniki iz imenovanih krajev se morajo podvreči petdnevnemu zdravniškemu nadzorovanju. „Glasbena Matica" v Ljubljani priredi v dneh 5. in 6. januarja 2 velika zgodovinska koncerta v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava lpavica s sodelovanjem pevskega zbora „G1. Matice", domačih slovenskih solistov-umetnikov operne pevke gospe Irme Polakovc (sopran) iz Zagreba, opernega pevca gosp. Josipa Križaja (bas) iz Zagreba, gosp. Josipa Rijavca, koncertnega pevca iz Dunaja, gojencev „G1. Matice", članov društvenega orkestra in vojaškega orkestra pod vodstvom koncertnega vodje gosp. Mateja Hubada. Vstopnice se dobivajo, eventuelno tudi pismeno naročajo v trafiki J. Dolenc v Prešernovi ulici v Ljubljani. Slovenci niti ne znamo dosti oceniti, kaj sta brata Ipavca storila za slovensko pesem in glasbo. Dolžnost hvaležnosti je, da oživimo spomin na nju. Vzpored: 1. Ipavčeva koncerta, dne 5. januarja 1914: I. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem (1882). Danici (1873). V mraku (1885). Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863). Brezi jadra (1873). Domovini (1852). Moški zbori. II, Dr. Benjamin Ipavic: Arija Ivana iz opere »Teharski plemiči" (1891). Mak žari (1906). Čez noč, čez noč . . . (1907). Pomladni veter (1907). Pesmi; poje član pev. zbora Leop. Kovač. III. Dr. Gustav Ipavic: Opolnoči (pred 1.1862). Dr. Benjamin Ipavic: Jadro. Spomladi. Podoknica (1891). Vihar v jezeru. Pesmi; poje g. Josip Križaj. IV. Dr. Benjamin Ipavic: Jutranja pesem (1854) — eden najstarejših samospevov. Nezakonska mati (1896). Na poljane! (1908) — zadnja skladba pred smrtjo. Pomladni veter (1907). Pesmi; poje g. Irma Polakova. V. Dr. Josip Ipavic: Predigra k II. dejanju spevoigre „Princenzinja Vrtoglavka" (1910). Svira orkester pod osobnim vodstvom skladatelja. VI. Dr. Josip Ipavic: „Pravljica" iz spevoigre „Princenzinja Vrtoglavka" za sopran-solo s sprem-ljevanjem orkestra (1910). Poje gospa Irma Polakova. VII. Dr. Josip Ipavic: Jutro (1908). Imel sem ljubi dve (1902). Moška zbora. VIII. Dr. Gustav Ipavic: Milada (1875). Lahko noč (1883). Kukavica (1902) . Dr. Benjamin Ipavic: Pod nebom širnim (1903) . Zapuščen (1904). Ej, tedaj! (1906). Mešani zbori. IX. Dr. Josip Ipavic: „Finale" II. dejanja -~Wr-spevoigre- „Pnnceznija Vrtoglavka"; zu soli, mešan zbor in ork. Vzpored: II. Ipavčevega koncerta, dne 6. januarja 1914. I. Govor. Govori gosp dr. Anton Schvvab, skladatelj. Dr. Gustav Ipavic: Slovenec sem (1882). V mraku (1885). Danici (4873). Moški zbori. Dr. Benjamin Ipavic: Vojaška (1863). III. Dr. Alojzij Ipavic (*1815. 1. f 1849): Za slovo. Dr. Benjamin Ipavic: Vprašanje. Ven v mrak in vihar. Čakanje (1873). Izdana skrivnost. Kotiček hočeš si izbrati. Po noči. Najstarejše pesmi iz prve skladateljeve dobe. Poje -g.Josip Rijavec. JV. Dr. Benjamin Ipavic: Serenada „Za godbo na lok" (1898): I. Alegro moderato. II.: Atenuetto-Ale-gro moderato. III. Andante con variazioni. IV. Fi-nale-Alegro. Svira orkester na godala; gojenci „G1. Matice" in člani „Društvenega orkestra". V. Dr. Benjamin Ipavic: Čez noč, čez noč . . , (1907) . Če na poljane rosa pade (1900). Oblačku (1903). Ciganka Marija (1902). Pozabil sem mno-gokaj, dekle (1901). Najnovejše pesmi iz zadnje skladateljeve dobe. Poje gosp. Jos. Rijavec. VI. Dr. Gustav Ipavic: Milada (1875). Lahko noč (1883). Kukavica (1902). Dr. Benjamin Ipavic: Pod nebom širnim (1903). Zapuščen (1904). Ej, tedaj! . . (1906). Mešani zbori. VII. Dr. Josip Ipavic: Jutro (1908) . Imel sem ljubi dve (1902). Dr. Benjamin Ipavic: Brezi jadra (1873). Domovini (1852). Moški zbori. V Bohinju bodo na dražbi prodali posestvo Matevža Pibra, brata deželnega poslanca in župnika Pibra. Stvar dela v Bohinju mnogo hude krvi, zakaj župnik Piber je pri zadolženju svojega brata igral prav čudno vlogo. Umrl je v Skofji Loki, dne 31. decembra 1913 g. Oton Guzelj, veleposestnik v 33 letu. Bil je vseskozi značajen pristaš narodno-napredne stranke, odkrit značaj in obče priljubljen družabnik. Naj mu bo zemlja lahi i/ N i/ o o O' X — registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI obrestuje hranine vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih brez odbitka rentnega davka. o brez odbitka rentnega davka. po (S N 3 N O. iiRni, j «5 J © J j i ip>_____^ ! 1 ■ m 11 urar in trgovec poleg lekarne v Kranju. Ustanovljeno leta 1885. Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine. — Vsake vrste ščipalniki in očala. Ročne in žepne električne svetilke. Najnižje cene brez konkurence. Ceniki zastonj In poštnine prosti. M. Rant ■ Kranj trgovina s špecerijskim in galanterijski blagom Trbovljski in češki premog. Nakup suhih gob in deželnih pridelkov. Kolodvorska restavracija priporoča 1 vedno sveže Budieviško pivo ter pristna vina in dobro kuhinjo Tiskarna „Sa«a"«Kranju Vizitke, poročna naznanila, zavitke, pisma, račune, bolete, jukste, vabila, lepaki, posmrt-nice, cirkularji, troškovniki, letaki, trgovske karte, knjige v vseh veiikostih, brošure, časopisi ter vsa v to stroko spadajoča dela. Previdni kolesar lahko prihrani mnogo časa in denarja, ako v zimski seziji pusti svoje kolo po strokovnjaku preiskati. Ne zamudite loraj vposlati svoje kolo v pregled podpisani tvrdki. ki bo delo ob najnižji ceni, strogo solidno in v najkrajšem času strokovnjaško dovršila. Vsako pri nas popravljeno kolo se na željo brezplačno hrani do spomladi v naših nalašč za io primernih prostorih. ttarel Čamernik & Co. Specijalna trgovina s kolesi, motorji, avtomobili in posameznimi deli. Mehanična delavnica in garaža. Ljubljana, ^Dunajska cesta 9—12. Kreditno društvo v Kranju registrovana zadruga z omejeno zavezo obrestuje hranilne vloge od I. januarja 1913 naprej po 3I 0 4 |0 brez odbitka rentnega davka. Uradne ure so vsak delavnik od 9.—12. dopoldne. m m m m m mm m m m m m m m m m m m 9K ■ v ■ i ■• [11020001 dr. Edv. OiobocniK okrožni zdravnik in zobozdravnik in Fr. Holztiacker konc. zobotehnik v Kranju y Hlebšovi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne, izven velikih praznikov na razpolago. Nakup suhih jedilnih gob po najvišji dnevni ceni. Veletrgovina ]. $ H. MSflllG M Deželni pridelki, špecerijsko blago. Priznano najbojši dalma- CalAlia" tinski portand cement §§^CllwIICl za izdeovanje opeke in cement drugih znamk za zidanje Trbovljski premog. : Umetna gnojila. ===== 0 \ Najstarejša f JK/ kovina % WFerd. Sajovic%, v Kranju (poprej J. C. Pleiweiss) priporoča svojo bogato zalogo vedno najnovejšega in najboljšega manufakturnega blaga. Posebno se priporoča ženinom In nevestam za nakup bal p— ker ima v tem blagu največjo izbero. I i I Najbolj varno naložen denar v celem političnem kranjskem okrasu! Mestna iraiiliiti v Kraiii obrestuje hranilne vloge po >< 11 11 i D I i Splošni rezevrni zaklad (lastno premoženje) nad 325.000 kron. Hranilnica posoja na zemljišča po 5*/»% na leto in na amortizacijo v 45 letih, tako da na primer dolžnik v teku 45 let popolnoma poplača posojilo 100 kron z obrestmi vred, ako plačuje vsakega pol leta po 3 krone. Koncem leta 1912. je bilo stanje hranilnih vlog nad 5 milijonov 100 tisoč kron. i j Posojil na zemljišča ter posojil občinam nad 4 milijone kron. brez odbitka rentnega davka, katerega S plačuje hranilnica iz i lastnega. Narasle in I nedvigpjene vložne 5 obresti-, pripisuje h ka-I pitalu vsakega pol leta I — to je dne 30. junija Iin dne 31. decembra — ne da bi bilo treba Ivlagateljem se soglašati radi tega pri hranilnici. L—s— Za varnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina Kranj z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Da so hranilne vloge res varne, priča, zlasti to: da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkven denar. Ta najstarejši denarni zavod v Kranju uradujč na rotovžu vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. Last in zaloga tiskarne „Sava" v Kranju. Odgovorni urednik: Lavoslav Mikuš. Tisk tiskarne „Sava" v Kranju.