&UCDIV A I AMlLKlKA .1 m i fl M I ! leto« Ixtuga dv« krat na teden. ■ ■ " 1 1 • " ■ -»■ ——■ —-- n -----• ,..... ST. 26. NO. a6. CLEVELAND, OHIO, TOREK, i. APRILA 1913 VOL. VL Lakota in difterija morita po Ohio. /Železnice ne morejo naenkrat pripeljavati dovolj živil za sestradane siroma-ke, ki so tekom povodnji zgubili vse svoje premoženje. Guverner Cox je naznanil, da je povodenj v državi Ohio naredila najmanj za 300.000.000 škode. Žalostni prizori v nekaterih mestih. Po nekaterih krajih voda zopet narašča. Nove nesreče pretijo. Junaška dela rešiteljev ostanejo zapisana v zgodovini. ____ff Columbus, Ohio, 29. marca. ( Voda po državi Ohio ne nara- | šča več, ampak je v mnogih 5 krajih precej upadla, in sedaj I prihaja lakota in pomanjkanje 1 med ljudi. Kar je v človeških j močeh, se je s pomočjo guver- 1 nerja Coxa naredilo. Guver- j ikt Cox je -dal razbiti vse že- < lezniške vozove, ki so stali na 1 železniških tirih. Vprašal ni, 1 čegavo je blago, pač pa uka- j zal, da se mora vse blago raz- < deliti med pomanjkanje trpeče 1 prebivalce v krajih povodnji. 1 Zajedno je guverner razglasil deset dnfj praznik za vse kraje, ki so prizadeti od povodnji, da tako da ljudem priliko znebiti se trgovskih skrbij. Marsikak postaven papir aH nota bi v tem času zapadla, in ljudje bi imeli sitnost i. Mnogo bogatih kompanij se je tudi oglasilo, da ttovottjo vsem prizadetim trgovcem 60 dnij časa, da uravnajo svoje račune. Teden* strašnega razdejanj« in neizrečene škode v državi Ohio se je končal. Državna po-stavodaja b0 nehala defovati za en teden, k^r treba se bo posvetovati, kako se bo ubogi državi pomagalo, da se zopet dvigne na normalno stališče. Guverner Cox se je izrazil, da ima država Ohio radi povodnji najmanj f $3000.000.000.00 škode, vendar natančno se ne bo moglo dognati se v?č mesecev. Položaj je dane* še slabši kot je bil prej. Se4aj je nastalo vprašanje hrane. Dasi jo privažajo od vseh stranij, po vodi, po železnici, z vozovi in 11a hrbtih, vendar je toliko ljudij brez vsakega živeža, da pomoč ne more doseči vseh. Tu se je pokazalo, kako slaibo so pripravljene nase države, če jih zadene večja nesreča. V teku dv;lh dnij so popolnoma odtrgane od »unanjega sveta. Po vseh straneh zbirajo prostovoljne doneske. Cleveland je nabral že nad $100.000 dolarjev in je poslal cel vlak odej, rjuh in obleki; prebivalcem. Brzojavne kompanije zastonj odpošiljajo brzojavke, ki pomagajo "k rešitvi, vsaka večja kompanija se je ponudila, da naredi vse, kar je v njeni mo oi, da pomaga ljudem, vojni tajnik ŽVezinih držav in načelnik generalnega štaba Leonard Wood sta prišla v Ohio, da osebno nadzirata delo. Žalostne zgodbe Se ^pripovedujejo od onih, ki so preživeli povodenj. Tu jih hočetfto nekoliko navesti. j V cerkev sv. Emanutela v Daytonu, kjer se je zbralo is2. Takoj so zvrtale luknjo v streho in s pomočjo palic so ' jemale iz grocerije razna živi-' ia. Dva dneva so bile na stre-k hi in se tako preživljale. Urad-' niki na prsti so iztaknili če-' ber vode. katera bi se dala piti-: če bi se prekuhala. Toda žve- * plenk in drv ni ibilo. V hiš: nas-' proti ceste i drva. S pomočjo vrvi so dobili * na pošto premog, drva iti žve-1 plenke, voda se je skuhala in ■ ohladila, in v zahvalo so poštni " klerki poslali vo hovih dreves ali pa na visokih . strehah. Tri dnij že niso dobili 1 ivobene hrane, ker tudi rešilci i teško pridejo k njim. Bojijo se, > da bo mnogo stotin ljudij lako- - ta pomorila, ker jim ie prizane-. sla povodenj. Vse bolnišnice 3 so polne. Pet Ijuz tal. Le nekaj desk v vodi kaže, kaj je bilo prej - človeško stanovališče. Okoli a 1500 hiš v mestu in okolici je 1» bilo podrtih, in voda je zanesla 1 cele tovorne vlake, ki iso stali )- na postaji, daleč naprej, doklet 1. niso prišli konečno do blata, o kjer so obstali| In dokler s« 1- voda toliko ne umakne, da se e ;bo vsaj po preplavljenih ae-i. stah lahko vozilo s čolnom, se j- ne more natančno vedeti, kako ' , .. ,, • " ■ ' t - i?1';.»"t ■ • - . velikansko škodo je naredila povodenj. Vendar sc že sedaj vidii, da je toliko žkode, da se t ne more niti računati. Vsi ljudje, ki prihajajo samo gledai te žalostne rdzvaliue, morajo nazaj. Nihče ne more zraven, kdor nima nujnega opravka. 1 Kompanija milice jo bila napre- ; stano v srluabi 36 ur. 800 voja- 1 kov so poslali v Putnam Hill, 1 kamor je pobegnilo 10.000 lju- I dij, in ki so sedaj tam brez i hrane in stanovanja. Trije via- 1 ki so danes pripeljali v bliži- 1 no mesta hrano in nekaj oble- < ke. Dva zamorca sta bila ustreljena, ko sta kradla. Serti je dospel dr. Bishop iz Ckvelan- 1 da, ki je prinesel * seboj zdravil za 500 ljudij in tri motorne čolne. . Cincinnati, Ohio, 31. marca. I ronton, Lawrence Co. Ohio. Okoli petdeset mest med Cin« cinnatijem in Galipolisem je v nevarnosti pred tyjvo povod-nijo, ki grozi tudi Cincinnatiju. Vojaki so bili hitro poklicani iz krajev, ker ni več toliko nevarnosti. v ta mesta, kjer se je nevarnost znova pričela. V Columbus je prišel brzojav, da je celo mesto Ironton, ki je tudi pod vodo, vrhu tega začuJo še goreti. Več hiš so ie z dinami-tom razbili, da ustavijo ogenj. Iz Hamiltona in Porthsmoutha 1 poročajo o novih povodnjih. Jako resen je položaj tudi v Huntrtonu. 15.000 cc-eb je pobegnilo in se skriva v mrazu in lakoti po bližnjih gozdovih. Koliko je mrtvih ise ueve, ker rešillci ne morejo veliko narediti. Neki mož se je ustrelil sam, ker so rešilci odpeljali njegovo ženo in otroke, toda po njeiga niso mogli. Ponoči vlada popolna tema, ker je električna naprava izven reda. V nedeljo pdpoldne je Ohio River dosegla višino 66 čevljev, najvišje stanje, kar pomnijo. Dayton, Ohio, 30. marca. Najhujši položaj vlada v severnem delu tega mesta, kj>er prebivajo večinoma inozemci. Tu je voda dosegla največjo višino. Voda je hiše kar ruvala iz fundamentov in jih metala po vodi, kakor papirnate škatlje. dokler niso na vodi zadale eni v drugo in se zdrobile na stotine kosov. Mnogo ljudij je odplavalo s hišami, nakar so v vodi potonili, ali pa so bili ubiti pri strašnem navalu hiš med seboj. V Daytonu je 40.000 ljudij, ki ne vedo, kaj bodejo jedli, kje bodejo spali. Med temi je v«č kot 20.000 majhni otrok. Za vse je treba hrane, obleke in stanovanja. Dvajset tisoč ljudem se mora dati hrana takoj, ker so že na robu la kote. To so ljudje, ki so zgubi vse, kar so imeli, in ki čo ušli povodnji v samih srajcah. Po milijiona dolarjev bo samo za te ljudi komaj zadostovalo za •en teden. Petnajst tisoč hiš v Daytonu se mora popraviti. Dvatisoč hiš morajo takoj podreti, ker preti nevarnost, da se poderejo. Tisoče ton blata in nesnage se mora pospraviti iz mesta. Vodovod so sicer popra vili, toda ker je vsa napeljava razbita, in je skoro v vaak, drugi »hiši pipa počena, trpi pre- z bivalstvo vseeno radi žeje. Bla- b ta ne morejo piti. d Rešilci niso poznali v itede- d ljo nobenega počitka. Vojaki s so ustrelili v Daytonw 17 oseb b ki so kradle po hišah. Sestna^t p zamorcev so dobili, ko so no- n sili zlatnino iz neke hiš*. Na mestu 1-0 bili ustreljeni, in zra- >] ven njih tudi neki beli. V Day- p tonu samem je 1400 vojakov, a in ostanejo tam najmanj en I mesec, dokler se ne vrnejo nor- t maln*e razmere. Vojaki, ki r opravljajo službo rešiteljev in j postavnih varuhov, se obnaša- j jo silno junaško, in povsod v t smrtni nevernosti rešujejo lju- 1 di. Ves county, pod katerega t spada Dayton, je pod obsednim 1 stanjem, ker drugače ni mogo- j če vzdrževati redu. Guverner Cox in njegovi po- ] močniki i?o delali v nedeljo ob 6. zjutraj do trde noči. Povsod . kjer je bila treba guvernerja, povsod je blT~zraven. Zjavčii ' - Mianiisburga je z lastno roko . pot'(gnil dve ženski iz vode. . Guverner je začel tudi žc . premišljevati, kako naj se po-: maga raznim mestom da se zo-i pet zidajo. Mnoga mesta so bi-; ia tako zadolžena, da ne more-. jo več najeti posojila. Treba bo pos».«l>ne posta veda je, ki bo me-i stom odvzela dolg, da si lahko znova sposodijo denar. , )Sir Thomas Lipton je po-. slal iz Londona $1000 po brzo-k javu za nesrečnike, avstro-ogr-ski konziuUv Clevelandti je po-r slal $5000 v imenu avstrijske _ vlade, toda ta denar se bo vrnil darovalcem, ker v Ameriki je star pregovor, da si mora x Amerika sama pomagati. Zje-i dinjene države ne morejo spre-e jemati darov od monarhij, od vladarjev, kraljev in cesarjev. D To se je zgodilo tudi ob času velikanskega potresa v San Francisco, ko je predsednik Roosevelt zavrnil vsako pomoč evropskih kraljev. Guverner Cox se bo sicer srčno za-LJ hvalil za sočutje in .človeško plemenitost, vendar bo denar vrnil. z 0__ DENARJE V STARO DOMOVINO poAHJamo: 1- 50 kron ........ za 10.30 100 kron ........ za 20.45 1 200 kron ........za 40.90 j 300 kron ........ za 61.35 400 kron ........ za 81.8c 500 kron........ za 102.25 1000 kron ........ za 204.00 2000 kron ........ za 407.00 Pettarlna J« vftteta pri t«h »votah. ' Doma M nakazana avota popolnoma t izplačajo brox vinarja odbitka. Nafto donamo poftlljatvo laplaftul« o. kr. pofttnl hranilni urad v 11 do 12 dnoh. Donarjo nam poolatl jo najprlllftnojo do 960100 v gotovini v prlporoftonom ali roglatrlranom plamu, vaCJo zno-j ako po Domootlo Foatal Monoy Ordor all pa Now York Bank Draft. a FRANK IAK9IR a 12 Cortlandt St., Naw York, N. Y. v ALI PODRUtNICl •104 St Clalr avo., N. E. CLEVELAND, O. I- a ----- n Najboljši naročnik je oni, ki z vestno vselej prebere ves list, i ga priporoča drugim in vselej a ob Času ponovi naročnino. Ali r, ste jo le plačali? • ^ • Mestne novice. I" P* -1— r 4 n Cleveland je prvo mesto med j p drugimi, lojer ljudje prispe- | n vajo v velikanskih svo-tah za nesrečnike. r --------n d NAD $100.000. s —Cleveland je plemenito mesto, kjer imajo ljudje usmi- t lj«nje s trpljenjem svojega bliž- d njega. Kakor hitro se je zve- ii delo, kaj trpijo ljudje po Ohio, r se je začelo nabirati. Otroci so p v šolo nanosili po ioc in več. i kaker je kdo mogel, in otroci j najrevnejših starišev so po*la-L li svoj dar. Nabiralo se je po r cerkvah, po cesti. Trgovska 2 zbornica je dala $10.000, mesto 1 bo .šele odločilo večjo svOto ] denarja, mn>ogo kompanij jtIt dalo po $1000, in vsa Cleveland- h ska gk da I i šča so priredila -do- 1 brodelne predstave, ki so tudi ] prinesle skoro $5000. Toda " svojo trgovino na vogalu St. r- Clair in 55. ceste. Ulmer je bil spoznan krivini, da ji: krivo pri-e čal, ko se je vršila obravnava r~ proti Hecht in Weissu glede " bankerota. Trikrat je po krivem a prisegel. Za prvi dve krivi pri-segi je za svoj rod. Ulmer bo tožil r- naprej, toda položiti }>; moral a- pred sodnika $40.000 bonda. 1 o ir —Slov. Del. Zadružna Zveza odpre 1. aprila prvo podružnico in sicer v hiši, kjer je imel - prej Steve Kovačič svojo gro-) cerijo in mesnico, na 3804 St. Clair Ave. Za otvoritev so odstranjene v&e zapreke, najet in zajamčen je prostor, oskrbljena oprava, pripravljeno osobje in financijelne zapreke po zavednosti tovarišev so ugodno rešene. Delavci tovariši so *e sami prijavili, da posodijo svoj t»eško, toda pošteno prisluženi denar, za -dvfa meseca brez obrestij. Slovenska godba bo pa v torek zvečer zai»grala krepko "Naprej Zastava Slave!" kot v pozdrav prvi postojanki Zadružne Zveze v Žužembergu. —V nedeljo se je že nekoliko čutilo, da preti saloonarjem slaba, če bodejo točili. Baptisti •so hodili od saloona do saloo-na in gledali, kdo toči. Več so jih prijeli. Zveza saloonarjev sama je naznanila, naj se ljudje pazijo. Poseibno nevarno je priti v konflikt $ postavo, ko se gre za nova krčmarska dovoljenja. Kdor bo enkrat prejet, je že gotov, da jeseni ne bo dobil več pravice točiti. Rs»l ditega je tudi stotine fcrčmar- % jev v nedeljo zaprlo. Baptistov- t ska Zveza pošilja okoli špioelj-ne, ki vohunijo, kdor prodajaš^ pijačo, nakar dotičnega gostil- J ničarja zapro. —»V gostilni pri J. Ježku na<^ Hi'i 3 Norwood Rd. je zgubit ■ nekdo svoto denarja. Slednjo dobi pri gostilničarju nazaj, če se pravilno skaie. —Pri Lov. Petkovšku 50 ho- • teli atlomiti tatovi pretečeni teden. Petkovšek jih je zapazif in pozval, naj se poberejo, če / ne bode streljal. Ker se pa lopovi niso umaknili, je streljal in enega zadel. Na lice mesta : 1 je prišla policija, ki je tatove • vtaknila v luknjo. Petkovšku pa > rekla, da ji je žal, ker še zega lumpa ni nikoliko oplaz- > nil. Nekateri govore, da je bU | * L. Petkovšek raditega zaprt, . toda resnici na ljubo se mora - povedati, da je policija prav - hvaležna Petkovšku, ker ji je i pripomogel, da je dobila dva - tatova. —Unvrla je Marija Sešek, | stara 64 let, in sicer v torekjjl zjutraj. Tukaj ima sina in hčer, |j , doma je iz Devica Marija Po- | < Ije na Kranjskem. Imela je srČ-v no bolest. Počivaj v mirul —Pretekli ttfden se je e več slovenskih C1 e v el a n dčanoV 1 a v Seattle. Wash, in naprej v Grants Pa-s, C)re., da si ogledajo tamošnjo zemljo, ki ima|| mn«go zlata v sebi. Vrnej^o Its v kakih 14 dneh. , —Mr. Fr. V^alant iz Colliu*^ wood a nam poroča, da ob pftfl liki zadnje povodnji ni pgMjfl voda v njegov saloon, pač pa^|j ^ napolnila samo klet. , —Priho* i venci, ki delajo že precej ča-» sa .pri dotični kompaniji, so sprva prosin' Mlo enlana (KrnlneraHn the City9 Batercil n* aec»ml-cl*»a matter January »tli 1900, at ti« t><•*t office at Cleveland, O. Miiter the Act of March a. IHTO. _ No 36 Tue. April 1*13 Vol VI. Delavske plače in življenske potrebščine. Po vseh Žjedinjenih državah se danes neprestano glasijo robente velik&ga blagostanja, oda te trobente niso tako g!a-me, da ne bi zadušile krik in rik delavcev, ki si hočejo rboljšati življenje na ta način, la se retia živilem zniža, De-avske plače so v teku zadnjih et ostale iste. cene najbolj na-radnim življ.nskim potrebšči-tam so pa silno narastle. In kdor o tem ni prepričan, nora to zvedeti potom štatis-ilce, katero je izdal oddelek flade Zjedinjetvih držav, ka-era statistika je glasna obtož->a današnjih razmer dri de-Itvcih. Tu se obravnava o dravskih plačah, o delavskih urah, o ceni živil. Ta statistika nam objednem kaže, da ima delavec dandanes večjo kupovalno silo, kakor jo je imel deset let nazaj. Nadalje, da so unije delavcem priborile v teku zadnjih desetletij precej večje plače, s pomočjo katerih »e delavec danes lagtje bori za vsakdanji obstanek. In kar j^ najvažnejše, kder izmed delavcev je pristopil k uniji, je bila; posledica, da so se mu njegove delavne ure zmanjšale, pa je dobil pri tem s: vseeno boljšo plačo kot jo je imel prej, ko je delat nekaj ur več na dan. To je znamenje združenja delavcev, ki nam priča, da združeni delavci vedno več zaslužijo pri boljših dvlavnih razmerah ket delavci, ki so razkropljeni vsak za sebe, in kateri ne pridejo nikdar nikamor. Statistika Zjedinjenih držav pa nam tudi kaže. da je tekom J( zadnjih deset let skoro 4 mili- c jone delavcev dobilo delo v 11 Ameriki. Velikanske številke r naseljevanja pričajo, da je I1 Ameriki neprestano mnogo de- 11 1» zapise, ki pridejo v to gosto- ' Ijubno deželo. Skoro tn milt- s jon ljudi) pride vsako leto v 1 Zjedinjene države, in človek bi ^ pri tako ogromnem številu ven- * tiar začel premišljevati, kam J gre ta grozna masa, ki se ve-dno prist\juje sem. In kljub ta- 1 ko ogromnem naseljevanju, se število brezposelnih ne množi, 1 pač pa se neprestano pomanj- 1 *uje. Kompanije iščejo delav- 1 ce. i In po.-ledica velike zahteve za delavstvo je tudi večje I kroženje denarja v trgovinah, < Statistika Zjedinjenih držav ka- 1 že, da je bilo tekom leta 1912 ] odstotkov več zahtev za j delo kot v letu 1911, in da je I bila denarna cirkulacija za 4° 1 odstotkov večja kot eno leto prej. Računarji v uradu delavskih razmer Zjedinjenih držav, pa seveda tudi ne pozabijo povedati, da so v povprečni višini narasti i h delavskih plač nai^-stle še foolj cene za vsakdanja živila. Kakor pravi delavski irrad cene danafinjim živilom nikakor niso v primeri s cena-| mi delavskih plač Današnja. Snov, ki se imenuje alkohol. t *e nahaja v vnseh opojnih pi* v jačah, naj je to pivo, vino, ^ žganje, rum, rozelja ali razni n ikerji. Da je alkohol strup i p n sicer hud stnifp, spoznamo iz sledečega slučaja: Domačemu n zajcu, ki tehtal 1 kg., so n vlili v grlo žličico žganja in ta , je v tem trenotku poginil. Tudi J podrugod so opazovali ški dlji- j. ve posledice tega "oslajenega v strupa." kakor imenuje alkohol sloviti češki učenjak, rav-na tel j Kalan. Natančno je iz- j računjeno, da galon piva v sel m- ^ je 'l'no osmino funta strupa, v enaki množini vina ga gotovo ( ni manj. Ali potemtakem 1110- ] re biti še trezen in pri zdravi pameti takšen človek, ki izpije na dan 10 vrčkov piva ali ga- , lono vina, Tak človek je za- j strupljen, nima in ne more , imeti j «11*11 i h pojmov, rad s^' ^ krega, izgubi okus za jed, po- , stane trinog svoje žene in svo- < jih otrok in končno se ga lalt- . ko lotijo razne bolezni. Botez- ( ni ledvic in inožgan, oskorjen- , i c cevi, vodenika v jetrih, zla- , tica, jetika in vse druge bolezni ni so večinosa posledica nes-metnega uživanja opojnih pi- 1 jač. Posledice in hudi učinki al-■ koliola se kažejo pred v se na , čustvu. Pijančck je neizmerno vznetlljiv, njegova čustva se iz-: preminjajo hitro in nagla, zato 1 je pri njem vztrajnost za do-: ločene težnje in za stanovitna ) dejanja res nemogoča. Njego-) va volja peša in hi-ra in to .pe-šanje volje je obenem vzrok in 1 'zvir lahkomiselnosti. 1 Alkohol pomaga prezgodaj - polniti pokopališča, bolnišnice, i kaznilnice in norišnice. Pijan- - ček umira ,prezgodaj. Pri ne-i jasnem razumu, Slovenci pra-i vijo "v židani volji'', napravi 1 marsikatero neumno, za kate--,ro se mora potem kesati in po-1 koriti v ječi. Pijančevanje spra-1 vi veliko Jjudi v norišnice. Franki coski zdravnik v zavodu za 1 slaboumna, Legraine, pravi, da ======---n;— žejo, da so se tekom zadnji* dveh let pomnožile samo za 7 odstotkov. Iz tega sprevidi-ijio, da je konečno le delavec siromak, kateremu so sicer delo poboljšali, mu dali več denarja za obstanek, na drugi stra ni so pa umetnim potoni povišali cene, tako da je konečno današnji delavec še na a tubi. Nadalje govori statistika, da so se najbolj povečale cene farmarskim proizvodom. Drugi izd'H'ki so ostali skoro pri starih cenah. Podražilo se je ravno ono, kar vsakdo potrebuje >a svoje življenje, za svoj že lodec, da pcvemo po domače. In statistika nadalje pravi, da bi bi!e cene še višje, da niso kompanije iznašle načinov, ki omogočujejo laglji proizvod potrebščin. Toda d a .-i statistika lepo govori, vendar Se današnje cene silno čutijo. Kaj koristi delavcu, če je današnja ura delavnega časa več vredna, kot je bila pred leti. če pa on dela toliko kot je prej. To je samo dobro za one, ki proizvajajo, ne pa za one, ki ustvarjajo. Kaj koristi delavcu statistika, da so življenske potrebščine današnjega izučene-ga delavca boij ugodne, če pa on \ resnici nima koristi od tega? o- O opojnih pijačah Ako hočemo veljati za omikani narod, potem moramo poznati najpoprej sami sebe ter moramo delovati za to, da oplemenitimo svoj narodni značaj in svojo voljo. Le ta narod sc ohrani na svetovnem odru, ki v neprestanem vzajemanju narodov koraka v ospredju z duhom dolbe in težnjami omike, Omika se kaže ne samo s telesom, temveč poglavitno z duhom. Ker je razum sedež plemenitih. obenem pa tudi globokih čustev, zato si moramo prizadevati po lastni, močni, nepremagljivi volji in po samo-zatajevanju, da obvladajo površje plemeniti nagoni. Da se morejo roditi plemeniti nagoni in blagodušna čustva, treba možgane varovati vseh razburljivih sredstev, kakor so n. pr. opojne pijače. Alkoholnem ima upljiv tudi na potomce. Ako opazujemo rodbine pijaričkov v »več generacijah, potem lahko spoznamo, da so otroci takih starišev navadno duševno in telesno pohabljeni ter so projemljivi za razne težke bolezni (ples sv. Valentina, božjast) in umirajo prezgodaj. Pisatelj Klausenet iz Ducsseklorfa poroča o neki rodbini, ki jo je zasledoval po kronikah od sedanjega časa do 1. 1740. Žena in mati obenem, rojena omenjenega leta, je bila pijanka, umrla pa je precej v visoki starosti. L. 1893 je bilo 834 njenih potomcev. Klause-nes je dognal pri 700 članih te rodbine, kako so živeli in umrli, Izmed teh je bilo 181 vlačug, 142 beračic, 46 jih je bilo v ubožnici, 76 moških so bili hudodelci, izmed teh 7 morilcev. V četrtem kolenu so 'bile vse ženske dotične rodbine podvržene nesramnemu .življenju, moški pa so bili vsi hudodelci. Za roti omenjene matere pijanke iz 1. 1740 je morala plačati država do šest milijonov kron za razne sodnijske in od-gonske stroške, za bolniško postrežbo in za podporo. Kjer gospoduje alkohol, tam gine 'zadovoljnest in veselje do življenja, tam se razpašajo tudi slabe lastnosti. Veliki ruski mislec Lev. Nikolaje-vič Tolstoj je videl v alkoholu največjega škodljivca omike in naravnosti ter najhujšega sovražnika za ljudstvo. Sloveči angleški zdravnik Gladstone je nekoč dejal: "Hujše kot lakota, kuga in vojska razsaja alkohol." In povedal je čisto ranico. Alkohol ne nudi nobene moči. Moč. ki jo pijanec občuti po zavžitju opojne pijače, je samo navidezna, traja le treno-tek, dokler namreč traja omam-Ijevanje, potem pa sledi ope-lianje hoči — fizični in moralni maček. Alkohol nima nikake redilne vrednosti. Pivo vsebuje sicer nekaj redilnih snovi (slad), toda v tako neznani meri, da vrednost te pijače ni v nikakem razmerju z njeno ceno. Galona piva nima večje redilne moči kakor kos kruha. Vsak pijan-ček je tedaj tat svojega žepa. Tožimo in tarnamo, da smo revno, neznatno ljudstvo. A. kdo je kriv naše revščine? Gotovo vam pade v glavo, . da vsak izmed nas je nekoliko kriv teh neznosnih razmer Ako narod za pije vsako leto do 200 milijonov dolarjev v vinu, pivu in žganju, ali se mar more imenovati še reven? Ues je sramota za Avstrijo, da je v njej 127.000 žganjarn in samo 18.-200 ljudskih šol — z drugimi besedami: v Avstriji je 7krat več zganjam kakor š.ol. Zato odpovetje sc tej razvadi, ne pijte preveč opojnih pijač in varčujte! Nikdar še ni pr-'pozno, če le hoče pamet — potem telo mora. Ako vsak dan prištedite za pivo ali za vino le 20 centov; prtem imate v jo letih čedno hišico. Ker nekateri ljudje ne prenesejo kefira, kumisa »ji mleka. zato so pa opojne pijače najprimernejše nadomestilo alkohola prosti sadni soki s primesjo soda vice ali čiste vode. Sadili soki vplivajo bo'j na življensko stanje svojih častilcev kakor pivo ali vino. ki člo-' veka le potnehkuži in napravi nezmožnega za resno delo. i Iz življenjasrbskega naroda. Srbi so večinoma srednje postave; 'samo v jugozapadni Srbiji so ljudje 'bolj .vistiki Barva obraza je največ zamolklo bleda, mnogokrat rujava, le redkokdaj riideča. Barvi obraza odgovarja oči in las: temna polt črne cči in črne lase, l>ela polt = rjave in sive ot?T in svetlejši lasje. Temna polt je v Srbiji tip lepote. Narodna pesem, opevajoča krasoto junakov, vzpominja temno, zamolklo in belo polt, črne lase in trepalnice. Rdečkasti lasje iso v Srbiji zelo redki in taki ljudj-e tam niso niti prijetnega izgleda, niti priljubljeni ined ljudstvom. M« lr«iit:ti'rt in (I..U „. _A||, t V dež^S I ] ja je dežela več aH manj liri- f bovka, ampk z n« posebno [ visokimi gorami; med pojedi- c nimi pogorji so razprostrte več- r je aH manjše ravnice. Ta raz- i ličnost krajev deluje ne sanro g na telesni, ampak tudi na du- r ševni razvitek srbskega naro- l da v k-raljevstvu. Sumadinci c prebivalci divjih, hribovitih r krajev, izgledajo bolj junaško i in energično, kakor Posavci, ki j stanujejo na Sa vinski h ravni- p cafli in «0 manjše postave in skromnega, tihega značaja l Najbolj delavni, za vse spo i sobni in miroljubni in zložni t so iBraničevci v vzhodni Srbiji, I ki se zelo razlikujejo od južnih j Torlokov, ki se neprestano med s seboj kregajo in tožarijo ter jj se brigajo edino zato, kako bi k brez truda in dela prav tulob- š no živeli. t Po temperamentu so Srbi i večinoma kolerični, lahko raz- v burijivi, hitro planejo in z vnamejo, ali ne ohladijo se ta- / ko kmalu, če so se za kakšno r stvar navdušili in zavzeli. Ta r značaj naneda je tudi vzrok i mnogih viharjev in nemirov v j srbski zgodovini. Srbi so zelo t gostoljubni! o čemur se je vsak z prepričal, ki je kdaj obiskal k srbsko zemljo. Srbi so dobri i trgovci, delavni in ^tedljivi pa i niso tako, kakor njihovi so- k sedje Bolgari. V tem so si pre- < cej podobni s Hrvati, ki tudi j niso posebno pridne krvi, a za- i to veliki veseljakoviči. i Od vseh boleznij, ki morijo j in oslabujejo srbski narod, je \ v Srbiji najbrlj razširjena zi- t mica, tako da je nekteri naziv- \ Ijejo epidemic no bolezen ceL ( Srbije. Ona gostuje sicer v i deželi celo leto, najbolj nevar- i na in razširjena pa je po leti. v najtoplejših mesecih, Člove- i ka sicer ne gQnobi tako, kakor i italijanska malarija. vendar i vendar ima zelo težke pcsledi- t ce, občo slabost in veliko nag- ] nenje do drugih 'boleznij. Vzrok < te zimice je >laba brana prebi- i valstva, ki se v letnih mesecih « zaradi vročine posebno slabo in j neprimerno hrani. Drugi vzrok l slabili zdravotnih prilik je, trdi l prof. Karič, nepremagljiva ve- « ra v os o d o, "Namenjeno je," i "osodi ne utečeš", "sojeno je I tako",, to so nazori, ki so glo- | boko vkoreninjeni v srbskem , narodu. "Ce si bolan, ti je so- < jeno in zastonj >e zdraviš." misli ljudstvo. Ljudstvo ne po- ; zna niti najpriprostejših zdrav- , stvenih pravil glede hrane, obleke in stanovanja in narod je še danes prepričan, da se bo- 1 lezen ne naleze rn ne pridobi j z nespametnim življenjem, am- 1 pak, da je bolezen "učinjetia' 1 od sovražnih sil, da so jo na- 1 redile vile alt čarovnice. Zato je tudi umljivo, da veruje v "bajanje," v zagovore in zaklet ve in iiče pomoči ne pri zdravnikih, ampak pri raznih (babah in vračarjih. Spoh je v Srbiji zelo malo zdravnikov. Na 10.000 duš pride komaj en zdravnik. Vendar se trudi vlada zdaj na vse načine, da od-pomore pomanjkanju zdravnikov: vabi tuje, posebno slovanske zdravnike v deželo in pošilja študente in št ude nt i-n je na svoje stroške na medicinske nauke v tujino, glavno na Francosko. Srbski kmet je po navadi trikrat 11a dan; okoli devete urtr <1 o pol dne ima ručak, popoldne ob treh južino in zvečer večerjo. Pravoslavna vera predpisuje štiri glavne poste, ki se i jih Srbi zelo strogo držijo n-sicer so to: božični, velikonočni, Marijnl in Petrov ski post. Post je strog, nič drugega s£ ne sme jesti, kakor krtih. V vz- - hodni Srbiji se je bolj koruzni i kruh, v zahodni pa pšenični, i Naj na vadn ejš a km#čka jed je - grah in fižol, potem pride do-. tnač sir, mleko, sirovatka, jaj- i ca itd. Meso se je le redkokdaj. : navadno le na praznike, na e svatbah in narodnih svečanost stih. Samo v Posavju. v Pomo-1 ravi. v Mavči ni v Stigu pride - 111 e so tudi pri kmetu večkrat na mizo. Po leti se je jagnje- • tinit, po zimi pa porušena svin-e jetina. iNajboljše se živi od ;i Velike maše (pri pravoslavnih 1 dne 8. septembra pa do božiča) - v tej ovore". V krajih, kjer ima vsaka koč»-ca svoje gos le, se na takih sestankih seveda pojo tudi stare Najnovejše za rojake Jedini nal rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade iz Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakoršnih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti lasje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v 6.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in ne siveli. Revmati-zern. kostibolj, t r go nje v rokah nogah in križicah, vam \ 14 dneh popolnoma odpravim. Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse druge stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem za stonj ali pa pridite osebno JAKOB WACHCIC. 109a E. 64 Street CLEVELAND. OHIO - - -r - vejšem času, ko «0 se začele tudi po srbskih vaseh odpirali krčme, shajajo se možje Um, žalibog, vedno v večjem številu. Tudi Bolgari so začeli s to razvado, škoda, da se učijo srbski in bolgarski vaščani tratiti čas in zapijati denar v krč- Dalje na tretji strani. Odstrani bolečine revm&tizma. F1N.ACU8 takoj t<»ta v 1 bul«* I ne re v- ' niaifimn In pomiri b •!(■ e arte to m IM> i C. Ne trpite na rerin-.tliir.u. lumbafft Mil neuralKlil Lu< tte PlN-ACU* Iti e igatl, paf L pn gre nnriiTnost rtu bolečine. Kupite pri raiem lek rnartu nn^r-j^.oxjs 1*ri -vrst«: 2S SOc, Si. [ 1 jŠIUMa I : S. S m \ Domače prodajalne: I • 0lavna prodajalna: i; 2329 Ontario, vogal Markot I; 3357 8t Clalr 3806 Payn« II 6001 8t. Clalr . 4723 Broadway ;! 10401 8t. Clalr 8445 Broadway ;! 7006 8t Clalr 4906 Clark ! i Ta oglas je dober, Ce ga prinesete ;! a seboj za DVOJNE ZNAMKE • ;! vsakim nakupom čes $1.00. ; | ZELENE ALI RUDEČE ZNAMKE. 11 Ml Brno preselili svojo prodajalno, ki je bila prej poleg Relmerjeve • i trgovine na 3357 St. Clalr ave. 11 zraven Schellentragerjeve lekarne, ! | fitiri vrata zapadno od E. 34. ceste. KDOR HOČE DELA Mr V«*llk1 Hlo^eniiko - AiiffleAkt Tolmač ti du m bo lahko In hitro brc* uMtcl|a prln£il »ngkMIne. Knjiga obarga alov. angl. ra«KOTor»a raakdnnlo potrebo, n.iTotUla s* angl. pUavo, ^pluoranjc angleiklb pJeem In kuho ie poatnne amerlkanukt driavVan. Vrbutega knjige Ima d o «daj najtelji »Iot. angl. In augl. >1ov. slovar. Knjiga trdo In oknano v platnu vetaaa (nad 438 atranl) atane «2-00 tn a* dobi pri: V.J.KUBELKA, 538 f. I« St. New Y«t, N. I. Bdlno in najve^e aaloinlttvo llor. angl. tu raanih alor. kaj g. PJklte poceotk. Tine pijače. Vsem našim prijateljem in znancem po Ameriki priporočamo naše naravno vino in žganje prve vrste. Mi ž-gemo v naši lastni žganjarni vsakovrstno žganje, ki je garantirano, in zadovoljni bodete z naročilom, ker sicer vam vrnemo denar. 'Poskusite samo enkrat, in zadovoljni bodete. Sprejemamo vsa naročila od ene galone naprej. Pri večjih naročbah dajemo znaten popust: Prvn SlovfttigikH driižbn m OHIO BRXNDY DISTILLING a 6102—04 ST. CLAIR AVENUE. CLEVELAND. OHIO. NIZKE CENE. ■ Najboljši domači tropinjevec, 5 galon s sodom $13.50 Drožnik, finega okusa, 5 galon s sodom .....$13.50 , Najboljša domača slivovka, 5 galon s sodom $13.50 Najbolje rudeče žganje, 5 galon s sodom----$12.25 Pravi rum, 5 galon s sodom ...............$12.50 Francoski konjak 5 galon s sodom .........$13.50 VINA: Rudeče naravno domače vino, 50 galon v sodu $25.00 Belo naravno domače vino, 50 galon v sodu $30.00 Belo naravno domače vino, 50 galon s sodom $35.00 Ako želi kdo pojasnila o drugih pijačah, ki tukaj niso označene, naj se obrne na nas, ker imamo vse pijače v zalogi in se priporočamo za številna naročila. Iv proslavi godu domačega j svetnika, ki se pri bolj premož- | nih slavi cele tri dni, povabijo ! goste iz sosedstva. Vsi domači ; in vsi povabljeni ^osti molijo ; glasno za žive in za mrtve in ! darujejo v čast godovnega : svetnika voskov,o svečo, pšenič- ! ni kolač, kadilo, olje in vino. j V največji iabi se postavi mi- < za, nalašč v to svrho iz novih j defk napravljena, na njo se ! postavi vino in jedi, v sredino ; veliki godovni "krstni kelač," j ki ima utisnjen znak križa. Ko ! je vsr pripravljeno, pride pop, J rla vse blagoslovi. Zažge se vo- j ščenica, ki je vtaknjena v sre- | do kolača in pop začne molit- ! vo. Po!eg njega stoji na levi ; strani starejšina, nasproti naj- ; strši sin in potem vsi domač' ; po vrsli. Na desni strani popa j Se razvrstijo botri, bližnji so-redniki in povabljeni gostje, j ženske1 so zadaj. Pop blagoslovi ; Icclač in prosi Boga, da bi bla- « goslovil družino, priporoča jo ! v posebno varstvo svetniku- go- ; dovniku. Vsi prisotni molijo skupaj. Pcp pokadi s kadilom kolač in vse domače, vsem okoli stoječim deli vino; potem skupaj s starešino razlomita kolač in polijeta 7. vinom ter ga delita navzočim. Na to sedejo domači in povabljeniki k mizi in obedujejo. Čim premožnejša je hiša, tem bolj razkošna je ta pojedina. Razume se samo po sebi, da se pri vsej tej slav-nosti mnog poje, da se napi-jajo zdravice, a začenja ? ... ». ^T A 1 Slovenska Dobrodelna Zveza Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 St Clair Avenue. Podpredsednik: MARTIN COLARIC, 1188 E. 61at 8t Tajnik: FRANK HUDOVERNIK. 1243 B, 60th Street Zaplanikar: JOHN JALOVEC, 1284 East B5th Street. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON 06TSR, 6030 8t. Clair Av*.; FRANK tORIO. 1366 East 56th St; MIHAEL WINTER, 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ, 6128 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 St. Clair Ave.; FR. ilBEBT, 6124 Glass Ave. Po^blaitoncc: ANTON GRD1NA, 6127 St. Clair Avenue. VrXovnl zdravnik: J. M. SELIfllCAR, 6127 St Clair Avenue. Vd docisl in druge, uradne stvari, naj se poiiljajo na glavnega tajnika, / denarne nakaznice pa na glavnega blagajnika. Zvezlno glasilo "CLEVELANDSKA AMERIKA" hi ah, o kaHTih še njihovi očetje in dedje niso imeli ne .sluha s ne duha. V krčmo seveda zahajajo izključno le možki, ne takic., kakor pri nas, ko se tudi < ženske in otroci drenjajo že oh J delavnikih po gostilnah. Ženske se shajajo na preji. "Prele", ali '"sedaljke" začenjajo v letu, ko se začnejo kratiti dnevi in trajajo do pozne jeseni,, ko jim mraz napravi kraj. Srbkinje imajo prejo na jinostem pod milim nebom- V sredini naložijo grmado drv in /.»žgejo, potem pa sedejo naokoli in predejo. Na prejo navadno hodijo dekleta, pa tudi starejših žensk je dosti. Predejo in pojejo lepe narodna ženske pesmi ali pa si pripovedujejo pravljice o junakih, duhovih, vilah in čarovnicah. Šalijo se in smejejo in daleč v noč odmevajo njihovi veseli glasovi, njihove pesmi in njihovi brezskrbni pogovori. V n:kteri,h krajih shajajo se možki in ženske skupaj en večer v eni, drug večer v drugi hiši, da malo "posedijo \ Pri takih posedenjih se pije 2aj. kava ali vino, razum petja in razgovora pride tudi ples na vrsto. Kolo je narodni srbski pie-, in tudi po mestih začenja m konča vsaka zabava s "kolom". ženski narodni kroji v mestih že izginjajo, v Belgradu na primer se vidi le še kako starejšo, žensko oblečeno na-„ rodno. iNa zabave in veselrce pa hodijo tudi mlade mestne Srb-kinje prav rade v narodnih krojih, celo na dvornih plesih je dama v narodnem kroju prav cesta prikazen. ist, katerega naročniki s0 pri- • :il|bni plačevati naročnino, ker Jobijo sicer palico poskušati? Ust, kj piše proti ogromni ve-:itii naročnikov? Tak unikum je v Chicago in se imenuje "Glasilo". * * * J Štiri slovenske konvencije raznih Jednot se vršijo letos. Dve v Pittsburgu, dve v Cle-velandu. Do $20.000.00 delav- i skega denarja bodejo veljale te prošeni, da se polnošteviliK) udeležijo, ker se bo volil odbor za leto 1913, in na vrsti je tudi mnogo drugih važnih točk. K obilni udeležbi uljudno vabi začasni tajnik (27) Ajit. Lavrich. Pohištvo naprodaj za 3 ali 4 sobe. Vse novo. Posebno pripravno za mlade poročne pare. Vsak naj si ogleda, predno kupi. Vprašajte na 3843 St. Clair ave. (20) Išče se dober mesar, ki # dobi takoj dobro delo ift dobro plačo. Oglasi naj se v uredništvu "Clev. Amerike". (27) NAZNANILO. Spodaj podpisana sva prevzela mesnico od L. Rokavca. Občinstvu zagotavljamo vedno pošteno, točno in fino postrežbo. Priporočava se slovenskim gospodinjam. (28) Strnen in Močnik, 1311 E. 55th St. Dekle išče službo, sposobna za vsa hjšna opravila. Pridna delavka. Vprašajte na 1026 E. 61. cesti. (28) /i CIO fS * . J ' 3 Cenjenwn rojakom v Cleve- ; landu in okolici se naznanja, da ; je g. Evstahij Brezovar, 1173 ; E. 60th St. zastopnik za list ; "Ave Maria" in je pooblaščen ^ pobirati naročnino in izdajati 3 tozadevna potrdila. Rojaki na- ročujte se na list. Uprava "Ave 3 Maria". (27) h Priporočilo. \ Spodaj podpisana slovenska j babica se na/topleje priporoča i slovenskim materam v So. Ch- \ cago in okolici kot izvrstna < preskušena babica z diploma- j mi. Cisto delo, nizke aene in J najbolja postrežba. Moje doK I igio-letno delovanje priča o za- ! dovoljnosti, kjer sem bila klica- '. na. Se priporočam, ' ANA VOJNOVICH, 9021 Greenbay ave. SO. CHICAGO, ILL.(26) • Telefon: So. Chicago 5421 , - ; '■' ; r Delo dobijo delavci v "fondrf. > Najlepša prilika za dobre de- ■ lavce. Začetna plača 20c na uro ■ Stalno delo za- vedrno. The * Ferro Machine Co. Hubbard ave. in E. 66 St. Vzemite • Broaway karo do -6. ceste. . ----(29) S Dve posamezni sobi se oddajo - v najem. Postelje so v sobah. - Vpraša naj se na 5919 Prosser > ave. (32) ) 1913! SVETOVALEC! 19131 Vse, kar morate vedeti o pa-. ketni pošti in o postnih hranil-} nicah!! Kako postanete držav-) ljan. Najnovejša (191*3) sloven-_ ska izdaja z najnovejšimi zakonskimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Korist- - no za vsakogar. Cena samo i- 25 centov. Unijski tisk. Naroča o se pri Bert. P. Lakner, 1595 i- 3rd Ave. New York, N. Y. 11 -—---(26) Aostro ■ Americana f S* S. CO. r ; Dlrekts« TOinl« sed New Yorkow In Avstro-Ogrsko NIZKB CBNB. ' Fina podvorba, električna ; • luč, izvrstna kuhinja, pros- ; ► to vino, kabinetretjega ras- - reda na Indiji Kaiser Prane ; t Joseph I. in Martha Wa- ■ i shington. Govorijo se vsi l avstrijski jeziki. ; Kompanija ima sledeče dTovijake: ! • Kaiser Prani Joecph L, Martha ; ! Washington, Laura, Alka, Argen- i ; tina, Ocenia, in nov« ladlje ac fte ; ■ delajo. Za vse podrobnosti ae obr- ; I nite na generalne agente. i Phelps Bros. & Co. ' — - I 2 VasfaiiistM St New York, N.T. : ali pa na prisnane agente t Z. D. in Canada E Priporočam se vse« rojakom r nakn» le^k, f4ars* tm t»fs» Z Bih »pomladnih in letntli cMsk tW trt ll>ai sMsks k- po meri ta U narejeaa. Prt»oroC—> as jrata ftMtr« - j Z Priporočam tudi avojo veliko mkm ndk siil> jatraSiSU, f| : Edini založnik vseh sokoMdh p»uebWin.^a j E Tel. Princeton 2402 V/. SVOJ K SVOJOlt 11 r 111111111111111 11 lllll^l 1111111111111H111111II SLOVENSKO 1 PODJETJE i Z naselbino rastejo tudi slu mak« trgnain^ ▼ katerih dobite danes«, kar |*^M»tsuni li dom in vaio družino. V naši popobwma nanovo mtjemi Iti bite veliko izbere, pohištva, kakor etnaes aa eWe* ||| ko, kuhinjske omare, omare za pcrrak% mm, stole postelje, iimnice, posteljne preproge, kovti%. | raznovrstni porcelan, kakor krožniki za meso fe |J juho, razne skledice, vso kuhinjsko opnmy kakw j I ponve, lonce, nože, viKce, žlice, iafeestomstoraz. nih drugih posod in priprav, Id se iali«»pnhafi. NAŽA POSEBNOST JE: POSODE -|f| I VSAKE VRSTE PO.............. * Poleg te trgovine pa imamo tadi POCREBW | ZAVOD. Spregemamo santiU za kož^e m automobile za vse prilike. Cene vedno mm^r I nižje. Postrežba točna. Fran Zakrajšek, E SLOVENSKI POGREBNI* M BAlZMBt TRGOVINA S POHlfrlVOM. 6208 StCUif^v^^^ I OZON Up jetičnih. Ce irnate^ hud kašelj, krehate in pljujete, če imate bolečine v-ledju, če zgubivate težo, čej nimate apetita, se potite pono-| ci in sbe sploh slabi, pojdite takoj k zdravniku, če nečete postati žrtev časovne bolezni — j etike. Edino pravo sredstvo, s katerim se moremo varovati proti jetiki je OZON S samim OZONOM so se dosegli čudoviti uspehi pri vseh boleznih pljuč, ledja in krvi, tako da so skoro vsa zdravišča v državi že upeljaU ozonske aparate, Ne zgubite upa! OZON je pomoč, katero iščete in vedno bo uspešna. Ni treba več, da zapustite dom, družino in prijatelje in greste tisoče milj dakč, da dobite pravi ozon, ki ugonobi bacile jetike. Učenjaki so prinesli to slavno zdravilo v naše mesto, in ozdravljenja po tem zdravilu so bila čudovita. Ni vam treba niti enega dneva zgubiti od vašega dela. Ko pride to zdravilo v pljuča in kri, takoj čut»tc njegovo korist, in v kratkem zginie kašelj, vaš apetit je dober. spanje se vrne, pridobite na moči in tezi. Vsa pojasnila o tem zdravljenju dobite v uradu Dr. L. E. Siegelstein, 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. POROČNI PARI - POZOR! Zastonj f Zastonj! Zastonj tj Fotografski zavod Liebich Studio vem da a« rai» polago en avtomobil zastonj, če se fotografirate pri nas. Prosimo, da pridete. Popol*emasa«toq*t LIEBICH STUDIO, MW HJCLtt AVE. TBLBFON NORTH 11f8 J '—e Strelice. J Petnajstletna deklica j,e- pobegnila starišem in iz šole v ^Brooklynu. "Belo suženjstvo" so godrnjali stariši. Toda čez tri dnij dobe pismo: Ne skrbite sem že v drugi šoli. Oh, koliko se Ibo še ta dekilina na svetu morala učiti! * * * Kako }: na svetu življenje! Poglejmo nekaj ponrčil. Neki list poroča, da 'živi v. Little Falls, N. V. šestindvajset ljudij v štirih majhnih »sobah. In drugi časopis poroča, da je neki dr. Webb pravkar najel za sebe 27 sob in 7 kopališč. * * * Chicaški kkib dam zahtev-od predsednika \Vilsona, da naj imenuje posebno komisije, ki bo dognala, zakaj tri četrtine vseh zakonskih ločitev v deželi zahtevajo ženske. That's ea«sy! Saj stoji že v psalmu, da ženske rade ljubijo spremembo. * * ♦ In dotične dame zahtevajo v svoji p:ticiji, da naj se nare-de lažje postave za ločitev va-kana. Ženske bi najraje imele, da bi spioh zakona ne bilo. * * » Državna postavojsja Mich-igana je sprejela postavo, glasom katere bodejo duševno zaostali ljudje "stelirizirani, (narejeni nesposobni za plodenje.) Grozna in egcistična ideja člo-I veške družbe, ki se hoče maščevati nad onim, ki niso ničesar zakrivili. ♦ * % Stari Diaz se je rzrazii povabil onega mo^a, ki je pobegnil z njegevo prvo ženo, za pričo k poroki njegove druge žene. Precej prijetno maščevanje. Raditega, k?JT bo ta "priča" lahko pobegnila tudi z drugo Atvordovo ženo. ♦ * * Newyorski državni pravnik je sedaj obtožil že 62 policistov podkupljivih in drugih zločinov. Kako je to vendar mogoče, ko se je celo sam newyorski župan izjavili, da v Nef Yorku ni več kot 50 grafter- jev m'čd policijo?! * * ♦ Kdor je' dobro začel, je že polovico dela naredil, tako govorijo angleški časopisi o predsedniku Wislonu. Če je to resnica, tedaj je Wilson že sedaj toliko naredil kot Taft v dveh letiih. Toda pri tem moramo pomniti, da vse nove metle pometajo, kadar so pa stare, se jih nadomesti zopet 2. novimi. ♦ * * o « Iz navade. Prileten kmetic leži na smrtni postelji. Pri umirajočem bolniku je samo njegov sin, kateremu prihaja nekamo tesano, da ni nikogar drugega vpričo. Gre pred hfšo in se ozira, a od nikoder ni nikogar. Ves nejevoljen ^orej I vzklizne: ft/-\* ; , ,1 j«. POZOR! Za Oollinwood znižane cene. Naznanjam v*em, posebno tistim, ki so popraševali za ene ali druge vrst'? čevlje, da imam sedaj v zalogi vse vrste, rober-je in druge. Tudi poletno blago. Se priporočam rojakom za udeležbo. (41) Josip Kos, 15406 Calcutta ave. Stop 116. POZOR! Ako hočeš da ti denar prinese velike obresti, je tu posestvo naprodaj, ki nese renta $55 na mesec. Proda se za $4500, polovica se plača takoj, drugo polovico lahko čakam 10 let. Zamenjam tudi za farmo ali privatno posJopje. Je na vogalu v slov. naselbini, pri glavni cesti. Dobra prilika za vsako trgovino. Več se poizve pri A. Stermole, 4526 St. Clair ave. --— (27) Rad hi dobil eno ali dve sobi v najem brez hrane. Vprašajte Ipri John Mfilavec;, '6121 St. Clair ave. zgorej ali v saloonu ----(27) POZOR! Vstopnice za predstavo dr. Lira, ki se vrši v nedeljo v šolski dvorani, se dobijo na pred-prodaji pri Frank Suhadolnik, John Gornik in Fr. Zaviršek, 1383 E. 39th St. Potrebuje se dober prodajalec z manufakturniin blagom, mora znati angleško in slovensko govoriti. Vpraša ise v uredništvu tega lista. —Naša tiskarna ima v zalogi natančna vprašanja in odgovore, katere mora znati vsak, ki hoče postati državljan Zje-dinjenih držav. Vprašanja so tiskana talko, kakor se v resnici pišejo in tudi tako kakor se iz. govarjajo, kar je velika olajšava rojakom, k» ne znajo dobro citati angleško. Cena enemu iztisu je 5 centov za izven mesta 7 cetitov. Pri nas plačate lahko vse račune za pun. mnnuuic si 1 » FARME! Kupite farmo! Aker samo < $10.00, če so hiše na farmah, i velja aker $16.00. v Chases ' Lake, N. Y. Očiščena zemlja in jako rodovitna. Blizu velikih mest, ob progi Ne^v York Central železnice. V mestu je pošta, telefon, šola, cerkve, tovarne, žage. Nizki davki, ev-ropejska okolica. Vprašajte ali pišite E. Mi»halyi, Chases Lake. N. Y. (30) Pojdite k Harold E. Emerich, kadar se hočete zavarovati proti ognju. 16205 St. Clair avenue Collin-wood. Tel. Wood 58, Eddy 649 I (28) ' L®pa prilika. Slovenci, nudi se vam lepa prilika, katerega veseli kupiti hišo v Nottinghamu, O. v bližini Mr. Drugoviča. Naprodaj imam 8 hiš in 12 lotov. Hi-. še so jako poceni, prodajajo se na male obroke, plačate pa naprej le par stb. Za nadaljna pojasnila vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. Telefon Princeton 1326 L. (26) POCENI VINO. Ker rabim denar, prodam svoje najboljše domače vino in sicer za Cleveland in okolico po $16.00 barel, za pošilja t ve v druge države pa računam $18 barel, posamezna galona 50c. . Naročilom naj se priloži denar. . Vino je finega okusa in vse doma' delano. V obila naročila se priporoča Jos. Drugovič, ta 1912. Posli bo ae povečali ma ! ; 40%, cene bo ostale late. Una ! I cena vaem ljudem vselej. Tu ae I 1 ne poganja, vi dobite ca kar < ! plačate. Najbolje delo sa m- 1 > dnje cenev Nekaj vzrokov, zakaj ■ » smo vedno zapoaljenl. 1. Ml ne rabimo alabefa, dro- j 1 bnega zlata. 2. Initrumentl ao * 1 Čistt. 3. Delo najbolje, 4. Cene J 1 zmerne. S. Občevanje uljudno. ; ; Val jezik se govori prt nas. 1 ; 7. Izkušen zdravnik sedmih let * ; 8. Nall bolniki naa priporočajo. ; ; 9. Samo najbolje blago ae rabi. ; I 10. Največjo pozornost posveča- J I mo Slovencem. 11. Vrednost 4* I narja dobite prt nas. II. Dsrs- ' I mo zobe brez bolečin. 13. Delo J I garantirano 10 let. Če as kaj | ! pokvari, zastonj popravimo. ! [ 14. VI ste v tem uradu doom. -J 1 15. Senska postreiba. 11 Zdrav, ! ; člat urad. Vprašajte svojega ao- ! ; seda Prosta preiskava. Kjer na* < ; redimo drugo delo, ne računa- '< ; mo za puljenje sob. Dr.A.A.Kalirfletscli i I White Cross zobozdravnik. ' \- ' 1 . r * Pozor Slovenci! 110 barvanje his, po jeko nizkih cenah. Delo je ia* | vrstno. Nadalje papirava vse sobe » vaso popolne M.Žorž & J. Boncha j I k' i '' 'Limfr ' ' ' ^ ' • 11 St Uair • Ave i 1' 111 f .-.i |*f f'- . h M/UP ^ - ^ Skoro vsakdo rabi plin« 1 i Skoro vsaka družina v Cleveland« raid pfin„ v hiši in trgovini. Zakaj ? j Ker plin je cenejši kot premog afi ks, ne dela nesnage v hiši, se hitro priige in ugasne, hrani denar, čas in. udobnost. Če ne rabite plina, pridite v »si nrarf m po-- vejte, kaj hočete imeti. The 1 East Ohio Gas Company I 1447 EAST 6th STREET ii si ■ ^S^r IB mM ■ ■ B^k B ■ J W m to H H ^ l^k S ■ _ _ n---r Da očistile »vojo kri r«. bito Severov Kričistilec. Berite ptema, ki prihajajo dnevno k nam od onih ljudij, ki so rabili to zdravilo. Berite, kaj vam povedo tj ljudje: VV. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, la. Gospodje: Kakor ste mi svetovali, sem kupil vaša zdravila in s^tij jih rabil tri tedne. Severov Kričistilec je posebno izvrstno zdravilo. Pomagalo mi je pri izpahkih, ki so se pogo-sto pojavljali pri meni. Priobčite to pismo, da tudi drugi zvedo, kako izvrstna zdravila imate, ki pomagajo človeku dobiti zgubljeno zdravje. * Jose-f Krih-stky, Chicago Beach Hot:!, Chicago, III. V slučaju kake bolezni se zanesite na Severova zdravila. spomladi je vaša kri v slabem stanju, polna nečistih snovij, kar se samo dekaxsu/e tu raznih izpahkih na vašem telesu. Severov Kričistilec ' V ' 1 V , ' ' - , . ec priporoča v tokih slučajih. On odstranja izpahline, srbeče izpahke, srbečico is itziie druge kožne neprilike. Daje moč celemu sistemu, prežene nečiste onovi * krvi, in tako konča utrujenost in slabost. Je mehko odvajalno ki sc priporoča kot priljubljeno pomladansko zdravilo. Srbeči izpahki poirribujejo aotranjega zdravila s Severov i in Jvririistiteljew, ki je vedno dobrodošel. Vi morate namazati srbeče dele, ki so posledica nečiste krvi Rabite to zdravilo, kadar vas srbi koza, če imate« izpaMce, vročico in druge kožne bolezni. Severovo kožno zdravilo yt idealno zdravilo, ker ima antiseptično moč. Iti zdravi in oblažuje. Izkazalo sc je jako za-ntttfjivo posebno pri kožnih boleznih. Deio-vanje zdravila je mehko in blažil no. Cena 50 centov. V lekarnah, Če tom ne morete dobiti, pošljemo naravno* po pofei, ko prejmemo denar. Mnogo jih je rabHo to zdravilo in nam pisalo zahvalna pi«ma s prošnjo, da jih priobčimo. Beri te sledeče pismo: W. F. SEVEiRiA OO. Cedar Rapids, Iona. Go^odje: Kupil sem Severovo kožno zdravilo, katero so mi priporočali, in za S katero ae vam jako zahvalujem, ker je pregnalo srbeče izpahke tekom prvega tedna, ko sera zdravilo rabil. Zah valujoč se za ndravfto, eem vam 11 dani Adam VVolk, Box 8. Rockfall, Conn. Cena $1.00 Po lekarnah. Če ne moiete dobiti zdravila od vašega lekarnarja, naročite pri nas. Poiljemo po expresu franko za svoto $1.00. So še druga Severova zdravila, ki jih prodajajo lekarnarji po vseh Združenih državah. Vprašajte za Severova zdravila in ne jemljite drugih. Ce jih vaš lekarnar nima, mi jih naravnost vam pošljemo. Vaa naročila, ki znašajo svoto $1.00 ali več, se pošljejo poštnine prosto. Kožne bolezni. Mnogo kožnih boleznij se lahko prepreči, in mnogo jih se lahko ozdravi in prežene, če se potrudite, da st-e čisti na istih delih telesah, kjer se pojavijo enake bolezni. In tu morate rabiti dobro antiseptično milo. Severovo zdravilno kožno milo je fino, čisto, antiseptično za toileto, kopališče, * šampuniranje in britje. Izvrstno za zdravljenje in pregnanje izpahkov, srbečice in mnogo drugih kožnih neprilik. Nu'prekosljivo za otročjo kopelj Cena 25 centov. Po lekarnah, če ne morete dobiti tega zdravila v v?«em mestu, ga pošljemo mi na vsak naslov. I)a vam dokažemo. kaj je to zdravilo naredilo v preteklosti, vam narekujemo pismo, ki je prišlo na naš naslov, in ki priča o tem mi»lu. \V. F. SEVERA CO. Cedar Rapids, Iowa. Gospodje: — Imel sem izpahke na svojem delu telesu in nasvetovali so mi. da rabim Severovo Zdravilno milo za kožo, posebno pri kopanju in v kratkem času so izpahki zginili, želim se vam zahvaliti za vaše ko2no milo. ki je izvrstno milo v vsakem slučaju, kakor je naznanjeno. Jos. Dobrovo!nyf Lesterville, S. Dac. W. F. SEVERA COMPANY CEDAR RAPIDS IOWA OB REKI RIO DE LA PLATA "ITI POTOPISNI ROMAN. jI ■ ■II ■ ■■III Mil fl U Kin ihi li li 1 Afrike" priredil ffi L. i. P. W "Čojte, Jaz sem poveljnik to nuice. "Frater in poveljnik trdnja-,«el To je pa nekaj za smeh. Kako se pa bodete branili ?" "Najprvo z navadnim sva-hIml Gorje onemu, ki prizadene kaj zalega le enemu prebivalcu te ranče. V hiši imamo • • » __ 99 ' amirajocega. "Kaj nas zlodja to tariga." "No, torej senor, povedati n» moram, da imam poleg imena brat Hilario se drofto ime. Tu in tam me imenujejo bat Jaguar." "Brat---Ja - - guar!" zafchče major in glas mu poide. Zunaj nastane tišina. Fra-ttr pa stopi k meni in reče: "Vami ste tukaj, senor! Ti l$adje se me bojijo" m* Brat Jaguar. i ' Kar sem slišal, me je silno začudilo. Odkod je dobil čudni ■»•ž, ki je moral bki kak misijonar, to čudno ime? Jaguar jr največja roparska živa] na jngu Amerike. In če je dobil duhoven ime po tej živali, tedaj je moral hneti važne vzro-m. 1 Način, kako je govoril s kavaleristi, je dokazoval, da je fagumen, bojevit in neustra-ien. Zdajci se zopet obrne pro-H zaklopu in reče: *^Cskajte tukaj! V pol ure vam povem, kaj naredim. Kdor pa se predrzne medtem taj slabega, ta ima opraviti z Bratom Jaguarjem." In po teh besedah zapre od-patino v vratih. Jaz sem že prej skočil s konja in gladil Ml po vratu, ker je storila svojo dolžnost Brat vidi to. *Wa mi roko in reže: "OobrodoSK, senor. Slab človek ne morete 'biti, ker s > vam živali priljubljene. Pojdimo v so»bo." In potem odpre majhna vrata, skozi katera pridemo v malo sobo, v kateri je pa bilo vse skrajno čisto. Vse je bilo tako urejeno kot sem videl v stari domovini na kmetih. Tuli velike lončene peči ni manjkalo. 2ena, ki me tudi pozdravi, je morala biti stara kakih 40 let, njen mož pa mogoče deset let več. Skupaj z menoj smo bile štiri osebe. Dekla je odšla v driugo sobo, in po ro-.potanju krožnikov sem spoznal, da pripravljajo večerjo. Frater začne govoriti: "Moje inie vam je znano, senor, povedati vam moram še ime rančera, da se vsi spoznamo. Nahajate se namreč pri dveh rojakih, pri senorju in»se-nori Burger." Lahko si mislite, kako sem bil vesel, ker sem prišel k domačim ljudem. Zahvalim se za skrajno prijaznost in za rešitev ter rečem: "Da ni bilo vas tukaj, bi me ustrelili." "Radi veleizdaje?" "Dal Pa tudi radi umora. Slučajno sem pa bil jaz isti, ki bi noral biti umorjen." "Mislim, da se ne bodete sr-dili, če vas prosim, da mi razložite svoje dogodke." "Nikakor ne, ker ste upravičeni za to." *ln začhiem pripovedovati, kaj sem v teh kratkih dnevih doživel. Ko končam reče brat: "Jako čudno! Pač nima vsakdo sreče, da v tako kratkem času toliko novosti doživi. Vi se nahajate v resni življenski nevarnosti." "Da, prav rad bi vedel, kdo mi je te divje bola moje obe- .'<: ' - ' ■ j; ; . 'V-, ' sil na vrat. Močno sumim tudi Rixia. Teško se jih bo odkri-žati." "Mislim, da ne. Upam, da se mi posreči pregnati te ljudi. "Jaz pa mislim, da bodejo zunaj čakali, dokler jih ne mine potrpežljivost." "To hi bilo lepo," opomni senora. "Veliko veselje bi nam naredili kljub temu, da imamo umirajočega v hiši." In po daljšem molku sc pristavi: "Moj stric je. Ali ga čujetc v drugi sobi ?" Pač sem čul večkrat tiho ječanje, vendar se dosedaj nisem zmenil zanj. "Ali je strijc jako bolan?" vprašam. "Na duši in telesu," odvrne ona. "Telesna bolezen ga ne bo več zapustila, vendar je nje.gva dušna bolezen tudi taka, da je ne more noben zdravnik pregnati. Nekaj ga teži. kaka krivda ali zločin, katerega bi rad odvalil od se'be pred smrtjo. Bil je mnogo v gorovju. S kom se je tam pečal, ne vemo. Pri tem si je pa nabral nekoliko denarja, s katerim je kupil to rančo. Bil je »skoro neprestano v Kordiljerah, in ko je pa zadnjič nas obiskal, smo se vsi vstrašili njegovega pogleda. Bil je kot živ mrlič. Odtedaj pa svoje sobe ni več zapustil. Dobro ve, da bo kmalu umrl." V tem trenutku se začuje zunaj grozno kričanje. Ran-čero zgrabi za puško, brat pa mu mirno reče: "Rivstite puško, senor. Te ljudi hoČeni drugače ustrahovati. Pojdite z menoj." Gremo na dvorišče. Vojaki majorja tolčejo po vratih in kričijo kot najbolj divji Indijanci. Brat odpre zaklop, in kmalu slišijn majorja govoriti: "Hudiča, kako dolgo naj še čakamo! MHnilo je že več kot pol ure." "Jezdite naprej, ce nimate časa čakati." "Da, jahali bodemo naprej, toda brez Nemca ne." "Moža vam ne izročimo." "Služabnik božji, ne skrbi za posvetne stvari. Jaz sem na S-KI 'V--/''-. Sis ' V , '^i-fii • FjL potu v svt)jo garnizijo, kjer me pričakujejo vsako uro. N»e zadržujte me torej tu." "Nihče va»s ne zadržuje, senor. Jahajte naprej, kakor hitro morete. Nam in mnogim drugim skažete s tem veliko veselje." "Toda brez Nemca ne gremo" "Tega ne dobite. On se nahaja pod mojim posebnim varstvom." "Jaz ne vprašujem po tem varstvu in je tudi ne pripoz-natn," na4aljuje major. "Dam vam še p^t minut časa. Ce do-tedaj še ne izročite Nemca, tedaj bodete videli, da pridemo sami ponj." "V pogubo s.* bodete podali senor!" "Oho! Ali mislite, da je tako varen pri vas, ker ste vi frater? Vaša čast nam prav nič ne imponira. Če se nam ustavljate, tedaj vas posekamo kot vsakega druzega." "Tedaj poskusite. Jaz vam dam to priliko." In brat Hilario zapre odprtino ter potegne zapahe. Oba teška bruna skočita nazaj kot bi bila trske. Frater je moral imeti strašno moč. Potem pa odpre vrata, kolikor daleč jih more. Lahko smo videli ven, kavaleristi pa k nam. "Tam stoji pes, ki mi je. sabljo zlomil." zakliče major. "Naprej ljudje!" I11 s pištolo v roki koraka proti fratru. Njegovi ljudj-e mu obotavljajoč sledijo/ Brat pa »stoji v sredini vrat, visoko vzravnan in ponosen. "Nazaj!" zakliče. Kavaleristi se ustavijo, major pa ne uboga, pač pa koraka naprej. "Nazaj — ali!" ponavlj* brat, ko dv^ne roko. Sedaj se ustavi tudi major. Zdelo se je da se je fratra ustrašil. Ni se drznil prodirati naprej, vendar reče z jeznim glasom: "Dobro torej, nečem se silili bre^z dovoljenja v tujo hišo. Ker mi Nemca nečete prostovoljno izročiti, izvršimo kar na tem mestu smrtno obsodbo." In major^ dvig-ne pištolo, da ]M>meri 11a mene. "Stoj! Doli z orožjem!" zagrmi frater nad njim. Major se v resnici ustraši tega glasil. Roka mu omahne, toda kmalu se sramuje tega in zopet začne meriti, ko reče: "Ha! Jaz si ne dam zapovedovati, najmanj pa od kakega meniha. Ta Nemec naj roma v peklo — —" Naprej ne more, ker v istem trenutku že nima nobene pi-štele več. B,rat mu jo je bliskoma iztrgal in vrgel na dvorišče. Potem pa zgrabi majorja za obe rami, ju stisne krepko ob telo, ga dvigne in nese kot punco s cunj na dvorišče. Poleg vrat se nahaja klop pokadi majorja in mu zabiči: "Tu boš sedel mož. Kakor hitro pa vstaneš, tedaj drugače govorim s teboj. Potem se pa obrne k vratom, jih zaprt in potegne oba zapaha preko ne da bi komu izmed kavale-ristom v glavo padlo, da bi se mu ustavljal. Major pa sedi p> korno in mirno kot otrok na klopi. Sedaj sem vedel, v čem obstoji moč brata, namreč v v njegovih očeh, ik so se sedaj svetile. Brat stopi »sedaj pred majorja, prekriža roke na prsih pred njim, in reče: "Tako, sedaj se je zgodilo po vaši volji, senor. Zahtevali ste vhod, in oni mož katerega ste hoteli vstreliti, stoji poleg vas. Povejte mi, kaj hočete o