številka 7 četrtek, 25. februarja 1993 70 tolarjev Velenje dobilo novo vlado Velenjska občinska skupščina je pred tednom dni izvolila na predlog mandatarja, Srečka Meha, novo, osemčlansko vlado. V njej so (na fotografiji stojijo od leve proti desni): Peter Rez-man (varstvo okolja), Peter Kovač (družbene dejavnosti), Darja Medved (finance), Bojan Trnovšek (obramba in notranje zadeve), Milena Pečovnik (podpredsednica IS in obča uprava), Tone Brodnik (javne gospodarske zadeve), Srečko Meh (predsednik IS, gospodarstvo). Na sliki manjka Marjan Jakob, neprofesionalni član ( kmetijstvo). ■ mkp, foto: B.M. "Zavodnje" pred velenjsko skupščino "Praktično nimamo pogojev za normalno, zdravo življenje in zaradi tega marsikdo ne želi tvegati svoje prihodnjosti in prihodnjosti otrok, ki Še niso rojeni. Se zavedate, kakšen vpliv ima onesnažen zrak na mlada Adijo i Pust! IBr dekleta, žene, ki so tik pred tem, da si same ustvarijo družine?" To so vprašala dekleta in žene iz Zavodenj, ki so pred tednom dni z opozorilnim shodom pred velenjsko skupščino, terjale hittjše reševanje ekoloških težav Šaleške doline in čistejši zrak v Zavodnjah. Več na notranjih straneh. H mkp, foto. B.M. |P|f!l! «T SI JELOVICA Celje, 063/25-881 Ravne naKor.. 0602/20-175 S stavkami do plače Lani je bilo v Sloveniji 229 stavk stran 2 Po četrtkovi seji skupščine V Velenju vlada nova vlada stran 3 Slovenjgraška splošna bolnišnica Načrti so, denarja pa (še) ni stran 4 Velenje naj Mozirju plača pitno vodo To je bila ena izmed poslanskih pobud na zadnjem skupnem zasedanju skupščinskih zborov v Mozirju V Lučah bo v nedeljo vroče Predsednik mozirskega izvršnega sveta zavrača obtožbe o kraji "poplavljenega" denarja stran 5 Kam z otroki? V žalski osnovni šoli še žeTtekaj let otepajo s preveliko obremenjenostjo stran 6 Meta Rainer Mojstrica smeha stran 7 Pogovor z delovnim inšpektorjem "Smo, vendar zaradi nemoči nas ni" stran 10 Mačehovski odnos do športa V dobrih dveh letih se skupščina velenjske Športne zveze ni niti enkrat sešla. Na izredni seji minuli teden so izvolili novo vodstvo. Novi predsednik Bruno Zagode. stran 12 Gorski turistični center Kope Na usodni prelomnici stran 13 Kriminal se pomlaja Storilci kaznivih dejanj tudi otroci, ki še niso dopolnili 14 let starosti stran 14 TV spored stran 16,17 S - MHz Radio Velenje na 107,8 Današnji dan je za nas, velenjske radijce, nekaj posebnega. Po dolgotrajnih prizadevanjih nam je uspelo pridobiti novo, močnejšo frekvenco. Odslej bomo skupaj z vami na 107,8 MHz in sicer vsak dan med 6. in 10. ter med 14. in 19. uro. Tako bo od sobote dalje, ko se bomo redno oglašali na tej frekvenci, poskusno pa že danes in jutri. Nove pridobitve se seveda zelo veselimo, ob tem pa snujemo še večje načrte. Moč oddajnika, ki stoji na Plešivcu, bomo v kratkem še okrepili in dosegli še večjo slišnost, upamo pa tudi, da bomo v sodelovanju z občinama Moziije in Žalec, z namestitvijo dodatnih oddajnikov, pokrili tudi tista območja, do kamor doslej signal velenjskega radia ni segel. Z novo frekvenco povečujemo število ur oddajanja za več kot 80 odstotkov, spreminjamo pa tudi radijsko shemo. Naše oddaje vam želimo še bolj približati. Še bolj sproščene bodo, bogate z vsem kar vas zanima. S tem pa naših načrtov za letos še ni konec. Pred nedavnim smo začeli z izgradnjo novih studijskih prostorov - urejamo jih v Starem Velenju, pospešeno pa zbiramo tudi sredstva za nakup pre-potrebne studijske opreme. Sedanja je namreč povsem dotrajana. Upamo, da nam bo to uspelo in da se bomo iz novih studijskih prostorov oglašali že to jesen. Norice Poslanska pisarna Hermana Rigelnika velenje - Mag. Herman Rigelnik, poslanec 5. volilne enote In predsednik državnega zbora, odpira v petek, 26. februarja, poslansko pisarno tudi v Velenju. Naprej se bo sestal z vodstvom velenjske občinske skupščine. Sedež poslanske pisarne bo v zgradbi Skupščine občine Velenje, tematski posveti pa bodo tudi drugod po občini. Poslansko pisarno skupili organizirata SO Velenje In Občinski odbor Liberalno - demokratske stranke Velenje. ■ D.M. Presenetljiva Odpora celjski list CELJE - Od petka dalje Ima tudi Celje novo občinsko vlado. Poslanci so z (za nekatere presenetljivo) večino podprli listo, ki jo Je predložil mandatar Jože Zlmšek. Od 61 poslancev Jih Je za predlagano listo glasovalo 58. Vendar že razprava na tej seji, ko so Izvolili novo vlado, kaže, da se v Celju pripravlja nov udar na občinski vrh. Tokrat se naj bi (že spet) lotili župana Antona Roječa. Tega so razni poslan-cnl z raznih strani že nekajkrat pozvali, naj odstopi, vendar Je le-ta take pobude "preslišal". Vprašanje Je, kao se bodo rušenje župana lotili tokrat. m (» Zavrnili osnutek proračuna slovenj gradec - Že prva razprava o letošnjem občinskem proračunu v skupščini Je bila zelo živahna. Mmedtem ko sta družbenopolitični zbor In zbor združenega dela po kopici pripomb osnutek le sprejela, pa tega nI hotel storiti zbor krajevnih skupnosti. Glavni očitek odbornikov Je bil, da Je Izvršni svet pozabil na krajevne skupnosti In njihove velike, predvsem komunalne probleme In potrebe. Preden bodo odborniki v zboru krajevnih skupnosti ponovno dali na dnevni red osnutek proračuna, bo o nJem govor še na posebnem usklaje-valnem sestanku občinske vlade s predsedniki KS, o osnutku proračuna pa bo potem še enkrat razpravljalo tudi predsedstvo skupščine. ■ 4.8. Prežihovo leto ravne na koroškem - Leto 1993 bo v Mežiški dolini In drugod na Koroškem v znamenju stoletnice rojstva enega največjih slovenskih pisateljev Lovra Kuharja • Prežlhovega Vo-ranca. Avtor znamenitih Solzlc, Samorastnlkov, Doberdoba, Jamnlce, Požganlce In drugih mojstrovin, Je slovensko Koroško trdno umestil v našo literarno zgodovino. Prejšnji teden so slovenski literarni ustvarjalci Dane Zale, Nlko Graf ena-uer, Ervin Frltz, Tone Partljič In Jože Snoj na obisku v osemletkah v Mežiški dolini brali svoja dela In razdelili številne Prežlhove bralne značke. Konec septembra bo na Ravnah simpozij o pisateljskem delu Prežlhovega Voranca. Osnovnošolci In srednješolci na Koroškem o Prežlhovem življenju In delu pripravljajo številne raziskovalne naloge, najbolj prizadevni pa se preizkušajo tudi že z eseji o pisateljevem delu. ■ A.B. Podpora zamisii' Šiovenjgradčanov slovenj gradec - Slovenska vlada, posebej pa njeno zunanje mlnlsterstvo, podpirata zamisel, da bi srečanje županov In drugih predstavnikov mest Glasnikov miru ZN, leta 1995 bilo v Slovenj Gradcu. Iz kabineta zunanjega ministrstva Lojzeta Peterleta so od Slovenjgračanov zahtevali oceno stroškov za to prireditev In obljubili, da bodo prevzeli pokroviteljstvo. Končna odločitev o organizatorju srečanja predstavnikov mest Glasnikov miru leta 1995 bo sprejeta letos poleti v Ženevi. Usoda srečanja mest Glasnikov miru z območja nekdanje Jugoslavije, ki ga Je predlagal Izvršni odbor tega mednarodnega nevladnega združenja, Je zdaj v rokah Kragujevca, Kruševca In Splita. Slo-venjgračanl so ga pripravljeni organizirati, če bodo predstavniki omenjenih mest Izvršnemu odboru Izrazili pripravljenost prit! v Slovenijo,. M A. B. Proti Laškemu enosmerno celje - Da priprava česa boljšega običajno prinese začno tudi kaj slabega, se lahko te dni prepričajo vozniki, ki vozijo po magistralni cesti od Celja proti Laškemu In dalje proti Dolenjski. Pri podvozu na TremarJIh namreč poteka ta čas promet enosmerno, vožnjo pa ureja semafor. Zaradi tega so pogosti precejšnji zastoji. Tako naj bi bilo kar do konca Junija. Taka ureditev prometa Je bila potrebna zaradi gradnje nove trase magistralne ceste v TremarJIh, ki se bo prav na tem mestu za podvozom priključila nazaj na sedanjo cesto. Za ureditev priključka In utrjevanja brežlne pa bodo morali zdaj odstraniti kar polovico sedanje ceste - zato pa so morali promet omejiti. m (k) Pipec spet pika. celje - Po krajšem premoru Je pretekli teden spet Izšla nova številka satlričnchhumoristlčnega lista Pipec. Ta časnik Izdajajo novinarji celjskega območja, v nJem pa poskušalo opozoriti na napake In pomankljlvosti na raznih območjih In področjih. Poglejte v kijoskl ■ (k) Lani je bilo v Sloveniji 229 stavk XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX» S stavkami do plače V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije so pripravili poročilo o stavkah v Republiki Sloveniji, ki so se dogajale v prejšnjem letu. V njem ugotavljajo, daje bilo skladno z zakonom in stavkovnimi pravili sindikatov organiziranih in izpeljanih 229 stavk, v katerih je sodelovalo blizu devetdeset tisoč delavcev ali drugače povedano, skoraj 17 odstotkov zaposlenih. V te podatke ni zajeta splošna opozorilna stavka, kije bila 18. marca lani. V poprečju je lani vsak zaposlen v gospodarstvu stavkal 3 ure in pol ali: 860 delavcev ni delalo celo leto. Poprečno je stavka trajala 22 ur. Če bi upoštevali tudi marčevsko opozori Ino stavko, potem v poprečju lani vsak zaposlen ni delal zaradi stavk 5,5 ure, ali da 1320 delavcev ni delalo celo leto. Največ stavkje bilo v Podravju, 48, v Ljubljani in njeni okolici 33, na Celjskem 23, na Koroškem je bilo lani 22 stavk, in če omenimo še Velenje, je bilo v njem lani 8 stavk, v katerih je sodelovalo kar 11.825 delavcev. Največkrat so stavkali delavci v kovinski in elektroindustriji, tekstilni in usnjarsko predelovalni industriji, lesno predelovalni industriji in gradbeništvu. V stavkah so postavljali ra- zlične stavkovne zahteve, ne samo ene, ampak več skupaj. Odražale so položaj podjetja, največkrat pomanjkanje denarja za plače in slabo vodenje podjetij. Nepravočasna izplačila plač za mesec, dva ali celo tri nazaj, so bila glavni razlog za 90 odstotkov stavk, ki so se zgodile v Sloveniji lani. V 56 podjetjih, v katerih so lani delavci stavkali, so stavkajoči med drugim zahtevali tudi odstop vodstva in v 35 primerih je odstopil direktor, celotno vodstvo ali pa njegov del. V zadnjih treh mesecih preteklega leta pa seje pojavil še plaz stavk v podjetjih, ki so podpisale pogodbe s Skladom za razvoj. Milena Krstič - Planine Gospodarska zbornica Slovenije, območna zbornica Velenje ggggggggjtgjSgggggg! "Desna roka" podjetnikom in vladi S prehodom v tržno gospodarstvo se je v minulem letu preoblikovala tudi dejavnost slovenske Gospodarske zbornice. Z njo vred tudi regionalnih zbdfnic. Božo Lednik, direktor Območne zbornice Velenje pravi, da sije zbornica v širšem slovenskem prostoru prizadevala postati neodvisno združenje gospodarskih subjektov, nastopiti neodvisno od vlade, sindikatov in drugih družbenih ustanov. Ta položaj sije sedaj ustrezno uredila preko delegata v državnem svetu. Druga značilnost njenega delovanja so bila prizadevanja za zagotavljanje sprejemljivih pogojev gospodarjenja na osnovi zakonskih ureditev ter ekonomske politike. Sem pa sodi še nudenje strokovne pomoči podjetnikom ter skrb za njihovo izobraževanje. Regionalna zbornica Velenje (pokriva občini Velenje in Mozirje) predstavlja prvi stik podjetnika s sistemom slovenske Gospodarske zbornice. Vsebina njenega dela je torej podobna "materi" .Zal, pa v občinskem prostoru ni mogla odigrati vloge kot si jo je želela. Ne čez noč, ampak postopoma in z vztrajnim delom si sedaj počasi izgrajuje ugled, in sicer z nudenjem poslovnih informacij in usmerjanjem članov na druge specializirane službe v okviru zbornice, z iskanjem trgov, pomočjo pri povezovanju tako znotraj kot izven države,..." Ob oceni opravljenega minulega dela bi kazalo še posebej omeniti ureditev in aktiviranje informacijskega sistema, vključitev v mrežo pospeševanja podjetništva ter sodelovanje, organiziranje srečanj naših podjetnikov s podjetji iz Avstrije, Nizozemske ter Madžarske. Nič presenetljivega torej ni več izmenjava medsebojnih ponudb in povpraševanja." Pri tem na velenjski območni gospodarski zbornici opažajo, da je ponudba informacij precej večja kot je njihovo dejansko "koriščenje". V "pisarni" republiške Gospodarske zbornice - tako je Območno gospodarsko zbornico Velenje označil sogovornik- bodo letos namenili osrednjo pozornost nudenju čimkako-vostnejših informacij ter pomoči članom, sodelovanju med.domačimi in tujimi firmami, si prizadevali za dvig kakovosti njihovih proizvodov ter storitev. Precej več aktivnosti kot lani načrtujejo še pri strokovnem izobraževanju. " Med drugim se nameravamo marljivo vključiti v navezavo stikov z zbornicami partnerskih mest, naša velika želja paje tudi doseči večjo medsebojno povezanost tistih občinskih dejavnikov, ki lahko prispevajo svoj delež k ponovnemu zagonu gospodarstva velenjske občine. Skratka, želimo biti vse prej kot namenjeni samemu sebi," je sklenil pogovor Božo Lednik. ■ (tp) Z V5EH VETROV Zakaj alkohol stopi v glavo? London - Zakaj se pijanci pravzaprav opotekajo - namig, kako alkohol deluje na možganske celice in moti koordinacijo gibanja, je odkril nemški znanstvenik pri poskusih s podganami.Raziskal je posebno vrsto podgan, ki so pijane že pri najmanjši količini alkohola in se začno opotekati. Te podgane, je ugotovil znanstvenik Peter Seeburg, se od svojih sovrstnic razlikujejo po majhni podrobnosti - mutaciji, ki spremeni mesta na zunanji strani možganskih celic, na katera se pripnejo gama-aminomaslene kisline. Nuna ne sme na nogometno igrišče Neapelj - Škof v Castellammare di Stabiji, ki leži v bližini Neaplja, je nuni Štefanija Torio napovedal obiskovati nogometne tekme. V obrazložitvi je dejal, da se to za nuno ne spodobi. Stafanija je oboževalka Gianfranca Zola, napadalca pri SSC Napoliju. "Čeprav duhovnikom ni prepovedano obiskovati nogometne tekme, ni v skladu z moralo in običaji, da bi tudi nune in menihi hodili na nogometne tekme, "je dejal škof. Po njegovem mnenju živijo nune in menihi pod strožjimi merili. Stvar je podobna kot s kajenjem. Nihče ni prepovedal nunam, da kadijo. Ste že kakšno videli, da kadi? Začetek preiskusov cepiva za aids New York - Institut MicroGeneSys iz ameriške države Connecticut je danes sporočil, da mu je švedska vlada dala dovoljenje za preizkus cepiva GP160 na okuženih z virusom aidsa na Švedskem. Cepivo naj bi okrepilo imunsM' sistem, ko je bolnik že HIV pozitiven. Proizvajalec bo cepivo preizkusil na 1000 bolnikih, ki so Hlv pozitivni. Cepivo naj bi najprej preizkusili na švedskih prostovoljcih, nato pa tudi na prostovoljcih na Danskem, Norveškem in Finskem. grvi rezultati množičnih poskusov bodo znani leta 1995. Z Drakulo do krvi Dunaj - Avstrijski Rdeči križ, ki mu primanjkuje krvi za transfuzije, bo vsakemu gledalcu, ki bo pred ogledom filma Drakula režiserja Francisa Cop-pole daroval kri, podaril dve brezplačni vstopnici za ogled filma. Tisoči počastili spomin na Arthurja Asheja Richmond - Ob smrti velikega ameriškega teniškega igralca Arthurja Asheja, prvega temnopoltega tenisača, kije zmagal na teniškem turnirju v Wim-bledonu, seje na tisoče Američanov 9. februarja poklonilo njegovemu spominu. Ashe je umrl 6. februarja v starosti 49 let, vzrok smrti paje bil aids, s katerim naj bi se okužil pri transfuziji krvi leta 1983. Težave "obveznanih" občin Te dni se občani, ki so pred časom tudi velenjski občini očitali neinovativnost, ker se ni lotila izdaje obveznice, da bi se na ta način rešila iz težav, ne upajo na plane. Nad take občine, ki so prisluhnile tudi nekemu svežemu vetru, ki naj bi pihal tudi z vrhov, so se namreč zdaj zgrnili temni in težki oblaki. Tudi del našega širšega območja je zajel ta vihar in v laški in šmarski občini se na vso moč trudijo, kako bi zdaj po novem skrpali občinski proračun. Prej, tam okoli novega leta, so jih dajali drugim za zgled, kako so uspešno pohiteli in z lahkoto spravili skupaj proračun, medtem, ko po drugih občinah še sanjali niso, kako bi premagali tovrstne težave, saj jim je na strani izdatkov vedno ostajalo veliko nerešenih stvari, na strani prihodkov pa so bile velike luknje. Seveda pa imajo zdaj večje težave, ko imajo popravni izpit in morajo tudi pri njih upoštevati le "prave" prihodke, ne pa tudi tistih, kijih dobijo s prodajo obveznic. Seveda ne gre, da bi se jim zdaj smejali ni jim vso to zmedo privoščili; še posebno ne tam, kjer svojih občinskih obveznic niso razpisali le zato, ker so na to pozabili, ali ker se jim je zdelo, da je s tem preveč dela. Malo bolj se lahko kritično nasmihajo tisti, ki obveznic niso izdali iz premišljenosti, ker so le realneje ocenjevali, da so stvari pri nas še vedno take, daje tvegano pričakovati, da se bodo stvari res tako hitro spremenile, da bodo naložbe prinašale tudi dobiček. Še posebno, če denar vlagamo v infrastrukturo. V takih primerih bi pač morali verjetno v takih občinah malo bolj računati na to, s kako veliko žlico lahko zajamejo, da ne bodo čez leta lačni, ker se bodo zdaj najedli preveč. Seveda paje tudi res, da so nekateri ravnali tako, ker so o pravilnosti tega, dobili neke namige z vrha. Seveda so se taki, ki naj bi take namige dajali, zdaj poskrili in nočejo o tem nič slišati. Bolj pa so glasni tisti, ki opozarjajo na občinsko požrešnost in grozijo s sankcijami in posledicami. In tako so zdaj "pametni" izpadli v občinah, kjer se za take obveznice niso odločili, ker se v svojih sredinah niso mogli poenotiti glede koriščenaja in vračanja. Še posebno, ker je vendarle nad njimi visel meč delitve občin, pa bi seveda bilo težko doseči pravična vračila. Ampak zdaj seveda vse to ni več pomejn-bno. Pomembno je, da so zdaj v tistem kotlu občine, ki so po mnenju nekaterih špekulirale, češ, saj nobena občina ne more zaradi tega v stečaj in se bo že našel nekdo, ki nas bo rešil, in pa tiste občine (in Laščani pravijo, da so med temi), ki so šle v razpis obveznic premišljeno in z dodelanimi načrti vračanja. Toda zdaj, ko je prišlo do nasilnega prekin-jenja, bodo seveda verjetno plačali tudi oni. Vseh razprav še ni videti in prav zanima me, če se bo po razvozljavanjiutudi kakšna od tistih občin znašla v Koržetovem skladu; ali pa bo šla kar mimo kakšnega-takega sklada v stečaj. Morda pa bo poiem kako tako obubožno občino po nizki ceni kupila kakšna tuda država!? ■ (Kr) Po četrtkovi seji skupščine: Velenju vlada nova vlada Velenje je pred tednom dni, natanko četrt čez 12. uro, dobilo novo osemčlansko vlado. Tako se je z glasovanjem odločilo 42 od skupaj 61 poslancev, ko so glasovali o listi, ki jo je predlagal mandatar Srečko Meh. Listo so poslanci dobili pred skupno sejo, zato je delegat v dmžbenopolitičnem zboru Branko Nimac (SKD), skupščini predlagal, da to točko umaknejo z dnevnega reda, ker delegati niso imeli dovolj časa, da bi se lahko pripravili na razpravo. Večina pa jih je menila, da daje takšno možnost mandatarju 197. člen poslovanika o delu skupščine, ki so ga z dvotretinjsko večino sprejeli v isti skupščini. gram, so mandatarju Srečku Mehu zmerili, dajih ni uradno povabil k oblikovanju liste, kljub obljubi, da se bo pogovarjal z vsemi. Novo velenjsko vlado sestavlja sedem profesionalnih in en neprofesionalni član. 49 - letni Srečko Meh (SDP), predsednik, ki bo obenem pokrival področje gospodarstva, je po poklicu rudarski tehnik, zaposlen je bil na RLV; podpredsednica izvršnega sveta, opredeljena; 34 - letni Tone Brodnik (podpira ga SDP), je inženir varstva pri delu, prihaja iz Komunalnega podjetja, zadolžen bo za javne gospodarske zadeve; Peter Rezman (Zeleni), star 36 let, po poklicu elektrotehnik, seje že doslej ukvarjal z varstvom okolja, bo v novi vladi pokrival področje varstva okolja; 32-letni Peter Kovač (LDS), dipl. socio- Titov trg do naslednjič še Titov trg Premalo poslancev je ostalo na četrkovi seji v skupščinski dvorani, da bi lahko dorekli tudi novo ime za Titov trg. Spremembo imena je na eni prejšnjih sej predlagala delegatka družbenopolitičnega zbora velenjske občinske skupščine Milica Kovač, na četrkovo zasedanje pa je prišlo kar nekaj predlogov o tem, kako naj bi se ta trg poslej imenoval. Milica Kovač je skupaj s še štirimi poslanci skupščine predlagala preimenovanje v Mestni trg, v ideološko neopredeljen kraj, kjer bi se zbirali vsi dobromisleči in bi bil že s samim imenom sprejemljiv za vse politične sisteme. Skupina občanov Velenja je skupščini predlagala, da naj bi se Titov trg imenoval Glavni trg. v Kulturnem centru Ivan Napotnik so pripravili predlog. da se preimenuje v Pikin trg, po Piki Nogavički, otroški junakinji švedske pisateljice Astrid Lindgren, lahko pa bi ga razumeli tudi kot trg iz pik, kjer se dogaja vse mogoče. Podobno predlagajo tudi na Občinski zvezi prijateljev mladine v Velenju: Trg Pike Nogavičke. Rekli so: Branko Nimac: Ker je med ljudmi veliko pripomb na delo Komunalnega podjetja predlagam, da na Vekosu pripravijo za delegate velenjske občinske skupščine in javnost, ki jo to zanima, komunalni dan. Na njem bi nas seznanili z oskrbo z vodo, toploto, javno razsvetljavo, odvozom smeti, projektom ločenega zbiranja odpadkov..." Kasneje, v razpravi, ni bilo pripomb na samo listo, veliko kritičnih besed so poslanci namenili programu, za katerega pa je Srečko Meh rekel, da ga čaka še temeljita dodelava, in da bo pripombe poslancev pri tem upošteval. Najbolj nezadovoljen, predvsem z delom, ki govori o družbenih dejavnostih, še zlasti o kulturi in šolstvu, je bil poslanec v družbenopolitičnem zboru Ivan Marin, ki je zaradi tega ponudil nepreklicni odstop kot poslanec tega zbora. Krščanski demokrati, ki so imeli precej kritik na pro- zadolžena za občo upravo je 33 -letna Milena Pečovnik, ni strankarsko opredeljena, je diplomirana pravnica, prihaja iz Habita; Darja Medved, dipl. ekonomistka je stara 32let, zadolžena bo za log, prihaja iz Gorenja GA, bo pokrival področje družbenih dejavnosti; 26 - letni Bojan Trnovšek, nestrankarski kandidat, diplomiran obramboslovec, bo zadolžen za obrambo in notranje zadeve; področje kmetijstva pa bo kot nestrankarski kandidat v vladi neprofesionalno pokrival 38 - letni dipl. inženir agronomije Marjan Jakob. Kulturni center Ivan Napotnik: Konec kadrovskih zadreg Mnogim peripetijam, ki so se ob imenovanju ravnatelja Kulturnega centra Ivan Napotnik, pojavljala v zadnjem času, je velenjska skupščina v četrtek naredila vsaj začasni konec. Za vršilca dolžnosti ravnatelja centra je za dobo šestih mesecev imenovala bivšega rava-natelja in kasnejšega vršilca dolžnosti ravnatelja, Vlada Vrbiča. finance, že doslej je delala v upravnih organih, ni strankarsko Milena Krstič - Planine foto B. Mugerte Tovornjaki na preozkih ulicah VELENJE - Na zadnji seji sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu so člani nekaj besed izrekli tudi na račun poučevanja kandidatov za bodoče voznike motornih vozil. Med drugim je bilo rečeno, da inštruktorji kandidate za voznike tovornjakov usmerjajo tudi po cestah in ulicah, ki so še za osebni avto preozke. Avto šole se sicer izgovarjajo, da morajo kandidate poučevati tudi po tistih ulicah kjer opravljajo izpite, čeprav so na teh cesteh nemalokrat bolj ovira. Člani SPV-ja so menili, da bi se bilo potrebno tej problematiki pogovoriti z izpitno komisijo, če je namreč res potrebno bodoče voznike poučevati po takšnih ozkih ulicah, na katerih se niti osebni osebni vozili ne moreta srečati. ■ bm Turizem so "tapravi" ljudje V senci mnogih za ta narod in to državo usodno pomembnih gospodarskih dogajanj se na taistem prizorišču igra zadnje dejanje predgovora k neki drugi vsebinsko sorodni zgodbi, za katero tako radi rečemo, da bi za nas morala biti ena najlepših, ob tem pa se večkrat obnašamo tako, kot dajo bo za naš okus in za našo mero o nas samih napisal nekdo drug. V mislih imam poprejšnjo setev in zdajšnje finalno namakanje povsod tam, kjer računamo z vsaj nekaj turistične letine. Načrte imamo velike, možnosti tudi, to smo že velikokrat slišali in ugotovili. Ker pa seje lani in predlani dogajalo, kar seje, je pot do cilja kajpak mnogo bolj zavita, kot pred vojno v Sloveniji, ko se na njej v takrat še normalnih razmerah nismo najbolje znašli. Kar za dobro trženje naše turistične ponudbe ta čas najbolj potrebujemo, jedobra in učinkovita propaganda. Da bosta potujoča Evropa in svet vedela kdo smo, kaj imamo, predvsem pa kje smo. Prav nič si namreč ne smemo domišljati, da nas poznajo dovolj, saj smo v predstavah premnogih še vedno nekje v krajih, kjer divja vojna in se jih je potemtakem najbolje na veliko izogibati. Prav kmalu bo videti, koliko smo bili uspešni pri turistični promociji nove mlade države, že zdaj pa velja opozorilo poznavalcev, da vsekakor ne dovolj. Poglavitni razlog za to je kronično pomanjkanje potrebnega denarja. Tovrstne akcije so namreč hudo drage, to vemo in priznavamo vsi. Drži pa tudi, da nam pri tem kronično primanjkuje še česa drugega, kar nič ne stane, bi pa bilo lepo, če bi si lahko kje kupili. Težko je namreč verjeti, daje samo denar problem, če naprimer slišimo, da se je na velikem pi§e: j0že nrajnc švicarskem turističnem sejmu v St. Gallenu med množico, ki je vabila k sebi na dopust, prijavila le predstavnica zasebne potovalne agencije iz. Portoroža. Še večje cvetk tega Šopka, ki si ga s takšno ali drugačno spretnostjo aranžiramo sami in se pri tem prav nič ne moremo sklicevati na takšne aH drugačne vzroke, na objektivne okoliščine, kijih imamo za izgovor tako radi vselej pri roki. Kaj, kdo neki je lahko kriv, če gostom v lokalu streže zane-matjeno urejen natakar? Če svojega dela po vrhu ni naj bolj vešč? Kdo nam je kriv, če tistim, ki pridejo k nam raje predstavljamo Benetke in Trst,namesto Škocjanskih jam, Lipice, Krtavč ali kateregakoli drugega še nam premalo znanega slovenskega bisera? Kdo je kriv, če najbolj turistična slovenska občina Piran z "zgodovinskim" odlokom prepove nočno glasbo na prostem? Kdo je kriv, če je vožnja po osrednji slovenski prometni žili utripalki med Celjem in Ljubljano, zaradi skrajno zanemaijenega okolja v njeni neposredni bližini, podobna po učni ekskurziji, na kateri turistični delavci spoznavajo, kakšna za nobeno ceno ne bi smela biti vitalna pokrajina v deželi,ki ima vsaj nekaj turističnih ambicij? In tako dalje in tako naprej. Odgovor je kajpak preprost in ne bo drugačen, dokler ne bomo znali poskrbeti predvsem, da bo turizem res ljudje. " Toda tapravi!" Krajanke Zavodenj pred velenjsko skupščino: ® t^^T® ®®®®8®®®®®88®®®®®8®®®88®8®®®®®®®®®«®®888» Sest let obljub o čistejšem zraku Nekaj deset žena in deklet iz Zavodenj je pred zasedanjem velenjskega parlamenta, v četrtek, pripravilo opozorilni protest zaradi prepočasnega reševanja ekoloških problemov v Šaleški dolini. Simbolično so pred vhod v dvorano postavile ožgano smrečico, ob njej pa lutko v otroškem vozičku z masko na obrazu. S tem so ponazorile, da v svojih Zavodnjah skorajda nimajo možnosti, da si ustvarijo zdravo, urejeno družino. Da dostikrat svojih otrok ne morejo pustiti na dvorišče, ker jim to preprečuje onesnažen zrak. Posledice onesnaženosti zraka najbolj čutijo prebivalci Zavodenj, Gospodarske novice Prejeli smo ponudbe in povpraševanja iz zbornice MADRID. Ponujajo izdelke in zastopstva. Prejeli smo nov izpisek borze PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA GZS, ki je na razpolago na GZS. Območni zbornic Velenje. S 23. februarjem 1993 izdajamo na GZS - Območni zbornici Velenje polog EUR-o obrazce, tudi FORM-a. Člane Gospodarske zbornice Slovenije, predvsem srednja in manjša podjetja pozivajo, da oglašujejo in iščejo partnerje v Borzi PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA. Na voljo so tudi izpisi poslovnih ponudb in povpraševanj, ki jih GZS prjema od Business Coope-ratjo Centra / BCC - BRE/, Bruselj pri ES. VSE INFORMACIJE LAHKO DOBITE NA GZS - OBMOČNI ZBORNICI VELENJE, tel. 063/850-920._ kjer se prepojenost zraka z žveplo-vim dioksidom skoraj vsakodnevno približuje kritični meji. Dogaja se, tako kot se je 9. februaija, daje bila polurna koncentracija žveplo-vega dioksida v ozračju kar 3700 mikrogramov na kubični meter zraka. In dogaja se tudi, kot so povedale predsedniku velenjske skupščine Pankracu Semečniku, da pri navajanju podatkov velikokrat z netočnimi objavami zavajajo javnost. To seje po besedah Vaneta Gošnika zgodilo tudi omenjenega dne, ko je teletekst televizije Slovenija objavil, daje onesnaženost zraka v Zavodnjah 370 mikrogramov na kubični meter zraka, kar je bilo desetkrat manj, kot je znašala one- snaženost v resnici. Krajanke Zavodenj so z opozorilnim shodom terjale uresničitev tistih zahtev, ki so predmet skupščinskih razprav že skoraj šest let: vgraditev čistilnih naprav v TEŠ. Poslanci velenjske občinske skupščine so se na predlog poslanca v zboru krajevnih skupnosti Eda Žlebnika odločili,danadnevnired četrkove seje uvrstijo kot dodatno točko tudi obravnavo ukrepov za zaščito prebivalcev Zavodenj, vendar delegati tega zaradi nesklepčnosti niso obravnavali. mkp BORZA vrednostnih papirjev Dragi dijaki, spoštovani mentorji! Kot smo obljubljali že v jeseni, vas vabimo k drugemu delu naše nagradne igre z naslovom Mladinsko varčevanje. Pravila igre že poznate, vendar naj vas opozorimo, da gre tokrat "zares". Pogoji so sledeči: 1. Pričetek igre je I. marca 1993. 2. Razredna skupnost, ki tekmuje mora vložiti efektivno (pravi denar) najmanj 1.000 DEM tolarske protivrednosti v nakup vred nostnih papirjev. Z vrednostnimi pairji razredna skupno dejansko tekmuje na borzi, za opravljeno transakcijo pa ji banka zaračuna I % provizije. 3. Konec igre je 1 .junija 1993. 4. Zmagovalec - investitor z najbolj donosno naložbo prejme nagrado v višini 700 DEM tolarske protivrednosti. Najboljša razredna skupnost si bo lahko na povabilo banke ogledala tudi trgovanje na Ljubljanski borzi. Vsled uspešno izpeljanega 1. dela naše nagradne igre v jesenskem času, vas vljudno vabimo k sodelovanju. Vse dodatne informacije lahko dobite na tel. 855-964 oziroma 854-251 int 285. I LB Splošna banka Velenje Borzni posrednik Marija Zimšek Krvodajalska akcija ŠOŠTANJ - Občinska organizacija Rdečega križa Velenje pripravlja v petek, 5. marca, krvodajalsko akcijo v Šoštanju. Obenem pa krvodajalce obveščajo, da bodo vsak četrtek v marcu organizirano vozili krvodajalce na akcije v Slovenj Gradec. Računalniški izziv Operacijski sistemi PC-DOS je bil načrtovan za opravljanje ene naloge in le ob enem uporabniku, tako daje z rastjo moči aparaturne opreme nastala potreba po zmogljivejšim operacijskem sistemu. V letu 1988 sta IBM in Microsoft ponudila Operating System/2 (OS/2), ki je bil načrtovan za mikroprocesoija 80286 in 80386 v IBM PS/2 seriji 32 bitnih mikroračunalnikov. Operacijski sistem OS/2 omogoča opravljanje več nalog istočasno ob več uporabnikih, tako imenovani multitasking. Zaradi obsežnosti OS/2 zahteva najmanj 1,5Mb glavnega spomina in trdi disk. Drugi znani proizvajalec Osebnih računalnikov Apple Computer Corporation, kije poslal na tržišče v poznih sedemdesetih letih popularni mikroračunalnik Apple II, je razvil operacijski sistem, ki se imenuje Apple DOS in je predviden za opravljanje ene naloge in za enega uporabnika. Apple v svojih računalnikih uporablja drugo družino mikroprocesorjev, njegov operacijski sistem ni kompatibilen z operacijskim sistemom, ki se uporablja pri IBM-ovih mikroračunalnikih. Za zmogljivejši mikroračunalnik Apple Macintosh (ki je zasnovan na Motorolinem mikroprocesorju 68030) je razvit operacijski sistem Macintosh DOS, ki je večuporabniški z virtualnim spominom. Virtualni spomin je element operacijskega sistema, ki omogoča računalniku, da obdeluje podatke, kot da ima skoraj neomejen glavni spomin. Med operacijskimi sistemi, ki se uporabljajo v mikroračunalnikih je potrebno omeniti še operacijski sistem UNIX. Ta sistem je razvil Kenneth Thompson pri Bell Laboratories v prvi verziji leta 1971. UNIX je bil prvotno namenjen za miniračunalnike in je imel celo vrsto zanimivih lastnosti kot so virtualni spomin, multi-programiranje in timesharing (sistem, ki omogoča istočasno povezavo več postaj ali terminalov na en računalnik). Leta 1973 je bil ta operacijski sistem ponovno napisan v jeziku C, kar je omogočilo njegovo široko uporabo od velikih računalnikov (main-frame computers) do zmogljivejših mikroračunalnikov. Poleg širokega področja uporabe je prednost UNIX-a v velikem številu programskih orodij za razvoj računalniških programov, ki so na voljo uporabniku tega operacijskega sistema. Microsoft je za Intelovo družino mikroprocesoijev 8086 razvil inačico operacijskega sistema UNIX, ki se imenuje XENIX. Kot zanimivost navedimo, daje Gorenje Procesna oprema proizvajala v drugi polovici 80-tih let osebni računalnik Dialog, ki je imel operacijski sistem CP/M (ta sistem je razvil Digital Research v sredini sedemdesetih let za 8-bitne sisteme) za mikroprocesor Z80. Izboljšana verzija Dialoga je temeljila na Hitachijevem mikroprocesorju (izboljšavi Z80) in operacijskem sistemu FE-NIKS, ki je bil razvit na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani (skupina pri prof. dr. J. Virantu) in je predstavljal inačico sistema XENIX (edini za 8-bitne sisteme v svetu). Na žalost sistem ni zaživel, ker so v tem času na naš trg prišli IBM PC XT osebni računalniki in so praktično vsi ostali sistemi postali nezanimivi za uporabnike. Nagradno vprašanje Naštejte čimveč primerov uporabe računalnika iz vsakdanjega življenja. NAGRADA: Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel paket računalniških disket. Odgovore pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje do 5.3.1993. mi mtmmfm 1 nmrn gorenje point Žarova 10, Velenje tel.: 854 741, fax: 853 944 i Vrnjačke Banje 6, tel. 063/850-182,855-900 int.132, yfax.063 / 853 - 455 . (skladišče v prostorih Interevrope) Gostici, podjetniki, obrtniki in potrošniki pozor! Ugoda ponudba za vas: kivi kg 95sit mandarine kg 95sit slive kg 120sit krompir kg 28sit čebula kg 35sit solata endivija kg 85 sit banane kg 100sit pomaranče kg 55 sit fižol kg 125 sit in še mnogo več... Vljudno vabljenil Slovenjegraška splošna bolnišnica Načrti so, denarja pa (še) ni Splošna bolnišnica v Slovenj Gradcu je potrebna temeljite obnove in posodobitve. Projekt, ki ga je vodstvo tega javnega zavoda pripravilo lani jeseni, je še vedno aktualen, čeprav Korošci na referendumu niso podprli zamisli o uvedbi 0,8- odstotnega samoprispevka. Celotna rekonstrukcija kirurško- ginekološkega bloka in ureditev drugega nadstropja otroškega oddelka, obnova ginekološke operacijske dvorane ter nekateri infrastrukturni objekti v bolnišnici bi veljali dobrih sedem milijonov tolarjev. Problemov v bolnišnici, h kateri gravitira območje z več kot stodvajset tisoč prebivalci, paje iz dneva v dan več in vprašanje je, ali bo državni proračun kmalu tako radodaren. Vodstvo slovenjegraške splošne bolnišnice je od neizglasovanega referenduma naprej v nenehnih stikih z ministerstvom za zdravstvo v Ljubljani, kjer pa pred sprejetjem letošnjega proračuna ne morejo ničesar obljubiti in zgolj zbirajo podatke o načrtovanih naložbah v javno zdravstvo v Sloveniji. Problemov bolnišnice se je nedavno lotilo spet tudi predsedstvo sveta koroških občin, ki je podprlo pobudo direktorja ter zdravstvene ustanove prim. dr. Draga Plešivčnika, da bi s problemi bolnišnice sez- nanili tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Premierja bodo povabili v Slovenj Gradec, če pa ne bo mogel priti, bo k njemu odšla posebna delegacija sveta koroških občin, Skupaj z vodsttvom bolnišnice. Prim. dr. Drago Plešivčnik je na župane in predsednike vlade v koroških občinah tudi tokrat naslovil prošnjo, da bi za katero od naložb nekaj denarja prispevali tudi iz občinskih blagajn. To pa brščas ne bo mogoče, saj bodo občinski propračuni letos zelo "oskubljeni" in bo občinam primanjkovalo denarja celo za tiste dejavnosti, kijih morajo financirati po zakonu.- V Slovenj Gradcu pravijo, da bi del denarja za obnovo in posodobitev splošne bolnišnice morali dobiti že letos. Ukrepati bo treba hitro, da bi sestavljalci letošnjega državnega proračuna te zahteve ne prezrli. Korošci obenem tudi ugotavljajo, da njihova bolnišnica vse bolj zaostaja za sorodnimi v Sloveniji, zaradi česar so na obisk povabili predsednika vlade dr. Janeza Drnovška; pred koncem minulega leta pa so o položaju tega javnega zavoda seznanili tudi predsednika Milana Kučana. Največ pozornosti pri investicijskih načrtih v splošni bolnišnici v Slovenj Gradcu je še vedno namenjenih obnovi in posodobitvi kirurško-gineko-loškega bloka v celoti (tudi za večji standard pacientov) ter dokončanju drugega nadstropja otroškega oddelka. V slednjem naj bi uredili posebne kirurške arrfbulante, del nadstropja pa bi preuredili tudi v bolniške sobe. Število postelj v bolnišnici se zaradi tega ne bi povečalo, ampak celo zmanjšalo, saj bi poslej bilo manj prostora v pred dobrimi tride-seetimi leti dograjenem kirurško- ginekološkem bloku. Direktor bolnišnice prim. dr. Drago Plešivčnik pa je na sejo predsedstva koroških občin pred dnevi prinesel še spisek novih potreb. Med njimi naj omenimo ureditev prostorov računalniškega tomografa, rezervne cisterne za kurilno olje itd. Kako "se bo pisalo" tem slovenjegraškim in koroškim željam, bo znano tja do konca marca, zaenkrat so v Slovenj Gradcu zmerni optimisti. ■ A. B. Geotermalne vode v Šaleški dolini 88888888888888888888888888888888888 Neizkoriščene možnosti V začetku leta 1991 sta Rudnik lignita Velenje in Gorenje Naravno zdravilišče Topolšica ustanovila podjetje GTE - podjetje za izrabo termalne vode. O razlogih ustanovitve ter o njegovem programu smo se pogovaijali z direktorjem podjetja mag. Milanom Medvedom, diplomiranim inženirjem rudarstva. Kaj je privedlo do ustanovitve podjetja? Milan Medved:" Doseženi rezultati raziskav ter možnosti izkoriščanja. Prve aktivnosti segajo v leta 1980-83. Takrat so namreč hi-drogeološke raziskave v okviru raziskovalne dejavnosti RLV-ja opozorile na možnost pojava geotermalne energije. V naslednjih dveh letih je vrtina do globine 300 m že dala jasne dokaze o tem. Na ustju odprtine je namreč znašala temperatura vode 49, v globinskem centru pa od 55 do 65 stopinj celzija. To je najtoplejša do sedaj MIlan Medved znana termalna voda v vsem nepa-nonskem delu Slovenije.Tudi količine za izkoriščanje te termalne energije so nadvse obetavne. Geotermalna energija ima v Sloveniji pomembno mesto, saj sodi med ekološko čist vir energije, po splošni oceni (velja tudi v svetu) pa bo zanimanje za njeno izkoriščanje še posebej veliko proti koncu tega tisočletja." MESNICA VILI POZNIČ Partizanska 54 TRGOVINA Pesje nn7KIIA 63320 VELENJE rUZNIO Tel.: 063/856-875 NAGRADNA IGRA! Od 10.februarja pa do 10.marca lahko pri nakupu nad 2000 tolarjev sodelujete v nagradni igri trgovine Poznič. Pripravili smo vam naslednje nagrade: 1. nagrada - svinjska polovica (cca 35 kg) 2. nagrada - odojek (cca 12 kg) 3. nagrada - nakup v vrednosti 2000 SIT Pri nakupu nad 5000 SIT vam priznavamo 3 %, nad 10000 SIT pa 6 % popust. VUUDNO VABUENI ! Kaj pomeni ustanovitev termalnega centra glede na bližino Naravnega zdravilišča Topolšica? Milan Medved:" Le nadgradnjo in dopolnitev njenega programa. Res pa je, da smo pri opravljanju poiskusov izkoriščenosti pretoka 100 l/s opazili doloženo povezavo s Topolšico. Po naših ocenah bi bila smiselna tudi izkoriščenost 70 l/s. Če pa bi izkoristili 33 l/s, potem aktivnosti termalnega centra v nobenem primeru ne bi vplivale na Topolšico.Prav zaradi teh dilem smo storili skupen korak za ustanovitev podjetja GTE." Kje je omenjena vrtina in ali obstajajo termalne vode samo v njeni okolici? Milan Medved:"Vrtina, pripravljena že danes za izkoriščanje termalne vode se nahaja v podaljšku letališke steze v Lajšah. Celoten termalni vir pa se razteza od Topolšice- jugozahodnega obrobja preko Lajš v dolino Raven pri Šoštanju. Po najnovejših ugotovitvah tudi skoraj do polovice Šaleške doline znotraj njenega eksplatacijskega območja." Zakaj je mogoče porabiti geo-termalni vir energije? Milan Medved:" Za različne namene. Usmeritveni in dovolj tržno zanimiv program našega podjetja vključuje 4 področja (izkoriščenost termalne vode 70 l/s):turistično - rekreativni, agro ( rastlinjaki), akva za gojenje ra- zličnih vrst rib- tu bi lahko s pridom izkoristili tudi bljižnji potok Bačovnico, ter "program pitna voda". Na voljo imamo namreč neoporečen vir pitne vode, ki bi jo lahko del (ob določenih možnostih) spuščali v omrežje, drugi del pa bi lahko zaradi nizke minerali-' ziranosti polnili v plastenke (Juli-jano izpod Karavank) in jo ponudili kot pitno vodo. Vsi ti programi se dopolnjujejo in nadgrajujejo. Geotermalne energija je lahko za Šaleško dolino ena od neizkoriščenih možnosti nadaljnjega razvoja, zanimiva tudi za širši slovenski prostor. Za rudnik pa pomeni v določeni fazi prestrukturiranje, odpiranje novih delovnih mest,..." Kaj bi morali v občini storiti, da bi ta program čimprej zaživel? Milan Medved:" Preiti od že do sedaj večkrat izraženih načelnih soglasij h konkretnejšim korakom. Toliko bolj, če vemo, da ta program daje idealno možnost za razvoj zahodnega dela Šaleške doline z ekološko popolnim čistim in zanesljivim virom. Seveda je tu še kopica drugih odprtih vprašanj: od ureditvenega načrta Lajš, Raven pri Šoštanju, lastništvo zemljišč,. ..Soinvestitorji se že oglašajo. Program smo kot razvojno nalogo že verificirali v širšem slovenskem prostoru. Vse je torej odvisno od širšega zanimanja." ■ (tp) : V petek (jutri) v Velenju okrogla miza j Zakonodaja o j ravnanju s CFC pri nas j ■ • ! V okviru II. mednarodnega posvetovanja "Zmanjšanje : : porabe in nadomeščanje klorfluorogljikovodikov (CFC) j { v hladilni, izolacijski, aerosolni in drugi industriji", ki j : se začenja danes v Velenju, bo jutri popoldan v našem j i mestu nadvse zanimiva okrogla miza. i • j i Udeleženci posvetovanja in drugi, ki jih zanima problematika : ■ tako imenovane ozonske luknje, bodo spregovorili o zakonodaji : j o ravnanju s CFC pri nas. Voditelji okrogle mize bodo Miha Jaz- j • binšek, minister vlade Republike Slovenije za okolje in prostor, j Marko Vraničar, direktor Instituta Zoran Rant Škofja Loka in j : mag. Ciril Paluc, direktor Gorenja Handels z Qunaja, moderator j : pa bo Borut Mencinger. : Na okroglo mizo - pričela se bo ob 16.30 v dvorani Skupščine : ■ občine Velenje - vabi organizator Gorenje Inova tudi vse tiste : j prebivalce, kijih zanima, kakšno zakonodajo pripravljamo v naši ■ ■ državi za ravnanje s klorfluorogljikovodikom. j ■ (an) : 25. februarja 19 Sklepčno nesklepčni skupščinski zbori Velenje naj Mozirju plača pitno vodo Ob Savinji... V mozirski občinski skupščini nič novega. To lahko zapišemo tudi za petkovo skupno zasedanje vseh treh zborov. Po ponovnem daljšem čakanju v nazarskem delavskem domu so le našteli dovolj poslancev za pričetek zasedanja. Vendar je bila sklepčnost v vseh treh zborih točno na meji in v nadaljevanju seje sta si sklepčnost in nesklepčnost kar podajali roki. kar je povzročalo stalne manjše zaplete. Recimo takole - en poslanec iz dvorane, drugi vanjo, sklepčnost v dveh zborih, nesklepčnost v tretjem, malo klicanja po telefonu, malo iskanja poslancev, ki so odšli na "čik" v predprostor, malo skupnega in malo ločenega glasovanja in podobno; že kar komično je bilo vse skupaj. Uvodne tri točke so na zasedanjih občinskih skupščin lahko včasih tudi formalnost, četrta in peta pa sta na zasedanjih mozirske skupščine postali že kar humoristični. Pa vendarle gre za sprejemanje dveh pomembnih dokumentov - statuta občine Mozirje in poslovnika skupščine občine Mozirje. "Sprejemajo" ju že nekaj zasedanj zapored, vendar pa o potrebni dvotretjinski večini očitno lahko samo še sanjajo. Nekaterim poslancem je torej kar po volji, da je zasedanje žena začetku skrajšano za dve točki in primerno število minut, vendar ne vsem. Zlasti tistim ne, ki redno prihajajo na zasedanja in ki imajo praviloma tudi največ obveznosti v službi, na kmetiji, kjerkoli. Kaj se bo zgodilo, če bo šlo tako naprej in bodo voljo ter potrpljenje izgubili tisti najbolj vestni, lahko le ugibamo. V petek je bila osrednja točka ob- občinske politike, ki se odraža tudi v občinskem proračunu, zlasti pa sta se spotaknila v postavko z imenom "sredstva za delo upravnih organov". Sicer je proračun občine Mozirje omejen na 374 milijonov tolarjev. Izvršni svet je oklestil večino postavk uporabnikov, najbolj pa investicije. Uporabniki so predlagali 230 mili- napajajo iz proračuna, za kaj več pa denarja že zmanjka. Dr.Franc Zagožen, ki seje tokrat odzval povabilu poslancev občinske skupščine, da poroča o svojem delu na državni ravni, je ob tem dejal, da mora občina kljub kleščenju najti dovolj denarja, da bo lahko konkurirala pri projektih pri katerih je nujna občinska soudeležba.Kočljiva vprašanja so med drugim rešili tako, da so razpravo o osnutku podaljšali do I .marca, do takrat pa morajo poslanci svoje pripombe in predloge poslati še pismeno (Franc Bastl je ob tem dejal, da je vse povedal dovolj javno in ne bo še "pisal"). Zanimivo je bilo še poročilo o delu komisije za prisluškovanje tele- fonskim pogovorom. Predsednik komisije Franjo Štajner je zatrdil, da so delo zastavili dovolj temeljito in načrtno. Kljub resnemu delu in namenu lahko komisija le domneva, da je prisluškovanje bilo in je še, saj tega ni nihče zanikal, več komisji ni uspelo ugotoviti, saj mnogi poklicani niso hoteli odgovaijati, ali jih na sestanek sploh ni bilo, čeprav so obljubili. Do nadaljnjega torej nič novega. Med poslanskimi pobudami velja omeniti tisto, ki od izvršnega sveta občine Mozirje zahteva povezavo z izvršnim svetom občine Velenje, ki naj skupno najdeta rešitev za plačilo pitne vode iz Ljubije, kar od velenjske občine zahteva Mozitje. ■ yp ravnava osnutka proračuna občine Moziije za letošnje leto. Več ali manj je bila to točka dveh poslancev, ki sta osnutek temeljito "obdelala". Edi Mavrič in Franc Bastl sta imela veliko konkretnih pripomb, sprožila sta vrsto vprašanj o (ne)smiselnosti Kje ste dobri (sklepčni) časi? jonov, predlog izvršnega sveta je borih 72. Največja je razlika na cestnem področju. Po mnenju uporabnikov bi potrebovali 107 milijonov, izvršni svet je postavko oskubil na 26. Kaže torej, daje sredstev komaj dovolj za redno delovanje vseh, ki se Izvršni svet SO Mozirje Žogica vrnjena poslancem Rekli so: « iS « 8 » 8S m Edi Mavrič iz Gornjega Grada: "Iskreno se zahvaljujem gospodom, ki zamujajo ali jih ni, s tem pa ostalim kradejo čas." - "Vse se potaplja, državna uprava pa si povečuje dohodke. Kje je morala, zavest. Predlagam lansko postavko, še ta je visoka." Franc Bastl iz Gornjega Grada: "Ta proračun je socializacija ustvarjalnosti, je ciklostiran za nekaj let nazaj in naprej, brez vsake politike, je le spodbujanje nenamenske porabe." - "Članstvo v ZZB se sploh ne menja. To je odlično. Kolikor jih je manj, toliko pride novih. To je anajbolj komična postavka." Alfred Božič, predsednik IS: "Izvršni svet se ne bo več vključeval v reševanje Glina. Prej ste menili, da ravnamo gospodarno, zdaj nas obsojate ropanja, mi pa smo žleli le pomagati." - "Gospod Bastl je milo rečeno zmešal stvari v en koš, tako se pač ne dela." Franc Bastl: "Če bi vse zmešal, bi bil zmešan, tega potrdila pa nima nihče." Edi Mavrič: "Na isti barki smo, vendar se nekje povečuje, drugje crkuje." Referendumi bodo 16.maja Ključna bo vloga programov Člani izvršnega sveta skupščine občine Mozirje so prejšnji četrtek na redni seji uvodoma obravnavali nekaj zahtevkov za denacionalizacijo. Ker so bili na seznamu tudi upravičenci iz Logarske doline in Matkovcga kota, ki so nekateri upravičeni do vračila 500 in več hektarov zemljišč, to področje pa sodi v krajinski park, je izvršni svet lahko sprejel le stališče, ki ga mora poslati ministrstvu za kulturo, ki o vsem tem odloča. Člani izvršnega sveta so obravnavali še eno vročo temo. To je vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je zaradi nekajkratnega povišanja povzročilo veliko hude krvi v vsej mozirski občini. Ponovno obravnavo so na predzadnjem skupnem zasedanju terjali poslanci zborov občinske skupščine, izvršni svet pa jim jc vrnil žogico. Predlog je namreč dal sklad stavbnih zemljišč in poslanci so ga sprejeli. Očitki, da jih je zavedel izvršni svet, so po mneju članov sveta neutemeljeni, saj predloga ni pripravil izvršni svet, vsak poslanec pa bi lahko kaj hitro izračunal, kolikšo povečanje je predvideval predlog. Zbori občinske skupščine naj torej zadevo rešijo neposredno s skladom. To je edini vir financiranja sklada, poslanci pa lahko zahtevajo, da sklad skrči programe, ali ga celo ukinejo, lahko pa znižajo vrednost in s tem zagotovijo, da bo sklad obstajal zaradi obstoja samega. Vrednost točke je v mozirski občini res višja kot v sosednjih občinah, vendar je odvisna od programov in zato ni primerljiva. Z začetkom delovanja čistilne naprave v Mozirju je izvršni svet na predlog. Javnega podjetja Komunala sprejel tudi ceno za čiščenje odpadnih voda. Kanalščino bodo seveda občani še plačevali, saj je vezana na omrežje, cena za čiščenje pa naj bi bila 20 tolarjev za kubik porabljene vode. Ker je to prvič v mozirski občini, bodo o tem razpravljali še zbori občinske skupščine, čeprav je bilo v razpravi rečeno, da o tem ne morejo odločati. Pod točko razno so člani izvršnega sveta obravnavali še zadevo, ki pod točko razno ne sodi niti slučajno. Gre namreč za (dokazano) prevelika izplačila plač in regresa ter za nerazumljivo nizke cene kosil in malic v Vzgojno-varstvenem zavodu Mozirje (seveda takšne cene ne veljajo za učence). O ukrepih bo izvršni svet razpravljal na prihodnji seji, ko bo znan še zaključni račun tega zavoda. Prekoračitev je visoka, ob tem pa so se člani izvršnega sveta prav zgrozili ob zahtevku zavoda za pokritje nekaj sto tisoč tolarjev izgube. ■ yp Sedanje petletno obdobje občinskega samoprispevka v mozirski občini se bo maja izteklo. Novega referenduma z skupni samoprispevek ne bodo razpisali, s samoprispevki pa si bodo skušale zagotoviti najnujnejša sredstva posamezne krajevne skupnosti. Brez njih lahko mirno zaprejo vrata, so poudarili predstavniki večine krajevnih skupnosti na sestanku, ki gaje v zvezi s tem sredi prejšnjega tedna sklical predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik v sodelovanju s predsednikom izvršnega sveta Alfredom Božičem. Na sestanku so najprej ocenili uresničevanje skupnega programa v sedanjem referendumskem obdobju. Program so v celoti uresničili, za kamp v Logarski dolini, zdravstvena domova v Mozirju in Lučah, za osemletko v Mozirju in za opremo glasbene šole pa so skupno namenili skoraj 28 milijonov tolaijev. Devetim krajevnim skupnostim, ki jim je bil samoprispevek pretežno namenjen, sonakazali skupno preko 40 V Lučah bo v nedeljo vroče SSiSSSSSISSSSSSSSSSSSSgSSSSSBISSS-SSSB Se obtožbe, predsednik odgovarja Premalo učinkovito odpravljanje posledic poplav prebivalcem posameznih krajev Zgornje Savinjske doline načenja živce, jih že spravlja v obup, pojavljajo se podtikanja in namigovanja, spori na različnih ravneh. Kar se tega tiče so trenutno "na najslabšem" v Lučah. Poročali smo že, da je v tem kraju odstopil predsednik sveta krajevne skupnosti in z njim vsi člani sveta. Razlog so bile neutemeljene obtožbe iz Podvo-lovljeka in doslej še nedokazana podtikanja v zvezi s poplavnimi sredstvi, zlasti glede sanacije ceste v Podvo-lovljeku. Boleče je zlasti to, da so bila objavljena v nekaterih časopisih, kljub pomirjujočim pozivom in obljubam so se prenesla še na slovensko televizijo in še kam. Posebej hudih obtožb je deležen predsednik občinskega izvršnbega sveta Alfred Božič, z njim seveda tudt člani sveta. Za nedeljo so v Lučah sklicali zbor krajanov, na katerem naj bi skušali stvar razrešiti, pa bo najbrž zaradi zaostrovanja to zelo težka naloga. Še pred tem se je predsednik izvršnega sveta v soglasju s člani sveta odločil, da javno odgovori na vsa namigovanja in žalitve, odgovor je tudi izziv posebne sorte. V uvodnem delu podrobno s številkami opredeljuje škodo, pomoč in njeno delitev, seveda to velja izključno za sredstva, ki so bila nakazana in vodena na občinskih upravnih organih. Pomoč je namreč prihajala tudi drugače - na Rdeči križ, Karitas, neposredno v KS Luče in Ljubno, podjetja s sedežem izven občine so neposredno pomagala svojim delavcem, gre za direktno pomoč občanov Slovenije občanov v mozirski občini, tudi pomoč iz avstrijske Koroške je bila nakazana ali dostavljena neposredno posameznikom. Ob tem je predsednik zapisal: "Za višino teh zneskov oziroma pomoči nimam podatkov in tudi nisem sodeloval pri njihovi delitvi. Zato vsaj za ta del, če so bile nepravilnosti, ne obtožujte mene! Poskušal pa sem takrat prevzeti koordinacijo nad delitvijo teh sredstev, pa se s tem niso strinjali omenjeni naslovniki, izjema je le Rdeči križ." V nadaljevanju je opisan način delitve in nadzora z vseh ravni, ki ni odkril niti ene same nepravilnosti, sicer paje obsežna dokumentacija na voljo vsakomur. "Naj mi bo dovoljeno, da pozovem vse "junake", ki mi pošiljajo anonimna pisma, me anonimno kličejo po telefonu ob času, ki njim odgovarja, da mi prinesejo dokazila o mojih krajah poplavnih sredstev, ali katerih koli drugih družbenih sredstev. Vsakemu posebej bom z veseljem plačal enak znesek, pomnožen s 1.000. "Junaki", ponuja se vam enkraten zaslužek! Izkoristite ga!" Natančno so opisani vsi izjemni napori občinskih upravnih organov in izvršnega sveta, skupin po podjetjih in krajevnih skupnostih, drugih ustanov in organizacij, katerih aktivnosti je predsednik usklajeval; našteti prav vse, bi vzelo preveč časa in prostora, v zaključnem delu odgovora pa piše: "Za zahvalo sedaj dobivam anonimna pisma. Navedel bo vsebino enega od njih. Navajam: "prasec umazani, v blatu se plazeča golazen. Ukradli ste denar, ki je bil namenjen za poplavna območja... gangsterji, barabe... kriminalci... pljunem vam v obraz" in podobni izrazi. Priznam,da sem ob prebiranju takšnih pisem žalosten - ne jezen, tolažim pa se z dejstvom, da takih besed ne izrerkajo tisti, ki so v poplavah resnično utrpeli vso gorje, ki ga je nesreča prinesla, temveč tisti, ki so se hoteli na račun drugega okoristiti. Nekaterim sem to tudi osebno preprečil. Vesel pa sem, da navkljub vsem težavam, s katerimi sem se srečeval v zadnjih lewtih (poplave 90, vojna, suša, zopet poplave 92, propadanje podjetij,da omenim le najtežje), lahko grem iz službe z dvignjenogla-vo. Prav tako lahko tudi vsakemu občanu mozirske občine brez sramu pogledam v oči! In čisto na koncu. Gospodu Mirku Zamemiku iz Podvolovljeka sem osebno rekel, da naj mi prinese kopijo prenosnega naloga za tistih 30 milijonov, ki naj bi bili nakazani na občino za cesto v Podvolovljek. Za ta denar jaz ne vem, čeprav se govori, da se gausmeril drugam. Do danes g. Zamernik tega še ni storil, zato ga pozivam naj zo stori čimprej. Ta denar, če resnično obstoja, bomo takoj nakazali na KS Luče, namensko za cesto v Podvolovljek. Obenem bi ga tudi prosil, da mi prinese listinoiz katere bo tudi nedvoumno razvidno, da sem tretjinski lastnik podjetja Turist. Rad bi namreč zadevo s Turistom uredil, njemu pa bom izplačal 40 odstotkov provizije. Bralec bo prav gotovoopazil visoko provizijo. To pa dajem zato, da bo lahko gospod Zamernik polovico provizije odstopil svojemu svetovalcu gospodu Krefl Ivanu, dipl.ing.str. iz Nazarij. Ta mu je namreč po izjavi gospoda Zamernika na uradnem mestu pridobil "verodostojne" informacije, ki so mu služile za sprožitev akcije razčiščevanja kje je poplavni denar." ■ JP milijonov, do junija pa bodo prejele še dobra dva milijona tolaijev. Predstavniki krajevnih skupnosti so na sestanku poročali o uresničevanju programov v svojih okoljih, tehtno pa so spregovorili tudi o pripravi programov za krajevne samoprispevke, za katere se v devetih krajevnih skupnostih več lai manj pospešeno pripravljajo. Ponekod so pridni bolj, drugod malo manj, programi in odločitve za samoprispevek pa morajo biti znani do 15. marca. Prav programi bodo gotovo ključni pri odločanju krajanov za ali proti samoprispevku. Deseta krajevna skupnost, to je Rečica ob Savinji, ima že sedaj svoj samoprispevek, saj se leta 1988 ni odločila za skupnega, njenega pred-stavnika na sestanku (iz upravičenih razlogov) ni bilo, prepustili pa soji odločitev, ali se priključi istočasni akciji ostalih krajevnih skupnosti, ali vse skupaj znova pripravi sama; časa ima namreč še pol leta. odločili so se tudi, da bodo referendumi istočasno, to je 16.maja, v pomoč pri zahtevni nalogi pa bo vsem občinska volilna komisija. Prispevna stopnja bo odvisna od ovrednotenja programov in možnih sredstev, že na tem sestanku pa je prevladala želja, da bi bila stopnja po možnosti enaka. ■/p SOLČAVA - V tem kraju se vsako leto v prireditve v mesecu kulture vključijo na svojstven način. Gre za kulturno-zabavno prireditev z imenom "Vinarska", ki je imela letos seveda še številko 93. Prebivalci Solčavskega so v soboto na šaljiv in piker način znova obračunali s problemi v lastnem okolju, bili pri tem zelo domiselni, da o pošteni zabavi sploh ne govorimo. SOLČAVA - Eden najbolj perečih problemov v vsej mozirski občini so vsekakor telefonski priključki. Zlasti v Zdrečki dolini se na akcijo šele pripravljajo, v Solčavi paje že v teku. Vendar se bojijo, da ne bo končana. Predračun za 63 novih številk krepko presega 20 milijonov tolarjev, kar pomeni okrog 400.000 tolarjev za en sam priključek in še to samo za primarni vod, upanje na zakon o enotnem prispevku paje bolj majavo. NOVA ŠTIFTA - V pripravah na morebitni referendum za krajevni samoprispevek so se "prešteli" tudi v Novi Štifti. V tej krajevni skupnosti je po decembrskih podatkih 236 delavcev, 44 upokojencev, delež kmetov v skupnem znesku samoprispevka znaša 27,9 odstotka (ob Solčavi največ v občini), obrtnika po teh podatkih uradno nimajo nobenega, neuradno pa jih je vsaj šest. Malo čudni podatki. LJUBNO - V dvorani tamkajšnjega prosvetnega doma je bilo v soboto zvečer slovesno in prisrčno. S priložnostno slovesnostjo so namreč obeležili 40 -letnico smučarskih skokov v tem kraju. Ob nekdanjih in sedanjih skakalcih in članih klubskih uprav so se polni dvorani predstaviličlani dramske skupine s komedijo o smučarskih skokih, pevci in pevke ter ljudski godci. Ob tej priliki so izdali tudi pestro knjižico o preteklosti in sedanjosti tega športa. MOZIRJE - Med zadnje prireditve ob 8. mesecu kulture v mozirski občini bo sodilo tudi sobotno "večerno srečanje" ob pogovoru z Aleksandrom Videčnikom o njegovi knjigi "Domači zdravil-ci in zdravilstvo". Srečanje bodo pričeli ob 18.uri v mozirski knjižnici. ■ ■ « in Dreti DELAJO S POLNO PARO - Končno, bi mirne duše zapisali. Na Ljubnem ob Savinji so si ljudje, sicer vajeni vseh vrst "peripetlj" pri odpravljanju posledic katastrofalnih poplav, kar malo oddahnili. Delavci SGP Primorje Iz Ajdovščine so se v gradnjo obvoznice zagnali s pravo mero delovne vneme, delajo od Jutra do večera, česar na ljubnem doslej niso bili vajeni In Jim prav zato toliko več pomeni. Sicer pa so rane še vedno zelo hude. m foto: j p OBČINA ŽALEC - RDEČI PAJEK Končno plinifikacija v Žalcu Ta teden se bo na skupščinskem zasedanja sprejemal odlok o podelitvi koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo zemeljskega plina. Omrežje naj bi potekalo v mestu Žalec in v naseljih Polzela, Prebold, Petrovče in Šempeter po načrtu, ki je podrobno definiran v odloku. Prav gotovo je plinifikacijsko omrežje izredno dobrodošla stvar, saj gre za ekološko najmanj obremenjujoč faktor za okolje ter ekonomsko gledano najcenejši vir energije. Ves razviti svet in pri nas v Ljubljani imajo razvito dobro plinifikacijsko mrežo, kajti nenazadnje gre tudi za poceni energijo. Bolj problematična je seveda podelitev koncesije koncesionarju, saj le ta vključuje 8 javnih pooblastil, ki so seveda finančno občutljive. V vsem razvitem svetu so javna podjetja, ki upravlja- jo s plinifikacijskim omrežje visoko profitna podjetja. S temi dobički pa države pokrivajo neprofitne javne službe, ki stalno proizvajajo izgube. Toda če že dvomimo včasih v strokovnost državne uprave, bi naj bila poštenost uzakonjena, ali ne ? ■ vuf Ena položnica več Nov sistem obračunavanja porabe vode v blokih Tam, kjer imajo v večstano-vanjskih hišah še blagajnike, imajo ti vse manj dela. Čeprav je v bloku navadno samo en števec porabe vode, bo Komunalno podjetje p.o. Žalec pošiljalo račune stanovalcem. Zakaj in kako, nam je povedal Anton Bratuša, direktor Komunale Žalec. Anton Bratuša: "Stanovanjski zakon je prinesel novosti tudi na področju upravljanja stanovanj oziroma obračunavanja določenih storitev. Ogrevanje smo že doslej zaračunavali individualno, problem je nastal v večstanovanjskih hišah z obračunavanjem vode, za katero so prej pobirali denar hišni sveti. Blagajniki so imeli veliko težav s pobiranjem denarja, pogosto pa je prišlo do zadrževanja denarja. Z novim zakonom hišnega blagajnika ni več, čeprav zakon hkrati predpisuje, da se ti proble- Anton Bratuša mi rešujejo individualno. Naše komunalno podjetje bo po novem zaračunavalo porabo vode vsakemu stanovanju posebej, na podlagi odčitane skupne porabe vode in podatkov o številu stanovalcev v Kongres MLD v Žalcu V soboto 27. februarja, bo v Žalcu v Domu II. žalskega tabora 3. kongres MLADIH LIBERALNIH DEMOKRATOV. Kongres bo enodneven in bo obiskan iz vse Slovenije, tako da V Žalcu pričakujemo 150 mladih liberalcev iz vse Slovenije. Kongresa se bodo udeležili tudi nekateri gostje iz tujine in predsednik LDS dr. Janez Drnovšek. Zborovali krščanski demokrati V petek zvečer so se na letnem občnem zboru v Žalcu sestali krščanski demokrati občine Žalec. Pregledali so dosedanje delo in sprejeli program za prihodnje obdobje. Častni gost tega zbora je bil Ivan Oman, republiški poslanec in predsednik krščanskega gibanja pri Slovcnjskih krščanskih demokratih. Število članstva seje zelo povečalo, tako daje v občini sedaj 13 krajevnih odborov; to gotovo dokazuje uspešno dejavnost stranke. Sprejeli so tudi delovni program za letos. Ta med drugim predvideva tudi ustanovitev več sekcij. ■ -er Z razstavnega prostora Tovarne nogavic Polzele. Sejem moda jesen-zima 93-94 V soboto zvečer so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli letošnji sejem Moda jesen-zima 93/94. Vseh razstavljalcev je bilo 193, največ pajc bilo seveda domačih - 142. Kot je bilo videti na letošnjem sejmu, si domači oblikovalci in konfekcionarji počasi a zanesljivo uterjujejo pot v svet. Zanimanje za slovensko modo in okus je čedalje večje, tujih potencialnih kupcev in razstavljalcev pa je iz leta v leto več iz svetovno znanih modnih hiš. Letošnji sejem je bil vsekakor vreden ogleda in primerjave s prejšnjimi. Paše za oči v novih barvah, krojih, nakita modnih dodatkov in kozmetičnih novosti je bilo napretek. Tudi z našega območja so na sjemu razstavljala kar štiri večja podjetja, to so Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna Prebold, MIK Prebold in Zarja Scala iz Petrovčah, M club iz Velenja in Elkroj iz Mozirja. Vsi so se potrudili in pokazali zares lepa nova oblačila za jesen-zimo 93-94. ■ Besedilo In slika: -er posameznih stanovanjih, ki jih dobimo od Sipra in od lastnikov teh stanovanj. Lastniki in najemniki bodo vsak mesec dobivali položnice, na oglasnih deskah bomo objavili količino porabljene vode in izračun. Prvi bloki bodo prejeli položnico za januar in februar skupaj, nekateri pa bodo imeli star obračunski sistem še nekaj časa, dokler ne bo naša baza podatkov popolna." Zakaj v blokih ni individualnih števcev porabe vode? Anton Bratuša: "V tujini imajo vodomere po stanovanjih predvsem zato, ker varčujejo z vodo. Pri nas o tem stanovalci še ne razmišljajo preveč. Pa tudi sama izgradnja vodovodnega omrežja v blokih je bila narejena v bistvu na principu solidarnosti, daje bilo čimbolj poceni, gredo vodi iz stanovanja v stanovanje, razvod znotraj enega stanovanja pa je že bolj problematičen. Ponekod se eno stanovanje napaja kar iz treh cevovodov, namesto iz enega. Vsekakor pa pri nas razmišljamo, da bi ponudili stanovalcem tudi individualne vodomere." Sicer pa imate največ težav s plačevanjem ogrevanja. Anton Bratuša: "Z ogrevanjem imamo zelo velike težave. Veliko je neplačanih obveznosti porabnikov za nazaj. Država je omejila naše cene, mi pa smo morali plačevati določene storitve po povišanih cenah, podražila se je elektrika, kar vse vpliva na naše stroške. Olje se sicer ni podražilo že od lanske pomladi, toda zdaj se govori o 30 odstotni podražitvi. Mi smo naredili že julija lani poračun, ki je takrat znašal 9 milijonov tolarjev, plačalo pa ga še vedno ni kar 90 odstotkov porabnikov. Zaradi tega smo tudi obvestili žalski izvršni svet, saj reševanje tega problema presega naše možnosti. Tehnično bi bilo najlaže ustaviti ogrevanje, vendar bi bile posledice za stanovalce zelo hude. Čeprav je res, da ljudi v individualnih hišah nihče ne vpraša, ali imajo denar za ogrevanje. ■ K. Rozman, foto:LJubo Korber Kam z otroki? Osnovna šola v Žalcu se že nekaj let otepa z preveliko obremenje-nosto, kajti število otrok, ki obiskujejo to šolo, je za bivalne kapacitete teh otrok in učiteljev vse preveliko. Poleg tega se s tem moti in otežkoča normalen pedagoški proces, tako se že nekaj časa razmišlja o ustreznih rešitvah. Pripravljene so tri variante reševanja problema. Prva razmišlja o delnem preusmerjanju otrok v prostore stare osnovne šole, kjer zdaj domuje UPI - ljudska univerza iz Žalca. Prostori so absolutno neprimerni za bivanje otrok, ker so kapacitete zastarele in neustrezne za sodobne šolske in pedagoške potrebe. Ta varianta bi se dolgoročno (in se že) pokazala kot izredno draga. Poleg tega otroci nimajo pravih pogojev za določen kabinetni pouk, ali telesno vzgojo. Drug predlog poskuša žalsko osnovno šolo gradbeno dvigniti za eno ali dva nadstropja, kar je spet vprašljivo, kajti objekt je bil projektiran (temelji, statika itd.) za dva nastropja, poleg tega bi občutek prenatrpanos-ti, glasnosti (prosti razredi, čas malice, čas pred telesno vzgojo) ostal oz. bi se še povečal. Tretja varianta razmišlja o širitvi OŠ Gotovlje in potem spremembi šolskih okolišev. Čeprav gre za morda investicijsko kar krepek zalogaj, pa je rešitev kot izgleda še najbolj primerna, kajti mnogi otroci bolj spadajo k Gotovljam (kjer že imajo OŠ za štiri razrede), in bi se morda tudi kraj sam bolj razvijal (infrastruktura, objekti okoli šole itd. vuf NA KRATKO Zavrnjena vloga dosedanjega direktorja Občinska komisija za volitve in imenovanja, ki je ena najpomembnejših komisij poslanske skupščine je pred četrtkovo sejo skupščine obravnavala tudi razpis direktorja zdravstvenega doma, ki je bil objavljen v dnevniku Večer. Edina vloga, ki je prispela v zakonitem roku, je bila vloga dosedanjega direktorja Marjana Goloba, diplomiranega ekonomista. Komisija je zaradi pripomb zaposlenih v zdravstvenem domu (predvsem, da bi moral biti direktor ZD, podobno kot ravantelj na šoli, človek od stroke, torej v tem primeru zdravnik) vlogo zavrnila. Sledil bo nov razpis. Boljše plače direktorjev javnih zavodov Izvršni svet Skupščine občine Žalec jena podlagi 4. točke sklepa o merilih za določitev sredstev za plače direktorjev v zavodih (šole, vrtci, kultura), ki se financirajo iz javnih sredstev predlagal, da se na novo določijo plače direktorjev javnih zavodov. Če na hitro preračunamo, bo bruto plača ravnatelja poslej znašala probližno 110.000,00 tolarjev, kar le delno sovpada s sklepi in predlogi ministrstev za kulturo ter za zdravstvo, družino in socialno varstvo. In za konec Po kuloarjih že nekaj časa krožijo govorice, da so si delavci občinske uprave izplačali 68 % poračuna. Marsikdo se sprašuje: "Od kod?" ■ vuf Novice, ki odkrivajo tančice Janez Kroflič, slavni urednik še bolj slavnega Savinjčana, je že kar dva mandata veliki šef mestne skupnosti Žalec. Mandat mu revežu poteče letos, zato se bo delavni gospod poskušal udinjati na turističnem društvu. Na občini jim spet primanjkuje denarja. Tako so se že tretjič odločili, da bodo zmanjšali strankarska sredstva, tokrat za 40%. S tem bi prihranili celih 0,1 % proračuna. Denar potrebujejo, saj za svoje plače porabijo 11,0% proračuna. ***# V osnutku proračuna za leto 1993 je še nekaj močnih. Tako je namenjeno za področje investicij v vzgoji in izobraževanju (šole in vrtci) 2.300.000,00 tolarjev, ki jih potrebujejo za vzdrževanje 26 stavb, medtem ko je za področje Investicije na področju dela državnih organov, kjer vzdržujejo eno stavbo namenjenih 6.100.000,00 tolarjev. **** Iz zaupnih virov smo izvedeli, da hodi ob sobotah na rekreacijo falanga skrajno desničarsko usmerjenih Savinjčanov. Vroče debate imajo po rekreaciji ob vrčkih piva. Med njimi se najde tudi predsednik LDS Andrej Šporin, ki je med njimi le šibka opozicija. Njihov moto je: "Neslovence v kredence, domačine v nedotakljive višine V Žfiečklliva rctc&raflia "Madona, kaj bomo s temi smetmi! Upam, da bo ta prekleti mandat že enkrat minil..." najbrž razmišlja občinski sekretar za varstvo okolja In urejanje prostora Vinko Debelak. ■ Foto: ljubo Korbar, Tekst: vuf Mladina, podmladek in lepe noge Žalska turis- tično hmeljarska falnga je proglasila že davno nekoč Savinjsko dolino za dolino zelenega zlata. Ker pa smo roko na srce, poznani tudi še po čem drugem in (roko drugič ali na drugo srce) imamo tudi nekatere ekološko še nerešene zadeve, je potrebno kon-gregacijo turistov iz zgolj ljubiteljev zelenih polj in kmečkega turizma razširiti še na kakšne druge pengi pen- /.epe noge gi obiskovalce. To so torej podjetniki, kulturniki, znanstveniki, profesionalci po raznih strokah in politiki. Gre za kongresni, prireditveni in simpozij-ski turizem. Tema je zanimiva zato, ker je bilo iz marsikaterih ust rečeno, da je skrajni čas za dejanja, torej, da NEKAJ STORIMO. In tako so Mladi liberalni demokrati vložili kandidaturo za organizacijo 3. kongresa MLD. Kandidatura je bila na kolegiju v Ljubljani potrjena in podmladek je torej v soboto v Žalcu. Pri takrat razvpitih širokoustnikih o prehodu iz pozicije statike na pozicije dinamike je prišlo do hehetanja in dvomljivega režanja. Nekateri celo upajo, da bodo uspeli najti in videti v Žalcu kakšen lep in nov 'štiklc', kar vsekakor na lep način potrjuje usmeritev v smeri gesla: TURIZEM SMO LJUDJE. Če že ni najbolj lepo, da rečemo da bo v Žalcu podmladek trenutno vladajoče stranke, je prav, da povemo, da bo kar nekaj organizacij v Žalcu na ta račun dobro zaslužilo. Najbrž bodo na ta kongres povabljeni tudi kakšni gostje iz tujine in kakšen odrasel liberalni demokrat. Vsekakor pa velja, da posel je posel in denar končno nima vonja. Želimo si še čimveč političnih krotilcev in zveličavcev. Pridite in prinesite debele denarnice s seboj. Vse hehetanje in podcenjevanje je zaman in nenazadnje: NAJBRŽ BODO TUDI KAKŠNE LEPE NOGE DOBRODOŠLE V TEJ NAŠI ZASPANOSTI! ■ Tea Rlnček, Foto: ljuboKorbar lili ' i K i l£LrlK£> ■ . "jmM ■utf Ves mesec februar so učenci Osnovne šole Petra Šprajca - Jura iz Žalca pripravljali projekt o življenju, delu in času pesnice Mete Rainer. Zaključili in predstavili so ga na svoj kulturni dan, v petek, 19. februarja. Poleg dveh šolskih predstav so pripravili še popoldansko, na kateri so svoji pesnici ob devetinosemdestem letu zaželeli še najmanj toliko let, kolikor je napisala pesmi za njih. Meta Rainer Mojstrica smeha Da je Meta Rainer mojstrica smeha, si ni izmislil kdo, ki bi seji pač hotel malo prikupiti Ko je lani izdala prvo zbirko humoresk, basni in travestij za odrasle z naslovom "Skozi prste", ji je to priznanje izrekel tudi Tone Partljič. On se na smeh prav gotovo spozna. Le kako Meta ne bi bila vesel in duhovit človek, ko pa je bila rojena prav na pustni torek leta 1904 na Ptujski gori. Kmalu seje njena družina preselila v Kranj in nato v Ljubljano, kjer je preživela vsa najstniška leta, do prve učiteljske službe na šoli v Tepanjah. Čeprav je po šestih letih lam nato službovala v Braslovčah, na Polzeli in v Žalcu, še danes pravi, da se čuti bolj ljubljančanko kot Savinjčanko. Ali kot jo je opisal njen prijatelj Miha Cene, ko jo je spoznal v povojnih letih na Polzeli: "...dama v provincialnem mestu". Diplomirala je iz ruščine in slovenščine, a če bi izbirala svoj poklic še enkrat, bi bila raje slikarka. Tako pa je postala učiteljica in pesnica. Žc upokojena je izdala štiri pesniške zbirke za otroke: Fičfirič (1978), Mihaha (1983), Zajček skakalček (1987) in Hokus pokus (1990). Ampak prva njena pesmica je bila objavljena že leta 1947 v Cicibanu. Objavljala je tudi v tržaškem Galebu in celovškem Mladem rodu. Sama pravi, da ni poet: "Sem bolj amaterka - znam do neke mere pisati pesmi. Sem pa dober satirik, v zadnjem času objavljam predvsem v Pavlihi. Sem na nek način hudobna, kritična, a dobrohotna. S temi satirami skušam nekaj doseči. Rada bi, da bi bilo vse tako, kot si jaz želim, čeprav vem, daje to popolnoma nemogoče. Znana sem kot "dolg jezik", sem kritična, vendar tudi do sebe". Šele lani je izdala prvo zbirko pesmi za odrasle, čeprav je imela priložnost žc prej. Pred nekaj leti mi je povedala: "Raje sem se ukvarjala z otroško poezijo, ker imam otroke zelo rada. Mogoče jc v meni še zdaj nekaj otroške naivnosti. Včasih sem bila hudo užaljena, ko so mi rekli, da sem naivka. Pa nisem. Otroci radi prihajajo k meni, z njimi se razumem". Meta Rainer ve, kako radi imajo otroci njene hudomušne pesmice, kako radijih tudi prepevajo. Vesela je vsakega priznanja. Naj končam s tistim, ki gaje izrekel ilustrator Borut Pečar: "Kar neveijetno je, da so nekatere njene dvajset let stare pesmi še danes tako aktualne. Rekel bi, daje Meta Rainer premalo popularna. Ona bi lahko bila Slovenka leta". ■ Ksenija Rozman, foto -er VELJA SI OGLEDATI KINO ŽALEC - Dom II. slov. tabora petek, 26.2., ob 19. uri PROTI SONCU, akcija nedelja, 28.2., ob 17. in 19. uri PROTI SONCU, akcija v četrtek, 25. februarja, ob 19. uri DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC, premiera: ANTIGONA, režija Aleksander Borštner v izvedbi gledališča ŽAREK Žalec v četrtek, 25. februarja., ob 18. uri OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Večer z dr. Janezom RUGLJEM Zavod za kulturo Žalec U'redu v Žalcu Društvo prijateljev glasbe iz Žalca bo priredilo v soboto, 27. februarja, koncert skupine U'redu iz Ljubljane. Predskupina bo domača skupina Neron iz Žalca. Vabljeni v Hmezadovo dvorano ob 20.00 uri. Vstopnina bo simbolična, le 50,00 tolarjev. Pokrovitelj prireditve bodo MLD iz. Ljubljane. Hren velikan iz Andraža Martin Knefelj, ki si v Sevčniku pri Andražu gradi novo hišo, ima pa ttidi še nekaj zemlje, je prejšnji konec tedna izkopal hren velikan, ki je tehtal kar 3,45 kg in bil dolg 80 cm. Seveda si Martin, ko se gaje lotil, ni niti predstavljal, da se bo v tem zimskem času z enim samim hreno tako namučil in ozno-jil- Korenine so segale presej globoko, kar vidimo tudi na sliki. Besedilo in slika: -er Pust širokoust Tudi v žalski občini so pust proslavili s številnimi pustnimi sprevodi. V nedeljo popoldne so ga pripravili po dolgih letih zopet v Braslovčah. Pri pripravah so poleg osnovne šole sodelovali še Društvo prijateljev mladine, Prosvetno društvo, Turistično društvo in Krajevna skupnost. Na sliki vidimo del sprevoda, ki je šel skozi trg. ■ Besedilo in slika: -er Agiliti v Šempetru Lansko pomlad je bilo ustanovljeno Kinološko društvo Šempeter, ki je eno najmlajših društev, včlanjenih v Kinološko zvezo Slovenije. Po letu dni delovanja že beležijo prve uspehe. Tako so v preteklem letu pripravili dve šolanji psov v programu A in B, vadili pa so tudi z manjšo skupino, ki se pripravlja za izpit 1. V letu 1993 bodo organizirali novo šolanje enakih programov, poleg tega bodo začeli z vadbo agilitija. To je pri nas razmeroma novo, v svetu pa že uveljavljeno in priljubljeno tekmovanje, na katerem morajo psi v čimkrajšem času premagati različne ovire. Organizatorji upajo, da bo interes za agiliti med lastniki psov dovolj velik. Osnovno in nadaljevalno šolanje za pse vseh pasem (od kodra do doge) se začne 1. marca s teoretičnim delom, ki ga bosta vodila kinološki in veterinarski strokovnjak. Šempeterski kinologi imajo uradne ure ob sredah od 17. do 19. ure v prostorih krajevne skupnosti Šempeter (pri pošti), dosegljivi pa so tudi na telefonskih številkah 701-214 in 713-458. TERMO SHOPR Sk. Loka ■ Kidričeva 58 JELOVICA tel.: 064/631-241 .fax: 064/632-261 Vi C 5 5 £ . o ^ sS o)<£ "V- O) 0) SUPER CENIK ♦ kotli na olje litoželezni SIME 25 KW 43.450.00 SIT 35 KW 49.773.00 SIT 40 KW 56.100.00 SIT ♦ cisterne za olje 10001 18.700.00 SIT 15001 25.300.00 SIT 20001 31.900.00 SIT ♦ oljne garniture 6.910.00 SIT ♦ oljni gorilci MINOR 4 19-40KVV 38.280.00 SIT ♦ oljni gorilci THYSSEN TU3a 25-51 KW 46.990.00 SIT ♦ expanzijska posodaZILMET 251 2.372.70 SIT 351 3.247.30 SIT ♦ termostat sobni navadni 1.572.70 SIT ♦ termostat sobni digitalni 14.355.00 SIT ♦ ventil radiatorski 1/2" 925.45 SIT ♦ ventil radiatorski zaporni 3/8" 530.90 SIT ♦ cevi črne 93.64 SIT/kg ♦ cevi pocinkane 109.09 SIT/kg ♦ cevi bakrene 010 660,00 SIT/kg ♦ armature iz uvoza za tuš-kad 7.283,50 SIT za umivalnik 6.116,40 SIT Cene so brez davka, v primeru naše montaže samo 3% davek, sicer pa 10 %. gotovinski predsezons POPUSt popust za opuščeni program OKNA VRATA ENČILA KOLIČINE SO OMEJENE V f sko w ti 7 1 TJ«. brezobrestno, 1+6... 12% obresti CELJE, Božičeva3, tel.: 063/25-881 NIZKE CENE - PRODAJA NA CEKE DOSTAVA NA DOM. ORGANIZIRANA MONTAŽA Kulturno društvo Šmartno ob Paki »•it««*i»a*»>aii*(i«*t»»*«* Pečat časa in kraja Pred nedavnim so se na rednem občnem zboru zbrali člani kulturnega društva iz Šmartnega ob Paki. Dokaj kritični so bili do lastne ustvarjalnosti v minulem obdobju. Težko bi ji dodelili povsem pravično oceno, a dejstvo je, da so življenju, času in ljudem v njem poskušali dati svoj pečat, in sicer z dejavnostjo, s prenašanjem sporočil z različnih področij ljubiteljskega ustvarjanja: likovnega, glasbenega, plesnega(folklora) in gledališkega. Nastali so nekateri skupni projekti, nekaj idej seje porodilo vmes, seveda pa ne povsod in tako kot so si vsi skupaj želeli. Je pač tako, so ugotavljali, da se mora kakšna stvar na eni strani zrušiti, da na drugi zaživi. Pri tem so imeli v mislih notranjo krizo pri gledališčnikih. Na srečo se pozna dobra mentorska roka v šmarški osnovni šoli in prav mladi bodo tisti, ki bodo bojazen o zastrti zavesi "Pod kozolcem" pregnali. Že v minulem letu so se pri tem izkazali. Prav sedaj pa snujejo novo delo pod režisersko taktirko mladih domačih ustvarjalcev. Pravi- lo, daje ljudska modrost trden most, velja za folkloriste šmarške Oljke. Ljudsko izročilo je pri njih še posebej bogato, prav takšna pa je tudi bera nastopov, gostovanj v njihovem 15-letnem ustvarjanju. Trenutno so v "vodstvu" kar se pečata časa in kraja tiče. Pevci (člani moškega zbora) ostajajo nepogrešljivi člen pri celi vrsti priložnostnih prireditev v kraju, radi pa so se odzvali tudi vabilom za sodelovanje in gostovanja drugod po Sloveniji. Likovniki ustvarjajo po svojih zmožnostih in dopolnjujejo "paleto barv" šmarških kulturnikov. Ni bilo vedno lepo, še manj gladko. Po svoje je k pestrosti prispevalo večno premalo denarja za vse potrebe, prestrogo, pravzaprav preveč izrazito ločevanje, kdo je krajevna skupnost in kdo društvo. Koristi od tega ni imel (vsaj do sedaj) nihče. Prav nasprotno. Šmarški kulturniki so prepričani, da so del KS, in da bo treba delati v kraju z roko v roki, da bo dvorana kulturnega doma služila svojemu namenu. To je krajanom in njihovemu zadovoljevanju kulturnih potreb. Da si ti to želijo, je pokazala letošnja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. "Če kdaj", je v svojem pozdravnem nagovoru dejala dosedanja predsednica šmar-škega kulturnega društva Minka Bubik, "potem še nikoli ni bilo res kot je zdaj, da je vse odvisno od nas". Okvirni delovni program društva temelji na vsaj treh izhodiščih: čimbolj "izkoristiti" kulturni dom za približanje dejavnosti vseh sekcij krajanom, mimo takšnih in drugačnih kriz - seveda v zadovoljstvo ustvarjalcev na eni ter gledalcev, poslušalcev na drugi strani in zmanjšanje ločnice med KS ter društvom. Kako bodo čuteče strune ob gostovanjih in na predstavah zvenele, pa bo tema ocene opravljenega dela prihodnje leto. Tokrat v poročilu predsednika društva Martina Hrastnika, kije na krmilu zamenjal dosedanjo predsednico Minko Bubik. mtp Karel Destovnik-Kajuh Med ijudi bom šei (19. decembra 1922 - 22. februarja 1944) V teh dneh mineva devetinštirideseta obletnica smrti našega rojaka, vidnega slovenskega pesnika in domoljuba Karla Destovnika-Kajuha. Njegova kratka in ncizpeta življenjska pot se je tragično končala 22. februarja leta 1944 v Šentvidu nad Zavodnjami, ko je padel kot borec 14. divizije. V spomin na Karla Destovnika-Kajuha objavljamo njegovo pesem, ki je tudi danes še kako aktualna. Med ljudi bom šel s knjigo Hugoja v rokah. In klical ljudem bom in klicali bodo miljoni za menoj. "Dolz vojno, nasiljem, krivico!" Za mir bom govoril, ljubezen, svobodo. Začutil bom dneva novega sij. Zgodilo se je 25.svečana . LETA 1876 b V "Črni kroniki" Slovenskega gospodarja ■ je bila objavljena tudi kratka vest iz Šoštanja: "V Šoštanju je sneg neko cigelnico podrl ■ in ubil deklo Marijo Z." V zadnjih letih bi se zaradi pomanjkan- ■ ja snega in boljše gradnje, takšne nesreče ■ verjetno le težko ponovile. Pa vendarle, še B danes nekateri živijo v nemogočih stano- ■ vanjskih razmerah! V Slovenskem gospodarju so redno objav- ■ ljali tudi rezultate loterijskega žrebanja. Kot zanimivost poglejmo, katere številke so bile B objavljene 25. februarja leta 1876: ■ "Loterijne številke: V Gradcu 19. febru-' arja 1876: 89, 72, 74, 85, 41. Na Dunaju 19. ■ februarja 1876: 36, 29, 47, 22, 79. Prihodnje srečkanje: 4. marca 1876." ■ Torej imajo tudi igre na srečo pri Slo- ■ vencih kar bogato tradicijo. Za današnji B način igre "Loto" žal večino številk ni ■ mogoče uporabiti. Morda pa se da s kom-" biniranjem, iz njih kljub vsemu sestaviti ■ kakšen uporaben sistem?! ■ 'm LETA 1890 ■ ■ Nekaj let kasneje so v Slovenskem gospodarju objavili tudi novico posvečeno Paškemu B Kozjaku: ■ "S Kozjaka. (Nova naša občina.) Nam je " po večletnem upanji le-to za čas sicer splava- ■ lo po vodi, nekaj iz tega uzroka, ker se Celjski okraj brani mejo pod severno stran čez vrh ■ namekniti, največ pa iz straha zbeganih kme- tov, da bi morali tisoče stroškov nositi za odpisilo iz peterih dačnih krajev. Za ta strah so pa šilno skrbeli Vitanjski tržani, kateri se neki silno bojijo razne dohodke radodarnih gorjancev zgubiti. Zato pa ljudem ni predebela nobena laž. In ubogi hribovec, ki si potoval in še bodeš meril daljna pota iz izvanredne samotne visočine, da prideš k svojemu županstvu v nižave na petero krajev, do 2 ure truda polnega pota, ter plačuješ na vse strani mnoge občinske potrebščine, šole, itd. Če pa kaj vračila potrebuješ, tedaj se ti najrajši le hrbet obrača. Neki kočarski faran, ki poseduje grajska posestva in advokaturo v Celji, brani se neki te samostalne občine strastno, potem so si še pridobili dva časti lakomna možiceljna. da za nje delujeta in zavirata dve pošteni domači občini. Upamo pa vendar zmagati z božjo pomočjo, saj se svet še vedno obrača. Slišali smo tudi, da ako misli naše nove občine, cele sv. Joške fare Celjski okraj stalno se braniti, da nas željno sprejme okraj Šoštanjski, in če nam, kakor čujemo, zato, ker mu z našo novo občino ne priraste nobena okrajna cesta, še hoče posebno za našo novo k okraju pridobljeno občino okrajno doklado za vselej zdatno polajšati, potem pač imamo uzroka dovolj, da se pridružimo slavnej Šaleški dolini, kamor imamo k okrajni gosposki najbližje." Upravno je Paški Kozjak še vedno razdeljen med štiri občine: Celje, Slovenske Konjice, Slovenj Gradec in Velenje, cerkveno pa večino Paškega Kozjaka spada v faro sv. Jošta. ■ Damijan Kljajič Reductio ad... GLASBENE NCVICE * GLASBENE NCVICE * GLASBENE Tako! Minil je tudi pust, čas norčij, kot ga nekateri imenujejo. Najbrž to dejansko tudi je, saj vse tisto, kar se okrog pusta dogaja, bržkone nc sodi med dogodke, ki bi jim lahko pripisali predznak zdrave pameti (če seveda predpostavimo, daje "zdrava pamet" diametralno nasprotje norosti ali norčavosti). Tako bodo z naših ulic, lokalov, trgov, parkov, zelenic in drugih javnih površin za leto dni izginili kavboji, čarovnice, nune, klovni, najrazličnejše ani- malizirane šeme ne povsem jasno definiranih oblik in druge podobe neizživetih, skritih želja njihovih protagonistov. Ali gre za sprenevedanje ali zgolj čaščenje stoletja starih ljudskih običajev, s katerimi naj bi vsak kavboj, nuna ali klovn po svojih močeh pomagal pregnati (vse manj zimsko) zimo in priklicati pomlad, naj presodi vsak sam. Kako bo k pestrosti pustnih dogodkov kdo prispeval, naj se prav tako odloči sam, saj vendar živimo v svobodni državi, kjer lahko vsak počne kar želi, če seveda s tem ne škodi drugemu = ne krši zakona (ali pa bi vsaj tako moralo biti). Ta pravica pa vendarle nikomur ne zagotavlja privilegija, da skrit za kosom oblikovane (ali pa tudi nc) plastike, na tak ali drugačen način posega v zasebnost nič hudega slutečih, drugačnih častilcev tega praznika, ki za kakšnim šankom mirno srkajo pivo, ali pa doma gledajo televizijo. Zatorej v bodoče: zabavajte se in uživajte, smejte se najprej na svoj in šele nato na tuj račun, predvsem pa ne bodite nadležni in žaljivi. Pa nikar ne mislite, da imam kaj proti kurentom, tepe/.karjem, karnevalom v Riu, Benetkah ali Cerknici... Ta rubrika je sicer namenjena glasbenikom, predvsem tistim popularnim. Njihovi imagei so zvečine takšni, da po barvitosti in domiselnosti prekašajo večino pustnih šem. In kar je najvažnejše, oni so takšni vsak dan in ne le enkrat v letu. Zato pa so vredni še večjega spoštovanja. Raj pcčnelc, scvcrile, lažejo, obljubljalo, i»< nuiaii. ljubile... Kulturno društvo v velenjski gimnaziji je poznano širšemu, slovenskemu prostoru. Tu so se odločili, da tudi letos pripravijo gimazijado, v kateri sodelujejo skoraj vse gimanzije Slovenije. Pa ne samo to. 17. februarja je bil njihov gost pesnik Boris A. Novak. Te dni pa se četrti razred gimanzije pridno pripravlja na izvedbo večera Reductio ad absurdum. Zakaj tak naslov? smo povprašali najbolj aktivnega četrtošolca Marka Mandiča. "Naslov smo pobrali iz logike. Gre za dokazovanje kake nepravilnosti, trditve..." "Katere?" Nasilno popravljanje nekaterih napak družbe iz preteklosti... "Katere konkretno?" "Dedka Mraza. Ta generacija ga pozna dobro, in nenadoma ga ni več..." "Sicer pa je večer gledališki kolaž," pojasnjuje Marko. Lahko bi bila satira, lahko je tudi čista komedija. Kaj bo scensko še privabilo gledalca? Gotovo glasba, beseda in še kaj. Premiera večera Reductio ad absurdum je prijetna kaplja v družbi mladega Velenja. Sicer pa se z režijo dogodka ukvarjajo kar sami učenci, četrtošilci. Marko je dejal: "Teamsko!" Dogodek so uprizorili že 18. februarja v domu kulture. Gotovo ga bodo še ponovili. Gledališču gimazijskega kulturnega društva je treba stisniti roko za vse delo v preteklosti in za delo, ki nas bo z vso prepričljivostjo še popeljalo na deske velenjske Talije. ■ ViŠ GUNS'N'ROSES na turneji po Japonski preizkušajo nov efekt. S posebnimi napravami naj bi dosegli, da bi med izvajanjem skladbe November rain deževalo po vsem stadionu. Pri tem bi bili mokri vsi nastopajoči in celoten avditorij, kar bi prispevalo k posebnemu vzdušju, poleg tega pa bi tudi ohladilo preveč razgreto publiko *** Švedski trio ARMY OF LOVERS, ki se ga spomnimo po uspešnici Obsession, seje okrepil z novo članico. To je 21 -letna Dominika, ki sicer prihaja iz Los Angelesa, kjer je bila poznana kot zelo uspešna striptize-ta in telefonska porno kraljica. Ko je član skupine Alexander Bard slišal njen glas po telefonu, gaje ta tako prevzel, daje Dominiki takoj ponudil sodelovanje. *** Chris najboljših spremljevalnih in poust-varjalnih skupin. Nastopali so po plesnih dvoranah v raznih evropskih državah, pa tudi v ZDA in Kanadi. Na turnejah so spremljali znane pevce, od Tereze Kesovije, Josipe Lisac, Jasne Zlokič, Miše Kovača in Kiče Slabinca, do Oliv-erja Dragojeviča, s katerim so leta 1989 posneli celo dvojno live ploščo. Kljub napornemu delu po evropskih klubih in domačih plesiščih, so sc želeli predstaviti tudi kot avtorji. Leta 1988 je tako izšla njihova že omenjena kaseta Faraoni, za katere izid imata največ zaslug Enzo Hrovatin in Ferdinand Maraž, ustvarjalni tandem skupine. Na drugi kaseti. Tu je moj dom, se Novoselic, basist skupine NIRVA-NA, je izjavil, da bo skupina prekinila snemanje njihovega tretjega albuma, da bi se lahko udeležila WAR CHILD festivala, ki bo od 27. februarja do 2. marca potekal v Londonu. *** MADONNA, kon-troverzna pevka in igralka, si baje želi za veliko vsoto zavarovati svoje prsi. Takšni primeri so sicer že znani, nikdar pa se še ni zgodilo, da bi zavarovalnica ne bila pripravljena zavarovati obeh dojk, kot je to v Madonninem primeru. Zavaro-valničarji so namreč pripravljeni zavarovati le desno dojko, češ daje leva že nekoliko "obrabljena" *** V začetku tedna seje v Binghamp-tonu (New York) začela velika svetovna turneja ameriške skupine BON JOVI. Turnejo po ZDA bodo kot avtor besedil pojavlja tudi Nelft Depangher, sicer edini, še preostali član prve postave Faraonov. Poleg omenjene trojice sta člana današnje zasedbe še basist Piero Pocecco in klviaturist ter pevec Claudio Krmac. Leto 1992 je bilo za skupino res uspešno. To potrjuje tudi skladba Sonce sreče, ki sojo napisali ob koncu leta, posebna strokovna komisija pa jo je uvrstila med finaliste za izbor slovenske predstavnice za Evrovizijski festival. Upajmo, da se bo skladba na tem finalu kar najbolje odrezala in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje ter tam dostojno zastopala našo državo. Vso srečo! Mitja Čretnik zaključili s koncertom v Miamiju (Florida), potem pa se bodo preselili v Evropo, kjer bodo najprej nastopili v (nam najbližjem) Munchenu 31. marca. *** WHIT-NEY HOUSTON je po nekaterih informacijah v bolnišnici Bethese-da Hospital v New Yorku rodila zdrave trojčke (!!!), ki so baje tako svetle polti, kot Michael Jackson, na videz pa podobni Kevinu Cost-nerju. Whitney zaenkrat tega dogodka ne želi komentirati, njen mož, pevec Bobby Brown pa že besni, pravijo zlobni jeziki. *** Na svoji turneji se je OZZY OS-BORNE po dolgih letih spet srečal s starimi prijatelji iz skupine Black Sabbath. Beseda je dala besedo in rodila seje ideja o obnovitvi prvotne zasedbe te legendarne hard ročk skupine. Ponovno rojeni Black Sabbath že razmišljajo o zimski turneji, pa tudi o novem albumu je že govora. ***'Nov album je izdal GLENN HUGHES, legendarni rocker, ki je svojo kariero začel že leta 1973 s skupino Deep Purple, nato pa sodeloval z Garyem Moorom, Black Sabbath in drugimi zvenečimi imeni ročk glasbe. Naslov LP-ja je BLUES, pri njegovem izidu pa so Glennu pomagali najboj elitni hardrockerji iz Los Angelesa. *** Znana temnopolta manekenka in fotomodel NAOMI CAMPBEL se preizkuša tudi kot pevka. Tako je za založbo Epic Records že naredila nekaj poskusnih posnetkov, prva plošča pa naj bi pri omenjeni založbi izšla v mesecu juliju.*** LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 1S.30 na Radiu Velenje (107,8 MHz) Vsak četrtek v tedniku Naš čas Za nami je sedma oddaja sedmega kroga lestvice domačih ansamblov v kateri zelo radi sodelujete tudi vi, dragi bralci in poslušalci. Naj se opravičim vsem tistim, čeprav opravičilo mogoče ni potrebno z moje strani, ki ne dobite telefonske zveze z našim študijem, čeprav si to želite in se trudite, pa še jezite po vrhu. Sreča je pač opoteča, pravi star pregovor. Če bo to zvenelo kot tolažba, potem imejte pred seboj tale stavek: bo pa drugič več sreče. Lestvica, ki ste jo izglasovali v nedeljo 21.2. 1993: 1 .ANS. DAN IN NOC: "Andraž" 6 glasov 2.FRANC DELČNJAK: "Čreda v galopu" 5 glasov 3.ANS. AVSENIK: "Ciganka, glej" 3 glasovi 4.ALPSKI KVINTET: "Ko Štajerc v hribe gre" 2 glasova 5.ANS. TONETA KMETCA: "Ljubica, lahko noč" I glas 6.ANS. JOŽETA ŠUMAHA: "Darilo vseh daril" 0 glasov 6.ANS. TRIM: "Lovec na kikle" 0 glasov Vili Grabner Faraoni Lansko lato je minilo kar 25 let odkar je bila ustanovljena ena najbolj znanih slovenskih skupin -Faraoni. Skupina, ki prihaja z obale, nekakšnega slovenskega Liver-poola, jc to častitljivo obletnico proslavila jubileju primerno, z veličastnim koncertom na izoski Punti, kjer jih je pozdravilo več kot 6000 prijateljev in oboževalcev. Ob oblctnlci so izdali tudi kaseto in CD ploščo z naslovom Tu je moj dom. To je njihova druga kaseta, prvo s preprostim naslovom Faraoni, pa so izdali leta 1988. Vse pesmi s prve kasete so tudi na CD plošči Tu jc moj dom, na kateri jc sicer kar 70 minut glasbe. Največja uspešnica s te plošče je skladba E Triste-mente..., kije zmagala na lanskoletnem festivalu Melodije morja in sonca '92 v Portorožu. Ta uspeh je bil tudi vzrok za izredno ažurnost in agilnost s katero so se Faraoni lotili snemanja zadnje kasete, saj jim je dal novo voljo za ustvarjalno delo. Faraoni so bili sicer znani kot skupina, ki jc ogromno igrala na različnih plesih in podobnih prireditvah in so veljali za eno KOZMETIČNI NASVETI (HcrcsRcp) ^ OVEN 21. marca do 21. aprila ne da bi to resnično hoteli, vam bo vendarle vedno bolj všeč misel na kakšno majhno avanturo. Če se boste za to odločili, bodite previdni. Za neporočene lahko postane resna, že vezanim pa lahko povzroči veliko jeze. Ko se bo zapletlo še pri delu bo najbolje, da uporabite svoj smisel za humor, sicer bodo trpeli živci. BIK od 22. aprila do 20. maja Predvsem sc ne pustite zmesti, ko vas bo nekdo prosil za dokaj vam neljub pogovor. Ostanite ljubeznivi in prijazni, saj boste s tem naredili močan vtis. Tako sc bo stvar tudi čisto ugodno razpletla, lahko pa se zgodi, da boste namesto sovražnika dobili dobrega prijatelja. Doma pa pazite, da ne boste dolivali olja na že tako razgret ogenj. H DVOJČEK od 21. maja do 21. junija Čeprav vas bodo v vaši odločitvi podpirali le redki in vam celo nakazali, kje boste nasedli, se boste verjetno poskušali pognati z glavo skozi zid. Nikar nc počnite tega v naslednjih dneh, ker niso prav nič vam naklonjeni. Poleg tega ne bi nič škodilo, če bi za nasvet vprašali še koga, včasih se to obnese. V službi se ne pustite kar tako! 25 RAK od 22. junija do 23. avgusta Teden boste pričeli zelo veselo in celo z upanjem, da bo takšno razpoloženje trajalo še nekaj časa. Zima se umika, zato se ne pustite zmesti kar prvi osebi, ki vas bo nekoliko bolj nežno pogledala, saj imate čas izbirati in dobro premisliti. Sploh, ker se bo kmalu izkazalo, da so med vašimi dosedanjimi znanci prav prijetni ljudje, zveze pa lahko hitro še poglobite. LEV od 23. julija do 23. avgusta Ko vas bo nekdo opozoril, se vam bo zdelo, da tega ni treba vzeti čisto resno, vseeno pa o stvari še malo premislite, preden boste ukrepali. Predvsem pa stvar odložite vsaj za 2 tedna. V domačem okolju se bo zgodilo nekaj nadvse prijetnega, kar vas bo proti vašim pričakovanjem zelo osrečilo. Če boste le hoteli, lahko takšno vzdušje traja in traja. m? DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra V naslednjih dneh se boste največ časa ubadali z uradnimi zadevami, ki ste jih, žal, vse predolgo odlašali. Zna se zgoditi, da bodo tudi zaradi tega postale zelo neprijetne, zato se odločite za najkrajšo možno pot, da sc jih končno rešite. Še vedno se lahko izvčlečete brez večjih finančnih pretresov. V ljubezni še nič novega! £ TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Pomembna bo sredina tedna, saj se bo takrat zgodilo nekaj tako lepega, da si boste lahko priznali le to, da tega resnično niste pričakovali. Ženskam bodo delili komplimente, moški bodo predvsem dobre volje in čisto nič jim ne bo manjkalo. Kar se neke nerešene pravne zadeve tiče, pa se bo pričela razpletati tako, da vam bo kar všeč. HI, ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Dobife bi bilo, če bi dogodke zadnjih dni dobro analizirali in potem ukrepali. Tako se vam lahko razreši precej neprijetnosti, predvsem pri vsakodnevnih obveznostih. Ljubezen vas še ne greje, čeprav si to želite. Spet ste veliko krivi sami, saj se vam dogaja, da izbirate popolnoma napačne prostore, kjer se vam draga oseba le redko zadržuje. Poskusite s telefonom ali pismom! / STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Čeprav sc sami zelo neradi hvalite, bodo mnogi morali opaziti vašo skrbnost in pridnost. To bodo nekateri znali celo ceniti, če pa boste delali še naprej tako, kot v zadnjih dneh, se boste kmalu lahko oddahnili. Za vse tiste, ki še niste vezani, bi bilo precej dobro, da s takimi namerami še malo počakate, vezani pa bodo svojo zvezo le stežka ohranjali trdo. ^ KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Različni pestri dogodki bodo zaznamovali teden pred vami. Morad bi bilo dobro, če bi se poskušali zadržati in ne bi izbruhnili ob vsakem najmanjšem problemu. Sicer se lahko zgodi, da bo iz majhnega hitro zraslo veliko. Malce boste morali popaziti tudi na izdateke, sicer se boste kmalu le še držali za glavo, kar je skoraj nepotrebno. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Vzrokov za napetosti in razburjenje bo v naslednjih dneh malo, s tem pa bo povezano tudi to, da se ne bo dogajalo skoraj nič. Zadevo, ki vam visi za vratom kot stalno opozorilo na stare dolgove, boste uspešno izpeljali, šele potem pa boste dobili tudi voljo, da se dobro razži vite. Konec tedna bo brez dvoma vesel in srečen. K RIBI od 20. februarja do 20. marca Sreča vam bo v naslednjih dneh prav gotovo naklonjena. To je vendarle vaš čas, zato nikar ne izgubljajte dnevov, k čemur pa ste prav nagnjeni. Za počitek ne bo pravega časa, pravzaprav pa si ga niti ne želite. Nežnosti vam ne bo manjkalo, dobrih prijateljev tudi ne, le denarnica bo nekoliko bolj tanka. Konec tedna lepo presenečenje! Luskanje kože Luskanje kože na obrazu je pogost pojav pri mladih in tudi pri malo starejših ženskah in moških. Veliko ljudi si poskuša pomagati z raznimi dragimi kremami, najpogosteje mastnimi, pogosto pa še uporabljajo za prekrivanje tekoči puder. Vendar je bilo to ponavadi brez trajnejšega uspeha. V mnogih primerih gre pri tem luskanju kože za peboreično vnetje kože. Najpogosteje se pojavljajo te spremembe na prehodu obraza proti lasišču, tudi za ušesi, lahko pa se pojavi tudi srbež. Luskanje se lahko razširi tudi v okolico nosu in brade. Poleg tega lahko pride tudi do lažnega občutka suhosti in zategovanja kože. Pravzaprav pa je koža mastna in ravno zaradi tega uporaba mastnih krem in pudrov poslabša stanje kože. Naslednji tip luskanja kože je tako imenovani perioralni dermati-tis. Okoli ust in nosu, lahko tudi okoli oči ali celo po celem obrazu se začne pojavljati eritem, nato se lahko pojavijo tudi mozoljčki ali usip, ter na koncu luskanje kože. Vzrok še ni znan, verjetno pa gre za daljšo uporabo raznih zdravilnih krem, neustreznih kozmetičnih preparatov in hormonskih tablet. Če je luskanje povezano s se-borejo lasiŠča, moramo najprej poskrbeti za lasišče. Tudi uporaba žveplenega mila lahko prepreči širjenje seboreje. Zelo pomembnaje nega takšne kože. Pri mastni koži vam priporočam umivanje obraza z toplo vodo in blagim milom. Za občutljivo kožo pa vam priporočam umivanje z ohlajenim kamiličnim čajem. Dobro je, če se za nekaj časa odpoveste uporabi tekočega pudra, čistilnega mleka in mastnih krem.Vsekakor pa je obisk pri dermatologu v takšnem primeru skorajda nujen. Dermatološke nasvete vam nudimo tudi v .našem kozmetičnem salonu "IRIS" Cesta I/ 8 Velenje, tel. 856 -837. ■ Metka Mujadžič- Kaligaro Moda Nova Beatlomanija Znano je, da se modni oblikovalci, torej tisti, ki krojijo svet mode in tudi našega oblačenja, vsake nekaj časa ozrejo v zgodovino in na površje spet privlečejo že skoraj pozabljena obdobja. Dodajo jim kanček novosti, obdržijo pa osnovne značilnosti stila, ki ga povzemajo. Prav gotovo ste že opazili, da se bomo v tem letu, vsaj v modi, spre spogledovali s časom "miru in rožic", s časom, ko so v glasbi krojili svet in tudi modo mladih Beatli. Kaj so modni oblikovalci dodali temu, skoraj vsem znanemu stilu. Prav gotovo so ohranili skoraj vse značilnosti. Volančke na bluzah, velike koničaste obratnike, trapez hlače (ki pa niso tako drastično široke v spodnjem delu, kot so bile v starih časih), telovnike in suknjiče, krojene v "princes" kroju.in polne dodatkov, ki so bili značilni za tisti čas. Barve žive in pisane, čevlji obvezno viskoki z debelimi in na pogled nerodnimi petami...In pa seveda temu primerna frizura-dol-gi lasje pri obeh spolih. Čeprav so se v svetu tega stila oprijeli, je vprašanje, če se bo prijel tudi pri nas. Pri enkaterih prav gotovo, povprečje pa bo še vedno posegalo po manj ekstremnih stilih. Dobro je vedeti Neprijetni vonji v kuhinji • Vonj svežih jeter Če ne morete prenesti vonja svežih jeter, le-ta najprej namočite za petnajst minut v slano vodo, nato pa še za 15 v mleko. Razrežite jetra na koščke in jih operite v istem mleku. Tako pripravljena jetra bodo še bolj okusna. • Zelje Neprijeten vonj pri kuhanju zelja ali ohrovta se nc bo širil po vsej kuhinji, če boste med pokrovko in lonec dali gazo, namočeno v kis. Lahko pa tudi vodi, v kateri kuhate zelje ali ohrovt, dodate žlico mleka. • Cajnik Neprijeten vonj, ki nastane v čajniku, če ga dlje časa ne uporabljate, boste preprečili, če vanj denete kocko ali dve sladkotja. • Razne posode Od časa do časa morate vso posodo, v kateri pripravljate hrano, očistiti neprijetnih vonjav. To boste najlažje storili tako, da v vsaki posodi prekuhate nekaj svežih krompiijevih lupin. • Odtoki V odtoke pomivalnega korita kot tudi v vse druge odtoke vlijte malo olivnega olja, preden za dlje časa zapustite stanovanje. Tako vas po vrnitvi ne bo pozdravil neprijeten vonj. Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov Og Svečan4 gO Po svetem Matiji ne gre lisjak čez led domu. O svečnici če burje ni, še malitravna kaj nori. O svečnici mušice, poznej še rokavice. Rajši vidim svečana na polju volka, neko tamkaj hoditi v srajci moža. Svečan stegne dan. Nasveti za vrtičkarje Izteka se mesec februar, ki v vrtičkarstvu pi posebej aktiven, saj nizke temperature še ne dovoljujejo tistega pravega dela. Vseeno smo postorili marsikaj, kar nam bo olajšalo delo v prihodnjih mesecih. Predvsem smo si uredili orodje, da zamenjali, dokupili, popravili. Setveni koledar in čart imamo tudi že pripravljen. Zalogo starega semena smo pregledali in jo dopolnili s svežim. Če ste v preteklem letu spreminjali kvaliteto in količino pridelka posamezne sorte, se vam v letošnjem letu ne bo težko odločiti, katera sorta posamezne vrtnine je za vaš vrt najprimernejša. Resnici na ljubo staro seme ni več tako kvalitetno kot novo; z leti namreč pada njegova kalilna moč. Če imamo še kaj starega semena, je prav primemo, da pred nakupom novega ali pred setvijo, opravimo kalilni poiskus. V ta namen odberemo 100 zrn semena. V posodico damo pivnik ali kakšno debelejšo tkanino, ki dobro vpija in drži vlago. Nanjo položimo seme in ga pri sobni temperaturi kalimo. Kaj kmalu bo seme pognalo kalčke. Preštejemo dognale rastlinice in dobimo odstotek kaljivosti. Ker vse seme ne kali na svetlobi, lahko kar na splošno seme prekrijemo s temnim pokrivalom. Konec februarja in začetek marca sta že primerna termina za setev nekaterih vrtnin, predvsem tistih, pri katerih moramo vzgojiti sadike. Najprimernejši prostor za setev je ogreta topla greda ali rastlinjak, saj so tam pogoji za rast in razvoj najprimernejši. Če to ni mogoče, si pomagamo na različne načine. Najpogosteje je to okenska polica. Tu je svetlobe in toplote dovolj, vendar moramo paziti, da temperatura ni previsoka, saj imamo običajno pod oknom radiator. Idealna kalilna temperatura je po vrstah rastlin različna. Nič preveč pa ne bomo pogrešili, če bo zemlja ogreta na 15 do 18 stopinj Celzija. Seme sicer kali tudi pri nižjih temperaturah, vendar se v tem primeru kalilna doba podaljša, seme pa lahko tudi odmre, pri visokih temperaturah vzgoje mladih rastlin sicer pospešimo kalilni čas, bistveno pa zmanjšamo odpornost rastlin. Ne pozabimo tudi, daje setev v kvaliteten rastni oziroma setveni substrat, mnogo bolj učinkovita kot v slabo ali oku.ženo zemljo. V cvetličarni "Beli cvet" v veleblagovnici Nama v Velenju vam nudimo posebej za setev pripravljene substrate, ki poleg svoje čistosti zagotavljajo rastlini tudi začetno hranilno vrednost za rast. Pa še nekaj ne pozabite. Konec februarja že pričnemo z nakalitvijo krompirja za zgodnjo pridelavo. Nakalitev opravljamo v svetlem prostoru pri temperaturi okoli 12 do 15 stopinj Celzija. Zelo pomembno je, da je prostor svetel, sicer nam bo krompir pognal dolge in tanke cime. Kaj več o tem pa prihodnjič. ■ Stane Vanovšek Nove jedi na vašem jedilniku Mesna potica Potrebujemo: žvrkljano testo:2 in 1/2-4 del mleka, 2 jajci, sol, 15-18 dkg moke, olje za peko. Nadev: 40 dkg pečene ali kuhane svinine, 1 jajce, 1 žlica goste smetane, sesekljan peteršilj, 1-2 žlici sesekljane in rumeno prepražene čebule, 2 stroka česna, poper, sol. Obliv: ldl smetane, 1 jajce Priprava:Naredimo žvrkljano tesno, ki naj počiva pol ure, nato pa spečemo tanke palačinke. Nadev: Meso zmeljemo ali sesekljamo, primešamo jajce, smatano, sesekljan peteršilj, prepraženo čebulo, strt česen, sol in poper. Dobro zmešamo. Nadev zelo zmehča koščerk v mleku namočenega, dobro ožetega belega kruha. Palačinkam primerno veliko kožico namažemo z oljem ali mastjo. Na dno položimo palačinko in namažemo z nadevom. Pokrijemo z drugo palačinko, spet namažemo z nadevom in tako naprej. Končamo s palačinko. Ko je kožica polna, polijemo zloženo jed z mešanico smetane in jajca. Pečemo 25 minut v dobro ogreti pečici. Ponudimo s poljubno solato. Mrežna klobasa Potrebujemo: 25 dkg svinine, 20 dkg svinskih ali telečjih jeter, 15 dkg govedine, 15 dkg teletine, sševno, ravno, spet vijugasto zavili, Gorenju menda dela se usluga. Morda pa ta koščekI ceste v drug namen so namenili? Da, da, prav ste uganili: izpitna komisija delala bo teste! Čakamo pa na pravilo zlato -naj ga nekdo vsaj omeni: kaj desni vozjii pas je, trak rumeni? Inšpektor reši naj zagato! Če imamo štiri vozne /Kise, uprabljamo /ki samo dva, kmalu lahko se nam s/x>ziia: neki velinož hoče dva še zase. ■ Ivan Jakopanec Močnejši in lepši koši za smeti Vsi, ki živimo v Velenju in se sprehajamo po našem mestu smo priča dejstvu, da urejenost in lepota mesta vidno upadata. Vsako jutro se lahko zgrozimo nad nečednim početjem nočnih vandalov, ki pridno uničujejo ulične svetilke, klopi v parkih, igrala na otroških igriščih, Tako so prejšnji teden komunalcl postavljali "nove" koške prometne znake, koše za smeti in še kaj. Končno se lahko spomnimo na "poslikane" zidove raznih hiš in objektov po mestu. Naj se tokrat ustavimo pri koških za smeti, ki so nam, žal, zaradi omenjenega nečednega početja bolj v sramoto kot v ponos. Ničkoliko (plastičnih) jih je bilo dobesedno zažganih in polomljenih. Žal brez njih v mestu ne gre, že tako je preveč odpadkov odvrženih poleg njih. Nepridipravi so koške tako pridno uničevali, da jih je preprosto zmanjkalo, le stebri še spominjajo nanje. Zato je toliko bolj spodbudna akcija velenjskih komu-nalcev, ki so se te dni lotili zamenjave in namestitve starih, vendar prebarvanih koškov. Namesto, da bi stare pločevinaste koške zavrgli, so jih domiselno prebarvali in poslikali. V središču Velenjajih lahko že vidimo, saj so poleg osnovne funkcionalnosti tudi za okras. Upamo lahko le, da bodo ti koški kljubovali nepridipravom dalj časa, kot so prejšnji plastični. ■ bm I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I j Prvinski nagon po velenjsko V dnevnem časopisju berem, da v ljubljanskem kinu | Komuna vrtijo film Prvinski nagon in da ga mladin do 14. | leta odsvetujejo. Pri nas že dolgo ne poznamo filmov, pred katerimi bi svarili mladino. Prvinski nagon so predvajali kar v nedeljo ob 10.00, ko navadno vrtijo risanke za otroke. Otroci, ki so prišli na nedeljsko matinejo, so tako mirne duše gledali erotični tri-ler, potem pa veselo odšli domov na nedeljsko kosilo, j mogoče krompirček in solato z majonezo. j Sedem jih je dost! Ko je naš kolega B.M. šel dan po tistem, ko je bila nova velenjska vlada izvoljena na njihovo sejo, da ansambel slika skupaj, je prišel čez čas seveda nazaj. Delo je opravil. Urednika je sicer opozoril, da jih je na sliki sedem, ne osem, ker eden na sejo ni prišel. "Pa dober, kaj pa zdaj?", ga je pobaral urednik. "Ja, bo I pa eden manj! Sedem jih je na sliki in to je dost," mu je pre-I prosto odgovoril naš kolega B.M.. On je svojo nalogo opra-| vil. Zakaj jo niso drugi, je pa njihov problem. ! To mu je le fora! Malo začudeni so bili tisti, ki Vlada Vrbiča, bolj znanega ' kot bom - ne bom (ravnatelj velenjskega Kulturnega centra) I poznajo. Ker zdaj bo! Še včeraj pa je trdil, da ne bo. "Pa dajte no!" je njegov pristanek, da še bo (v.d. ravna-I telja KCIN) komentirala ena (ne)pomembna ženska. "To mu | je ja samo fora. Res niste vedeli da bo? Ne me hecat! Da ste | mislili, da ne bo?" t — — — — — — — — — — — — — — — — — — alno, vodnooskrbno, klimatsko in končno tudi estetsko. Tega so se po vsej verjetnosti "v celoti zavedali" tudi tisti, ki so tako lepo okrasili gozdove okrog bolnišnice in zdravilišča v TopoišicL Številni turisti in sprehajalci, ki iščejo oddiha v tem sicer še lepem gozdu, Kjer še rastejo stoletne smreke, bodo gotovo "navdušeni". no našemili, bi bila šala preveč neslana. Posnetek je resničen, kot je resnično dejstvo, da je ta gozd z občinskim odlokom i za gozd s posebnim namenom. Pa kaj!) ■ foto: ip Rokomet m ss a ss ss s« m Fantom spodrsnilo Vsake lepe stvari je enkrat konec. Rokometaši velenjskega Gorenja so v svojem zmagovitem pohodu naleteli na nepričakovano oviro na Ptuju. Tamkajšnja Drava je prekinila njihov niz petih zaporednih zmag, saj je tekmo dobila 7. 22.21. Velenjčani niso igrali tako blesteče kot na prejšnjih srečanjih. Predvsem je razočaral Rozman, ki je dosegel samo dva zadetka, Ocvirk paje bil poškodvan. Gostitelji so večji del srečanja vodili tudi z nekaj zadetki razlike, v zadnji minuti pa so se jim Velenjčani približali na minimalno razliko. Prav v zadnjih trenutkih tekme so gostje še imeli priložnost, da rezultat izenačijo po izvajanju devetmetrovke. vendar je domači vratar to žogo ubranil. Tako eni kot drugi so imeli veliko pripomb na sojenje. Po tem nepričakovanem porazu so Velenjčani izgubili drugo mesto, saj jihje za točko (23) prehitel Andor Jadran. Popravni izpit bodo Velenjčani imeli že v soboto v domači dvorani, ko bodo gostili Ribničane. Naloga ne bi smela biti pretežka, saj so gostje med tremi najslabšimi ekipami v ligi, v minulem kolu pa sodoma izgubili z Litijo, seveda pa kljub takšnemu nasprotniku zmage same od sebe ne bo. Igra za boljšo skupino Rokometašice Velenja z vse boljšimi igrami vlivajo upanje, da se bodo kmalu vrnile v boljšo skupino. V minulem tednu so si v domači dvorani priigrale dve pomembni zmagi, ki sta jih pripeljali trenutno na drugo mesto. Najprej so gostile Branik, vodilno ekipo na prvenstveni razpredelnici, ekipo, ki so jo včasih zlahka premagovale in tudi sedaj je bilo tako. Velenjske rokometašice so si zmago priigrale po odlični igri v zadnjih desetih minutah, ko so povsem nadigrale Mariborčanke. V prvem polčasu je bila igra v glavnem enakovredna. Domače so sicer nekajkrat ušle gostjam za zadetek ali dva, ki pa so vsako vodstvo hitro nadoknadile, saj je bil v prvem polčasu rezultat kar osemkrat izenačen, igralke Branika pa so na vsej tekmi vodile le enkrat in to sredi prvega polčasa z 10:9. V prvih minutah nadaljevanja so igralke Velenja hitro povedle s 15:12. Gostje se še niso predale in nekaj minut kasneje so rezultat znova poravnale na 16:16, to paje bila tudi edina izenačitev v drugem polčasu, saj so nato domače znova prevzele pobudo in v preostalih minutah povsem nadigrale vodilno ekipo ter zmagale s 27:20. V 7.kolu so rokometašice Gorenja gostile Izolo, ki je bila nekaj časa na drugem mestu, paje morala sedaj to mesto prepustiti Velenjčankam. Tudi to tekmo so domače dobile z visokim izidom, čeprav v igri niso blestele. To je bilo srečanje z veliko podarjenimi žogami, koraki, prekrški, pri tem pa so seveda prednjačile gostje, ki nobenkrat niso vodile. Velenjčanke so že v prvem polčasu gostjam nekajkrat ušle gostjam za tri in tudi za štiri zadetke, Izolanke pa so vselej zmanjšale razliko na zadetek, minimalna prednost za domače je bila tudi ob polčasu (14:13). Po dobrih desetih minutah nadaljevanja je morala zaradi poškodbe z igrišča izkušena gostujoča igralka Tičičeva, tedaj je bil rezultat 18:15. Odhod te igralke pa ni takoj olajšal dela domačim, saj so gostje nekaj minut zatem nepričakovano izenačile (18:18). Do konca tekme pa kot da gostij ni bilo na igrišču, saj so igralke Velenja dosegle kar devet zadetkov, gostje pa le tri (27:21). Pomembna točka z vodilnimi Rokometašice Žalca so v tem kolu gostovale v Mariboru pri Braniku in igrale neodločeno 22:22. S to točko z vodilno ekipo na lestvici so si še izboljšale možnosti za obstanek v ligi. Srečanje je bilo ves čas napeto in borbeno. Pri Žalčankah se je odlikovala Sergeja Kline, ki je dosegla 8 zadetkov. Slovenjgrajčani počasi iz krize Rokometaši slovenjgraške Nove opreme so prejšnji teden v dveh dneh doma odigrali dve težki tekmi. V četrtfinalu Pokala Slovenije so premegali litijski Presad z rezultatom 24:21 (11:10), v prvenstvenem srečanju 17. kola 1. državne lige pa so remizirali s Kolinsko-Slovanom iz Ljubljane. Izid je bil 21:21 (11:10). Pokalna tekma s Presadom je bila prvi popravni izpit po slabih igrah v zadnjih kolih, posebej pa še po katastrofi v Velenju. Slovenjgrajčani so zmogli toliko moči, da so "napravili" razmeroma ugoden rezultat pred povratno tekmo, predvsem pa so si vrnili zaupanje v svoje znanje in sposobnosti. Na tej tekmi, ki si jo je ogledalo kakih petsto navijačev, sta blestela predvsem Igor Doberšek in mladi Mihalj. Na derbiju 17. kola I. državne lige z vselej neugodnimi Ljubljančani paje bila Slovenjgraška športna dvorana spet nabito polna. Kakšnih tisoč obiskovalcev jc imelo priložnost videti pravo dramo. Slovenjgrajčani so dobrih deset minut pred koncem povedli z 18 : 16, vendar so Slovanovci rezultat spremenili na 18:21. Domačini so ob bučnem navijanju, s katerim so se znova izkazali SG - orli, v zadnjih treh minutah le zmogli toliko moči, da so rezultat izenačili. Obe tekmi sta sodila Jovanovič in Čeak iz Ljubljane. V 18. kolu I. državne lige bodo Slovenjgrajčani gostovali v Murski Soboti, kjer se bodo pomerili s Pomursko - Bakovci. Že včeraj (24. februarja) pa so v Litiji imeli povratno četrtfinalno tekmo za Pokal Slovenije. Nova oprema: Presad-Litija 24 : 21 (11:10) Slovenj Gradec, športna dvorana, gledalcev petsto, sodnika Čeak in Jovanovič (oba Ljubljana); Nova oprema: Zorman, Soršak, Leve 2, Pori, Bari 2, Kleč, Leskovšek 1, Mauc 3, Oblak, I. Doberšek 10, Mihalj 6, Mavric Nova oprema: Kolinska-Slovan 21: 21 (11:10) Slovenj Gradec, športna dvorna, gledalcev tisoč, sodnika Jovanovič in Čeak (oba Ljubljana); Nova oprema: Zorman, Soršak, Leve 3, Leskovšek, Bari 1, Kleč, Štrigl 5, Mauc 6, Oblak, I. Dobršek 4, Mihalj 2, Mavrič ■ A. B. Košarka Je še kaj upanja? V minulem 13.kolu so košarkarji Elektre, v nazivu nimajo več imena pokrovitelja, dosegli peto zmago. Ta se jim v prvem polčasu še ni nasmihala, saj so v tem delu igre Velenjčani igrali slabo, zlasti slabo so izvajali proste mete. Po prvih 20 minutah je bil izid le neodločen, tudi po zaslugi Rizmana, kije v zadnji sekundi zadel trojko. V drugem delu pa so Velenjčani zaigrali veliko bolje in po desetih minutah igre so vodili za osem točk, tedaj paje moral zaradi pete osebne napake z igrišča njihov najboljši strelec Rizman, ki je na tej tekmi dosegel kar 8 trojk. Z veliko borbenostjo ostali igralci nadoknadili njegovo neigranjc. V 37.minuti so celo povedli z 78:66, do konca igre pa krčevito čuvali in očuvali vodstvo. Končni rezultat je bil 86:83. V naslednjem kolu bodo gostovali v Idriji. Samo v primeru zmage še imajo možnosti, da se (ob ugodnem razpletu na drugih tekmah) izognejo razigra-vanju za obstanek. So velenjska dekleta na poti v boljšo skupino? (vos) Savinjska zmaguje Košarkarji Savinjske s Polzele so v tem kolu doma brez težav premagali ekipo Idrije z 99:81. Domačini so ves čas srečanja vodili in zmaga ni bila vprašljiva. Pri Savinjski tokrat ni nastopil kapetan Turnšek, ki je poškodovan, srečanje pa si je ogledalo okoli 700 gledalcev. -er Odbojka Še štirinajsti poraz Šempetrski odbojkarji so v nadaljevanju prvenstva v slovenski odbojkarski ligi doživeli še štirinajsti poraz. Doma so gostili ekipo Salonita iz Anhovega, ki vodi na lestvici. Gostje so za zmago potrebovali le dobrih štirideset minut in gladko zmagali s 3:0. V vseh treh nizih so Šempetrčani osvojili le devet točk. ■ -er Topolčanke zadnje V prvi ženski državni odbojkarski ligi so ekipe odigrale predzadnje kolo. Igralke Topolšice so gostovale v Kočevju in z domačo ekipo LIK Tilia gladko izgubile z 0:3. V zadnjem kolu se bodo na svojem igrišču srečale z odbo-jkaricami HIT Casino iz Nove Gorice, vseeno pa bodo na lestvici zasedle deseto, zadnje mesto. Prav z Novogoričankami so se v tem kolu v Novi Gorici pomerile igralke Gornjega Grada in prav tako gladko izgubile z 0:3. V zadnjem kolu bodo v Gornjem Gradu gostile ekipo Tabora iz Ljubljane, ne glede na izid srečanja pa bodo osvojile sedmo mesto. V drugi državni ligi so odbojkarji Topolšice v gosteh premagali drugo ekipo Brezovice in so po 14.kolu na drugem mestu z 20 točkami, kolikor jih ima tudi tretjeuvrščena ekipa Črnuč, vodilni Ljutomer jih ima šest več. V prihodnjem kolu se bodo Topolčani v savinjsko-šaleškem derbiju srečali z Braslovčani. Smučanje Slalomski prvak je Mitja Kune Najbolj veseli po sobotnem državnem prvenstvu v slalomu na poligonu Rahtel v Pamečah pri Slovenj Gradcu so bili številni navijači SK Črna. Njihov ljubljenec Mitja Kunčje namreč nepričakovano osvojil naslov državnega prvaka. Zmaga je bila še posebej sladka, ker jo je Kune dosegel na "domačem" smučišču (na Rahtelu večkrat tudi trenira) in ker je za seboj pustil celo prvokategornika iz svetovnega pokala Jureta Koširja. Pri dekletih je z velikim naskokom zmagala Urška Hrovat iz Ljubljane. Rezultati, moški: 1. Kune (Črna) 1.27,76, 2. Košir (Kranjska gora) 1.27,81, 3. Vrhovnik (novinar) 1.28,01 itd.; ženske: 1. Hrovat (Olimpija) 1.30,16, 2. Pretnar (Bled) 1.32,16, 3. Koren (Branik) 1.32,62 itd. Kombinacija - člani: Kune (črna) 18,64 točk, 2. Košir (Kranjska gora) 18,96, 3. Pavlovič (Mojstrana) 61,11 itd.; ženske: 1. Pretnar (Bled) 31,80, 2. Hrovat (Olimpija) 55,49, 3. Koren (Branik) 56,662 itd. Za kombinacijo so šteli smuk, veleslalom in slalom. Zaključek državnega prvenstva v smučanju na Rahtelu si je ogledalo kakšnih petsto ljubiteljev smučanja iz vse Koroške, tekmo paje organiziral SKL Domžale. ■ A. B. Goool... Drava:Gorenje 22:21 (13:9) PTUJ - Dvorana Center, gledalcev 350. sodnika Humar (Kranj) in Rakovec (Golnik). GORENJE: Stropnik, Krejan 10, Ocvirk, german, Ojsteršek, Plaskan 3, Redžebašič, Rozman 2, Tome 3, Cvetko 3, Vajdl. ŽRK Velenje:Branik 27:20 (13:12) VELENJE - Rdeča dvorana, gledalcev 50, sodnika Skubic (Ljubljana) in Tomič (Celje). ŽRK VELENJE: Lakic, Brelih. Topič 7, Katic 3, Oder 8, Fale 2, Hudej 6, Ibralic', Kurmanšek, Krajnc 1, Grudnik, Matic. ŽRK Velenje:Izola 27:21 (14.13) VELENJE - Rdeča dvorana gledalcev 100, sodnika Bolčina in Hreščak (oba Ajdovščina). ŽRK VELENJE: Lakič, Hudej 6, Brelih, Topič 4. Katic 2, Oder 6, Fale 7, Ibralic, Kurmanšek, Krajnc 2, Matic, Hrast. Branik:Žalec 22:22 (13.13) MARIBOR - Dvorana Tabor, gledalcev 350, sodnika Juratovec (Lj) in Pun-tarič (Logatec). ŽALEC: Jelen, Bylina 6, M.Šimek, T.Dolar, Golob, S.Šimek, Gorbulina 2, Kučera 3, V.Dolar 6, Kline 5, Pilih. Elektra:Podbočje 86:83 (45:45) VELENJE - Dvorana OŠ Šalek, gledalcev 200, sodnika Kobilica in Jeršan (oba Ljubljana). ELEKTRA: Nežmah, Mrzel 15, Bogataj 15, Rizman 31, Tajnik, Lipnik 9, Leskovšek 7, Mackovšek 4, Brešar 2, Plašej 3. Savinjska PolzeIa:Idrija 99:81 (51:30) POLZELA - Dvorana Polzele, gledalcev 700, sodnika Sabljič in Čeme (oba Ljubljana). SAVINJSKA POLZELA: Cencelj 4, Škrabc II, Petranovic 31, Urbanija 16, Rovšnik 12, Benčan 4, Cizej 21. Izredna seja Športne zveze Velenje I Mačehovski odnos do športa Novembra pred tremi leti je bila prva seja Športne zveze Velenje in gotovo tedaj nobeden od delegatov ni mislil, da bo to.ustanovitev le na papirju. Vse od njene ustanovitve do minulega tedna se delegati na seji skupščine niso niti enkrat sešli. Kako je delovala športna zveza v minulih dobrih dveh letih, je morda najlepše ocenil eden izmed delegatov, ko je dejal: "V tem obdobju je nastalo stanje, da slabše ni moglo biti." Na dnevnem redu te izredne seje so imeli delegati obravnavo odstopa predsednika Martina Štajnerja (to je storil januarja letos), volitve novega in seveda tudi predsedstva. Do nedavni predsednik je odstopil med drugim tudi zato, ker ni uspel izpolniti zastavljenih ciljev ter zaradi nerazumevanja za šport v velenjski občini. V zvezi s položajem športa v Šaleški dolini so navzoči sprejeli sklep, da bodo od nove velenjske vlade zahtevali, da šport izenači z drugimi družbenimi dejavnostmi, in da pri sprejemanju novega proračuna pri športu vzame za izhodišče predlansko in ne lansko leto. Lani, kot so dejali, v proračunu sredstva za šport sploh niso bila revalorizirana, ampak so ostala enaka kot v letu 1991. Hkrati so sklenili, da morajo v najkrajšem času spregovoriti o položaju in vlogi Športne zveze v sedanjem času. Za novega predsednika Športne zveze, kije hkrati tudi predsednik predsedstva, so izvolili Bruna Zagodeta, za podpredsednika Branka Sevčnikarja, drugi člani predsedstva pa so Nino Ošlovnik, Janko Vuzem, Marjana Hojan, Miran Božič, Stane Gruber, Peter Jaklič, Miran Slapničar, Karel Zlodej in Rudi Ževart. ■ vos Atletika * » m % s m Metalkam štiri kolajne V soboto je bilo v Kopru državno atletsko prvenstvo v metih. S štirimi kolajnami seje izkazalo tudi mlado velenjsko zastopstvo. Lidija Koča je pri pionirkah zmagala v metu diska in suvanju krogle, pri mladinkah paje bila MirsadaTabakovič druga v metu diska in tretja v suvanju krogle. Tudi ostali velenjski metalci so posegli po vidnih uvrstitvah, kar je gotovo spodbuda za nadaljnje delo. Rezultati: disk-pionirke: l.Koca 34,90,2.Tabakovič 31,60,4.Štekl 23,90, 5.Gričar 19,70; krogla: l.Koca 13.00, 3.Tabakovic 10,41, 5.Štekl 9,49,6,Gričar 8,90; pionirji-krogla: 4.Meža 12,08. Strelski šport Žučku že 20. "Zlata puščica" V 7.kolu slovenske strelske lige nacionalnega programa so strelci velenjskega Mroža gostili strelce Ježice in nepričakovano izgubili s 1.269:1.296. Po tem kolu so velenjski strelci s 13 točkami na petem mestu. Na občinskem strelskem prvenstvu v mednarodnem programu je pri članih z zračno standardno pištolo zmagal Veternik s 660,2 krogi, za njim pa so se uvrstili Klančnik 648,4, Detlbah 647,9 in Šterman 637,5, pri mladincih je zmagal Šikman s 620,2 krogi, pri mladinkah pa je bil vrstni red naslednji: Saje 349, Ravnjak 331 in Benko 267; vsi našteti so se uvrstili na regijsko prvenstvo. Občinskega tekmovanja za "Zlato puščico" so se poleg strelcev mednarodnega in nacionalnega programa udeležili še pionirji, mladinci in mladinke. Občinsko "Zlato puščico" je že dvajsetič osvojil Franjo Žučko, za njim pa so se uvrstili Šterman, Šme, Detlbah in Miklav. Z osmim mestom seje izkazal pionir Andrej Vrečar, mladinec Mirko Hudovernik je bil deveti, mladinka Urška Švigelj paje bila trinajsta. Normo 470 krogov za nastop na regijskem tekmovanju je izpolnilo 7 tekmovalcev. ■ F.Žučko Kegljanje Skozi šivankino uho Po odličnih igrah v pripravljalnem obdobju in visoki zmagi v 8. kolu so privrženci šoštanjskih kegljačev v 9.kolu pričakovali še eno visoko zmago, pa so kegljači komaj osvojili točki. Ležerna igra ključnih igralcev in podcenjevanje nasprotnika, bi se jim skoraj "obrestovalo", saj so si zmago zagotovili šele v zadnjih 25 lučajih, res paje, da so jih tudi kegljači Koro-tana s Prevalj presenetili z dobro igro. Rezultat je bil 5:3 - 4.880:4.849. Kegljali so: Glavič 510 - Sotler 287 (0), L.Fidej 841 (1), Hasičič 789 (0), S.Fidej 804 (1), Kramer 861 (I), Križovnik 387 - Rajšter400 (0). V soboto bodo Šoštanjčani gostovali v Hrastniku. Domače Bratstvo so v zadnjem času trikrat premagali. Upajmo, da bodo uspešni tudi tokrat, vendar z drugačno igro kot s Prevaljčani. Z ligaškim tekmovanjem so pričeli tudi mladinci, ki so se na kvalifikacijah v Ljubljani in Celju uvrstili med najboljše, ki bodo tekmovali v vzhodni in zahodni skupini. Mladinska ekipa nastopa s štirimi kegljači. za skupni seštevek pa se štejejo trije najboljši rezultati. Šoštanjski mladinci so že v l.kolu presenetili vrstnike iz Slovenske Bistrice in zmagali z 2.339:2.280. Kegljali so: Murovec 813, Jelen 773, Ivan Žnidar 753 in Andrej Žnidar 751. V 2.kolu bodo gostovali v Celju pri ekipi Micro Data (bivši EMO). ■ L.Fidej Namizni tenis Gripa jim ne prizanaša Igralci ERE so na pustno soboto odigrali kar dve prvenstveni tekmi. Dopoldne so v Škofijah tesno izgubili z ekipo Scripta s 3:4. Odločilna je bila igra dvojic, ki sojo dobili domačini. V popoldanski tekmi so v Izoli prav tako tesno s 4.3 premagali domačo ekipo Arrigoni, odločilno točko pa je priigral Srečko Videč. Že v soboto velenjske igralce čaka težko srečanje proti ekipi Kajuh Slovan iz Ljubljane, ki vodi na lestvici. Pred tem srečanjem se v klubu ne bojijo nasprotnika, temveč gripe, ki ne prizanaša mladim igralcem. _■ A.Vodušek Tenis - Nočni turnir dvojic iiiiiiiiiiiiiiiiiiii V Beli dvorani je bil konec tedna zanimiv nočni turnir dvojic. Sodelovalo je 24 dvojic, ki so merjenje moči sklenile šele v poznih jutranjih urah. Glede na udeležbo in razpoloženje med igralci bosta organizatorja. Gost d.o.o. in Birt Turizem, s takšno obliko rekreativnega igranja tenisa nadaljevala, igralce pa bodo verjetno razdelili po posameznih kategorijah. Se vrstni red najboljših: 1 .Tratnik-Vajs. 2.Gorogranc-Jeriha, 3.Meža-Podojsteršek. ŠPORT __H Gorski turistični center Kope Na usodni prelomnici Slovenj Gadec ima s turizmom velike načrte. Gorski turistični center Kope. katerega razvoj jc zadnja leta kar nekam zastal, ima v teh načrtih, razumljivo, eno najpomembnejših mest. A ta čas v Slovenj Gradcu ni nikogar, ki bi "dal roko v ogenj" in si drznil napovedati, kako sc bodo razvijale Kope. Njihova prihodnost oziroma usoda jc zdaj pravzaprav na prelomnici. Za napredek tega, zadnjih dvajset let zelo obiskanega zimskega (pa tudi letnega) turistično - rekreacijskega središča, bodo bržčas najpomembnejše naložbe. Če jih bodo Slovenjgrajčani (in šc kdo z njimi) zmogli, si lahko obetajo napredek, sicer pa le živolarjenjc. Franc Štefanič, direktor GTC Kope, pravi, daje vse odvisno od denarja. Podjetje le s petimi redno zaposlenimi delavci - Partizanski in Grmovškov dom so oddali v najem zasebnikom. žičničarji pa so tudi le pogodbeni delavci, zmorejo le toliko cvenka. da vsak ) leto obnovijo že zelo zastarele vlcčnicc. Tc bi namreč bilo treba sčasoma zamenjati s sodobnejšimi napravami, tudi s scdežnicami. "Druga fa/.a izgradnje počitniškega naselja na Pungartu je zastala zaradi dveh razlogov. Prvi je ta, da je podjetij in zasebnikov, ki bi kupovali ali najemali počitniške zmogljivosti, zaradi krize vse manaj, drugi pa je v nedograjeni infrastrukturi. Na Pungartu je v bungalovih kar 450 ležišč, ni pa nobene trgovine, ne prave recepcije, ne ski-servisa, ne turističnega urada itd. Tudi Partizanka in Grmovškov dom sta potrebna temeljite obnove", pravi Franc Stcfanič. V Slovenj Gradcu je še vedno živa zamisel, da bi z žičnicami povezali Kope in Ribiško kočo. Strokovnjaki pravijo, da so na severni strani Pohorja, nad Ribnico, šc mnogi idealni tereni za smučanje. Njihova poglavitna prednost jc v tem, da ležijo na osnovni strani pogorja in sonce na teh smučiščih snega zlepa nc bi zmoglo do živega. Kdo naj bi bil investitor, Franc Stcfanič ta čas seveda še nc more napovedati. Ni pa izključeno, da se v tej vlogi nc bi pojavili tudi tujci, potem ko bo lastninjenje pri nas končano.Menda so se za to že zanimali. Preden bi sc Slovenj-gračani lotili teh, za današnji čas izredno smelih načrtov, bo na Kopah potrebno storriti šc marsikaj; predvsem zato. da bi izboljšali standard počitnikarjev v obeh domovih in da bi opravili ozka grla na smučiščih. "Razmišljamo, da bi spet prevzeli Partizanski in Grmovškov dom ter ju obnovili. Na Kaštivniku bi več kot dvajset let staro vlečnico morali zamenjati s sedežnico. Nekaj možnosti za to se kaže že za naslednjo sezono. N Pungartu bomo tudi že letos obnovili nekaj igrišč, kajti Kope so zelo primerne Judi za letni turizem, za priprave športnikov. Na Pungartu, ki je nekakšno izhodišče v sistem žičnic na Kopah, bi vlečnico, ki je ozko grlo, nujno morali zamenjati s sedežnico, a to je zdaj skoraj že utopija. Sami tega ne bomo zmogli," je rekel Franc Stcfanič. Letos Kopam dobro kaže. Navzlic temu, daje zima sila skopa s snegom, je sezona dolga že več kot šestdeset dni. To pa jc po svoje tudi porok, da bi naložbe tja nc bile proč vržen denar. Tudi obisk je bil tak, da bi turistični načrtovalci, čeprav z malimi de-narci, lahko bili za spoznaje bolj podjetni in korajžni. ■ A.B. 100-letnica slovenskega planinstva Ohranjeni dokumenti pričajo, daje slavno c.k.ministrstvo za notranje itvari" lO.januarja 1893 potrdilo pravila Slovenskega planinskega društva. 27.februarja istega leta je bil v Ljubljani v vrtnem salonu pri "Maliču" (na prostoru sedanje Name) prvi občni zbor. Za prvega načelnika društva so izvolili prof.Frana Orožna. Iz majhnega društva seje razvila organizacija z okoli 100.000 člani, sicer pa bodo to pomembno obletnico prbslavili 28.februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani, osrednje slovesnosti pa se bo med drugimi gosti udeležil tudi predsednik Mialan Kučan. ■ M.Ž. Naslednjo soboto kros Društvo za športno rekreacijo Gorenje bo prihodnjo soboto v Zrečah organiziralo 1 .pokalno tekmo za leto 1993 v spomladanskem krosu. Udeleženci bodo tekli v 22 starostnih kategorijah, od teka na 300 metrov za predšolske otroke do teka na 10,5 kilometra začlane. Proge bodo speljane po ravninskem delu ob Termah Zreče in bližnji okolici, za udeležence pa bodo ob priznanjih in nagradah na voljo še številne ugodnosti. ■ M. Prvenstvo Gorenja v veleslalomu Društvo za športno rekreacijo Gorenje bo v petek, 26.februaija, na smučišču Rahtel pri Slovenj Gradcu pripravilo odprto prvenstvo Gorenja v veleslalomu. Pravico nastopa imajo člani društva in vsi ostali, ki se bodo prijavili do petka (jutri) do lO.ure v pisarni društva za športno rekreacijo v Gorenju. Tekmovalci bodo tekli v štirih starostnih skupinah. Zmagovalci bodo dobili praktične nagrade. ■ h.l. Šoštanj 40 let ribiške družine Paka Ribiška družina Paka v Šoštanju jc aktivna in uspešna že dolgih 40 let. Med največje uspehe v tem času štejejo postavitev svoje koče in poligona ob šoštanjskem jezeru, s čimer je tudi mesto Šoštanj pridobilo lep rekreacijski prostor, kjer sc ribiči zbirajo, imajo družinsko pisarno... Ob praznovanju 30 letnice so v letu 1983 razvili prapor RD. V nadaljnih letih jc RD organizirala družinska, rejonska, republiška, državna in meddržavna srečanja tekmovalcev v lovu rib. Organizirali so tudi s\ ctovno prvenstvo v castingu. ki jc bil leta 1985 vrhunski dosežek. Na letni skupščini, ki jo je RD organizirala 13. februarja, so skromno počastili 40. letnico obstoja ribiške družine in podelili plakete častnega člana družine, ki so jih prejeli: Bcrto Felicijan, Ivan Glušič, Viktor Kušnik, Alojz Pučko, Franc Mrzel, Jože Koradcj, Ivo Lahovnik in Ivan Smovršnik. Šahovske novice Prejšnji teden je bilo v Šmarju pri Jelšah regijsko ekipno prvenstvo za osnovnošolce, ki so se ga udeležile tudi najboljše ekipe iz velenjske občine. Odlično so sc izkazale mlajše deklice iz OŠ Ravne pri Šoštanju, ki so osvojile prvo mesto in se uvrstile na državno prvenstvo, ki bo maja. Njihov uspeh je še toliko večje, saj so premagale vse svoje nasprotnice, ki so leto dni starejše od njih. OS Livada je bila pri mlajših dečkih druga in pori starejših tretja, z drugim mestom pri starejših deklicah pa so se izkazale šc igralke OŠ Biba Roeck. V soboto in nedeljo so se velenjski šahisti udeležili letošnjega regijskega prvenstva v Žalcu. Imeniten uspeh jc dosegel šc mladinec Peter Voglar, ki je med 25 tekmovalci osvojil četrto mesto in za zmagovalcem Brinovcem zaostal le za točko, Kristan je bil 7., Matko 12.. Plaskan 13., Kopač 15.in Hojan 17. Na tedenskem hitropoteznem turnirju seje prejšnji četrtek zbralo 24 šahistov. Vrstni red: l.Črepan 12,5. 2.Brinovec 9,5, 3.Kristan 9 itd. ■ Andrej Novak 1 1 3 4- 5 G 7 8 9 10 i 12 m- 15 i 17 18 19 20 21 22 ....... ti '■ li ...........i 'iiiiiii i....... iimiiMiitimii mm m _i — -- mf4zm m ii mam .....................'"" fflrMiMif»Ti I Velenjska Policijska postaja Kriminal se pomlaja i i I i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i Policijska postaja Mozirje iiiiiiiiiKiit« Čelno v tovorni avto V ponedeljek, 15. februarja, ob pol deseti uri dopoldne se je v Lctušu zgodila prometna nesreča, v kateri jc nastalo za okoli 400 tisoč tolarjev škode. Zaradi prehitevanja v ovinku jc voznik osebnega avtomobila Marin Škoberne, 38 let, iz Žalca, čelno trčil v tovorni avto, ki gaje vozil Mehmed Žunič, 34 let, začasno stanujoč v Lučah. Hotela sta se pretepat V središču Mozirja, pred Turistom, naj bi ncznanca v sredo, 17. februarja, ob 22.18, napadla Stanislava P.,40 let, iz Mozirja in ga hotela pretepsti. Policisti pa so ugotovili, da sta sc v tistem času hotela pred Turistom pretepati prav Stanislav P. in Peter M., 39 let, iz Krope. Na oba čaka zdaj sodnik za prekrške. Za leto 1992 je na celem območju UNZ Celje značilen velik porast števila kaznivih dejanj, obravnavali so jih kar 7735, kar je za 34 odstotkov več kot leto nazaj. Še posebno velik je porast kaznivih dejanj med osumljenci, ki so mlajši od 20 let. Največ je kaznivih dejanj premoženske de-likvence, velikih tatvin in tatvin. Vzrok za velik porast teh kaznivih dejanj tisti, ki se s kriminaliteto ukvarjajo, vidijo v padcu standarda, ki ga nekateri žele zadržati s kaznivimi dejanji. Podobne trende so lani beležili na področju kriminalitete tudi na velenjski Policijski postaji, kjer so zabeležili za desetino več kaznivih dejanj kot leto nazaj, 1015. Najpogostejša so kazniva dejanja zoper zasebno in družbeno premoženje: tatvine, ropi, zatajitve, odvzemi vozil. Podobno kot drugod v Sloveniji, tudi v Velenju ugotavljajo, da Peter Očkrl: "Velik porast otroške In mladinske kriminalitete beležimo tudi velenjski policisti." se kriminal "pomlaja". Komandir velenjske Policijske postaje Peter Očkrl tega ne trdi na pamet: "Lani smo začeli ugotavljati, da se pri kriminaliteti mladih, pojavljajo določena nihanja. Eno leto beležimo velik porast, nasledn- je leto velik padec. Leta 1989 je bilo med osumljenci 40 otrok do 14. leta starosti, leta 1990 jih je bilo 52, leta 1991 43, lani pa so bili otroci ovadeni 203 krat. Pri tem ne gre za 203 osebe, saj je bil kakšen od otrok ovaden večkrat, tudi desetkrat. Podatek pa je vseeno zgovoren, govori o velikem porastu te problematike." Ob tem. da je treba povedati še, da so bili v 194. primerih storilci kaznivih dejanj mladoletniki. Na Policijski postaji v Velenju ugotavljajo tudi, daje vse več nasilja v kriminalu, lani so zabeležili 1 1 primerov kaznivih dejanj izsiljevanja, prej v petih letih 5 primerov. Narašča tudi gospodarska kriminaliteta. "Vendar smo pri tem zaradi zakonodaje, ki še ni dovolj urejena, skoraj nemočni. Ogromno je prisvajanja družnenega premoženja in goljufij," pravi Peter Očkerl. ■ Milena Krstič - Planine pirnico na Titovem trgu v Velenju, Judita Z., 28 let iz Velenja. Skupaj z listi, ki jih je želela fotokopirati, je na pultu pustila tudi denarnico in odšla v pisarno. Njeno odsotnost je izkoristil neznanec in odnesel denarnico z 2000 tolarji gotovine, čekovno karto in listina- Razbil steklo Istega večera, samo dvanajst minut kasnje, je na Policijsko postajo v Mozirju poklicala natakarica restavracije Gaj v Mozirju. Dva gosta sta želela na vsak način v restavracijo, a je bila ta že zaprta. To je enega od obeh tako razjezilo, da jc z nogo brcnil v šipo, ki se je pod udarcem vdala, neznanca pa sta sc odpeljala. Vendar soju policisti hitro izsledili in izkazalo seje, daje šipo razbil Peter M., 39 let, iz Krope, ki seje hotel samo dvanajst minut prej še tepsti pred Turistom. Požar na podstrešju mizarske delavnice V soboto, 20. februarja, ob 17. uri popoldne jc zajci požar postrešje mizarske delavnice v Rečici ob Savinji, last Vilija M..Požarjc zanetila iskra iz dimnika, vnel se jc lesni prah. Požar so pogasili gasilci, nastalo paje škode za okoli 300 tisoč tolarjev. Tuja krivda je izključena. Brez vzoka jih je napadel V nedeljo, 21. februarja, četrt čez 20. uro zvečer, sta prišla na mozirsko Policijsko postajo Marija K.. 17 let, iz Homec brda in Janez Z., 22 let, iz Gornjega Grada in povedala, da sta se z družino zadržala v Zmajevi votlini v Nizki. Ko so lokal zapuščali, je iz lokala stopil tudi neznanec in brez vzroka napadel najprej Marijo Z., nato Janeza Z. in Marijo K. in odšel. Za neznancem policisti poizvedujejo, in ko bodo zvedeli kaj več, ga čaka sodnik za prekrške. Policijska postaja Velenje ItliSISitliSlIftl Ostala brez denarnice V sredo, 17. februarja, med 16.40 in 17.10, je obiskala fotoko- V eni noči trije vlomr v avtomobile Samo v eni noči, 19. februarja, so neznani storili ali storilec v Velenju vlomili v tri osebne avtomobile. Na parkirišču Koželjskega ulice 7, so iz avtomobila odnesli avto radio in nekaj orodja ter lastnika Igorja T., 31 let, iz Velenja oškodovali za okoli 25 tisoč tolarjev. Na parkirišču pred avtobusno postajo v Velenju je neznanec odtujil akumulator. Lastnika Cvetka M., 35 let, iz Velenja, je oškodoval za 5.000 tolarjev. Brez akumulatorja je ostal tudi Matjaž G., 20 let, iz Bevč. Osebni avto je imel parkiran na parkirišču pri Gorenju. Neznanec ga je oškodoval za 5000 tolarjev. Dve nesreči v istem križišču Dve prometni nezgodi sta se zgodili v istem večeru in v istem križišču v Velenju, v petek zvečer, 19. februarja. Prva seje pripetila ob 21.35, ko je voznik osebnega avtomobila Mihael S., 31 let, iz Velenja, ki je vozil po Šaleški cesti proti križišču s Celjsko in Foitovo, izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Tonetu Praunsaisu, 25 let, iz Velenja, ki je pripeljal po prednostni Celjski cesti. V trčenju se je lažje telesno poškodoval voznik Praunsais in njegova sopotnica Violeta Vozlič, 22 let, iz Celja. Na vozilih je nastalo za okoli 150 tisoč tolarjev škode, za približno 50 tisočakov pa tudi na semaforju, kamor se je odbilo eno od vozil udeleženih v nezgodi. Uro in deset minut kasneje, ob 22.45, paje Andrej P., 19 let, iz /O ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje organizira NAGRADNO IGRO z naslovom MLADINSKO VARČEVANJE - II. del 1. Namenjena je dijakom srednjih šol v Velenju v okviru razrednih skupnosti 2. Pričetekigreje 1. marca 1993. 3. Investitorji EFEKTIVNO vložijo najmanj 1.000 DEM tolarske protivrednosti v nakup vrednostnih papirjev in trgujejo z njimi do 1. junija 1993. Za vsako izvedeno transakcijo na borzi banka zaračuna 1 % provizije. 4. Konecigreje 1. junija 1993. 5. Zmagovalec je razredna skupnost, ki je vlagala v najdonosnejšo naložbo. 6. Nagrada: 700 DEM v tolarski protivrednosti, ki jo prejme najuspešnejša razredna skupnost, hkrati pa ji bo banka omogočila ogled trgovanja na Ljubljanski borzi. 7. Vse informacije dobite na telefonu 855-964ali854-251 int. 285 ŽELIMO VAM VELIKO USPEHA! Streljal na ženo V soboto, 20. februarja, okoli 22. ure zvečer, je prišlo v Florjanu pri Šoštanju pred gostinskim lokalom Ane K. do streljanja. Policisti, kriminalisti celjske UNZ in preiskovalni sodnik, ki so prišli na kraj dogodka, so ugotovili, da sta se tega večera sprla Ana K. in njen mož Svetomir K., 53 let, iz Florjana. Do prepira med njima je prišlo že v lokalu, prepir pa sta prenesla pred gostilno, kjer je Svetomir K. izza pasu potegnil pištolo in pričel streljati proti Ani K.. Zadel jo je s tremi naboji in jo hudo ranil. Policisti so Svetomirja K. razorožili, orožje je imel brez ustreznih dovoljenj. Zjutraj pa so ga z odvadbo (poskus umora) predali preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. IV Uporaba prisilnih sredstev IIIIOIIIIIIIIIIIIIII Lani je šlo brez pendreka" Včasih morajo policisti pri svojem delu uporabiti prisilna sredstva. Po podatkih, s katerimi so nam postregli na UNZ Celje, lani teh sredstev ni bilo treba uporabiti tolikokrat, kot prejšnja leta. Statistika govori, da so v 33 primerih uporabili fizično silo, v 21 sredstva za vezanje in vklepanje, v enem primeru pa plinski razpršilec. Gumijevke ("pendrek"), službenega psa in strelnega orožja niso uporabili. Vse uporabe prisilnih sredstev so ocenili za upravičene. Največkrat so prisilna sredstva uporabili pri vzdrževanju javnega reda in miru. pri raziskovanju kaznivih dejanj in urejanju ter nadzoru cestnega prometa. Na UNZ skrbno beležijo in tehtajo tudi vsako pritožbo občanov, če ti menijo, da so policisti napačno uporabili pooblastila, jih zlorabili ali pa jih niso uporabili, pa bi jih morali. Občani so se lani pritožili v 56 primerih, 10 pritožb je bilo utemeljenih, dve pa delno. In kako so ukrepali? Dvema delavcema so izrekli ukrep prenehanja delovnega razmerja, pogojni ukrep so izrekli devetim delavcem, za dva pa so postopek ustavili. ■ mkp Spet črn vikend na Celjskem V soboto in nedeljo so ceste na celjskem območju spet terjale visok davek : v treh nesrečah so umrli trije udeleženci. Tako so se že tretji vikend zapored zgodile na našem območju prometne nesreče.z najhujšimi posledicami. Število mrtvih pa seje letos že povzpelo na 11, kar je enkrat več kot v lanskem obdobju. Na magistralni cesti Velenje - Arja vas je na spolzki cesti v soboto ob 1.45 zunaj naselja Studenci začelo zanašati avto, ki gaje od Velenja proti Veliki Pirešici vozil 19-letni Rajko Drev iz Železnega v žalski občini. Okoli 30 metrov je vozilo drselo po cesti, nato zapeljalo na njivo in se začelo preobračati. Pri tem je iz avta padel 20-letni Roman Vipave iz Galicije, ki je sedel na zadnjem sedežu - avto je med prevračanjem padel nanj in ga usmrtil. Isti večer, nekaj po 21. uri paje na regionalni cesti v Sodni vasi (občina Šmarje) 19-letni Damjan Cverlin s Kristan vrha povozil 51 -letnega Jožefa Šoštarja iz Sodne vasi. Šoštar je pred tem med vračanjem domov padel po cesti in obležal na njej. Voznik ga zaradi prihajajočega vozila z nasprotne smeri ni pravočasno opazil. Pešecje bil na mestu nesreče mrtev. Tretja nesreča z najhujšimi posledicami seje zgodila v nedeljo ob 17.15 na lokalni cesti zunaj naselja Galicija. 22-letni Aleš Po-dergajs iz Celja, kije pripeljal z Lopate, je v nepreglednem ovinku zapeljal s ceste na njivo, nato paje zapeljal na poljsko pot in zadel 25-letnega Andreja Jeseneka, tudi iz Celja, ki si je ob potoku ogledoval kraj, kjer je imel prej nesrečo njegov brat. Voznik gaje zadel, nakar je vozilo s pešcem poletelo prek potoka, tu paje Podrgajsov avto na lokalni cesti trčil v osebni avto, ki gaje po lokalni cesti od Galicije proti Lopati vozila 28-letna Marjana Kušar iz Gorice. Nesreča je bila usodna za Andreja Jeseneka, kije bil na mestu mrtev. Gmotne škode paje nastalo za okoli 700 tisoč tolarjev. Velenja vozil osebni avto po šaleški cesti proti križišču s Celjsko in Foitovo in v križišču izsilil prednost vozniku Damjanu Habetu, 37 let, iz Velenja. Pri trčenju se je poškodoval sopotnik v vozilu Andreja P., Asim M., 21 let, iz Velenja, ki ni bil pripet z varnostnim pasom. Na obeh vozilih je nastalo za okoli 250 tisoč tolarjev škode. Izsilila prednost V četrek, 18. februarja, je iz Škal proti Velenju vozila osebni avto 37 - letna Alojzija Marčič iz Škal. V križišču s stransko Škalsko cesto ji je izsilila prednost Angela D., 39 let, iz Hrastovca.V nezgodi je Alojzija Marčič dobila lažje telesne poškodbe, na vozilih paje nastalo za okoli 80.000 tolarjev škode. Policijska postaja Žalec m m %t & %> t& st & m m % m m & Izsiljevanje prednosti V križišču regionalne ceste in ceste Parižlje - Zakamenče je v ponedeljek, 15. februarja, prišlo do prometne nazgode z lažjimi telesnimi poškodbami. Voznik kombi- niranega vozila Boštjan Bastl iz Pariželj 61, je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Matjažu Kočevarju iz Dolenje vasi 62, ki je bil pri tem lahko telesno poškodovan. Nastalaje tudi manjša materialna škoda. Vlom v avtomobil Neznanec je v četrtek, 18. februarja, nekaj po polnoči, vlomil v osebni avtomobil, znamke Peugeot 605, parkiran pred gostinskim lokalom Raj v Malih Braslovčah. Razbil je trikotno okence na vratih avtomobila, katerega lastnik je Darko Bršek iz Pariželj 71. Odnesel je moško usnjeno torbico z dokumenti in čeki ter poslovni kovček. Onesnaženja ni bilo V petek, 19. februarja, so policisti v Žalcu dobili obvestilo, da naj bi nekdo pri mostu v Kapli vasi v potok Bolska iztočil nafto oziroma neke kemikalije. Zaradi tega naj bi prišlo do onesnaženja vode. Ugotovljeno je bilo, daje bila v potok izpuščena manjša količina kanalizacijske vode, zaradi česar pa ni bila povzročena škoda. Požar na balkonu Konec minulega tedna, v petek, približno ob pol devetih dopoldne, so v Velenju zatulile sirene in naznanile požar. Zagorel&je na balkonu 5. nadstropja, v stanovanjskem bloku na Foitovi 4. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci in požar pogasili, vseeno paje na balkonu Bože J., nastalo za okoli 15 tisoč tolarjev škode. Gasilcem je bila pri gašenju v veliko pomoč lestev. Policisti so ugotovili, da sta se z ognjem in vžigalicami na balkonu igrala desetletna otroka. ■ mkp, foto:vos NAŠ OS 15 TV SLOVENIJA 1 10.40 Zgodbe iz školjke 11.25 Te Rua, novozel. film 13.00 Poročila 14.35 Buntz z Beverly Hillsa, 9/13 15.00 China beach, 3/8 15.10 Insekt, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: besede, besede, besede 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja, 4/7 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Panel (pogovori, omizje) TV SLOVENIJA 2 10.55 Turizem 11.10 Slovenija: umetnostni vodnik 11.20 Šport 13.00 Poročila 15.10 Sobotna noč, ponovitev 16.20 Opus, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 17.55 Videošpon 18.45 Že veste, svet. nam. program 19.17 Majhne skrivnosti velikih kuharjev 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Povečava, berlinski film. festival: Sokol in sneženi mož, amer. film 22.40 SOVA: Dragi John, 44. del; China beach, 4/8 23.55 Videostrani TV SLOVENIJA 1 HTV 1 HTV 2 09.45 10.30 13.00 13.05 14.40 15.05 15.55 16.50 17.00 17.15 17,40 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.25 22.15 22.38 22.45 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Povejte mi kaj naj delam (1) 12.00 Poročila 13.25 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Privatna vojna Lucinde Smith, 3/4 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara, 336. del 19.18 Majhne tajne velikih kuharjev 19.30 TV dnevniki 20.05 Poslovni klub 20.50 Ali meje kdo iskal? 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja Videošpon • Povečava: berlinski film festival: Sokol in sneženi mož, amer. film Poročila Poslovna borza Dragi John, 44. del amer. nanizanke China beach, 4/8 Vrnitev na otok zakladov, 4/10 Poslovne informacije TV dnevnik 1 Silas, nemška nadaljevanka 11/12 Prvi uspehi Regionalni studio Koper TV igrica: besede, besede, besede Risanka TV dnevnik 2 Forum Umazana Hardy, amer. film TV dnevnik 3 Šport Moški, ženska Video strani 09.35 09.50 10.10 10.35 11.20 13.00 13.05 14.10 14.35 15.20 16.50 17.00 17.10 19.45 19.00 19.12 19.30 20.05 20.30 22.15 23.00 01.20 TV SLOVENIJA 2 10.55 Že veste, svet. namen, program 11.30 Gospodarska oddaja 12.05 ljubezenska preizkušnja, 4/7 12.55 Šport (do 14.30) 15.20 Osmi dan 16.20 Alpe-Donava-Jadran 16.50 Šport,posnetek 18.00 TOK TOK 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Studio City 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Popolna tujca, 19/28; China beach, 5/8; Amer. film 01.55 Video strani 0P0MBA:SP v ki. disciplinah 4 x 10 km (M) 12.50-14.30 HTV 1 10.00 10.05 11.30 12.00 13.30 14.00 14.05 14.50 15.40 16.00 16.05 16.35 17.30 18.00 18.05 18.40 19.18 19.30 20.05 20.25 22.35 23.00 23.45 00.00 00.10 Poročila TVšola Grlice Poročila MikserM Poročila Slika na sliko, ponovitev Privatna vojna Lucinde Smith, 4/4 The Big Blue Poročila Tečaj nemškega jezika, 22/26 Malavizija Beverly Hills, oddaja za mlade 21/23 Hrvaška zemlja in ljudje Poročila Turizem Santa Barbara, 337. del Risanka TV dnevnik 1 Rlm-video-film Film TV dnevnik 2 Slika na sliko Poročila na angl. jeziku Poročila Sanje brez meja HTV 2 16.40 TV koledar 16.50 Svetovalec, brit. film 18.25 Falun: SP v nord. smučanju, 4 x 5 km (Ž), posnetek 19.05 Risanke 19.30 TV dnevniki 20.05 Broklinski most, humor, oddaja 8/13 20.55 Privatna vojna Lucinde Smith, 4/4 21.45 Dokumentarna serija, 1/8 22.15 Metal-mania 23.15 Horoskop 23.20 TV spored za petek 16.05 16.30 18.30 19.02 19.15 19.20 19.30 20.05 20.30 21.35 22.25 23.20 03.00 03.05 TV koledar Falun: SP v nord. smučanju 4 x 10 km (Ž), posnetek Oskar med detektivi Risanke Meteorova izložba Glasba in EPP TV dnevnik 1 Ostati na vrhu, humo. serija (2) Glasba in čas 15/16 CRO-POP-ROCK Gospodična Marple, 7/8 Nočna izmena: Haggard, humoristična serija 5/7; Magija, 8/12; Na oblasti, amer. film Horoskop TV spored za soboto TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 Radovedni Taček 08.40 ŽIV ŽAV 11.00 Telovadka, 1/10 Daleč od dvorca 09.25 V ozvezdju postelje 11.30 Forum Zimska romanca, igrani 10.15 Silas, 11/12 12.oo Podarim dobim fi|m 10.40 Moja knjiga o džungli, 12 30 Videomeh T0KT0K 2°/27 13 00 Poročila Umazani Hardy, amer. film 11-0o Naša pesem „ % Poročila 11.30 Obzorjaduha ".05 Rojstvo Evrope, 4/7 Tednik, ponovitev 12 00 Ljudje in zemlja 14"15 Družina Addams,15/16 Popolna tujca 19/28 12 30 videomeh 14 40 china beach.7/8 China Beach, 5/8 13 00 Poročila 15.30 Obseden s plavolasko, Preludij, češki film 13Q5 Eurosong '93, ponovitev ~amer- Cb film Poslovne informacije u Znakizodiaka 12/12 16.50 Poslovne informacije TV dnevniki 15^15 China beach, 6/8 17.00 TV dnevnik 1 Potovale po človeškem te- l6m Sofija in Constancai 4/6 17.15 Radovedni Taček 18.45 ReeSgUionalni program Ljublja- 16.50 Poslovne informacije 17.35 Pet prijateljev, 3/13 na 17,00 TV dnevniki 18.00 Regionalni studio Maribor Mernik 17-10 Rumeni rolls-royce, film 18 5o TV igrica: pari Risanka 19-05 Risanka 1915 Rjsanka 3x3 19-30 TV dnevnik 2 19 30 Tvdnevnik2 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.05 Sedma steza Utrip 20.25 Dokumentarna oddaja 20.30 Tuji show Slovenski izbor popevke za 21.05 Podarim dobim EVR 21.40 Kako nas vidijo živali, 3/6 uosje TV dnevnik 3 22.15 TV dnevnik 3 22A5 ™ dnevnik 3 Sobotna noč 22.40 Športni pregled 22 45 Gospodarska oddaja Videostrani 23.10 Videostrani 23.15 Videostrani TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 2 TV SLOVENIJA 2 08.10 Jakec in čarobna lučka ^ p0g|ej in zadeni 10.15 Znanje za znanje 08.45 Poslednji dinozaver 16/20 ™ ^Tn^ktlT« amer ^ '92 09.05 Zgodbe iz školjke 1100 ^.e'lk0 priŽak°Ven)e' amer' H-00 Euroritem 09.50 Klub klobuk ' 11.15 Športni pregled 12.50 športna sobota ^30 šport nedelja 13.00 Poročila 17.00 Operne zgodbe 16.00 Utrip 18.00 Moški, ženska l«'22 i*™« 16 30 Doberdan, koroška 19.00 Moja knjiga o džungli 20/27 l9-30 ™ dnevnik 1 .. 1Q 99 TV nnrni 20.05 Krčmarica Mirandolina, 17.00 Ljudje in zemlja 1930 TV dnevnik 2 tf*- Postava l7'30 Obzorja duha 20 05 Rojstvo Evrope, 4/7 21.35 Letni koncert Big band RTV 18.00 V službi rock'n'rolla 21 00 Poglej in zadeni Ljubljana 18.50 Svet. namen, program 22.00 Glasbeni utrinek 22.30 SOVA: Družina Addams, 19.22 TV nocoj 22.35 SOVA: Znaki zodiaka 15/16; China beach, 7/8; ig 3Q Ty dnevnik 2 12/12; China beach, 6/8; Bouvard in Pecuchet, 4/4 Rim 00.30 Videostrani " nn/iun« r.i.,_. m i,„ /mi. 21.05 Potovanje v knock, ang. dra- 01.25 Videostrani 0P0MBA:Falun: 50 km (M), ma OPOMBA:Falun: SP v ki. dlscipli- 11.20-15.30: Stari vrh, rhch»ni ,,.rin»k nah 30 km (Ž) prosto alp. smuč. SM. PION., po- 22.25 Glasben, utrmek (1120-12 30)-Skoki snetek; DP v atletiki - 22.35 SOVA: Korak za korakom, ' (12 50-15.00); NBA ali 14.45-15.15; Odbojka 13/13; China beach, rok.A/JAD-P.LC.; (15.00- P/B:Brno-15.15-16.00; 8/8; Hollywood se jih spo-16.00); Ljubljana': mali no- EV t. tekma super F, minja, 8/14 gomet (humanit.prired.); 16.55-19.10 00.35 Videostrani TVS: Neodvisnemu Dnevniku) -16.00-17.00 HTV 1 HTV 1 HTV 1 09'55 RiSanka 10.00 Poročila --10.00 Poročila Ia 10.30 Edukon, šolski kontaktni 10.05 Hišni ljubljenci _ '° program 10.30 Ulica Sezam (6) 11.30 Al, ste vedeli? 3/8 Magija 8/12 1± 30 Narod. glasba 1145 Mala kinoteka Poročila 12 go Poročila 12.00 Poročila Moč in slava 13/13 12 05 Sadovi zem|je 13.30 Monofon Haggard 5/7 130Q Mjrindobro 14.00 Poročila Ali meje kdo iskal? 13 30 Man Davld| risanka (9) 14.05 Slika na sliko plsa"ka ia55 Film za otroke 14.50 Še se bomo srečali, 4/13 Pozdravi iz domovine *sanka 15.45 The big blue Beverly Hills 21/23 14'55 ™ spored 16 00 Poroči|a Dokumentarna oddaja I5'00 Opera box 16.35 Malavizija Poročila 15-30 Poročlla 17.30 Hrvaška država in ljudje Risanka 15-35 Družinski zabavnik lg 0Q poroCjla Televizija o televiziji 17-20 Rim 18.05 Besede, besede, besede Turb*limachshow 18.50 « 21. del 18.35 Santa Barbara (339) Poroclla 19.15 TVfortuna TV izložba 19.30 TV dnevniki 19-1B KlsanKa Santa Barbara (338) 20.05 Ludwig, serijski film 19-30 TV dnevniki Na začetku je bila beseda 21.05 Sedma noč 20-05 Hrvaška in svet Risanka 22.35 TV dnevnik 2 20.50 Rdeča hiša, amer. film TV dnevniki 23.10 Slika na sliko 22.35 TV dnevnik 2 TV tednik 23.00 Poročila v angleškem jeziku 23.00 Slika na sliko Nočni sprehod, amer. film 23 50 Poročila 23.45 Poročila v angleškem jeziku Dokumentarni film 00.00 Sanje brez meja 23 50 Poročila Slika naslito 1 2 00.00 Sanje brez meja Poročila v angleškem jeziku --tm/ *% Poročila ..... TV koledar HTV 2 Sanje brez meja ..... Šport ..... Falun: SP v nord. smučanju, l6 05 Tv sPored HTV 2 50 km (M) 16.10 TV koledar --19 25 EPP 16.20 Mikrokozmos, amer. film 10.20 Falun: SP v nord. smučanju: . ., , ,o,c ______ 30 km (Ž), prenos l9'30 W dnevnlk 1 1815 Pariaonlca <2> Rjsanka 20.05 Svet odkritij, dok. serija 19.15 Meteorov izlog Falun: SP v nord. smučanju: J0/11 , .. l9-20 Glasba skoki, prenos 2100 Se se bomo srečali, serij. 19 30 TV dnevniki Glazba film 4/13 20 „5 Korak za korakom, 5/13 TV dnevnik 1 22-00 Ciklus filmov J.P.Belmonda ^ Hitreje, višje, močneje W tednik 23.35 Šport 21.30 Sam Saturday, 1/6 Čmo-belo v barvi: V avtobu- 23.50 Jazz Dokumentarna seriia 1/8 su, 26/51; Film 00.20 Horoskop 22.30 Dokumentarna serija, 1/» HIT-DEPO 00.25 TV spored za ponedeljek 23.05 Vox Horoskop OPOMBA:Formula 1 za "Veliko 23-35 Horoskop TV spored za nedeljo nagrado Južne Amerike" 23.40 TV spored za torek_ TV SLOVENIJA 1 TV SLOVENIJA 1 11.30 12.00 12.05 12.35 13.05 13.50 14.00 14.05 14.35 15.30 16.00 16.10 16.15 16.45 18.00 18.05 18.20 19.05 19.15 19.30 20.05 20.15 22.00 22.35 23.05 23.45 23.50 00.00 12.30 12.50 19.15 19.30 20.00 20.20 00.00 02.30 02.35 10.00 10.30 11.15 12.00 13.00 13.05 14.50 15.15 16.00 16.50 17.00 17.15 17.45 18.00 18.50 19.15 19.30 20.05 20.40 21.45 22.15 22.43 22.55 Telovadka, 2/10 3/4 ure Potovanje po človeškem telesu 4/8 Znanstvena oddaja Poročila Dosje, ponovitev Korak za korakom, 13/13 China beach, 8/8 Hollywood se jih spominja, 8/14 Poslovne informacije TV dnevniki Erazem In potepuh, 1/5 Daleč od dvorca, 2/3 Regionalni studio Koper TV igrica: pari Risanka TV dnevnik 2 Žarišče Glasba, show in cirkus Več kot le meso in kri, dok. serija 4/4 TV dnevnik 3 Poslovna borza Omizje Video strani TV SLOVENIJA 2 10.20 10.40 12.00 13.00 16.00 18.00 18.30 18.45 19.22 19.30 20.05 20.55 21.55 22.35 01.15 Sedma steza Potovanje v Knock, ang. drama Tuji shovv Poročila Sobotna noč, ponovitev Sprehodi po stari Ljubljani, 5/9 Mlini na Krki Iz življenja za življenje TV nocoj TV dnevnik 2 Marie Curie, franc. nad., 2/6 Osmi dan Svet poroča SOVA: V avtobusu, 6. del; Zelenoličnik, 1/3; Nori Pierrot, franc. film Video strani HTV 1 HTV 2 17.25 17.30 17.40 19.20 19.30 20.05 20.35 21.35 22.30 23.00 23.50 23.55 TV spored TV koledar Marginalac, film LOTO TV dnevnik 1 Dragi John, 17/22 Sam Saturday, 2/6 Vsencivešal, 7/8 Radar TVesej Horoskop TV spored za sredo 10.15 10.35 11.05 11.20 12.00 13.00 13.05 13.15 14.00 16.50 17.00 17.15 18.50 19.15 19.30 20.05 20.30 22.15 22.38 22.45 Video strani Sprehodi po stari Ljubljani 5/9 Mlini na Krki Marie Curie, 2/6 Osmi dan Poročila Poslovna borza, ponovitev Kako nas vidijo živali, 3/6 SOVA: V avtobusu, 6. del; Nori Pierrot, franc.ital.film Poslovne informacije TV dnevnik 1 Klub klobuk TV igrica - pari Risanka TV dnevnik 2 Žarišče FIlm tedna: Navigator, novozel. film TV dnevnik 3 Šport Oči kritike Video strani TV SLOVENIJA 2 10.20 10.50 11.30 12.00 13.00 16.00 18.00 18.50 19.22 19.30 20.00 22.35 Iz življenja za življenje Komorni zbor RTV Več kot le meso in kri, ang. dok. serija 4/4 Glasba, shovv in cirkus, 9. oddaja Poročila Omizje, ponovitev Beverly Hills, 9/22 Turizem 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Sam Saturday, 1/6 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 UNICEF: Aiša in Daniela 18.35 Santa Barbara, (340) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Misionari, brit. dok. serija 6/6 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja TV nocoj TV dnevnik 2 Športna sreda SOVA: Buntz z Beveriy Hillsa, 10/13; Zelenoličnik, 2/3 23.50 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TVšola 11.30 Marianne, risana serija 10/13 11.55 TV spored 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Sam Saturday, 2/6 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 9/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (341) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Grški film 21.45 Hrvaška knjiga 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.40 Santee, amer. film 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Pravi igralci, humor, serija 9/15 20.40 Izkušnje življenja, 8/13 21.30 Glasba 21.45 Sam Saturday, 3/6 22.30 Dnevi hrvaškega filma 22.55 Glasbeni večer 00.00 Horoskop 00.05 TV spored za četrtek Četrtek, 25. februarja TVS 2 SOKOL IN SNEŽENI MOŽ, amer. film Igrajo: Timothy Hutton, Sean Penn, Pat Ingle Režija: John Schlesinger Film je posnet leta 1984 po knjigi, ki govori o dveh mladeničih - resničnih osebah. Christopher Boyce je razvajen sin nekdanjega agenta FBI, njegov prijatelj Danolton Lee pa je zadrogiran preprodajalec mamil. In ker priložnost dela tatu, sta se zapletla v nevarno mrežo vohunstva. Christoper Boyce je v svoji službi pri elektronski družbi TRW prišel do zaupnih podatkov o vpletenosti ZDA v dogajanja v Čilu. v volitve v Avstriji itd. Petek, 26. februarja_ TVSl UMAZANI HARRY, amer. krim. film Igrajo: Clint Eastvvood, Harry Guardino, Reni Santoni Režija: Don Siegel Naslovni junak sije prislužil svoj vzdevek zaradi svojih brutalnih metod v boju zoper kriminalce in tudi zato, ker sprejme umazane, težke primere. Tak je nedvomno lov na psi-hopatskega morilca Škorpijona, ki s svojo ostrostrelno puško strelja nič hudega sluteče prebivalce San Francisca... Sobota, 27. februarja TVSl PRELUDIJ, češki ČB film, 1941 Igrajo: Zdenek Stepanke, Jirina Stepničkova Režija: František Čap Je zanimiva družinska drama. Gledališki rekviziter Karel Vajgand ima privlačno mlado ženo in dva otroka. Karel je vse dneve na vajah, v gledališču, kjer ni osemurnega delavnika, delo pa je povrh slabo plačano. Zlobni jeziki in "dobri prijatelji" bi utegnili uničiti zakon, čeprav žena ne daje povoda za opravljanje. Toda vztrajni oboževalec bi jo morda celo zapeljal, saj mož otroka razvaja in jima poskuša nuditi čim več, ženo pa zanemarja. Ko je ločitev že tako rekoč tu, Karel poskuša racionalno dopovedati sebi, ženi in otrokoma, da je njihovo skupno življenje nemogoče. Toda nazadnje vendarle prevlada spoznanje, da bi bila ločitev pogubna za vse, saj se imata kljub vsemu rada... TVS 2 OBLIČJE STRASTI, ameriški film, 1983 Igrajo: Dianne VViest, George Dzundza, Jeffrey DeMunn Režija: Donald Wrye Zgodba govori o žrtvah posilstva in o soočenju teh žensk z moškimi, ki so zagrešili tovrstna dejanja. PUhotera-pevt, pri katerem se prizadete ženske zbirajo, jim namreč priporoči srečanje s storilci. Ta korak je za ženske, ki so obremenjene s travmatično izkušnjo, izredno težak, a izkaže se, da je bila odločitev pravilna. Občutki jeze, besa, nemoči, s katerimi se ženske, naj so med seboj še tako različne, borijo dan za dnem, dobivajo v zaporu, kjer si stojijo iz oči v oči z nasilnimi moškimi, nove razsežnosti, krč popušča... Nedelja, 28. februarja TVSl RUMENI ROLCE ROYCE, amer. film lgrajo:Rex Harrison, Shirley McLaine, Ingrid Berman, Alain Delon, OmarSharif. Režija: Anthony Asquith Bogati markiz poklino svoji ženi najprej razkošni avto in ji ga predstavi na njen rojstni dan. Toda žena, ki ima mladega ljubimca, moževega pomočnika, se ne meni toliko za razkošno vozilo kot za svojo ljubezensko afero. Toda prav Rolce Royce ji služi kot zavetje za ljubezensko doživetje, ki pa ga mož vseeno odkrije... TVS 2 VELIKO PRIČAKOVANJE, ang.amer. film Igrajo: Michael York, Sarah Mi-les, James Mason Režija: Joseph Hardy Charles Dickens, eno največjih imen sve. književnosti je od nekdaj privlačil številne filmske poustvarjal-ce. Doslej je imel še največ uspeh David Lean z adaptacijami Oliverja Twista in Velikega pričakovanja. V filmu Veliko pričakovanje je v ospredju lik mladeniča Pipa, ki živi na kovačiji sestrinega moža. Nekega meglenega dne na pokopališču sreča begunca z galeje in mu pomaga. Toda po tem dogodku se mu življenje spremeni. Potem, ko spozna gospodično Ha-rishamovo in njeno varovanko Estello, v katero se tudi zaljubi, mu odvetnik Jaggers v imenu neznanega dobrotnika nameni drugačno "gosposko " življenje... Ponedeljek, 1. marca_ TVSl OBSEDEN S PLAVOLASKO, amer. ČB film Igrajo: James Cagney, Joan Blon-dell, Louis Calhern Režija: Roy Del Ruth James Cagney igra malega lopova Berta, ki upseva predvsem po zaslugi svoje pameti. Skupaj s sobarico, prikupno plavolasko se odločita, da bosta zaživela na "veliki nogi". Z obilico domislenosti goljufata goljufivce in prelisičita lopove mnogo večjega kova. Toda njun posel je tvega. Ko se srečata s prav tako neukrotljivim parom Dapperjem Danom Barkerjem in njegovo pomočnico Helen, sta sama ogoljufana. Da bi se maščevala, odpotujeta v New York. Toda tam Berta ujame policija in obsojen je na zaporno kazen... Torek, 2. marca_ TVS 2 NORI PIERROT, franc. film Igrajo: Jean Paul Belmondo, Anna Karina, Dirk Sanders Režija: Jean Luc Godard Junaka filma sta Ferdinand in Marianne.Ferdinand je predstvanik brezskrbne družbe, ki se dolgočasi ob ženi, ki živi za zabavo in sledi modnim muham. Marianne si želi le živeti. a mora bežati predgansterji, s katerimi je bila prej le bežno povezana. Srečata se. ker Marianne pazi na otroke, medtem ko je Ferdinand prisiljen obiskovati zabave. Lepega dne pobegneta avanturam naproti. Brez denarja, brez pravega cilja, le z upanjem, da je življenje lahko tudi sproščeno in zabavno... Sreda, 3. marca_ TVSl NAVIGATOR, novozel. barvni film Igrajo: Bruce Lyons, Chris haywo-od, Hamish McFarlane Režija: Vincent Ward Zgodba se začne daljnega 1348. leta, ko po otoški pokrajini Cumbria divja črna kuga. Po tridesetih dneh potovanja se v rojstno vas vrne Con-nor, ki poln vtisov pripoveduje svojim sovaščanom ogrozi, ki preplavlja svet. V svojem obupu vaščani prisluhnejo mlajšemu Connerjevemu bratu, devetletnemu Grriffinu, njegovi pripovedo o nenavadnih sanjah... 16 MŠ CAS \ ^ * :• ' * • / / i j;: 25. februarja 1993 ČETRTEK, I 25. FEBRUARJA | PETEK, I | 26. FEBRUARJA | | SOBOTA, j 1 27. FEBRUARJA | 1 NEDELJA, I | 28. FEBRUARJA I PONEDELJEK, 1 1. MARCA | TOREK, ■ SREDA, 2. MARCA | 3. MARCA SKY MOVIES PLUS 15.00 Some kind of a nut 17.00 Hello down there 19.00 The bride in black 21.00 The pope must die 23.00 The exorcist III 00.50 The house wher Evil Dvvells 02.20 Marked for death 03.50 Prison THE MOVIE CHANNEL 13.50 Another tirne, another plače 15.35 Little norse prince 17.05 Treasure Island 18.30 Columbo 20.10 Memphis 22.00 One good cop 24.00 Disturbed 01.45 Red wind 03.20 Prayer of the roller boys EUROSPORT_ 14.00 Nogomet, kvalif. za SP 15.30 Košarka NCAA: West Virgi- nia:George 17.00 Tenis 19.00 SP v nord. smučanju 20.30 Smučarsko poročilo 21.30 Športna poročila 22.00 Nogomet, kvalif. za SP 23.30 Košarka: Badalona:Knorr Bologna 00.30 Športna poročila SCREENSPORT 15.00 17.30 19.30 20.00 20.30 21.30 22.00 23.00 23.30 00.30 Biljard snooker Nogomet: Nizozem-ska:Turčija Vodni športi Avanturistični športi Dirke IMSA Nizozemski nogomet Španski nogomet Francoski nogomet Smučanje Dirke IMSA SKY ONE 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude, nadalj. 16.15 Beaverjev shovv 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose ■ nadaljevanka 22.30 Priložnosti 23.30 Žebljički - zabavna igra 24.00 Vesoljske steze PRO 7 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more Izgubiti 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Shanghai surprise, amer. film 22.05 T.J.Hooker 23.05 Top Flghter, amer. film 00.55 Dvojica 02.45 Kri na ustnici, nem.film RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Priče 21.15 Star Report Nemčija 23.15 Gottschalkov show 00.00 Zakon 01.10 Grozljivo prijetna družina 01.45 Kdo je tukaj šef? SATI 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5*5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Cluedo - morilska igra 21.15 Zlata parada šlagerjev 22.15 Mlssing In Action III., amer. pust. film 23.55 Drakulova vrnitev, ang. grozljivka 3 SAT 14.25 Jazz klub 15.45 Jazz forum 16.00 Lirika za vse 16.10 Srečanje 17.00 Mini čas v sHkl 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Šport 19.20 3 sat studio 20.00 Stari: Dve krsti Iz Floride 21.00 Košarka 22.25 Zgodilo seje na sveti dan, nem.film AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 16.30 Pravi ghostbuster, risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Hribovski zdravnik 19.30 Čas v sliki 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi od strani 21.25 Umor na poziv, film 22.55 Pridi in ostani pri meni, kom. 00.20 Rožnata serija SKY MOVIES PLUS SKY MOVIES PLUS 15.00 Pocket money 13.00 Smokey and the bandit II. 18.30 Xposure 15.00 Strokerace 19.00 Caddle vvoodlavvn 17.00 Kissshot 21.00 Hudson Hawk 19 00 Endof the line 23.00 The stranger within 21.00 Kindergarten cop 00.45 Out forjustice 23.00 Terminator2. 02.15 Eve of destruction Q115 Cecj|ia 03.55 Fast hetaway 02.50 The silence of the lambs THE MOVIE CHANNEL the M0VIE CHANNEL 14.25 Muscle beach party 7TT7 ...-7~~——- 16.15 Alakazam the great 160° 11 s a b,kl™ world 1815 Outback 17.50 Honey, I shrunk the kids 22^00 Thelma - Louise 19 45 xP°sure 00.15 Omen IV. 20.00 Edvvard Scissorhands 01.55 Crusoe 22 00 Class action 03.35 Blaže 24-00 Heaven tonight 01.40 Child of darkness EUROSPORT__03.10 Winterpeople ^oo Te°nTsmet" kVa'"-2a SP EUROSPORST 19.00 Rokomet - Francija:Avstrija, 10.00 SP v nord. smučanju 20.30 Nord. smučanje SP ..... Smučanje - smuk (Ž) 21.30 Športna poročila ..... SP v nord. smučanju 22.00 Boks ..... Tenis 23.30 Tajski boks 18 oo Teden na Eurosportu 00.30 Športna poročila Smučanje SCREENSPORT ..... SP v nord. smučanju . ..... Rokomet-Francija:Koreja 15.00 Dirke IMSA 22 00 Tenis 16.00 Avanturistični športi 0a30 Teden na Eurosportu 16.30 Francoski nogomet 17.00 Nizozemski nogomet SCREEENSPORT 18.30 NHL hokej - 19.30 NBA košarka, ted. poročilo 1230 NBA košarka 20.00 Svet športa 13 00 Tajski boks 20.30 Go! med. moto šport 1400 Golf 21.30 Tajski boks 16.30 Go! med.mot® šport 22.30 Boks 17.50 Smučanje - srfiuk (M) 23.30 Novice iz boksa 19.30 Hitrostno drsanje SP 00.30 Nogomet - Nizozem- 20.30 Avanturističnilšporti ska:Turčija 21.00 Tenis c(fV nwc 23.00 Smučanje »IV T UHt__24.00 Golf 15.20 Santa Barbara _iir 15.45 Maude SKY ONE_ 16.15 Beaverjev shovv 13-00 BarnabyJones 16.45 DJKat 14 ^ sobotna filmska matineja Vesoljske steze 15 45 življenska dejstva 19.00 Rešitev 16 15 RisJanke 20 00 Alf 17-°° Vojvode hazarda 2a30 Družinske vezi ^estlmg « 21 00 Koda 3 19.00 Vitezi in vojsčaki, zabav. 21.30 Alien nation „„ „„ '®ra , 22.30 Wrestllng 20 00 Bnnaski top 40 23.30 Žebljički 2100 Nerešene skrivnosti 22.00 Policaji PRO 7__23.00 VVresling 15.30 Trd, vendar prisrčen 24 00 Sobotni večer v živo 16.20 Risanke PRO 7 18.35 Bili Cosby show special *_ 19.10 Booker 12.55 Booker 20.00 Poročila 13.45 V carstvu divjih živali 20.15 Najbolj nori avto na svetu, 14.35 Človek z druge zvezde nem. komedija 15.30 Film 22.05 Mike Hammer 17.25 Blagoslovljena ekipa, amer. 23.05 Teci Tigerteci, am. pust. film nadalj. 01.10 Jake in McCabe 18.20 Film 02.05 Top Fighter, amer. film 20.00 Poročila RTL TELEVISION 20.15 Xplorers, amer film --22.25 Colors, amer. film 15.00 Umor je njen konjiček 0040 Serpico, amer. krim. nadalj. 16.00 HansMeiser 17.00 Kdo je tukaj šef? RTL TELEVISION 17.30 Grozljivo prijetna družina , . _,...,--- 18 00 Elf'99 14.20 Policijsko poročilo 18^45 Poročila 14 45 Knigth Rider 19.15 Pustna oddaja 15 45 EklpaA 20.15 Na življenje In smrt 16 45 21. Jump street 22.15 Kako prosim? 17-25 Melrose Plače 23.15 Gottschalt 18.45 Poročila 00.00 Danki v usnjenih hlačah, 1915 Beveriy Hills nem.erot.film 20.15 Gledališka predstava 22.00 Krvavi bratje, amer. film SATI__23.30 Vroče mačkice, 14.40 Sosedje brazl.erot.film 15.10 Pod kalifornijskim soncem 00.35 Moški magazin 16.00 Trojica s štirimi pestmi e . 16.55 5x5 1_ 17.25 Pojdi na vse 13.40 V znamenju Zorra, amer. ko- 18.30 Športna poročila medija 18.45 Poročila 15.15 Jerry, srčni pacient, amer. 19.30 Kolo sreče komedija 20.15 Kdo je Harry Crumb? amer. 17.25 Pojdi na vse komedija 18 m N0g0metna oddaja 22.00 Nemška nogometna liga 19 2Q Poročila 23.00 Zgodaj dozorele zapeljivke, ^ Kolosreče ™ 1 k r rf , T 20.15 Kako ubiješ milijonarja, 00.15 Erotične fantazije, „___ . ,. ' amer. film nem.erot.fi m . . 22.00 Igrani shovv 3 SAT 23.00 Usnjene hlače iz St. Trope- , . .. —---:--za, erot.film 14.15 Glasba ne pozna meja 15.05 Budimpeštanske noči 3 SAT 16.15 Telemotor -----— 17.00 Mini čas v sliki 14-4° Dvorno gledališče 17.10 Čebelica Maja l5 05 Kulinarika iz Avstrije 18.25 Nasveti 15.30 Koncert po želji 19.30 Dopisniki poročajo 17.20 Odprto 20.00 Regina 19.00 Danes 20.50 Živalski portret 19.20 3 sat studio 21.00 Nad gozdno mejo 20.00 Odprto 21.45 Kulturni žurnal 21.45 Kulturni žurnal 22.00 Čas v sliki 22.00 Čas v sliki 22.25 Pogled s strani 00.05 Šport 22.50 VVanda, amer. film 00.25 10 pred 10. AVSTRIJA 1_ AVSTRIJA 1__13 00 Čas v sliki 15.00 Otroški spored ^35 župnik zatisne eno oko m3T 15.05 Laurel in hardy 17.00 Mini čas v sliki . _ ... ... ' 17 10 Spored po želiah 15.10 Otroški spored 18^00 Čas v sliki 15 30 Pet let otroškega sporeda 18.05 Mi po željah 18.30 Hribovski zdravnik 17 00 Mini čas v sliki 19.30 Čas v sliki 1710 Parada uspešnic 20.15 Kraljestvo ruskega medveda l8 00 Čas v sliki 21.00 Tele živali 1810 Podoba Avstrije 21.07 Pogled od strani 18-30 Napoleon in Josephine 21.20 Danny Travis 19-30 Čas v sliki 22.55 Čas v sliki 20.15 Poljub, amer. grozljivka 23.00 Normalno prismuknjena 22.50 Čas v sliki zgodba, film 22.55 Tajni agent FBI, amer. film SKY MOVIES PLUS 15.00 Mr. Destiny 16.50 Lonely in America 18.30 Xposure 19.00 Buddy'ssong 21.00 Lookwho'stalking 23.00 The perfect weapon 00.25 Strangers 01.55 Leatherjackets THE MOVIE CHANNEL 14.00 High noon 16.00 Sarah plain and tali 20.00 For better or for worse 22.00 Let him have it 24.00 Alice 01.55 Darkman 03.30 Backstreet dreams EUROSPORT_ 09.00 Teden na Eurosportu Hitrostno drsanje SP Smučanje - super veles. (Ž) Nord. smučanje SP Bob Tenis 18.00 Teden na Eurosportu Smučanje Nord. smučanje SP Tenis (2) 21.30 Teden na Eurosportu 22.00 Tenis 00.30 Teden na Eurosportu SCREENSPORT 09.00 Smučanje 10.00 Boks 12.00 Biljard 14.00 Golf 16.00 Tenis 17.50 Smučanje - super veles. 19.30 Novice iz boksa 20.30 Svet športa 21.00 Tenis 23.00 Nogomet 00.30 Golf 01.30 NBA košarka SKY ONE_ 13.00 Izgubljeni v vesolju 14.00 Britanskih 40 15.00 Traper John 16.00 Osem je dovolj 17.00 Robin Sherwoodski 18.00 VVrestling 19.00 Simpsonovi 20.00 Ulica Jump 21 21.00 Slavnosti 23.00 Zabava nocoj 24.00 Video moda PRO 7_ 14.20 World Safari 15.15 Rim 17.00 Film 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Film 22.15 Obiskovalci. Šved. film 00.30 Serpico 01.35 Mike Hammer RTL TELEVISION 13.30 Disneyeva filmska parada 15.55 Rdeči blisk 17.00 Indijanci iz Clevelanda, amer. komed. 18.45 Poročila 19.10 Mini Playback shovv 20.15 Poročni show 21.55 Spieglov TV magazin 22.40 Playboyeve srečne urice 23.30 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4 00.35 MoJ oče je zunajzemeljsko bitje SATI_ 12.50 King Kong, Frankernsteinov sin 14.25 Ivanhoe, amer. spektakel 16.55 Tarzan 18.25 Kolosreče 19.15 Nogometni show 19.20 Poročila 19.30 Kolosreče 20.15 Podelitev zlatih nagrad 1943 radia Schlesvvig Hol-Istein 22.00 Kontaktna oddaja 24.00 Ivanhoe, amer. spektakel 3 SAT_ 13.55 Zgodbe peščene ure 14.00 Odprto 15.00 Odprto 17.00 Narava in medicina 17.30 Mali vrt za male ljudi 18.00 Dnevnik 18.15 Politika In gospodarstvo 19.00 Danes 19.10 Znanost na zaslišanju 20.00 Festival male umetnosti 1992 23.10 Komisar 00.10 Lirika za vse 00.20 Horst Jankowski AVSTRIJA 1 _ 13.10 David Cooperfield, film 15.05 Lepote češke dežele 15.25 Četrti kralj 15.30 Octopus, kviz 16.10 TinyToon, risanka 16.35 Oddaja o okolju 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beveriy Hills 18.00 Čas v sliki 18.05 Mladinska reportaža 18.30 Napoleon In Josephine 19.30 Čas v sliki 20.15 Prigode mladega Indiane Jonesa 21.35 Dokumentacija 22.05 Vizije SATI SATI SATI 13.55 13.55 16.00 16.50 17.25 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.15 21.20 22.15 23.00 23.45 00.20 01.10 Mladi Indiana Jones Mlad In nemiren Riptide 5x5 Pojdi na vse RR Šport Poročila Srečanje z neznancem Kolo sreče Oče potrebuje ženo Prosim, javi se Akutno, afere, analize Magazin Naloga na kolodvoru Riptide Sosedje RTL TELEVISION 13.20 14.20 15.00 16.00 17.00 17.30 18.00 18.15 18.45 19.15 19.45 20.15 22.05 23.05 23.35 00.15 01.15 Santa Barbara (978) Kalifornija Umor je njen hoby Hans Meiser Kdo je šef Prijazna družina Enajst 99 Nogomet Poročila Explosiv Dobri časi, slabi časi Columbo Quincy Kulturni magazin Gong show Tropical Heat Prijazna družina PRO 7 13.30 14.30 15.00 17.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.00 DSF Tabloidne novice Rim Europe Jam V živo Bonanza Detektiv Šport Media TV Tablodne novice Eco record Novice Finance Ponedeljkov film 13.35 14.30 15.15 15.30 17.00 18.00 18.35 19.25 20.05 23.05 00.00 Drsanje Klasično DSF trening Svetovni šport Nogomet DSF studio Športni kviz Hop ali top Tenis Ženski wresling Studio SCREENSPORT 13.30 14.30 16.00 18.00 18.30 19.30 21.30 22.30 23.00 00.00 Hokej Monster truck Tenis Športni magazin Nogomet Hokej, NHL Boks Nogomet Golf Nogomet - Nizozem-ska:Turčija EUROSPORT 13.00 Motošport 14.00 Rokomet 15.00 Tenis 19.00 Magazin 19.30 Novice 22.00 Tenis 23.00 Boks 00.00 Rokomet AVSTRIJA 1 13.00 Čas v sliki 13.10 Spori 13.35 SinhaMoca 14.00 Big Valley, vestem 14.45 Evroturizem 15.00 Otroški spored 15.50 Rebeka in otroci iz soseščine 16.15 Strelovod 16.30 Risanka 16.55 Na svidenje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi od strani 21.25 Načrt Manhattan, amer. film 23.10 Čas v sliki 23.15 Džungla v viharju, amer. film 00.35 Model in vohljač 13.05 13.55 16.00 16.50 17.20 18.00 18.30 18.45 19.00 19.30 20.15 21.10 22.00 23.00 00.40 01.35 Parada zlatih uspešnic Mlad in nemiren Riptide 5x5 Pojdi na vse RR Šport Poročila Klip klap Kolo sreče Narodna glasba Rešitelj Ulrich Meyer Erotična fantazija Moški, oh moški Riptide RTL TELEVISION 13.20 14.10 15.00 16.00 17.00 17.30 18.00 18.45 19.15 19.45 20.15 21.15 22.15 23.15 00.00 01.05 Santa Barbara Kalifornija Njen hoby je umor Hans Meiser Kdo je šef Prijazna družina Enajst 99 Poročila Explosiv Dobri časi, slabi časi Highlander SK-15, krim. magazin Explosiv, vroči stol Gottschalk Zakon in red Prijazna družina PRO 7 12.50 Agentka s srcem 13.40 Ghostbusters, ponovitev filma 15.20 Hartovi 16.14 Trick 18.00 Parker Levvis 18.30 Bftl Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Dnevnik 20.15 Shakka, pošast globin, film 22.05 Ljubimec gospe Chatterley, erot. film 00.05 Psihodezemat 01.10 Visoki tujec, vestem SUPER CHANNEL 13.35 Sodnik 15.20 Hartovi 16.14 Trick 7 18.00 Parker Levvis 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Mejna črta, kriminalka 22.05 Dvojica 23.10 Prosta pot v onostranstvo, akc. film 00.50 Serpico SUPER CHANNEL 14.00 Video moda 14.30 The Image Bank 15.00 The Jam 16.30 V živo 18.30 Bonanza 19.30 Dante 20.00 Eco record 20.30 Scena 21.30 Media TV 22.00 Poročila 22.30 Finance 23.00 Dva moža done Rore, braz. drama DSF_ 14.30 Hitreje, višje, močneje 15.15 DSF trening 15.30 Tops 17.00 Svetovni šport 18.00 DSF studio v živo 18.35 Športni kviz 19.25 Hop ali top 20.05 Tenis 23.05 Boks 00.00 DSF studio SCREENSPORT 14.30 Monster truck 15.00 Nogomet 16.00 Športni magazin 16.30 Boks 18.30 Nogomet 19.00 Golf 20.00 Smučanje 21.00 Pustolovski šport 21.30 Boks 23.30 Snukerji EUROSPORT 13.00 14.00 15.00 17.00 18.00 19.00 19.30 20.00 22.00 23.00 00.00 Nogomet Rokomet Tenis Jahanje Nogomet Magazin Novice Tenis Boks Tajski boks Rokomet AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 15.05 Oddaja z miško 15.50 Kislo zelje 16.15 Detektivi okolja 16.30 Gameshow 16.55 Na svidenje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Napoleon in Josephine 19.30 Čas v sliki 20.15 Karibujl, severni jeleni 21.00 Naredi sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Dedič milijonov 22.05 Mačka na vroči pločevinasti strehi, amer. film 23.55 Čas v sliki 24.00 Nedeljski morilec, kriminalka 13.05 Oče potrebuje ženo, film 13.55 Mlad in miren 16.00 Riptide 16.50 5 x5 17.25 Pojdi na vse 18.00 RR 18.30 Šport 18.45 Poročila 19.00 Srcejeadut 19.30 Kolosreče 20.15 Napačna mačka 21.55 Schreinemakers v živo 23.05 24 ur, reporterji Sat 1 23.40 Bliskajoča sila 00.30 Riptide 01.20 Akutno RTL TELEVISION 14.10 Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je šef 17.30 Prijazna družina 18.00 Enajst 99 18.45 Poročila 19.15 Dobri časi, slabi časi 20.15 Charles in Diana 22.15 SternTV 22.45 Nogomet 23.15 Gottxchalk 00.00 Pa prav Aljaska 01.00 Prijazna družina 01.40 Kdo je šef PRO 7 13.45 Shakka, pošast iz globin, film 15.20 Hartovi 16.14 Trick 7 18.00 Parker Levvis 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Dnevnik 20.15 Matlock: Dosje 22.10 Jake in McCabe 23.10 Ugriz kačje ženske 01.00 Psihodezemat SUPER CHANNEL 14.00 Eco record 14.30 Scena 15.00 The jam 16.30 V živo 18.30 Bonanza 19.30 Richard Diamonds 20.00 Magazin 21.00 Novice 21.30 Finance 22.00 Novice 22.30 Finance 23.00 Strojni zatič, film DSF 15.15 15.30 17.00 18.00 18.35 19.25 20.05 23.05 00.00 DSF trening Svetovni šport Tops DSF studio v živo Športni kviz Hop ali top Tenis Moški vvresling DSF studio SCREENSPORT 15.00 17.00 17.30 18.30 19.30 20.30 21.00 21.30 23.30 Boks Magazin Avtomobilizem Bovvling Tajski boks Nogomet Košarka NBA Košarka NBA-New York:New Jersey Nogomet EUROSPORT 14.00 Rokomet 15.00 Smučanje 17.00 SP v biatlonu 18.00 Košarka 19.30 Novice 20.00 Tenis 22.00 Azijska borilna veščina 23.00 Nogomet AVSTRIJA 1 14.50 15.00 15.50 16.15 16.20 16.30 16.55 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.15 21.55 22.05 22.50 00.45 00.50 Risanka. Cvetlica Otroški spored Rebeka in otroci iz soseščine Helmi Nekoč je bilo Ding^Dong Na svidenje otroci Mini čas v sliki Spored po željah Čas v sliki Me ženske MacGyver, pričetek nove serije Čas v sliki Grad Hohenstein Pogledi od strani Aljaska Beg na sever, film Čas v sliki Model in vohljač O Vrba, srečna, draga vas domača! Po statističnih podatkih iz popisa prebivalstva na področju Splita, Solina, Kaštela in Trogira živi okoli 1060 Slovencev. Znano je, da so se Slovenci tukaj zbirali že v letih 1931-1932 v podružnici Cirilovega in Metodovega društva, ki paje potem zamrla. V začetku leta 1992 sc je med nami spet pojavila želja za organiziranim druženjem, še posebej zato, ker seje z razpadom Jugoslavije naš status temeljito spremenil. Nenadoma smo tukaj postali tujci po zakonu novorojenih držav. Zelja in potreba je hitro prerasla v idejo o ustanovitvi društva. Na ustanovni skupščini maja lani v Splitu jc v navzočnosti uglednih gostov iz domovine Slovenije in številnih tukaj živečih Slovencev društvo dobile ime "Triglav" in svoj statut. V njem so podane temeljne usmeritve društva: prosvetno-kulturna dejavnost, povezava z matično deželo, krepitev in negovanje dobrih odnosov med Slovenijo in Hrvaško. S svojim organiziranim delovanjem želi društvo popolniti duhovno dvojnost ljudi, ki so jim korenine v Sloveniji a so svoje življenje ustvarili, prenesli v novo domovino. Društvo nima nobenih političnih ciljev. Primerna neklon-jenost ljudi iz tukajšnjih oblasti ter pomoč iz matične domovine naj bi omogočili, da se zadovoljijo socialne in kulturne potrebe tukaj živečih Slovcnccv. Kako močno nas vežejo spone z rodno vasjo, jc bil priča literarni večer, ki smo ga člani društva s pomočjo zunanjih sodelavcev pripravili ob slovenskem kulti rnem prazniku. V ambijentu prastarih zidov Dioklecijanove palače so srčna milina Prešernovih pesmi in njegov svoboden duh, kot izraz našega narodnega jedra dobili posebno dimenzijo. Pretresljivo je odzvanjal njegov krik po izgubljeni sreči, ki gaje, kakor je on mislil, čakala v rodnem kraju, iz katerega gaje speljala uka željnost. Je prav ta krik izvabil solzo v oči starca zraven mene? Zakaj je nocoj pesnikova beseda tako resnična, nostalgična, topla? Je razpoloženje v dvorani navdihnilo izvajalce, da velikega Prešerna izgovarjamo tako globoko, doživeto... Pesem, ki jo poje mati, narod, je izraz skupne življenjske zavesti, je spona, ki nas veže z našo zibelko. Jezik vsakega naroda je njegova velika dragocenost in umetnina. Z ohranjanjem in negovanjem bomo mi v tujini najbolje pokazali, koliko nam jc domovina v srcu. Slovenci smo se s tem večerom primerno poklonili slavnemu pesniku, obenem pa se na zelo lep način vključili v kulturno življenje mesta pod Marjanom. Vera Cerkovnik - Hrga P.S.: Sem rojena Šoštanjčanka (dekliški priimek Cerkovnik), v Velenju sem končala gimnazijo in PA v Mariboru. Leta 1981 sem se po poroki preselila v Split. V lanskem letu smo tukaj živeči Slovenci ustanovili svoje društvo "Triglav", Že od vsega začetka sem vanj vključena z vsem srcem . Ob slovenskem kulturnem prazniku smo svojim rojakom priredili literarni večer, ki sem ga sama tukaj v tujini tako lepo doživela, da me je tospodbudilo k pisanju gornjega prispevka. Uveljavimo možna znižanja osnove za dohodnino! Kmalu se bomo zopet lotili izpolnjevanja obrazcev za napoved dohodnine za leto 1992. Letos bo verjelno potekala napoved lažje kot lani, saj smo se že kar navadili na novi način plačevanja osebnega davka. Rok za vložitev napovedi je 31. marec 1993. Obrazci so že na prodaj v knjigarnah. Višina osnove za dohodnino se lahko zmanjša do 10% To zmanjšanje pa se lahko uveljavi le za izdatke, ki so v interesu države. Seveda moramo imeli za to ustrezne račune oziroma potrdila. Preglejmo si možnosti za to znižanje. Kdor jc lani vplačal članski delež v zadrugo, ali paje kupil obveznice oziroma delnice, že lahko uveljavlja znižanje. Enako velja za zneske, vložene v preureditev prostorov- v turistične namene, gradnjo ali adaptacijo gospodarskih poslopij ter za nabavo kmetijske mehanizacije in naprav. Kdor je shranil račune za nabavo materiala za vzdrževanje hiše, jih lahko uveljavi. Če pa si kdo rešuje stanovanjski problem. uveljavi zmanjšanje za zneske, ki so nastali pri gradnji hiše. Interes države je varčevanje z energijo. Olajšava je možna za nakupe: vodnih turbin, toplotnih črpalk, ter-mostatskih ventilov, ogrevanja na solarno energijo, izolacijskih materialov itd. V sklop olajšav zaradi izobraževanja sodijo potrdila o izpopolnjevanje izobrazbe, tečaja tujega jezika, nakupu kasetofona, video-rekorderja, glasbil, računalnika, šolskih knjig za otroke ter knjig s področja umetnosti, znanosti, kulture in športa. Tudi športni rekviziti spadajo med olajšave. Olajšava je lahko tudi znesek samoprispevka, članarine političnim strankam in sindikatom ter razni prostovoljni prispevki. To so prispevki in vrednost daril v naravi za humanitarne, kulturne, športne in verske namene. V lanskem letu smo zbirali račune za zdravila ter participacijo. V prihodnjem letu pa bomo lahko poleg teh računov uveljavili tudi znesek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Kmetijska svetovalna služba ŽŽV Celje, Svetovalec za ekonomiko In obratoslovje, Darko Simončič, dipl. Inž. kmet. Pomladanska dela na travinju V letošnjem letu (zaradi poletne suše) se bo verjetno več kmetov odločilo za pašo zato, ker bodo tako prišli najhitreje do krme, kije že za zimsko krmljenje primanjkuje. Paša paje hkrati tudi najcenejši vir prehrane govedi, zato pa moramo pašnike in travnike pravočasno pripraviti, da bodo spomladi čim hitreje ozeleneli. Tisti, ki že imajo urejen pašnik, so že ali pa se še bodo lotili popravljanja ograj. Pregledati moramo celotno ograjo in poškodovane kole ali izolatorje zamenjati, preveriti moramo tudi spoje zic. Če v jesenskem času nismo travne ruše pokosili oziroma popasli in so nam ostale oaze ali kar celotne nabrežnine, košenice ob gozdnih obronkih, na strmih predelih čredink s staro, dolgo suho travo, jih moramo očistiti. Očistimo jih tako, da pograbimo staro suho travo z ruše, da bo lahko mlada travca spomladi hitreje odgnala. Takšne površine kmetje največkrat kar požgejo. To je res najlažje, hkrati pa najdražji način očiščenja travinja. Zaradi nepredvidljivih posledic (požig gozda, mladih nasadov, travinja, hiš... ) nikar ne uporabljajte ognja za čiščenje travinja. S tem ko požgemo staro travo nam toplota ognja poškoduje rastne vršičke kvalitetnih trav, hkrati pa nam toplotno obdela seme plevelov in manjvrednih trav, ki potem hitreje vzklijejo. Zato je na vseh požganih površinah videti, da hitreje ozelenijo kot travinje, ki ni požgano, vendar pa so na teh površinah zras-tle slabo kvalitetne trave. Požgane površine so torej hitro zelene s pomočjo slabih trav in pa plevelov, ki nam v prehrani govedi prav nič ne koristijo. Toplota ognja nam v vrhnjem sloju zemlje ne uniči samo rastnih vršičkov kvalitetnih trav ampak tudi koristne organizme (deževniki, hroščki...) in pa tudi mikroorganizme, ki sprejemajo organske snovi. (dalje prihodnjič) Koliko je vreden delovni človek? V torek 9. februarja letos smo na zadnji poti pospremili našega dragega očeta, moža, sorodnika, prijatelja Alija Tabakoviča. Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izražene besede sožalja in njihovi prisotnosti na zadnji poti našega Alije. Vsi se ga spominjamo kot dobrega človeka plemenitega srca, pridnega in vestnega delavca. Dvaindvajset let je delal kot rudar v Rudniko Lignita Velenje. Svoje delo je opravljal vestno in pošteno in s svojim delom nesebično prispeval k razvoju delovnega kolektiva in okolja v katerem je živel. Delo v rudniku je z leti prineslo tudi bolezen, zaradi katere seje nekoliko let tudi zdravil; med tem časom se je začel tudi proces za invalidsko upokojitev. Zaradi velikega nerazumevanja uprave RLV za navedene zdravstvene težave je bil tudi disciplinsko odpuščen. Tudi po tem se ni vdal. Naprej je terjal svoje pravice. Vendar čas ni bil na njegovi strani. Nenadna smrt gaje iztrgala iz naše sredine. Z bolečino v srcih smo ga pospremili na njegovi zadnji poti. Izgubili smo človeka, ki nam je bil vsem v uporo s svojim neskončnim optimizmom, delavnostjo, pogumom in vstrajalnostjo. Izgubili smo ljubečega moža, skrbnega očeta, iskrenega sorodnika in prijatelja; človeka, ki je vse življenje posvetil delu; človeka, ki se je vseskozi trudil, da bi pomagal ljudem v stiski. Ob vsej bolečini in žalosti, ki jo doživljamo ob njegovi smrti, smo še toliko bolj ogorčeni, ker se ga na njegovi zadnji poti ni spomnil niti SINDIKAT RLV niti uprava RLV. Sprašujemo se, ali človek z dvaindvajsetletno delovno dobo ob upoštevanju bonificiranih let skupno 37 let delovne dobe, znan kot vesten in marljiv delavec, zasluži na koncu popolno ignoranco. Kakšna je morala ljudi v vodstvu RLV in koliko spoštujejo človeka? Koliko je za njih vreden deloven človek? Ali se po njiohovem delo in vrednost človka merita le po tem, da delaš v jami toliko let in s svojim delom prispevaš k ustvarjanju profita? In ko te ni več si pozabljen?!? Ali si vreden le dokler delaš? Kaj tem ljudem pomeni človeško dostojanstvo in kako si razlagajo spoštovanje človeka?? Mar niso dovolj verodostojni zdravniški dokumenti za rešitev problema? Mar je potreben zadnji zdravniški izvid že mrtvga človeka, da potrdi resničnost že prejšnjih težav in z osebe izbriše madež "namišljenega bolnika"? V prejšnjem sistemu so nas učili vrednosti človeka in veličanja njegovega dela. Tudi danes, po nastalih spremembah, vrednost človeka, delavca in njegovega dela niso izgubili svoje vrednosti. Spremenilo se je samo to, da so nekateri "veljaki" RLV zavestno obrnili glavo stran in s tem pokazali svoje spoštovanje oziroma nespoš-tovanje teh vrednot. Težko najdemo besede, s katerimi bi opisali to brezobzirnost. Vndar smo prepričani, daje naš Alija zaslužil mnogo več kot je izraz sožalja družini od vodstva RLV in njihove prisotnosti na pogrebu. A oni niso storili niti tega. Niso storili niti minimalnih stvari, ki jih jim veleva njihova osebna in poslovna morala; kar jim veleva osnova kulture odnosa med ljudmi. Ni pravi trenutek, da bi znali najti praye besede s katerimi bi izrazili svoje ogorčenje nad tem obnašanjem; niti ternutek, da bi koga zasramovali zaradi takšnih dejan. Morebiti se bodo tega sami zavedali!!? Mi smo svojega Alija na njegovi zadnji poti pospremili z vsem spoštovanjem. Večno nam bo ostal v spominu kot oseba, pomnili bomo njegovo delo in sadove njegovega dela, ki so vredni veliko več kot samo velikega spoštovanja. družina Tabakovič, Velenje TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) telefon: 779-220_ sladkor 50/1 56.90 SIT sladkor 5/1 60.00 SIT olje Zvezda 1/1 114.90 SIT moka tip 500 25/1 34.90 SIT moka tip 850 25/1 27.90 SIT moka tip 400 1/1 55.00 SIT testenine 1/2 kg od 57.90 SIT dalje riž 1 kg 75.00 SIT AVA 3 kg 449.00 SIT ARIEL 3 kg ali 2 I tekoči 999.00 SIT mehčalec 4 I 310.00 SIT pesni rezanci 1 kg 19.50 SIT ugodna cena gnojil NPK, semen, kmetijskega orodja, motornih žag, verig in kosilnic za vinograde proizvajalca JONSERET. _Se priporočamo in vas vabimo k nakupu. Občina Velenje - onesnaženost zraka PON TOR SRE ČET PET SOB NED datum 15.2. 16.2. 17.2. 18.2. 19.2. 20.2. 21.2. AMP ŠOŠTANJ povp. 24 - urna 10 O 310 30 40 10 20 max.1/2 - urna 40 0 890 70 320 30 140 AMP TOPOLŠICA povp.24-urna 50 50 210 60 90 40 60 max . 1/2-urna 100 90 690 170 460 120 170 AMP VELIKI VRH povp.24-urna 80 20 110 30 50 60 30 max.l/2 urna 540 80 740 70 260 440 550 AMP ZAVODNJE povp.24 - urna 10 20 80 20 60 0 30 max.1/2-urna 20 40 290 200 200 50 290 AMP VELENJE povp.24-urna 30 30 200 40 70 10 30 max.1/2-urna 50 40 490 110 660 40 180 AMP GRAŠKA GORA povp. 24 -urna 10 20 110 30 70 0 50 max.1/2-urna 20 20 450 190 4 50 30 550 povp.24-uma = povprečna 24-uma koncentracija S02 v mikro-g/m3 max.l/2-urna = maksimalna polurna koncentr. S02 v mikro-g/m3 Sekretariat za varstvo okolja Tinki v slovo Pred dnevi smo se v Laškem na pokopališču poslovili od drage in spoštovane Tinke Grejanove. Tega slovesa seje udeležilo mnogo sorodnikov, prijateljev in znancev, sosedov in tistih, ki so jo imeli radi. Ne moremo dojeti in se še ne zavedamo, da smo izgubili skrbno mater, omico, sestro, teto, botro, sosedo, prijateljico, spoštovano krajanko, članico ZB, RK in Humoristov ter priljubljeno in poznano vedeževalko daleč naokoli. Tinka je številnim ljudem pomagala v stiskah jim svetovala ob stresih in tragedijah jim vlivala voljo do življenja ter svetovala, kako premostiti in premagati življenjske težave. Tinka seje rodila pred 83 leti v številni družini Dobračevih, kjer je pri vekalo na svet 21 otrok, zdaj pa živita samo še dva brata in številno drugo sorodstvo. Svoje otroštvo jc preživela v kraju Vojsko pri Podsredi na Kozjanskem. Zato je že kot otrok morala od doma, kjer za vse ni bilo kruha. Leta 1937 seje poročila in ustvarila z možem svoj dom in družino. V zakonu sta se rodila sinova Jože in Cvetko, vendar sreča ni trajala dolgo. Po treh letih zakonaji je umrl mož, vendar ni obupala. Pričela se je druga svetovna vojna, v kateri je tudi Tinka prispevala svoj delež. Delala je na terenu kot aktivistka in obveščevalka vse od leta 1944. Čez nekaj mesecev pa je bila skupina izdana ter znašla se je v zaporih Starega piskra v Celju. Po končani vojni seje preselila v Velenje, kjer si je s priložnostnimi deli služila svoj vsakdanji kruh za sebe in družino. Po nekaj letih se je poročila drugič, vendar ne za dolgo, spet ji je umrl mož. Leta 1970 pa jo prizadela še hujša nesreča. V rudniku v Belgiji seje smrtno ponesrečil sin Cvetko, star komaj 30 let. Tudi ta bolečina je ni strla. Pred 26 leti seje vselila v kajžico na Vitrovi domačiji pod obronki zelenega Kožla v Velenju, v tej hišici je preživljalajesen svojega življenja. Okoli hiške soji žvrgoleli ptički, ki jih je tudi hranila, ljubila je cvetje, naravo in zemljo, ki jo je skrbno obdelovala. Največ časa pa je posvečala obiskivalcem, ki so prihajali od blizu in daleč, poznani in nepoznani prijatelji... Tinkajih je s svojo priproje-no nadarjenostjo in kartami prerokovala ali napovedala ali dala nasvet, kako preprečiti in omiliti tragedijo. Ali paje obiskovalce potolažila, da se bo vse srečno končalo, da ga čaka nepredvideno veselje. Ljudje so verovali v njene besede in nasvete ter se veselili ali razočarani vračali od nje. Rada je pomagala pri raznih prireditvah in organizacijah, kjer je s svojo vedrino in humorjem prispevala, da seje prireditev dobro končala. Bilaje tuda več stotim krstna in birms-ka botra ter poročna priča. Skratka vesela je bila, če je ljudem lahko pomagala v stiski. Letos ob novem letuje prejela žal zadnjič sto vizitk in čestitk. To kaže, da sojo ljudje tudi spoštovali. 11. februarja seje ustavilo v Topolšici v bolnišnici njeno plemenito srce in izgubili smo našo Tinko za vedno. ■ Stane Hudales AVTOAtOTOl? TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE NOVO! LEASING Vse na enem mestu! ♦ polog najmanj 30% ♦ odplačilna doba najmanj24 ali 36 mesecev ♦ po plačilu zadnjega obroka brezplačen prenos lastništva ♦ zelo primerno za podjetja in obrtnike (svetujejo davčni svetovalci) ♦ pri plačilu pologa lahko upoštevamo vaše rabljeno vozilo ♦ vozilo prevzamete registrirano za uporabo pri nas ♦ v času leasinga lahko spremenite najemno pogodbo zzamenjavovozilaz boljšim aH slabšim ŠIROKA PONUDBA: HYUNDAI, VW, RENAULT, CITROEN, SUBARU, DAIHATSU, CHYSLER, VOLVO, LADA, ŠKODA in nekatera rabljena vozila. INFORMACIJE: AVT0SAL0N CELJE, Miklošičeva 5 tel. (063) 24-211 in (063) 26-716 MIZARSTVO VELENJE, d.o.o. Koroška 54, 63320 Velenje tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988 Nudimo vam vse vrste mizarskih izdelkov po naročilu in montažo na objektih. Nakup naših izdelkov je možen v prodajalni RLV na jašku Škale in na sedežu podjetja. Možnost plačila s kreditom ali na obročno odplačevanje. Inf: tel.: 063/853-312 int. 1563 fax: 063/854-988 SE PRIPOROČAMO! t JUTEKS JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117 ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m? Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA. Vinii obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog. Ji L AVTO SERVIS _ Damjan Upnik Škale 66d, Velenje tel. 894 549 Cenjene stranke in bodoče kupce obveščamo, da smo v Skalah odprli nov specializiran servis in prodajo vozil znamke Škoda. Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektriiarska dela, antikorozijsko zaitito in servisna opravila na vseh tipih vozil. KUPON -10 % POPUST PRI STORITVAH 1 KINC KINC KINC .............. 11111 KINO VELENJE DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 28.2. ob 10. in 17. uri Ponedeljek, 1.3. ob 20. uri FREDDYEVA SMRT - amer. grozljivka (IV. nadaljevanje filma Nočna mora v ulici brestov) Film o slavnem Freddyju boste lahko gledali s posebnimi očali v tridimenzionalni tehniki. KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 28.2. ob 14.30 uri FREDDYEVA SMRT - ameriška grozljivka v tridimenzionalni tehniki. KINO ŠOŠTANJ Ponedeljek, i.3. ob 17. uri FREDDYEVA SMRT - ameriška grozljivka. Zadnji - 4. del filma je posnet v-tridimenzionalni tehniki in ga boste gledali s posebnimi očali, ki jih boste lahko kupili ob vstopnici. NM9S! 853-451,855-450 Oglase za podjetnike, obrtnike... sprejemamo po telefonu 063 855- 450, 853-451 in telefaksu 063 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v tetrtek. LEASINB - LEASING ■ LEASINB OE ZKZ Mozirje Prodaja na LE niso sanje • J ■ bela tehnika: pralni stroji, štedilniki, hladilniki ■ akustika: TV, videorekorderji, glasbeni stolpi ZKZ - Eleklro Ljubija tel. 831-047 - Blagovnica Ljubno tel. 841 -020 -Železnina Gornji grad tel. 842-016 rnaFtln vodovod centralno ogrevanje elektro matenal d.o.o. Veleprodaja: Štrbenkova 10,Velenje tel: 063/854-312, fax 851 -979 Maloprodaja: Železnina Martin, Prešernov trg 5, Šoštanj tel: 063/881 -307 UGODNA PONUDBA: ■ ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE ARMAL KROM BARVNE/ZLATE za umivalnik 11221,10 SIT 18514,10 SIT za kuhinjsko korito 12109,90 SIT 19971,60 SIT za kopalno kad 12545,50 SIT 20706,40 SIT ■ SANITARNA KERAMIKA WC školjka umivalnik 570 noga za umivalnik bide etažerka - polica BELA 5503,30 SIT 4004,00 SIT 3511,20 SIT 5174,40 SIT 2109,80 SIT BARVNA 6558,20 SIT 5252,50 SIT 3418,80 SIT 7187,40 SIT 2109,80 SIT Po želji vam pripravimo predračun za vašo investicijo za vodovodne in elektro instalacije, kanalizacijo in centralno ogrevanje. Naročeno blago vam dostavimo brezplačno do 10 km. Možnost naročila tudi po telefonu. _ Vljudno vabljeni! IyREDNflK. d.o.o. f Podjetje za kooperacijo. f proizvodnjo In trgovino [na debelo In drobno d.o.o. X Florjan 37- Šot tanj , $> Inf.: Tel./Fax: 063/881-175 Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje: - visoki ženski škornji za 3900 SIT - usnjene ženske in moške jakne že za 13000 SIT - usnjene ženske torbice že od 1500 do 5000 SIT - šolski copati po 350 SIT Posebna ugodnost: Plačilo možno na 2 čeka! Del. čas: vsak dan od 8. do 14. ure ob četrtkih od 8. do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Vljudno vabljeni! PRIREDITVE lt's not 4 sale v stiskami V petek, 26. februarja se nam obeta zopet majhna ročk atrakcija, saj bodo ob 21. uri nastopili rockerji iz Laškega lt's not for sale. It's not 4 sale so udeleženci NR'90, vendar so od takrat večkrat spremenili zasedbo. Pred kratkim so se pojavili tudi na holandski kompila-ciji skupaj z NOMEANSO. Vsekakor pa gre za skupino, ki jo je vredno slišaati. ■ (Tom) Danes nas že lahko poslušate poskusno na naši novi redni frekvenci 107,8 MHz in na lokalni frekvenci 88,9 MHz. Od sobote dalje bomo na teh dveh frekvencah skupaj vsak dan od 6.00 do 10.00 in od 14.00 do 19. ure. četrtek, 25.februarja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Klepet z zdravnikom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. petek, 26.februarja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Pohvalite, pograjajte; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 17.30 V imenu Sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. sobota, 27.februarja: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje.14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Kulturni utrinek; 16.30 Za konec tedna; 17.00 V svetu filmske glasbe; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. nedelja, 28.februarja:6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 14.50; 16.50 in 17.50 servisne informacije in epp ; ob 14.30 Poročila, ob 15.00 Horoskop), 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ponedeljek, 1.marca: 6.00 Dobro jufo; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.3o Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Ponedeljkov šport; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Najboljše, najnovejše; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. torek, 2. marca:6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Vaš glas, naša glasba; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. sreda, 3.marca: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današanjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Živ žav; 16.30 Kdaj,kje,kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik RAZBOJNIKI V okviru gledališkega abonmaja bodo v petek, 26. februarja, ob 19.30, v domu kulture v Velenju uprizorili Schillerjeve RAZBOJNIKE v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Razbojniki so ena najznamenitejših evropskih tragedij; v času njenega nastanka so gledalci ob posameznih prizorih izgubljali zavest. To je igra o družini, ljubezni in uporu, polna silnih čustev, preobratov in napetosti. Režija: Robert Raponja. Igrajo: Janez Bermež, Peter Boštjančič k.g., Ivan Rupnik k.g., Milada Kalezič, Renato Jenček, Miro Podjed, Bruno Baranovič, Zvone Agrež, Tomaž Gubenšek, Ludvik Baragi k.g., Jože Pristov in drugi. Vstopnice za neabonente 500 SIT. SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Edini poklicni zbor v Sloveniji V soboto, 27. februarja, ob 19.30, bo v dvorani glasbene šole koncert SLOVENSKEGA KOMORNEGA ZBORA, ki ga vodo dr. Mirko CUDERMAN. Koncert je namenjen imetnikom glasbenega abonmaja in za izven. Na programu so skladbe G. ROSSINIJA: i.a Carita, La Fede, La Speran-za, I Gondolieri, II Carnevale di Venezia, DalTOriente 1'Astro del Giorno, La Passegiata. V drugem delu bodo peli W.KILLMAYERJEVO: Sontagsge-schichten in P.EBENA: Ubi caritas et amor, De circuite aeterno, De tem-pore in Praški Te Deum. Vstopnice 400 SIT, za mladino in upokojence 200 SIT. PRAVUICA ZA NAJMLAJŠE V okviru Pikinega abonmaja bo v soboto, 27. februarja, ob 10.00 in 16.00 v domu kulture v Velenju (mala dvorana) gostovalo Primorsko dramsko gledališče v gledališki uprizoritvi ene najlepših pravljic Hansa Christiana Andersena: SLAVEC. Predstava je za Pikin abonma in izven. Cena vstopnice 100 SIT. NE DAJ SE... Za mladinski abonma bo v torek, 2. marca, ob 17.00, v dvorani doma kulture v Velenju nastopil RADE ŠERBEDŽIJA v programu Ne daj se... in s skrivnostnim gostom. Vstopnice izven abonmaja 300 SIT. POTOVANJA V DRUGA KULTURNA SREDIŠČA Na razpolago so programi za potovanja na Dunaj 20. marca na ogled muzikla Elizabeth. Potovanje bo trajalo dva dni. Cena 660 ATS in vstopnica. Vpisujemo tudi že letošnje obiske opernega festivala v Veroni in sicer CARMEN dne 21.7. in Al DA dne 27.8.1993. Cena 160 DEM. Možno obročno plačevanje. Zbiramo prijave za 8 dnevno potovanje otrok, s starši in odraslih v deželo Pike Nogavičke na Švedskem, v Andersenov rojstni kraj in v Lego-land na Danskem. Odhod dne 9.7.1993. Cena 735 DEM. V trgovinah ERA za vas: mali OGLASI PREVMALCA NEMŠKEGA JEZIKA IŠČEMO. » 893-383 zvečer. VISOKO PRITLIČNO HIŠO, Lilijsak 8, Pesje, Velenje, prodam. 8 856-982. KINTA KUNTE, opremljen in trosed ter dva fotelja, ugodno prodam. 8 855-637, Leskovar. ZELO DOBRO OHRANJENO DIRKALNO KOLO ROG Personal, prodam. Cena po dogovoru. S 856-238. ŠKODO 120 LS, prodam. 8 857-791. ČRNE, VELIKE, MLADE ŠNAVCER-JE, odličnih staršev ter izjemnih delovnih kvalitet, prodam. 8 853-651. MLAD UREJEN PAR brez otrok,išče sobo ali garsonjero v okolici Šoštanja ali Velenja. 8 856-130, zvečer. SEDEŽNO GARNITURO, svetle barve, moderne oblike, trosed in dva fotelja, ugodno prodam za 400 DEM. 8 852-273. KMETIJO V RAVNAH,prodam. 8 895-148. MOTOR ZA KADET 1,3, star do 10 let, kupim. Ivan Kuperšak, Foitova 4, Velenje. STANOVANJSKO PRAVICO KUPIM. Ivan Kuperšak, Foitova 4, Velenje. 1,5 HA ZEMLJE s hišno številko v okolici Mozirja, prodam. 8 850376. NOV KOMPRESOR 220 V, pretok zraka 2001 v minuti, prodam za 72.000 sit. 8 858-597. SENO PRODAM. 8 855-231 interna 1271, dopoldan. TELIČKO SIMENTALKO za nadal-jno rejo, težko 130 kg, prodam. 8 831-504. TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM za 3500 DEM. Ponudbe pod šifro "TAKOJ". FOTOAPARAT PENTACON 6 x 6 s širokokotnim in teleobjektivom, prodam. Marinšek 8 855-052. KINTA KUNTE in skoraj novo pasjo kočo z boksom primerno za velikega psa, prodam. 8 858-265. KUPIM R-4 GTLod letnika 1989 naprej, lahko je motorvokvari. 8 882-473. VELJAVNOST AVTOBUSNE VOZOVNICE PREKLICUJEM na ime Enes Muslimovič, št. 2709/704 Šoštanj, Gorenje. FANT 37/173 išče žensko za skupno življenje, lahko je s kmetije. Pridem k njej na kmetijo. Naslov v uredništvu. OMARO ZA DNEVNO SOBO, dolžine 3,60 m, višine 2,25 m in kotno sedežno, ugodno prodam. 8 881-000, popoldan. VEČJO OPREMLJENO SOBO, z možnostjo kuhanja in telefona, oddam dvema ženskama ali materi s starejšo hčerko. 8 851-506 zvečer. RAZTEGLJIVA MODRA DVOSEDA IN HARMONIKO melodija 80 ba-sno, prodam. 8 856-837. NEŠKROPUENA JABOLKA, različnih vrst, prodam. 8 831-985. PRAŠIČA 160 kg in male pujske 25 kg, do 45 kg, prodam. 8 744-285. KRAVO SREDNJE TEŽKO, prodam za zakol. 8 888-146 ali Arnače 20 a. AMOS-SLOVENSKA ŽENITNA AGENCIJA od 18. do 80 let. Velika ponudba - uspeh garantiran. 8065-23-632 ali 23-440 ali 25-156 ob delavnikih do 18. ure. ROLETE IN ŽALUZIJE montiram in izdelujem. 8 24-296. POIAGAMO KERAMIČNE PLOŠČICE. Možnost plačila na obroke. 8 855-138. KUPIM ENO ALI DVOSOBNO STANOVANJE. 8 855-839. POSLOVNE KNJIGE ZA OBRTNIKE VODIM. 8 850224. GARSONJERO ODDAM V NAJEM ZA ENO LETO. Ponudbe pod šifro "Gorica" pošljite na upravo lista. HIŠO V ŠAMARTNEM OB PAKI 131, primerno tudi za obrt, prodam. Slavka Vrtačnik, Šmartno ob Paki 131. TRAKTOR UNIVERZAL U 445 DT s kabino in snežnim plugom (čelni, hidravlični) 1989,155 delovnih ur, prodam. 8 832-525. GRADBENO PARCELO V OBRTNI CONI NAZARJE, z gotovimi temelji in vso urejeno dokumentacijo, prodam. 8 831-653. DO PETE FAZE DOGRAJENO HIŠO, 1100 m2 zemlje, na lepi sončni legi v Stranicah, prodam. Asfalt do hiše. Cena po dogovoru. Informacije 8 855-419. ODDAM SOBO ALI STANOVANJE v bližini Velenja. Ponudbe na upravo lista pod šifro "Oskrbnica". odkupuje les mrnm umrnum Ves odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak; s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2400 SIT/m. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81 - 349 v oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. > SUV