'iosliK, SZDL traja — Upravi, ir irertniAtvo Ptui PreSer lova 7 — Telefon 15f VB Ptui »^43-T 20^ - St. 38 — Letnik VIII Urejuj« areCUuAtu >xltK>i — Odgovorni aredntk Jože Vrabl — RokoolsoT oe vra^^aaoo — Fiska Mariborska tlskanife — Cenil din 10— — Letna naročnina 500 din poi- etfis 250 din PRIPRAVITI SE MORAMO NA POLITIČNO DELO V SLEDEČIH MESECIH v naslednjem bi rad kritično pr kazal delo občinskih in va- ških odborov SZDL, kakor je to pač mogoče prikazati po zbranih zapisnikih sej in poro- čilih sekretarjev. V začetku moramo poudariti, da so bile naše orgawz''ciie v ce. loti, t. i članstvo in odbori, zelo akt vne v pi pravah za iorm rčja gospodarstva, zdravstva, kulture in prosvete lahko mo- bilirirtle Ijud- zavestno ali pod- zavestno prav na materialnih vpraišanjih proti naši skupnosti. Ce pogledamo socialni sestav ljudskih odborov in svetov rii«- ših komun vidimo, da je v njih največ individualnih proizvajal- cev. Na našem področju imamc večje število socialističnih kme- tijskih posestev in splošnih kmetijskih zadrug. Poleg ostalih komunalnih podjetij tvorijo 1« te ekonomsko osnovo pa tud politično silo, k^ bo dajala na- šim komunam vsebino ob pra- vilni aktivnosti Socialstičn« zveze in komunistov Imam< opravke z zaostalo miselnostjc indivdualnih proizvajalcev, k vidijo najprej svoje potrebe ir jih ne znajo ali pa tudi nočej< vsklajevati s potrebam- celote vendarle je to samo zaostalt mi- selnost, ki se jo da postopno od- pravljati in razvijati novo mi- selnost kmeta v eploSni kme- tijski zadrugi, ki bo videl v p«>- speriteti svoje splošne kmetij- ske zadruge tudi svoj obstanek in dviganje svojegj življenjske- ga standarda. Socialistična zveza se mora sp>rijazniti s tem dej- stvom in storiti vse, da bodo ljudski odbori komun, njihovi sveti in zbori volivcev ter kn- jevni odbori, šola socialističnega človeka, ki bo videl v t^ or- ganih. kar od oblasti pričakuje. To pa je, da bo lahko soodločal o vseh važnih gospodarskih in družbenih vprašanjih, da bo vi- del usipehe teh organov pri ure- jevanju gospodarskih in drugih vpnšanj. Ce bomo šli po tej po- ti, ne bo uspelo reakcionarnem dobiti te ljudi z zaostalo misel- nostjo pod svoj vpliv, kar se večkrat dogaja in se odraža naj- prej v pol tični pčsivnosti ob kateri se širijo različne parole, zračunane na to, da jemljejo našemu delovnemu kmetu in de- lavcu vero v perspektive naše- ga socialističnega gospodarstva Iz tega sledi, da decentralizacija in samoupravljanje ne razbijs- enotncsti jugoslovanskih delov- nih ljudi, da komune niso svet sam za se, zaprt vase, ki ima pred seboj samo lolc£.lne intere- se, pač Pa opravljajo le določene družbene funkcije, ki se najbolj neposredno tičejo interesov po- sameznega državljana. Ostale družbene funkcije ki so skup- ne, pripadajo predvsem fe- deraciji m republkam. Poleg državne uprave imamo tudi druge centralne ustanove, ki vznikajo iz potreb naše komu- nalne ureditve, to so zbornice •n podobno. Naše zbornice vklju- čujejo več podjetij slične stro- ke, da vo^jo na določentin področju enotno politiko, zato imajo velik družben pomen. Nji- hovo vlogo čestokrat podcenju- jemo in zanemarjamo vzgojo njenih kadrov ter jim preptišča- mo, da ukrepajo po svoje, kar večkrat ni v interesu n^e so- cialistične skupnosti Pravtako imamo zadružno zvezo v okviru skupnosti komun. Ta Isihko zelo vpCva na pospeševanje kmetij- stva in razvija zadružno trgo- vino. V komunah ne bomo for- mirali skupnosti t. j. organov, ki bi povezovali več kmetijskih zadrug na področju ene komune. Imeli bomo posamezne zavode in ustanove ki se bodo razvile iz potreb posameznih komun, lahl^ na področju več komun. Zato bo skrb ljudskih odborov komun za reševanje taikih pro- blemov nenehno potrebna in bo treba najti način, kako bodo ko- mime med seboj reševale ta vprašanja. Po mojem mnenju bodo več- je komune imele boljše pogoje za hitrejši razvoj kot majhne. Tu ne bi hotel naštevati vseh faktorjev, ki bedo vplivali v to smer Hotel bi samo opozoriti, da mortmo delati na tem, da bodo ljudje, ki so z nekim stra- hom in nezaupanjem sprejeli koncept večje komune, v naj- krajšem Času videli prednosti te komune, kajti izkušnje ki jih bodo ljudje imeli, bodo najbolj prepričevalno vplivale in potrdi- le, da je bi) naš ni por za for- miranje večjih enot smotrn in upravičen. S tem se bodo prene- hala razna nesoglasja oz. na- sprotja med posameznimi V£®mi in kraji v novih občinah. Pojasnilo na kadrovs.ko vpra- šanje smo Si prihranili; še za prihodnjič V. J. Kako so prijeli za delo sveti v ormoški občini ? v prejšnjem tednu so sveti i pri Občinskem ljudskem odlboru 1 Ormož imeli svoje prve seje. Na ] teh sejah so ee seznanili v prvi ] vrsti o svojih pristojnostih iz 1 zikona in iz statuta, vendar so i tokrat posvetili več časa statutu. I Material iz zakona je namreč | zelo obširen in ga bodo obrav- navali nj posebnem študiju. < Poleg tega pa so se lotili ze i nekaterih perečih vprašanj v i občini. Tako je svet za gospo- ' darstvo začel z reševanjem ' vprašanja, Id se tiče ustanovitve ' kmetijske zadruge za ivanjkov- ; sko področje. Tam je 13 vasi j popolnoma kmetijskega značaja, < pa ni zadružne organizacije. ] Ugotovljeno je bilo, da med ] kmetovalci tega področja ni za- ; nimanja za ustanovitev lastne ] organizacije in da ti želijo, da i naj bi kmetijska zadruga Ormož . ustanovila na njihovem pod- j ročju trgovsko poslovalnico. . Svet je izbral 3-člansko komi- ; sttjo, ki bo ugotovila dejanske okoliščine in skušala pripraviti teren za ustanovitev zi.druge. Svet je nadalje ugotovil, da obstajj. pri KZ Tomaž gostiSče, ki ni registrirano. Poslovodja gosteča zatrjuje, da je gostišče ustanovil upn.vnl odbor KZ. Ta pa bo moral tudi poskrbeti, da se izvrši predpisana registracija, ali pa da se obrat zapre. Končno so v svetu n-zpravljali o izgubi v mestni pekami v Ormožu, ki izvira iz neobrazloženega fi- nančnega stanja. Zanimiva je bila razpravt v svetu Za komunalne in stano- vanjske zadeve, ko so bile na dnevnem redu ceste Doslej so ceste vzdrževali s prostovoljnim delom, deloma pj. tud iz pro- računa ali s pc«nočjo krajevnega samoprispevka Cest je na pod- ročju občine okrog 160 km. Naj- sla^e so ccsto na hobovitirn predelu občine. Sklenjeno je bi- o, da se zj. letos nadaljuje « prostovoljnim delom pri po- pravljanju cest, za prihodnje leto pa se bo skušala zadeva re- diti s pomočjo proračuna ali pa tudi z uvedbo krtjevnega samo- prispevka. Iz poročila, ki ga je dal pred- sednik sveta o vzdrževanju sta- novanjskih hi5 SLP v občini, je razvidno, da je to zelo kritično. Večji del so hiše slabo vzdrže- vane. Skladi pri uprevi stano- vanjške skupnosti ne zadostu- jejo za večja popravila. Vpraša- nje je, kako vzdrževati hiše, aJr dvigniti ni jemnino ali pa pre- pustiti zgradbe propadanju. Ne- kdo je predlagal, naj bi najelJ investicijska posojila za ve^ja popravila. E>rugi pa so meniti, da bi naj v prihodnjem letu občin- ski ljudski odbor zagotovil sred- stvf za vzdrževanje zgradb. V svetu so se končno zedinili, naj uprava stanovanjske skupnosti pripravi predlog o vzdrževan.lu jr^db SLP 2. M. OBJAVA Posredovalnica za delo v Ptu- u bo v kratkem sprejela vojne irote iz Bosne in Hercegovine, rtve fašističnega terorja, ki bo- to učenci v gospodarstvu in se K)do po končani učnj dobi vrnili r svojo republiko. Nameravamo jih dati v oskrbo Iružinam v Ptuju in v bližnji ►kolici Ptuja. — Stroške oskrbe >lačamo. Prijave, da želite katerega iz- ned teh otrok vzeti v oskrbo, )ošljite nj naslov Posredoval- lice za delo Ptuj do 15. okto- >ra 1955. Posredovalnica za delo Ptnj [>bčin8ki Uodski odbor Ptuj VSEM ODBORNIKOM OBČINSKEGA LJUD- SKEGA ODBORA PTUJ Po čl. 95 tč. 1 zakona o ob- činskih ljudskih odborih (Uradni iist LRS št. 19/52) sklicujem J. sejo Občinskega ljudsfeega xibora Ptuj, v petek. 30. sep- tembra 1955, ob 15. uri v občiiv- ski sejni dvorani v Ptuju. Dnevni red: 1. Predlog odloka o ustanio- vitvi sveta za telesno vzgojo. 2. Predlog odloka o notranji za- časni organizaciji temeljnih upravnih orgtnov občine Ptuj, določitev delovnih mest. 3. Predlog odloka o oijčinsikih dokladah. 4. Predlog predračuna občin- skega LO Ptuj za september- december 1955. 5. Predlog sklepa o dopolnitvi članstva komisije za proračun občine Ptuj. 6. Predlog sklepi' o imenova- nju krajevnih uradov Mar- kovci, Rogocznica, Grajena. Hajdina in Starše. 7. Predlog sklepa o določitvi pristojnosti krajevnih ura- dov. 8. Predlog sklepa o imenovs^ nju članov komisije za raz- pis mest direktorjev in upravnikov. 9. Predlog sklepa o izvolitvi namestnika sodnika za pre- krške občine Ptuj. 10. Predlog sklepa, da se smejo enodružinske stanov? njske hiše SLP prodati stanoval- cem. 11. EVoločitev povečanega plač- nega fonda podjetju v po- skusnem obratovanju »Indu- strija kov-nskih in lesnih iz- delkov« Ptuj. 12. Določitev števila ČUnov po- sameznih krajevnih odborov. 13. Razno. Predsednik: Janko Vogrinec, 1. r. Ali bo res prišlo do novih cen elektroenergije ? Glede na glasove o zvišanju cen električni energiji, ki so se v zadnjem času pojavili v časo- pisju, p>osredujemo naš^im brtl- cem del komentarja, ki ga je svojim namenil Slovenski poro- čevalec. Ta časopis v tej zadevi med drugim piše: I>o novih cen električne ener- gije naj ^ prišlo zaradi reva- lorlz£.cije osnovnih sredstev, obresti na osno\-na sredstva naj bi se povišale od 2 na 6 odst., povišala naj bi se amortizacija in uvedla zj. vse objekte elek- trogospodarstva v celoti, pove- čal naj I« se dobiček itd. Vsa finančna sredstva, zbrana na osnovi tega, ntj bi ostala elek- trogospodarstvu za finansiranje novih elektrogospodarskih ob- jektov Na ta naan naj bi se povečala prodajni, cena elek- trične energije v vsej državi. Glede samega zvišanja cene električne energije za posamez- ne kategorije potrošnikov je tre- ba povedati de. bi bilo to raz- lično. Ko je bil v že omenjeni vesti govor o 19.90 din saa ki- lovatno uro, je bila očitno pri tem m'išljena maloprodajna po- vprečna cena. Medtem ko naj bi povprečnj. cena za kilovaitno uro v gospodinjstvu v resnici znašala 7 din. Predlagano povišanje cen je nenavadno visoko in je seveda vprašanje, če bd to pozitivno vplivalo na gospodi-rstvo. Glede cen električne energrije za go- gosF>odinjstvo pa je treba še na- glasiti. da bi vs^o občutnejše povišanje cen na tem podančju tudi negativno vplivalo na živ- ljenjski stJ-ndard. Višja cena bi Wla uprav, čena samo v toliko in v takem primeru, če bi se s tem doseglo bolj ekonomično trošenje električne energije, pri čemer ne bi bil prizadet druž- beni standard. Kot drugi ukrep s tem v zvezi se po omenjenem predlogu pred- videvajo enotne prodajne cene elektroenergije za vso državo. Glede tega je Elektrogospod^r- ska skupnost LRS gotovo pra- vilnega mnenja, da bj morale biti cene elelctrične energije od- raz ekonomskih pogojev in v skladu s strukturo in karaikte- ristikami proizvodnje in potroš- nje, česar pri enotnih centh ni. Sistem cen bi moral biti sti- mulativen tako za potrošnike, velikih količin elektroenergije. da b; gradili svoje industrijske naprave bMzu cenenih virov elektroenergije. da se s tem zmanjša izguba pri prenosu in prihrj-nijo stroški za graditev omrežja, kakor tud; za čim bolj- še izkoriščanje elektrarn od strani posameznih elektrosiste- mov. Cene bi bilo namreč tre- ba določit tako. da potrošniki omejujejo svojo potroSnjo, ko 3 primanjkuje elektrike in da jo o povečujejo, ko je električne ener- t gije dovolj. Cene pt bi morale biti stimulativne tudi za same kolektive elektrarn, tako da ti- sti, ki ceneje proizvajajo elek- triko zaradi lastne prizadevnosti tudi imajo neki.j od tega. V na- sprotnem primeru bi seveda de- stimulirala tista podjetja in nji- hove eleiktrogosjx>darske skup- nosti, ki dosegajo večjo produk- tivnost. Zelo umestna je pripomba Elektrogospodarske skupnosti Slovenije da b; bilo pred uved- bo enotnih prodajnih cen treba uvesti v vseh elektrogospodar- skih področjih enotne tarifne oblike. Enotne tarifne oblike sti- mulirajo potrošnike v takem na^^inu potrošnje, ki omogoča boljše izJcoriisčanje naprav elek- trogospodarskega sistema. Pod tarifnimi oblikami pa se razume določanje različnih cen za dnev- no energijo, za nočno, za letno, posebno zaračunavanje energije ob konicah ter jalove energije, predpisovanje ttrifnih katego- rij itd. Iz vsega navedenega izhaja, da bi bila prva naloga Elektro- gosr>odarske skupnost; Jugosla- ] vije, di izdela enotna tarifna načela, podobna tistim ki so jih uvedle vse napredne države in ki jih je tudi Elektrogospo- ] darska skupnost Slovenije že osvojila. Na ta način b; se šele omogočilo racionalnejše izkori- ščanje obstoječih elektrarn in omrežja, s čimer bi se pr:speva- ] lo tudi k zmanjšanju razlik v cenah poedinih elektrosistemov, ] toda v ^ladu z ekonomskimi (Nadaljevanje na 2. strani) Zvezni poslanec tov. dr. Jože Potrt je bil v Cirkov- cih in na Polenšaku V nedeljo. 25. septembra t. i.. se je udeležil sestanka v Cir- kovcih in na Polenšaku zvezni ljudski poslanec tov. dr. Jože Potrč, ki je v svojem govoru in pomenkih z ljudmi pojasnil naj- aktualnejša svetovna in domača politična in gospodarska vpra- šanja. Zaradi telefoničnega dogovar- janja med Okrajnim odborom SZDL Ptuj in pisarno *ov. dr. jozeia foiirea v L trebni Center za gospodinjsko po- speševalno službo bo potreboval 1 dohodke iz dotacij ljudskega od- ^ bora, iz prispevkov dnažbfnih in i gospodarjih organizacij la bo i mogel čimprej pristopiti k go- i spodinjsikemu pouk'- v osnovnih < io kmetijsikih šolah v gimna- ziji in v kmetijsko-gospodar- < skih šolah ter v tečajih in po- I skrbeti, da bo tozadevni pouk < načrten in kvaliteten Zato ne ] bo zadoščalo samo zanimanje deklet in žena, mladine in od- i raslih za pospeševanje gospo- s dinjstva. Tega dela ne bi mogli ^ izvajati brez primerne materi- \ alne baze, zato jo bo treba { ustvariiti ob primerni opor' de- i lovnih kolektivov in družbenih i organizacij. < Ustanovitev gospodinjskega < centra je toliko razveseljivejša, ker bo globoko posegla v vpra- šanje prehrane. Kako je s pre- hrano v Halozah, Slovenskih go- ricah in v nekaiterih vaseh na Dravskem in Ptujsikem polju, pa tudi v mestu, nam je znano. Saj dnevno vidimo njene hibe na silabotnih in bolehnih otro- cih in tudi na odraslih. Zdrav- stveni in prosvetni delavci so ^ že doslej nakazovali vrsto pro- ^ blemov, ki so narekovau usta- j novi-tev gospodinjskega centra , ici takojšnjo pristopitev k delu ' Temeljito delo centra bo ob vse- ; stranski pomoči in opori javno- sti najprej pokazalo uspehe na tem področju saj ne manjka ' mladine, deklet in žena, ki Id^o rade odpravljale pomanjkljivo- ^ sti prehrane v družinah men- zah, gos-tilnah itd, zlasti če se bodo udeleževale akcij za vku- havanje in vlaganje sadja in zelenjave ter se ob teh prilož- nostih seznanile s prednostmi gojenja zelenjave, ki je naši hrani nujno potrebna Enako važno kot vprašanje naše prehrane, je tudi vpraša- nje naših stanovanj opreme, gospodinjske tehnike tekstila confekcije itd Zato bo mladina 7 navedenih šolah kjer bo po- lk o gospodinjstvu seznanjena ;udi z njimi in z izsledk Za- /oda za napredek gospodinj- stva. Delo samo bo pokazalo na ne- štete ostale stvari, s katerimi se 3o moral ukvarjat gosoodinj- >kl center v mestu in na vaseh Pri tem bo treba veliko dobre /olje, vztrajnosti in požrtvoval- losti izkušenih gospodinj in pro- jvelnih delavcev, da bo čim irečJe število naše mladine do- imelo važnost gospodinjstva in a tudi praktično prizadevalo da >0 naše gospodinjstvo delovne- mu človeku to kar v našem iasu potrebuje in od njega tu- ii pričakuje. V. Z. Dober začeielc ob^čiiie Bori Čeprav je od tega, kar so za- i iele z delom nove občine px>- i ekel šele dober mesec, se že cažejo pri nekaterih od teb več i ili manj jasni obrisi, ali bo ] ielo dobro zastavljeno ali ne in ; ili bo nova občina znala, — kar : e eno njenih najvažnejših na- 1 og — uspešno zgrabiti za delo < >redvsem v gospodarstvu t Za občino Bori bi veljalo, če ' 3l sodili po gornjih znakih, da e začetek še kar dober Za to ' lam govori med drugim priza- levanje gospodarskega sveta ob- 1 toe da bi ustanovil veterinar- ' Jco ambulanto s plemenilno po- : »tajo To je že stara želja za- 1 rrško-cirkuLanskega področja, in i !edaj bo. po vseh znakih sodeč, i fončno uresničena Bližnji ple- 1 nenilni postavi v Ptuju in Mo- < !ka.n cih sta preveč oddaljeni ^ 18 in 22 km) in ne prideta v po- ' štev Nujnost ustafnovitve je to- rej nedvomna Odboru je v neki meri že uspelo zagotoviti v ta namen potrebna sredstva Največji znesek je obljubila Kmetijska zadruga Cirkulane, in sicer 500 tisoč din, KZ Muretinci 200 ti- soč din in Kmetijsko gospodar- stvo 250 tisoč din medtem ko se KZ Bukovci in KZ Zavrč kot tudi KG Zavrč v tem pogledu še niso izkazali Kako je plemenska postaja v tem predelu nujna, nam priča v prvi vrsti število živine, ki znaša 2497 repov od tega 1445 krav Postaja pa ni samo za- radi plemenjenja velikega po- mena, temveč tudi zaradi tega, ker bi bila v njenem okviru tu- di organizirana borba proti ži- vinskim kužnim boleznim, jalo- vosti itd . , , Z ustanovitvijo postaie, kakor tudi z rešitvijo vprašanja sta- novanja za veterinarja bi se za- '^la za živinorejo na tem do^- ročju nova doba Zato v bon- ski občani sedaj zastavljajo vse sile. da bi to čimprej dosegli. Trdno povezanim okrog svojega ljudskega odbora jim bo to n^ dvomno tudi uspelo To pa bo nedvomno velika izpodbuda za še večje na^pore v prizadevanju, da bi gosp^arstvo v teh pre- delih dvignili na čim višjo stop- njo Wet- Kdo bo kril primanjkljaj v crmoskem hoteiu? Po nepotrjenih vesteh izkazu- je »Hotel« v Ormožu okrog 440 tisoč din primanjkljaja, ki izvir« iz letošnjega prvega polletja. S tem v zvezi se v Ormožu in oko- lici postavlja vprašanje, kdo je zakrivil tako veliko zgubo m u katerih sredstev bo krita Posamezniki za'trjujejo, da je vzrok primanjkljaja neredno knjigovodstvo. V primeru, da to drži, bo v bodoče vsekakor tre- ba skrbeti za vesitnejše osebje, Ferdinand Vogrinec & comp. Se je specializiral na obleko in perilo Ferdinand Vogrinec iz Ljuto- mera se je v družbi s sebi po- dobnima tovarišicama Marijo Soštarič in Ano Domik iz Ca- kovca posvetil kraji obleke in perila v raznih krajih ptujske- ga in ljutomerskega okraja. Vendar je roka pravice tatin- sko družbo kmalu zasa^čila ^ pri nečednem opravilu in obe žen- ski spravila na varno, dočim je Vogrincu uspelo umakniti pete. Verjetno pa je, da se ne bo dol- go veselil svobode Olepševalno m turistično društvo Ptuj vabj na TURISTIČNI TEDEN od 2. do 9. oktobra 1955 SPORED: Nedelja. 2 oktobra, ob 9. uri: slavnostna seja OTD Ptuj t dvorani Okrajnega komiteja ZKS Ptu), Titov trg, ob 14. un .zlet z avtobusom na grad Statenberg — Dom ob Drav.nji. Ponedeljek, 3. oktobra, ob pol 10. uri m pol 21. uri: predavanje tur.stičnih barvnih flmov v dvo- ran- Titov dom Torek, 4. oktobra, ob 20 uri: predavanje o kulturnozgodovin- skih s je posebno uspešno sadjar- stvo. S tem v zvez: se postav- ja vprašanje, katere sadne sor- ;e so se posebej izkazale. Med ;emi moramo omeniti predvsem x)letn. kalvil, šarlamovsky. prin- čevo jabolko, p-sani kardinal, jakob lebel, damasonsk: kosm£.č, Krivopecelj, boskopski kosmač, sanadke. jonatan in bobovec [Najslabša je mošančkt., ki je E>rinesla nekoč sloves našemu 5adju. Tudi baumč,nova reneta. ondonski peping in vivanka niso kaj prida, ker so polna fuzikladijt. in degener rajo. Gori navedene sorte pa so dobre m je sadje na splošno lepo m zdra- TO. Pridelek je kot že rečeno zelo lep, seveda če je nasad pra- ^rilno gnojen in oskrbovan, to =€ prav: predvsem poškropljen. So primerih pr; dveh sosedih, katerih eden je drevje poškro- pil, d'c je imel lan^; dovolj sa- dja in ga ima tudi letos, so- sed, ki pa m škropi, pa je imel lan: malo. letos pa nič Iz tega lahko izvajamo. da bodo sadjarji, ki svo,ie sadov- njake prcVilno oskrbujejo, čisti- » jim gnojijo in j-h škropijo. •meli tudi redne donose zdra- vega m lepega sadja. Sadovnjake obnavljamo tudi v našem predelu S tem v zvezi je več vneme v sadnih dreves- nicah, IZ kiterih bomo v pri- hodnjih letih dob.vak sadni ma- terial. Ob obnovi bomo morali mislit-, na ureditev večjih na- sadov s čemer bomo zmanjšali stroške obdelovanja, predvsem škropljenji, ki bo moralo biti redno opravljeno, če bomo ho- teli v bodoče sploh §e sadjariti. Praksa .le pokazala, dj s pritlič- nim sadjarstvom ne moremo za- četi, dokler bo po naš h sidov- njakih svobodno gospodaril za- jec. Sadjar mora uničevati vse sadne škodljivce, zajca pa, ki spadj. med največje sadne škod- ljivce pa mora celo spoštovati, da se ne bo zameril zagovorni- kom zajčjega rodu, s kater m si ti pripravljajo šport in veselje, kljub temu da dela skupnosti m posmeznikioim največjo ško- do. Dokler bo zajec zaščiten, ne moremo misLti na pritlično sadjarstvo. Trenutno torej lahko računa- mo samo z visokodebelnim sad- nim drevjem Seveda Pa tudi glede tega drevja velja sadni iz- bor Letošnje cene sadja naj nas ne zavedejo, da bi opustili ob- novo sadovnjikov, ker so bile cene sadja končno še vedno po- voljne m se tud: že sedaj dvi- gajo in se bodo še dvignile Nedvomno bo sadje imelo vr^- nost in ceno tud v prihodnjih l^tih. če bomo le nudili kvali- tetno blago. To pa je odvisno v prvi vrsti od sadjirjev samih. A. K. S traktorjem v zid v torek 26 t. m., popoldne se je v Kidričevem traktorist Jernej Plavčak s traktorjem KG Kidričevo zaletel v močan ste- ber. ker je nepravilno vozil po levi strani ceste Traktor ie ob- čutno poškodovan enako pa tu- di delavec, ki je bU v priko- lici. Imenovani bo moral poravna- ti škodo poleg tega pa bo še kaznovan zaradi neprevidne vožnje. Požar v Gaberniku Preiskava v zvezi s požarom, ki je bil 15 t. m. v Gaberniku in je uničil do tal stanovanjsko in gospodarsko poslopje Ane Veršič iz Gabemika 12. je potr- dila da je bil požar podtak- njen Na svoj način se je — kot trdijo poizvedbe — nad Veršičevo družino maščeval Lo- vrenc Gomilšek iz Dragoviča 18 Ker niso hoteli ustreči njegovim željam v zvezi z ženitvijo, je podtaknil požar in tako povzro- čil Veršičevim težko, nenado- mestljivo škodo Imenovani se bo zagovarjal pred sodiščem prilliuiiip o ImiEiilstiiu Okrajm odbor Ljudsike tehni- ke v Ptuju pripravlja za letoš- njo jesen vrsto predavanj o vlo- gi tehnike v kmetijstvu, o upo- rabi elektrike v proizvodnji in o načinu uporabe radijskih apa- ratov Odbor je pri izbiri tem za pre- davanja vodila potreba, da v prvi vrsti poi>reduje širokemu Virogu kmečkih proizvajalcev osnovne pojme o uporrbi teh- ničnih naprav v kmetijstvu, v krajih pa, kjer so v zadnjih le- tih dobili elektriko, pa poučiti ljudi o ravnanju z električno napeljavo, stikali tn motorji, predvsem pa opozori+i na veliko nevarnost, ki preti vsakemt ki ne zna ravnati z električnimi napravami ali če te niso v za- dostni meri zaščitene. Organizacije bodo tudi nada- ljevale s tečaji za šoferje — amaterje in traktoriste Posebno pomoč je predvidel odbor dru- štvu Ljudske tehnike v Ormožu, kateremu bo dal 80 tisoč din za popravilo avtomobila S tem bo tudi v Ormožu omogočen zače- tek šoferskega tečaja V okviru Ljudske tehnike se bo v krajšem času ustanovilo na pobudo Zveze traktori'Stov in kmetijskih strojnikov pri OZZ Ptuj samostojno društvo trak- toristov in kmetijskih strojni- kov. Z navedenim pa ni izčrpan ob- PROMETNA NESREČA V ROGOZNICI V sredo, 21. t. m. doipoldne je prišlo v Rogoznici do trčenja med tovornim avtomobilom S 6475 iz Ptuja in kolesarko Jo- žefo Cuš iz Brasli-vc 71, pri če- mer je bil poškodovan prednji del kolesa, Cuševa pa je morala zaradii težjih p>oškodb takoj v bolnišrvco. Na mesto trčenj.a je prišla takoj koffnisijt, ki je ugotovila, da bi trčenje izostalo, če ne bi Cuševa na cesti prezgodaj za- vila ko lest. proti mimo vozečemu zadnjemu delu aviomobila, ki jo je zagrčjbil in treščil na tla. Šo- ferja avtomobila v tem primeru ne zadene krivda. Zadnjo besedo o tem trčenju bo iTTeklo sodišče. seg aeia m nalog ki jin t>o tre- ba izvesti za širjenje tehnične ! kulture vseh. ki so jo voljni i sprejemati. V. S.jc V strmcu je gorelo v strmcu 12 je izbruhnil 22. t m. popoldne požar, ki je uni- čil stanovanjsko in gospodarsko poslopje Marije Vrtič ter po- vzročil nad 200 tisoč dinarjev Škode, ker je zgorelo tudi par prašičev. Vse okolnosti kažejo na to, da je bil požar podtaiknjen. Kradla sta vino, žganje in klobase Martin Coki iz Zg. Pristave in Alojz Kobale iz Doaiačke go- re, sta se po zaslugi prvoime- novanega. W je bil že večkrat kaznovan, spajdašila, da bi lahko skupaj kradla. V prvi vr- st; sta se specializirala na vino, žganje in podobne tekoče ar- tikle. Tudi klobas se nista bra- nila. To sta dokazala, ko sta pred kratkim vlomila v klet go- stilničarja Franca Avguština v Zgornji Pristavi, ki sta mu od- nesla vina in žganja v vredno- siti 3680 din, ici še v isti noči vdrla v skladišče KZ Oolena kjer sta naprrviia škode za 12 tisoč din. Mimogrede Pa sta še Mariji Miklavčič ukradla domače zajce. Torej prava tatinska spe- dalista. Vendar jima sreča ni bila dolgo mila. Za svoje ro- kovnjaške podvige se bosta mo- rala zagovarjati pred sodiščem TRZNE CENE V SREDO, DNE 28. sept 1955. Čebula 25—30. česen 60, lu- ščeni fižol 40, stročji fižol 25— 30, paprika 40, cvetača 40, ku- mare 20 kumare za vlaganje 50, peteršilj 40, rdeča pesa 30. so- lata ed vija 40, solata v glavah 40, špinaČ£ 60, rdeče zelje 20, zelje v glavah 15—20. korenček 40, ohrovt 30 paradižnik 40, koruza 45, pšenica 40, proso 30, koruzni zdrob 60, surovo maslo 400, mleko 25, smetana 120, sir 40-80. kokoši 400, piščancj 300— 400, breskve 30—35. grozdje 50 —60, hruške 30—40, jabolka 20, slive 25—30, orehi 80—100 gobe 120. gobe za vlaganje 140, lis^ič- ke 35, jcjca 14, kostanji 40, kislo zelje 40 krompir 14, bu- če 10 Gasilski dom in osn ovna šola v Staršah Ali bo res prišlo do novih cen elektroenergije? načeli. Kolikor pa bi se že da- nes F>oskušalo zmanjšati obsto- ječe razlike v cenah električne energ.je, b: se to lahko doseglo z zmanjšanjem razlik, ki izha- jajo iz pr.nodnih pogojev proiz- vodnje hidroenergije. Obstoji predlog, naj bi se to doseglo z uvedbo rente. Dohodki, ki bi jih dobili g pob ranjem rente, naj bi bili zveznega značaja in naj bi šli za investicije v elek- trogospodarstvu. s tem bi se doseglo zmanjšanje razlik med povprečnimi cenami obstoječih elektrogo-spodarskih ^stemov. s čimer bi prišli ti sistemi v ena- kopravnejši položaj tako v po- gledu pogojev proizvodnje v hi- drocentralah kot tud; v pogledu strukture potrošnje K proble- mu izenačenja cen naj končno še priporrmimo, da tudi samo dejstvo, da se v doslej bolj za- ostalih elektrosistemih odpira čedalje več novih cenenih virov e.ektroenerg je na eni strani, medtem ko se prav na področjih kjer so danes nizke cene ener- gije, pojavljajo novi veliki po- trošniki v elektrokemiji in elek- tnomet^urgji. Tudi to dejstvo prispeva k zmanjšanju obsto- ječih razlik v cenah elektro- energ.je. A. J. VABIMO VAS. DA SI OGLEDATE razstavo naših izdelkov na I. okrtniškem velese snu v LJUBLJANI DO 9. OKTOBRA 1955 V HALI »D« ODDE- LEK 23. OBENEM SPOROČAMO JAVNOSTI, DA SMO DOBILI NAJ- VIŠJE PRIZNANJE — ZLATO MEDALJO. Z VESELJEM VAM BO NAS PREDSTAVNIK DAL VSA PO- TREBNA POJASNILA TER SPREJEL VASA NAROCILA. PLETARNA PTUJ Ptu), 30. septembra 1955 VlujoiaiedmK P/vi občinski prcznik obč ne Leš e Vabimo prebivc-lstvo naše ob- čine :n sosednh občin, naj se udeleži slovesnosti in priredi- tev ob našem prazniku in ogle- da gospodi r.sko razstavo ter nas tako podprejo prj graditvi spomenika NOB. Spored praznovanja: petek, dne 30, septembra 1955: ob 18. uri baklada iz Brega na grad Majšperk s sodelovanjem vseh množičnih organizacij, društev, delovnih kolektivov in ostalih prebivalcev. Kreso- vanje na gradu Ln okoliških vaiseh; sobota, dne 1. oktobra 1955: ob 6. uri: budnica (godba — Breg, Majšperk, Makole, Sto- perce, Zetale, Dolena in Ptuj- ska gora); od 10.—11. ure: sprejem go- stov; ob 11. uri: otvoritev gospo- darske in živinorejske razsta- ve (nato ogled razstave prebivalstvo do 18. ure); ob 12. uri: svečaiij. seja ob- činskega ljudskega odbora in občinskih odborov množičnih organizacij; ob 18. uri: VESELI VECER (nastopajo člani »Totega tea- tra« iz Mariborj., koncert »Planinskega okteta« iz Ma- ribora ter folklorna skupina LMS iz Makol). Po programu PROSTA ZA- BAVA z bogatim srečolovom; nedelja, dne 2. oktobra 1955: od 8. ure: gospodarski, in ži- vinorejska razstava; od 9.—11. ure: koncert godbe Majšperk na prostem, ogled tovarn in špoiine prireditve; ob 15. uri: zaključek gospo- darske razstve, podelitev na- grad; ob 16. uri: drtma »Celjski grofje«. Nastopa Okrajno gle- dališče Ptuj. Po programu PROSTA ZA- BAVA. Z RCOITELJSKEGA SESTANKA V CIRKULANAH Nedavnega roditeljskega se- stanka na šoli v Cirkulanah se je udeležilo lepo število staršev in prijateljev mladine Navzoči so obravnavali dolžnosti star- šev do otrok, šolski obisk iii domače šolsko delo otrok vpra- šanje šolsk h pvotrebščin itd. Šol- ski upravitelj tov. Stumberger je opozoril starše na eventualni pojav otroške parj.lize Predla- gani so bili tudi čl and šolskega odbora, ki bodo imeli v kn.tkem tudi že svojo prvo sejo. Šol- sko dvorišče bo tlakovano, da otroci ne bodo več donaSald v učilnice blatt in druge nesna- ge. V razredih pa bodo nove nizke lončene peči bolje ogre- vale prostore kakor dosedanje Visoke železne, poleg tega pa bodo porabile manj goriva. Šolsko leto se je torej v ar- kulanah začelo s okrepljeno po- vezavo staršev s šolo in novim šolskim odborom. -jet- Po 119. členu Statuta občine Videm pri Ptuju SKLICUJEM zbore volivcev na področju ob- čine Videm pri Ptuju in to: 1. v nedeljo. 2. okt. 1955, ob 10 uri za vas: Tržeč in Jurovd, Zbor bo v prostorih zadružne gostilne pri Penu v Tržcu; 2. v nedeljo, 2. oktobra 1955, ob 14. uri za Lanoovo vas. Zt)or volivcev bo pri Mirku Vaupotič v Lčnoovi vasi; 3. v nedeljo, 2. oktobra 1955, ob 17. uri za vasi Barislovci, Sela in Tmovd. Zbor volivcev bo v osnovni šoli Sela; 4. v ponedeljek, 3. okt. 1955, ob 18 uri za naselje Dravinjski vrh. Zbor volivcev bo v dvorani KG Dravinjska vrh na Dnvinj- skem vrhu; 5. v torek, 4. oktobra 1955, ob 18. uri za naselje Majski vrh in Ljubstava Zbor volivcev bo na bivšem Kastnerjevem v Maj- skem vrhu; 6. v nedeljo, 9. oktobra 1955, ob 7.30 za Vc-si Pobrežje, Stur- movci ln Videm. Zbor volivcev l3o v prosvetni dvorani »France Prešeren« v Vidmu; 7. v nedeljo, 9. oktobra 1955, ob 10. uri Za naselje Dravci. So- viče in Vareja. Zbor volivcev bo pri Jožefu Cafuta v Sovičah; 8. v nedeljo, 9. oktobra 1955, ob 14. uri Z£ naselje Popovci in Zg. Pristava. Zbor volivcev bo pri Vinku Jerneju v Zg. Prista- vi. Na zborih volivcev bo predla- gan sledeč dnevni red: 1. Izvolitev zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika; 2. Izvolitev delovnega pred- sedstva; 3. Poročilo o delu in vlogi ob- činskega ljudskega odbora in krajevnih odborov; 4. Volitev krajevnega odbora; 5. Občinske doklade za komu- nalno dejavnost; 6. Razno. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Videm, 26. septembra 1955. Predsedniik: Ignac Purg L r. IZ VSEBINE URADNEGA USTA LRS št. 37 — 19. sept 146. Odlok o spremembc-h in dopolnitvah pravilnika o sploš- nih pogojih za preskrbo z elek- trično energijo iz javnega omrežja LR Slovenije, (Op. ur. Zelo važno za potrošnike elektr. energije). 147. Odlok o prenosu r^ubli- škegE. sklada za pospeševanje kmetijstva na Zbornico za kme- tijstvo in gozdarstvo LRS. 148. Odlok o natečaju za spre- jem novih študentov na medi- cinsko fakulteto Univerze v Ljubljani. 149. Odločba o tem, dt: se ob- vezno vključita v elektrogospo- darsko skupnost Slovenije elek- trarni Šoštanj in Vuhred v grad- nji. IZ VSEBINE URADNEGA LISTA FLRJ št. 42 — 21. septembra 1955 463. Odlok o načinu sklepa- nja dobavnih poigodb zl pre- mog Za IV. tromesečje 1955 — 713. 464. Odlok o načinu prodaje sladkorja Po proizvajaJcih in uvoznikih — 714. 465. Odločba o spremembah in dopolnitvah odločbe o dopolni- tvi Tarife za prevoz blaga na progah jugoslovcjnskih železnic — 714. 466. Odločba o spremembi od- ločbe o uvoznih kontingentih za nekatere proizvode — 714. 467. Odločba o spremembi in dopolnitvi Seznama vrst blaga Te dn., ko smo Icončno le do- čakal: lepo vreme, imam precej dela Da Svojem posestvu, zato m: ne preostaja časa za pogovo- re s sosedi, niti za potovanja, da bi tako nabral kakih novic. Ven- dar ie bil vmes cerkveni praznik — »mali šmaren«, k: ga nekate- ri bolj vestno praznujejo kot ne- delje, posebno v pogledu oprav- ljanja »hlapčevskih del« Ker se ravnam tako kakor vsa okolica, sem imel priložnost na ta dan malo prisluhniti, o č^m se med ljudmi največ razpravlja. Zjutraj sem šel k maš:, pred- vsem zato, da sen. lahko še v zadrugi nakupil nekaj vsakda- njih potrebščin. Istočasno so se tudi otroci podili v šolo. Za ma- no se pripelje kolesar, mlajši, lepo oblečen mošk: Pri dveh dečkih pred mano se ustavi, kaj So imeli med sabo, nisem slišal, ffidel sem samo, da je enega za- podil, drugega pa naložil na ko- lo in odpeljal Pospeš'm korake in ko dečka dohitim, ga vpražam, kaj so imeli Povedal mi je, da sfa g-a oba pozdravila, on z »zdravo«, on- drugi pa s »hvaln jezus«. Tisti »zdravo« je moža- ka razkuril, da je fantku zagro- zil, da mu bo drugič jezik izpu- lil, ako se ne bo naučil »krščan- sko« pozdravljati, onega, ki pa je to znal, ga je za nagrado pe- ljal s kolesom. Da bi dečka po- tolažil, sem mu stisnil kovača, — »za sladkorčke,« mu rečem. »O ne, za zvezek bom rabU,« se je odrezal mali... Pri cerkv^ me že od daleč pozdravi znanec z besedami: »Pje Joža, zdaj boš pa ob zem- ljo.« Skraja sem mislil, da ima kako posebno šalo za bregom, ko sem prišel bliže k gruči, sem spoznal, da to ni šala, temveč se čiisto resno možaki pogovairjajo o tem, da bodo v kratkem od- vzeli vso zemljo, kar je ima ka- teri nad 5 ha, niso pa prav ve- deli ali to velja za obdelovalno ali za celotno površino. Začel sem jim oporekati, da to ne mo- re biti res, a so me prepričali, da to govore kmetje tudi v Sa- vinjskr dolini, ki imajo doma radioaparate in so vsestransko bolj nspredn- od nas Te novice so namreč prlnesU od tam obi- ralci hmelja, ko so se vrnili. Popoldne sta prišla v našo vas dva kmeta z Dravskega polja z vozovi Po delavce za izkopava- nje krompirja Ta dva, ki tudi doma poslušata radio, pa sta trdila, da je ravno obratno resj namreč, da s® bo odvzela zemlja tistim, ki posedujejo manj kot 5 ha. ker so baje taka gospodar- in količnikov za obračunavanje rjjzlik pri cenah pri izvozu — 714. 468. Pravilnik o strokovni izo- brazbi uslužbencev v Državnem sdcretariatu Za zunanje zadeve — 715. 469. Odločba o rokih, v kate- rih morajo gospodarske organi- zacije prilagoditi svojo organi- zacijo in poslovanje določbam uredbe o zunanjetrgovinskem poslovanju — 719. 470. Poročilo Zvezne volilne komisije o nadomestnih volitvah ljudskega poslanca v Zbor pro- izvajalcev Zvezne ljudske sl^p- ščine v volilnem okraju Skvon- ski Brod — 720. Popravek odloka o vpisu učen- cev srednjih strokovnih šol na fakultete — 720. stva Za skupnoM -amo breme. Odločno sem jim povedal, da je to še večja neumnost kot ona prva k) sem jo zjutraj zvedel. Tedaj še prisopiha iz avtobusne postaje soseda, vsa potna in otovorjena s težko vrečo. Pove- dala je, da je tudi v Ptuju sliša- la take govorice in še več drugih zelo nerazve«eljivih Med drugim, da bo cena soli poskočila n^ 90 dinarjev, nekatero drugo blago pa celo petkratno. Ona, da je priložnost izkoristila in za ves denar, ki ga je imela s sabo, na- kupila sol Po trgovinah so da- jali samo po 1 do 2 kg, rato je morala o-brest': vse trgovine, da si je lahko napolnila vrečo. Se- veda je bilo vmes skoraj za 2 kg škmicljev, ki jih je morala §e posebej plačevati. Drugih neumnosti, ki se med ljudmi govore, pa ne bom ome- njal, ker že itak postaja vse sku- paj preveč dolgočasno. Zetalčar Ptujske kronike pripovedujejo... 1. X. 1869 so odprU v Ptaj« prvi gimnazijska razred s 46 učenci. Pobuda za ustanovitev srednje šole v Ptuju je izšla od mestnega občinskega odbora, ki je že v letu 1864 sklenil, da bi se v Ptuju ustanovil zavod za višjo izobrazbo prebivalstva. Po dolgih pogajanjih s štajerskim deželnim odborom je bilo leta 1868 končno sklenjeno, da se v Ptuju ustanovi deželna, nižja realna gimnazija. V juliju me- secu leta 1869 je bila podpisana med deželnim odborom in ptuj- sko občino pogodba glede vzdr- ževanja novega učnega zavoda, ki je ob koncu četrtega leta štel okrog 100 učencev 26. X 1874. Svečana otvoritev ptujske bolnišnice v predmestju Kaniža od strani župana dr. Štrafele. Dokler še ni bilo v Ptuju te bolnišnice, so se stari Ptujčani zdravili v tako imeno- vanem meščanskem »špitaluc v ogalnem poslopju kjer je danes nameščena Glasbena šola. To zdravstveno zavetišče sta usta- novila že v letu 1413 ptuj^ gospoda Bemhard in njegov brat Ulrik Po letu 1874 je to poslopje služilo le kot dom za 12 onemoglih siromašnih mešča- nov. 15. X. 1878. Tiho in brez vsa- ke svečanosti so odprli pod ptujskim gradom novo poslopje okoliške ljudske šole. Ker je bil na tem zavodu učni jezik silo- venski. je nekdo pri učnem je- ziku priponmil. da je na žalost nemščina s te šole pregnana. -ej. PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ priredi v nedeljo. 2. okt. 1955, skupinski izlet nj,- vinogradnišifci Jeruzalem. Odbor Vas vljudno vabi, da se izleta udeležite polno- številno. Hrano prinesite s se- boj, Za pijačo bo preskrbljeno. Povabili smo na izlet tudi skupini planincev iz Lahoncev, Ormoža in PD Ljutomer in Majšperk. Ta izlet naj bi bil ne- kak zbor plEnincev našega okraja in sosednih okolišev. Odhod z vlakom zjutraj ob 6.45 do Ivanjkovcev, povratek zvečer z zadnjim vlakom. Odt>or PD Ptuj Proslava v Bukovcih z lovsko častno saivo Mnogi na&i bralci verjetno tnalo vedo o Bukovcih niže Ptu- ja in o tamkajšnjih gasilcih, ki so zadnjo nedeljo proslavljali 45-letnico obstoja društva, od- krili gasilski dom ter razvili nov gč.silsk)i prapor ob številni udeležbi prebivalstva, gasilcev in navzočnosti ljudskega poslan- ca tov, Vladimira Bračiča in predsednika nove občine tov. Franca Belšaka. O tej slovesnosti bi težko kaj več omenili kot v drugih FK>dob- nih priložnostih na naših va- se:h, če se Bukovčani ne bi po- trudili pripraviti posebnosti, ki je gotovo prva te vrste v okra- ju. Ob otvoritvi gasilskega doma in r£.zvitja prapora je namreč izstrelilo častno salvo 20 lovcev lovske družine Spodnje polje. To- likšna udeležba lovcev in njiho- vo sodelovanje pri sporedu pred- stavil £ res vzgled za ostale lov- ske družine v oikraju, kakor lah- ko doprineslo svoj delež k raz- nim slovesnostim svojega pod- ročja (občinski praznik, odkrit- je spominske plošče, doma itd.). Ob tej slovesnosibi v Bukovcih pa so nastop-li med drugim tudi stsri gasnlci Id so pokazali mla- dini, kako se je nekoč gasiilo in s kako primitivnimii naipravami, ki jih danaišnia gasilska društvs' več ne poznajo. Razumljivo je. da sta republi- ška in okrajns , gasilska zveza pripravil" za najzaslužnejše ga- silce iz Bukove več priznanj, ki so bila razdeljena ob tej slo- vesnosti. Vrlim Bukovčanom želim tvt- di v bodiDČe mnogo uspehov in upam. df. bodo našli nova Pre- senečenja. VJ. 12. LESKOVCA V nedeljo, 29. sept. smo imeli v Lesikovcu prvi roditeljski se- stanek, Zbranih je bilo nad 80 staršev, šol. odbor in 9-članski učit. zbor. •>■ Tov. upravitelj je predočil zbranim, o čem bi se pogovo- rili na sestžjnku. Pojasnjeval je točko Za točko: omeniil je važno vlogo šol. odbora pri družb, upravljanju šole; govoril je o šolski obveznosti, o nepovoljnem šolskem obisku, ki je že kar do- ma na tej šoli — je med slabši- mi v ptujskem okraju in igra važno vliogo pri uspehu. Nazor- no je raztolmačil potrebo učen- čevega domačega dela za pouk in pomoč staršev pri tem. Opazno je, da so mnogi otrod v teh predelih preveč zaposle- ni pri kmetijskem delu; v social. sti^ Sli že 17 otrok — pastirč- kov služi kruh v našem in so- sednjih okrajih. Ranejši priče- tek pouka, odprava težko pogre- šanega predpasnika in pionirski pozdrav »Zdravo« ti ukrepi so vzbudili pri neuvidevnih star- ših pirecej negodovanja na se- stanku in se odražajo tudi pri otroci. Šolski upravitelj je tudi po- zval starše, ki soodločajo pri vzgoji otrok, da opozorijo šolar- je na čuvanje občeljudske imo- vine — šole, češ, saj je bila tudi z njihovim den£.rjem v zadnjih letih povsem urejena in je ponois občanom. Po sestanku je imel šolski od- bor sejo, kjer so se pogovorili o delu šol. kuhinje in nabavi kuriva za šolo: nastoi>ajo hlad- nejši dnevi, v šolski drvarnici Pa je kljub gozdnati okolici le 7 kub. metrov drv Kljub več- mesečni skrbi šolskega upravi- telja so glede kuriva podane le obljube cd strani podjetij, a drva iz domačih gozdov hitijo podnevi in ponoči drugam. bič OBJAVA S 1. oktobrom 1955 uvede Zdravstveni dom zdravstveno dežurno službo za zavarovance in svojce. Dežurna služba traja dnevno od 16. ure do naslednje- ga dne do 7. ure zjutraj. Ob nedeljah in praznikih ves dto in noč. Zdravniki bodo ordini- rali na svojih domovih, in ne v Zdrav. domu. Zaenkrat ordinirata dr. Mrgo- le Matko in dr, Franc Rtkuš menjaje tako, da ordinira dr. Mrgole v parnih štev-lkah t. j. 2.. 4., 6. itd v mesecu, dr. Ra- kuš pa 1., 3., 5. itd. v mesecu. Uprava prosi vse zavarovan- ce in svojce, da se poslužijo de- žurnega zdravnika ros v nujnih slučajih; po možnosti naj pred- ložijo bolniški list takoj ali na- slednjega dne. Kar se tiče klicanja zdravnika na dom se priporoča, da se sto- pi do dežurnega zdravnika in se z njim posvetuje ali je obisk na dom potreben ali ne, razen v prav nujnih slučajih. Vsaka sprememba se bo javila ob pravem času v lokalnem li- stu. Uprava Avto-moto društvo Ormož v ormoškem Avto-moto dru- štvu smo že dalj časa čutili precejšnje mrtvilo. Društvo je štelo do letošnjega leta samo 35 članov Po občnem zboru pa je upravni odbor sklenil popraviti avtomobil in pričeti s tečajem za šof:;rje Sklep ni ostal samo na papirju, čeprav je nalete] od- bor v svojem prizadevanju na velike težave Primanjkovalo je sredstev. Vendar so člani v svojem prizadevanju uspeli in društvo je končno plačalo ter- jatve. ki so izvirale iz popravila avtomobila. Za šoferski teč .j se je prija- vilo 13 kandidatov in s tečajem bodo začeli začetkom oktobra 1.1. Vodil ga bo član upravnega od- bora tov. Konrad Žunec. Odbor je tudi sklenil organi- zirati po osnovnih šolah preda- vanja o prometni varnosti in o prometnih znakih. Opaža se, da so otroci na cestah večkrat žrtve nesreč zaradi nepozna- ni a prometnih predpisov in zna- kov. 2. M Tako, viš, sva tibala ^n orala, brazdo za brazdo in plug je me- tal ornico, nekje okoli in okoli naju se je delalo jutro, cel dan se je naredil — — ko sva naletela na vratniku na zvončke. Privzdignil sem. plug, naglo, kar sem le zmogel m ga vrgel na blanjo. da jih ne bi po- mandral — zvončkov. Rasli so v travi, razlepeni: po vratniku, po- končni in beli, ko da bi to jutro pogledali iz zemlje Zazrl sem se prek vratnika '— ves travnik jih je bil poln, samih zvončkov . .. »Jezus, sami zvončki!« je zrtni publik v širšem pomenu besede, ker Športnih tekmovanj, razen no- I gometa, skorajda ni Lansko le- \ to so lepo začeli rokometaši c (nočni turnirji mednarodne tek- r me), letos pa so žal manj ak- tivni Tako nam ostane samo nogo- metna publika O njej velja, da ne zna bodriti svojega moštva in tudi to je delno krivo za i stalne neuspehe našega moštva. Naša publika sicer vpije na sodnika (ta je na to navajen), na nasprotnika in tudi na lastne igralce Bodri pa jih samo ta- krat. ko imajo že zmago v žepu (to je sicer često) in pomoči ne potrebujejo Vse gornje trditve veljajo fd- cer več ali mani tudi za publiko drugod, danes pa bi povedal nekaj besed o sicer redkih po- sameznikih, ki imajo o športu svoje posebne nazore Rodil^ so se okoli dva tisoč let prepozno kajti na igralce gledajo kot ne- koč Rimljani ^la gladiatorje in se tudi tako obnašajo. Ce jim ne delajo po volji, jih poimenu- jejo z različnimi imeni sicer simpatičnih domačih živali (Prasci, zadnjič vas gledam). Nasprotniku temperamentno grozijo, navajajo la^e igralce na stu*ovost in nedisciplino (Vlado, kaj igraš s temi trotli) prizadevno in rahločutno poma- gajo sodniku pri sojenju (Žvi- žgaj, ti zmf^šanec). V privatnem življenju so to sicer solidni ptujski malome- Sčani, kar tudi takoj pojasni njihovo vedenje Uprava S"^ Drave bi storila prav, če bi jim vljudno razložila, da s takšnim obnašanjerr> na športnem igrišču niso zaželeni. ZOPET STRELSKO TEKMOVANJE V nedeljo, 2. oktobra, se bodo na ptujskem strelišču srečali najboljši strelci iz ptujskega m ' murskosoboškega okraja. Priče- ' tek tekmovanja bo ob 8. uri i Ptujčani še ne poznajo strelcev iz Pr^murja, zato je težko pre- roloovčti izid. Vsekakor se bodo ' morali domači strelci potruditi. ^ Tekmovanja se bodo udeležili tudi člani strelske družine Gra- fičarja iz Mariborci. Osem dni kasneje pa se bodo zbrali rezervni oficirji iz celega okraja. Vršilo se bo nagraidno streljanje. Razdeljenih bo 10 praktičnih m grad. Prijatelji etrelstva, pridite! Z. ROJSTVA, POROKE IN SMRTI V OBMOČJU MESTA PTUJA Rodile so: Pavlma Tacinger, Podlože 95 — Ido; Milenka Ma- rinkovič, Ptuj — Verico; Josipa Lovrenčič, Orešje 2 — Milico; Terezija Bezjak, Paradiž 3 — Antona; Alojzija Cvetko, Hra- stovec 163 — M rkž; Agata Vau- potič, Hardek 20 — Danico; Marija Kovačec, Cvetkovci 23 — Slavico; Jažefa Vidovič, Tr- dobojci 8 — Marijo; Neža Slana, Hrastovec 22 — Marijo; Kristi- na Pila j, Ivanjkovci — Ivana; Emilija Zupane, Kidričevo 31 — Brigito; Ema Zajšek, Kranj — Bogomir ja; Ivanka Muršec, Tr- novska vas — Franca; Ana Ko- letnik, Ptuj — Darinko; Marija Meznarič, Strelci 4 — Martina; Marija Pemek, Ptuj — Franca; Marija Belšak, Zamušani 71 — Terezija; Veroniikt Nahberger, Hajdina — Darinko; Frančiška Kostevc, Cirkulane 31 — Duša- na; Juldjana Segula, Breziovci 19 _ Slavico; Marija Amuš. Destemik — Franca; Marija Pignar, Videm — Venčeslava; Antonija Rojko, Rogoznica — Mirka; Cirilika Lampret, Sveč£ 46 — Terezijo; Majda Verdev, Ljutomer — Milana; Alojzija Ploh, Jurišinci — Ivana; Ange- la Jurič, Placar 10 — M U na; Angela Maiar, Bukovci 19 -- Martina; aMrija Horvat, Ormož — Dušana; Alojzija Veršič, Kr- čevina 76 — Jožico; Veronika Skmjtc, Ivanjkovci — Sonjo; Jožefa Hadler. Grajena 4 — Milana; Frančiška Svenšek, 2e- tale 106 — Terezijo; S iva Ju- ren, Vičava 16, Ptuj — Vlasto. Okmlno oledališče Ptuj \edelja, 2. oktobra 1955. ob 16. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJ- SKI GROFJE«, drama v petih dejanjih. — Gostovanje v Majšperku. (Sindikalna dvo- rani Tovarne volnenih izdel- kov). Sreda. 5. oktobra 1955 ob 20. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJSKI GROFJE«, drama v petih de- janjih. ADonma rea d m iz- ven. — Predstava v okviru Turističnega tedna. Detrtek 6 oktobra 1855, ob 20. uri: dr. Brttko Kreft: »CELJ- SKI GROFJE«, drama v petih dejanj .h. — Gostovanje v Or- možu (Dom »Partizana«). — Predprodaja vstopnic pri tr- govskem podjetju »VZOR«. Sobota. 8. oktobra 1955, ob 20. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJ- SKI GROFJE«, dranu v petih dejanjih. Izven. Nedelja, 9. oktobra 1955, ob 15. uri: dr. Bratko Kreft: »CELJ- SKI GROFJE«, drama v petih dejanjih. — Gostovanje v Go- rišnici (Zadružni dom). Pred- prodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi Gorišnicž'. Uprava Okrajnega gledališča Ptuj naproša vse abonente abon- maja B, da pravočasno dvigne- jo svoje abK>nentske izkaznice pri gledališki blagajni. (Naj- pozneje do srede. 5. oktobra, do 17. ure). IZ GOMILE Kakor drugje imamo tudi na [Jomili letos razne težave, ven- j iar so poleg teh zabeleženi tudi aspehi pridn.h in napredkaželj- lih ljudi. Elektrifikac.j&k; odbor la Gomili je krepko prijel za ielo. V nekaj mesec-h je bile iograjena trafopostaja m dalj- novod. Ob skromni podpori s strani okrajev so interesenti sa- ^ mi največ doprinesli čeprtv so ^ v največji meri sami mali po- , sestn.ki. Da bi se pri plačilih le • delno zmožnim lahko nudile K-z- ne olajšave, si je odbor postavil nalogo izvesti v nedeljo 2. ok- tobra t. L veliko tombolo, ki bo • popoldne pri tov. Terbuc Leo- ] poldu v Grabšincih blizu Gomi- le Turistično društvo in elek- trlfikacijski odbor na GomiU vabita poleg domačinov na tom- bolo tudi osli-le goste in izlet- nike Prireditev bo povezana z veselico in običajn.mi okrepčik, tudi gibance bodo pripravljene. V nedeljo, 2. oktobra, popoldne torej vsi na Gomilo na tombolo! Lepi dobitki, prijetna vesel.oa m razgledni stolp čaicajo na vas _ če pa bo slabo vreme, bo pri- reditev preložena na nasledng j nedeljo. DELAVCE JE OKRADEL Franc Lah iz Kicarja pri Ptu- ju. ki dela v Tovarn: alumin^a in glinice Kidričevo, je dne 7 4 1955 prišel v garderobo obrata elektrolize v tej tovarni in zapovrstjo odprl zskleniene omar.ce delavcev, v katerih so imeli med delovnim časom sprav- ljene svoje obleke. Iz denarnic in žepov je pobral gotovino sedmim delavcem, Antonu Vav- potiču pa ročno uro. Na ta na- čin je zginilo v njegov žep skup- no okrog 13.500 din. S tem de- narjem je potem popival v to- varniški restavraciji pozno v noč. Natakarica v restavraciji pravi, da je potrošil nad 2000 dinarjev Kljub zanikanju, da bi izvršil to tatvino, ga je Okrožno sod.šče v Mariboru obsodilo na 6 mesecev strogega zapora, kaj- ti na podlagi izvedenih dokazov, zlasti iz zaslišanj številnih prič ter dejanskih ugotovitev, ne- dvomno izhaja, da je delavce okradel Fr^c Lah. PTUJCANI! UDELEŽITE SE PRIREDI- TEV TURISTIČNEGA TEDNA. KI BO OD 2. DO 9. OKTO- BRA 1955. PRODAM GRAMOFON s plo- ščami. Naslov v upravi lista V SOLI Učitelj: Torej vidite, je Ic mogoče, da je tudi luna oblju- dena. Mihec: Tovariš učitelj, kam pa gredo ljudje, kadar je mlaj? KNJIŽNIČARSKA — Tovarišica. rad bi knjigo. Kaj globokega... — No, potem pa vzemite tole: Jules Verne: Dvanajst tisoč mdli nod moriem. ZAHVALA Ob prerani smrti n£.'šega nepozabnega Bogomir a ^odomvccs nameščenca Okrajnega ljudskega odbora v Ptuju se zahvaljujemo sorodnikom znancem in prijateljem za izraze sožalja. šopke in vence ter zj. številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo tajniku OLO tov. Lojzetu FVangežu za poslovilne ^sede ob grobu in tov. Matiji Pajnkiherju za vso skrb s pogrebom. Izkreno zahvalo pa dolgujemo tudi godbi na pihala »Svobode« in pevskemu zboru »Svobode« Ptuj za igranje in petje ob pogrebu. Ptuj, dne 9. sepitembra 1955. Žalujoča žena z otroci in brat Jože z družino. Po 20 členu Zakona o državnih uslužbencih LRS razpi- suje Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Ptuju slede- ča delovna mesta: Mesto evidentičarja Mesto likvidatorja kratl70.000 DIN SO ZAKOPALI To se je zgodilo v Leskovcu. Pred meseci je bil izkopan po- treben javn- vodnjak, kar je sta- lo 170.000 dn Vse je bilo lepo n£.pravljeno, tud: vrhnja plašča in odvodni kanal, vode je tudi dovolj, le nobene priprave ni, ne črpalke niti zajemalke, da t>i človek lahko prišel do vode. Dr- žavljani hod jo zato brez skrbč mimo tegj. studenca, keikor mi- mo spomenika neznanemu ju- naku. Iz zadnjega časa so v Leskovcu znamenite zidine za- družnega doma. sedtj pa se jim je pridružil še ta vodnjak. Tu- nsti! Pridite in oglejte si to za- nimivost. dokler morda nova občina ne bo napravila konca leskovški »znamenitosti«. Pohvalimo pa se lahko, da ljudje ob podpori ljudske obla- sti požrtvovalno urejujejo ob- č nsko cesto v Veliki Vamici, Tako bodo prebivalci, ki so od središča v Leskovcu najbolj od- daljeni. le dobili boljši dohod do glavne ceste. "np- CESTITKE OB 50-LETNICI Mnogo zdravja in sreče želimo ob 50. rojstnem dnevu: Janezu Purgu, kolarju v Ptu- ju, Ob Studenčnici 5 (2. 10.), Ivanu Vajsbaherju, miz£.rju v Ptuju, Ljutomerska c. 6 (4. 10.), Francu Anželu čevljarju, Ptuj, Na obrežju 4 (6. 10.), Tereziji Vojsk, gospodinji. Ptuj, Ljuto- merska C. 10 (10. 10.). Prva kincpredstovn v Muretincih Otvoritvena filmska predstava 3 (»Zaseda« amer šk. film) v za- i družnem domu v Muretincih v ] nedeljo, 2. oktobra 1.1. ob 15. i uri :n ponov tev ob 20 uri po- meni Za čisnnvo KZ Muretinci ( :n tamkajšnji predel okraja nov I gospodarskopolitični napredek, i obenem pa nov zgled v^em KZ v ( ptujskem okraju, kako je treba < zadruintalem Sporedu otvoritve kma v Mure- tinc.h. KZ Muretinci ki je prva na podeželju ptujske zveze komun nabavila kinoprojektor, želim, tu- di v bodoče mnogo uspehov. 6 VJ Radio Ljubljana in Maribor Dnevni spored za nedeljo, 2, oktobra 1955: 6,00 Budnica. 6,05—6.10 Poro- čila in vremenska napoved. 6,10 Vedre in poskočne melo- dije za naslednje jutro 7.0C Napoved časa poročila, vre- menska napoved in objava dnevnega sporeda. 7,15 Rekla- me. 7,30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Priljub- ljene melodije F Suppeia G Zellerja in F Leharja. 8,0( C športu in športnikih 8,15 Pisar spored slovenskih n?rodrjh ir umetnih pesmi 9,00 Otroškj predstava — Hugh Lofting: Po- vest o Dr. Doolittlu (priredi M. Rode) 9.30 V glasbi iz dežela v deželo. 10 00 Družinski pogo- vori. 10,10 Nedeljski simfoni- nični koncert Georges Bizet Domovina, dramatična uvertura Edvard Lalo- Koncert za čel, ii orkester v d-molu Stank< Premrl: Simfonietta. 11.15 Od daj a za Beneške Slovence 11.3i Lahek opoldanski glasbeni spo red — vmes ob 12 00—12 1: Po govor s poslušalci. 13 00 Ncpo ved časa. poročila, vremensk; napoved, pregled spored^ ii objave. 13,15 Zabavna glasba vmes reklame. 13,30 Pol urp z našo Vcis 14,00—16,00 Želel- st — poslušajte — vmes ob 15,0 —15,15 Napoved časa, poročilj vremenska napoved in obiav« 16,00 Po naši lepi deželi — Du šan Kralj: Videm-Krškc 16.3 Popoldanski orkestralni spe red. 17,30 Radijska igra - Maupassaurt — Tichy: Horli 18,30 Mali mozaik (lahkt, glas ba). 19,00 Radijski dnevnil 19,30 Zabavna glasba vmes r£ klame 20,00 Večerni open koncert. 21,00 Kulturni razgle di. 21,15 V svetu ritmov iu m« lodij 22.00 Napoved časa pore čila, vremenska napoved i pregled sporeda za nasledn dan. 22,15—23 00 Dva glasber pejsaža. Ottorino Resoigh Rimske pinije Manuel de Fall; Noči v španskih vrtovih, 22 15- 23,00 UKV program: V p.esne ritmu 23,00—24.00 Oddav : tujino — na valu 327,1 m (pr( TABORNIKI v soboto, 1 oktobra t. 1., ob 16. uri bo v Ptuju v dvorani OK ZKS ustanovni občni zbor i Društva tabornikov. ^ Naprošamo uprave učitelj stvo in profesorje ptujskih šol naj na to opozorijo šolsko mladino, da se bo zbora udeležilo čim- večje število mladih ljudi ki jim bo Društvo tabomikov posredovalo praktično znanje za taborjenje v naravi in pi*vo po- moč ob nezgodah ter skupno z njimi organiziralo za počitni- ' ce taborjenja v najlepših krajih i naše domovine Upamo, da bodo tudi starši , pokazali razumevanje za član- stvo njihovih hčera in sinov v tem društvu in jim priporočili udeležbo na ustanovnem obč- nem zboru in na poznejših se- stankih. ^ Na občnem zboru bodo bodoči člani društva seznanjeni s pra- vili in sprejemnimi pogoji med članstvo. Pričakujemo številno udelež- bo! Iniciativni odbor PREKLIC Podpisani prekMcujem in ob- žalujem žalitve, k^ sem jih iz- rekel napram Stanetu Gotvajn. poslovodji Modnega čevljarstva »Zora« Ptuj ter se mu zahva- ljujem, da je odstopil od kazen- skega pregona. Franc Kuhar Šahovsko društvo Ptuj razpi- suje društveni turnir za leto 1955—56. Turnir se prične 4 ok- tobra t. 1. po žrebanju ki bo ob 19.30 Za najuspešnejše igralce So določene lepe nagrade Vsi člani so obvezni se udeležiti teg£ turnirja; izjeme opraviču- je odbor! Sprejemajo se prijave novih članov. Igralni dnev; ®o ob torkih in četrtkih s pričet- kom ob 19. uri v Sin. domti Že- lezničarjev. POIZVEDEL Naprošam vsakogar, k: bi kaj vedel o novem ženskem kolegu znamke «.Extra« št. 112646 mo- dre barve ki m je b^lo ukra- deno 22. septembra t. 1 v Ptuju v Lackov- ulici št 14, naj javi prot: nagrad organom Ljudske milice Ptuj ali pa na moj naslov, Marija Vrabl. Zabovci št. 66. ACUNOVODJO išče KZ Domava. Potrebna šolski, izobrazba in najmanj 5 letna praksa v računovod- stvu. Nastop službe takoj. Prošnjo z življenjepisom do- staviti na UO KZ Domava pri Ptuju. Kmetijsko gospodarstvo »PO- JE« Sobetinci, p. Moškanjci Lzpisuje mesto KNJIGOVODJE nastopom takoj ali najkasneje s 1. novembrom 1955. Interesent mora imeti potreb- o izobrazbo in vsaj 2 leti rakse Stanovanje je zagotov- ieno, plača po tt.rifnem pravU- iku ali ustmenem dogovoru. SLUŽBA Podjetje »Surovina«, Maribor, dkupna baza Ptuj. sprejme v lužbo VEC NAKUPOVAI-CEV, lo možnosti s trgovsko pred- zobrazbo, za nakupovanje in- lustrijskih surovin (staro železo n ostale kovine, steklo, cunje td.). — V službo sprejeti naku- »valc; bodo službovali na pod- ■očju okraja Ptuj, Ljutomer m Radgona. — Plača po tarifnem >rjvilniku. Prošnje je treba po- slati odkupni bazi v Ptuj do .5 oktobra 1955 »SUROVINA« - PTUJ Jadranska ulica 17 GOSPODINJSKO PO- MOČNICO za stalno zaposli- tev. Gobec Ana. Kidričevo 6, II. nadstropje. PRODAM ORAL GOZDA V Medribniku in kravj- komat. Vprašajte pri Vajda, Stojnd štev. 3. PRODAM c6o'bro ohranjen po- grezljiv šivalni stroj »Singer«. Cen? 70.000 din. — Naslov v 'ipravi 1'ista. KDOR JE NASEL DENARNI- CO z nekaj gotovine in oseb- no izkaznico na ime Anton Podgoršek Kidričevo, zgublje- no 18. sept. 1955 od Ptuja do Kidričevega, naj jo proti na- gradi odda v upnvi lista. ZVITEK SVILE kdor je na,šel med Prešernovo ulico in Vi- čavo, naj ga odda v upravi.