Acrocephalus 21 (102-103): 231 – 239, 2000
Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji
Pre-migratory dispersion of Barn Swallow Hirundo rustica in Slovenia
Maja Potokar
Dolenje Skopice 7, SI-8262 Kr{ka vas, e-mail: maja.potokar@siol.net
The present contribution presents the analysis made on recoveries of first year and adult Barn Swallows Hirundo rustica in Slovenia during 1992–1998. Birds were ringed and recaptured within the same summer. The purpose of this analysis was to establish the following: (a) do these movements occur only amongst first year birds or amongst adult birds as well, (b) which are the direc-tions of movements, (c) is there any preferred direction, (d) what are the dis-tances of movements and (e) if and how the pre-migratory movements change during the summer. The greatest number of recoveries, which indicate certain pre-migratory dispersion, was among first year birds. Some recoveries, which also show pre-migratory dispersion, were made as early as in July; in August the number of these recoveries increased a great deal, while in September the number fell. Dispersion of first year birds was the greatest in August. Statistic analysis (?2 – test) has shown that during the first year Barn Swallows have random movements. Among adult birds there were only a few long distance recoveries during the breeding season. Adults begin to migrate earlier than first year birds. In spite of the fact that their migration starts at the end of August, some recoveries have shown that they can stay in the area of Slovenia until mid-September. Some of these adults probably stayed in the area of Slovenia for a longer period, but it is not known whether they bred there.
Key words: Barn Swallow, Hirundo rustica, pre-migratory dispersion, dispersion,
migration
Klju~ne besede: kme~ka lastovka, Hirundo rustica, predselitvena disperzija,
disperzija, selitev
1. Uvod
Kme~ke lastovke Hirundo rustica rustica iz Evrope in SZ Azije prezimujejo predvsem v Afriki. Kme~ke lastovke, ki gnezdijo v Sloveniji, prezimujejo v Afriki, ve~inoma v dr`avah okoli ekvatorja, nekatere pa tudi na samem jugu Afrike ([ere 1991). Iz prezimovali{~ se prve vrnejo k nam `e konec marca, vi{ek selitve je v aprilu, nekatere zamudnice pa se vrnejo {ele maja (Kus & Vukeli~ 1998). Gnezditveno obdobje traja pri nas od konca aprila do za~etka septembra ([ere ustno). Navadno imajo dve legli, v~asih pa {e tretje (Thurner & Rose 1989). Mladi~i se izvalijo v povpre~ju iz 90% jajc, iz gnezd pa se v povpre~ju spelje 70–90 % mladi~ev (Cramp et al. 1988).
Manj znano je, da pri kme~ki lastovki poleg spomladanske in jesenske sezonske selitve obstaja {e tretji
tip selitve, t.i. disperzije. Disperzije se pojavljajo pri mnogih vrstah ptic, zna~ilne pa so predvsem za mladostne osebke. Pribli`no mesec dni po tem, ko postanejo mladi~i samostojni, za~nejo preletavati ve~je razdalje (Davis 1965) ter do za~etka selitve spoznajo {iroko obmo~je okrog mesta izvalitve (Baker 1978). Disperzija se nadaljuje v jesensko selitev.
O predselitveni disperziji je v literaturi malo podatkov. Pri nas je bilo objavljenih samo nekaj poro~il o najdbah kme~kih lastovk ([ere 1980, 1982, 1991, 1997). V Sloveniji so od leta 1976 obro~kali nekaj deset tiso~ kme~kih lastovk in zbrali podatke o nekaj tiso~ najdbah. Z analizo najdb obro~kanih kme~kih lastovk sem posku{ala ugotoviti, kak{na je njihova predselitvena disperzija na obmo~ju Slovenije, in odgovoriti na naslednja vpra{anja: (a) ali se   predselitvene   disperzije   pojavljajo   samo   pri
231
M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji
prvoletnih ali tudi pri odraslih kme~kih lastovkah, (b) kak{ne so smeri in razdalje premikov in (c) ali se predselitvene disperzije v posameznih mesecih gnezdilne sezone razlikujejo.
2. Material in metode
Uporabila sem podatke o najdbah 314 kme~kih lastovk (301 prvoletnih, 13 odraslih osebkov) v letih
od 1992 do 1998 iz arhiva Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Upo{tevala sem najdbe kme~kih lastovk, ki so bile obro~kane in ponovno ujete v istem poletju. Izlo~ila sem najdbe na kraju obro~kanja, najdbe, kjer so bile zra~ne razdalje kraj{e od 10 km, in tiste po 31. avgustu v smeri selitve. Pri najdbah sem definirala mejo tako razdalje kot datuma. Kme~ka lastovka lovi `u`elke v zraku, pri tem lahko preleti precej{nje razdalje (nekaj km)  in  se  zve~er  utegne  vrniti  v
Slika 1: Kraji obro~kanja (•) kme~kih lastovk Hirundo rustica v letih od 1992 do 1998, iz katerih so bile v tem obdobju tudi najdbe
Figure 1: Ringing places (•) of Barn Swallows Hirundo rustica in the years 1992–1998, when recoveries were made
Slika 2: Kraji najdb (•) kme~kih lastovk Hirundo rustica v letih od 1992 do 1998
Figure 2: Places of recoveries (•) of Barn Swallows Hirundo rustica in the years 1992–1998 232
Acrocephalus 21 (102-103): 231 – 239, 2000
Tabela 1: Najdbe prvoletnih in odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo rustica julija, avgusta in septembra v letih od 1992 do 1998 (n = 314, prvoletni = 301 (12 prvoletnih je bilo obro~kanih v gnezdu), odrasli = 13)
Table 1: Recoveries of first year and adult Barn Swallows Hirundo rustica in July, August and September in the 1992–1998 period (n = 314, first year birds =301 (12 first year birds were ringed in nest), adult birds = 13)
	smer najdb/	{tevilo najdb/	% najdb/		razdalja / distance	
starost/				najmanj{a/	najve~ja/	mediana/
age	direction	no. of recoveries	% of recoveries	min. (km)	max. (km)	mediana
prvoletni/	S / N	20	6,6	18	56	18
first year	SV / NE	19	6,3	16,2	64	22,4
	V / E	42 (2)	13,9	10,5	281	18,5
	JV / SE	14 (1)	4,7	13,3	113	80
	J / S	22 (1)	7,3	18	99	19,7
	JZ / SW	17 (1)	5,7	21	92	24,8
	Z / W	161 (6)	53,5	11,3	65	18,5
	SZ / NW	6 (1)	2	43,5	113	43,5
odrasli/	S / N	2	15,4	18	22	20
adult	V / E	5	38,5	18,5	98,5	19,6
	JV / SE	1	7,7	24	24	24
	Z / W	4	30,7	18,5	18,5	18,5
	SZ / NW	1	7,7	93	93	93
preno~i{~e prej{njega dne ([ere ustno). Zato sem pri razdalji postavila mejo 10 km. Za kraj{e razdalje sem predvidevala, da gre za preletavanja, povezana s prehranjevanjem v teku enega dne. Izklju~ila sem vse najdbe po 31.8. v smeri selitve, ki na obmo~ju Slovenije poteka v smeri J oziroma JZ ([ere ustno). Pri septembrskih najdbah v smeri selitve ni mogo~e z vso gotovostjo ugotoviti, ali so ptice `e na selitvi ali pa gre {e vedno za disperzije pred selitvijo.
3. Rezultati
Podatki o obro~kanju in najdbah kme~kih lastovk izvirajo iz Slovenije in mejnih obmo~ij vseh sosednjih dr`av (sliki 1 in 2). V Sloveniji je najve~ obro~kanih ptic z Vrhnike. Od tod je tudi najve~ najdb kme~kih lastovk v Sloveniji v obdobju 1992–1998.
3.1. Smer in starost pri disperzijah
Iz tabele 1 je sicer razvidno, da je bila pri prvoletnih osebkih ve~ina najdb proti Z (53,5%). Vendar je bila ve~ kot polovica najdb (86 najdb ali 54%) v tej smeri na relaciji Draga pri Igu–Vrhnika. Po {tevilnosti pri prvoletnih osebkih sledijo najdbe v smeri proti V (13,9%). Od Vrhnike proti Dragi pri Igu (smer V) je bilo bistveno manj najdb (15 najdb ali 36%) kot na obratni relaciji (smer Z).
Pri odraslih osebkih so bile vse {tiri (4) najdbe v smeri proti Z na relaciji Draga pri Igu–Vrhnika. V smeri proti V pa sta bili na relaciji Vrhnika–Draga pri Igu dve (2) najdbi od skupno petih (5) proti vzhodu.
Pri prvoletnih osebkih je bila disperzija v vse smeri neba enakomerna v letih 1992 in 1995, v letih 1993
Slika 3: Najdbe prvoletnih kme~kih lastovk Hirundo rustica v juliju 1994, 1995 in 1997 (n = 6) ( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb)
Figure 3: Number of recoveries of first year Barn Swallows Hirundo rustica in July 1994, 1995 and 1997 (n = 6) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries)
233
M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji
Tabela 2: Najdbe prvoletnih in odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo rustica v juliju, avgustu in septembru (n = 314, prvoletni: julij n = 6 (2 obro~kana v gnezdu), avgust n = 220 (6 obro~kanih v gnezdu), september n = 75 (4 obro~kani v gnezdu); odrasli: avgust n = 8, september n = 5)
Table 2: Recoveries of first year and adult Barn Swallows Hirundo rustica in July, August and September (n = 314, first year birds: July n =6 (2 ringed in the nest), August n = 220 (6 ringed in the nest), September n = 75 (4 ringed in nest); adult birds: August = 8, September n = 5)
	mesec/	smer najdb/	{tevilo najdb/		razdalja / distance	
starost/				najmanj{a/	najve~ja/	mediana/
age	month	direction	no. of recoveries	min. (km)	max.(km)	mediana
prvoletni/	julij/	Z / W	4 (1)	16,5	23	18,5
first year	July	SZ / NW	(1)	75	75	75
		S / N	1	18	18	18
	avgust/	SV / NE	19	16,2	64	22,4
	August	V / E	24 (1)	10,5	201	18,5
		JV / SE	3	13,3	55	27,7
		J / S	22 (1)	18	99	19,7
		JZ / SW	17 (1)	18	92	24,8
		Z / W	117 (3)	11,3	65	18,5
		SZ / NW	4	43,5	43,5	43,5
		S / N	14	18	56	18
	september/	V / E	20 (1)	17	281	18,5
	September	JV / SE	11 (1)	61	113	113
		Z / W	38 (2)	11,3	55	18,5
		SZ / NW	1	113	113	113
		S / N	5	18	22	22
odrasli/	avgust/	V / E	2	18,5	18,5	18,5
adult	August	Z / W	4	18,5	18,5	18,5
		S / N	2	18	22	20
	september/	V / E	3	19,6	98,5	19,6
	September	JV / SE	1	24	24	24
		SZ / NW	1	93	93	93
(?2 = 40,7, P < 0,0001), 1994 (?2 = 34,6, P < 0,0001), 1997 (?2 = 28,5, P < 0,0001) in 1998 (?2 = 11,4, P < 0,05) pa ne. Pri odraslih osebkih leta 1993 je bila disperzija v vse smeri neba enakomerna.
Najdbe prvoletnih osebkov so bile v juliju, avgustu in septembru (tabela 2). V avgustu so bile v osmih osnovnih smereh neba. Najdbe odraslih osebkov v avgustu oz. septembru pa so bile v smereh proti V, J V, Z, SZ in S. Pri obeh starostnih skupinah skupaj je bila ve~ina najdb (69%) na razdaljah med 10 in 20 km.
3.2. Razdalje disperzij
Najdalj{a zabele`ena razdalja najdbe je bila pri prvo-letnem osebku, ki je bil obro~kan na Vrhniki 19.8.1998, vnovi~ pa ujet v Baranyi (Mad`arska) 234
19.9. (smer V, 281 km) in nato v Donjem Miholjcu (Hrva{ka, smer JV, razdalja 29 km). Najdbe prvo-letnih osebkov, ki so bili obro~kani v gnezdu v Hoteme`u (Rade~e) med 30.5. in 10.6.1998, so iz treh razli~nih smeri: eden je bil ujet 13.8. v Karlovcu (Hrva{ka, smer J V, razdalja 63 km), drugi 1.9. v Dragi pri Igu (smer Z, razdalja 52 km), tretji pa 10.9. v Baranyi (Mad`arska, smer V, razdalja 211 km).
Poleg najdalj{ih najdb nad 200 km je bilo {e 8 najdb na razdaljah 113 in 119 km. V vseh primerih gre za najdbe prvoletnih osebkov. 6 jih je bilo proti J V, vse na relaciji Vrhnika–Karlovac (Hrva{ka), na zra~ni razdalji 113 km. Med temi je bil najkasnej{i datum najdbe 8.9. Najdba prvoletnega na zra~ni razdalji 119 km pa je bila proti V. Obro~kan je bil 12.8. v Prager-skem in ponovno ujet v Zalavarju (Mad`arska) 14.9.
Acrocephalus 21 (102-103): 231 – 239, 2000
Slika 4: Najdbe prvoletnih kme~kih lastovk Hirundo rustica v avgustu 1992-1998 (n = 220 ( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb)
Figure 4: Number of recoveries of first year Barn Swallows Hirundo rustica in August 1992-1998 (n = 220) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries)
235
M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji
Slika 5: Najdbe prvoletnih kme~kih lastovk Hirundo rustica v septembru 1992-1998 (n = 75) ( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb)
Figure 5: Number of recoveries of first year Barn Swallows Hirundo rustica in September 1992-1998 (n = 75) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries)
236
Acrocephalus 21 (102-103): 231 – 239, 2000
Slika 6: Najdbe odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo
rustica v avgustu 1993, 1994, 1996 in 1997 (n = 8)
( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb)
Figure 6: Number of recoveries of adult Barn Swallows Hirundo rustica in August 1993, 1994, 1996 and 1997 ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries)
Najkasnej{a najdba prvoletnega osebka je bila zabele`ena 20.9. Obro~kan je bil v Karlovcu (Hrva{ka) 8.9. in spet ujet na Vrhniki (smer SZ, razdalja 113 km).
Pet najdb odraslih osebkov je bilo {e v septembru. Samec, ki je bil obro~kan 3.8. na Vrhniki, je bil ponovno ujet 3.9. v Trebe`u pri Bre`icah (smer V, razdalja 98,5 km). Drugi samec je bil obro~kan 4.9. v Karlovcu (Hrva{ka) in ponovno ujet po treh dneh v Dragi pri Igu (smer SZ, razdalja 93 km). Samec, ki je bil obro~kan 29.8. v Jeprci, je bil vnovi~ ujet 9.9. v [kofljici (smer JV, 24 km). In samici, ki sta bili ponovno ujeti 14.9. v [kofljici, sta bili obro~kani 27.8. oz. 12.9. na Vrhniki (smer V, 19,6 km).
4. Razprava
4. 1. Disperzije odraslih osebkov
Po McFarlandu (1987) odrasle kme~ke lastovke nimajo predselitvenih disperzij. Zelo so zveste obmo~ju gnezdenja. V ~asu, ko vzrejajo mladi~e, se hranijo do 600 m dale~ od gnezd (Cramp et al. 1988). Ve~ina odraslih osebkov gnezdi, ne pa vsi. Samice in ve~ina samcev navadno gnezdijo, ko so stari eno leto, nekateri pa {ele pri dveh letih (Cramp et al. 1988). Odrasli, ki ne gnezdijo, lahko preletavajo ve~je razdalje ter spijo v skupnih preno~i{~ih vso gnezdilno sezono (Cramp et al. 1988). Davies (1976) navaja, da so odrasli osebki, ki v prvem poletju niso gnezdili, kazali ve~jo disperzijo od tistih, ki so v prvem poletju `e gnezdili.
Slika 7: Najdbe odraslih osebkov kme~ke lastovke Hirundo
rustica v septembru 1993, 1994 in 1997 (n = 5)
( • - kraj obro~kanja, O - kraj najdbe, {tevilka - {tevilo najdb)
Figure 7: Number of recoveries of adult Barn Swallows Hirundo rustica in September 1993, 1994 and 1997 (n = 5) ( • - ringing place, O - place of recovery, number - number of recoveries)
Poleg tega je mo`no, da za~nejo odrasli osebki preletavati ve~je razdalje tudi po izgubi partnerja. Samice ostanejo zveste mestu gnezdenja, dokler imajo partnerja. Predselitveni leti na takih razdaljah kot pri prvoletnih osebkih so pri odraslih kme~kih lastovkah redki. Na jesenski selitvi ~ez Veliko Britanijo se redko oddaljijo od smeri selitve Davis (1965). Najdbe odraslih kme~kih lastovk v Sloveniji ne dokazujejo, da so pri njih podobne naklju~ne disperzije kot pri prvoletnih osebkih. Vendar lahko iz posameznih najdb vidimo, da so mo`na dalj{a preletavanja tudi pri odraslih (najdalj{a razdalja najdbe je bila 98,5 km).
4.2. Disperzije mladih osebkov
Pri mladih kme~kih lastovkah so zna~ilne pred-selitvene disperzije (McFarland 1987). Na obmo~ju Slovenije je bilo najve~ najdb, ki ka`ejo na predse-litveno disperzijo, med prvoletnimi osebki. To je razumljivo, saj se {tevilo mladih osebkov v gnezditve-nem obdobju zelo pove~a. V oktobru je v jatah na selitvi razmerje prvoletnih proti odraslim 30:1 (Vie-tinghoff-Riesch 1955). Ptice, ki niso ve~ vezane na mesto, kjer so se izvalile, lahko preletavajo v vseh smereh (Ormerod 1991). V juniju mladi~i iz prvega legla `e zapustijo gnezda ([ere ustno). 15 dni po tem, ko zapustijo gnezda, se lahko prvoletni osebki vra~ajo preno~evat nazaj v gnezda, v katerih so se izvalili (Cramp et al. 1988). Glede na to lahko pri~akujemo prve najdbe obro~kanih prvoletnih osebkov {ele v juliju.
237
M. Potokar: Predselitvena disperzija kme~ke lastovke Hirundo rustica v Sloveniji
Najzgodnej{i datum najdbe je bil 26.7. 1995. Osebek je bil obro~kan 17. 6. 1995 v gnezdu v Semi~u. Ponovno je bil ujet na Vrhniki. Najdba je bila torej SZ od kraja obro~kanja, na zra~ni razdalji 75 km. Druge julijske najdbe prvoletnih osebkov v Sloveniji so bile v smereh Z in S, na razdaljah od 10 do 18 km. Najdb odraslih osebkov ni bilo.
V   avgustu se {tevilo prvoletnih osebkov, ki preletavajo {ir{e obmo~je, zelo pove~a. V Veliki Britaniji in Irski so bili leti prvoletnih kme~kih lastovk v avgustu v vseh osem osnovnih smeri neba (Ormerod 1991). Enako je bilo na obmo~ju Slovenije. V primerjavi z julijem se je disperzija prvoletnih osebkov pove~ala. V avgustu je bilo najve~ najdb prvoletnih osebkov na razdaljah od 10 do 20 km (126 najdb). Med njimi jih je bilo najve~ proti Z (117), od tega 100 na relaciji Draga pri Igu–Vrhnika (18,5 km). Med odraslimi osebki je bilo v avgustu 8 najdb v smereh Z, V in S na razdaljah 18 do 22 km.
V za~etku septembra se `e pri~ne selitev prvoletnih lastovk. [tevilo najdb prvoletnih osebkov se je v primerjavi z avgustom zmanj{alo za 66%. [e vedno jih je bilo najve~ proti Z (51%) na razdaljah od 11,3 do 55 km, poleg tega pa {e v smeri V (26%) na razdaljah od 17 do 281 km. Med odraslimi osebki je bilo 5 najdb na razdaljah med 19,6 in 98,5 km v smereh SZ, JV in V.
Po {tevilu najdb se razlikujeta od drugih relaciji Draga pri Igu–Vrhnika (54% vseh najdb proti Z) in Vrhnika–Draga pri Igu (36% vseh najdb proti V). To je posledica najve~je aktivnosti obro~kanja ptic v teh dveh krajih pri nas. Na Vrhniki poteka obro~kanje ptic neprekinjeno od 15.7. do 31.10. vsako leto. V Dragi pri Igu pa ni tako redne aktivnosti obro~kanja ptic, zato je tu mo`no manj{e {tevilo najdb.
4.3. Disperzije po obdobju gnezditve
Davis (1965) ni imel dokaza, da bi ob koncu gnezditvenega obdobja pri kme~kih lastovkah obstajala tendenca po gibanju v obratni smeri, kot je smer jesenske selitve. Ormerod (1991) je ugotovil, da se je pri kme~kih lastovkah v Veliki Britaniji v septembru in oktobru zmanj{ala tendenca po poletih v razli~ne smeri neba. Leti mladih in odraslih osebkov so postali bolj usmerjeni proti J V, smeri selitve. McFarland (1987) navaja, da lahko mlade kme~ke lastovke v zgodnji jeseni preletijo v »napa~ni« smeri kar precej{nje razdalje. Kme~ke lastovke, obro~kane v Nem~iji, so ponovno ujeli od 9 do 102 km v smeri proti severu (Davis 1965).
Na obmo~ju Slovenije so bile v septembru pri prvoletnih osebkih najdalj{e razdalje najdb zunaj 238
selitvene smeri nad 200 km. ^eprav se selitev prvoletnih osebkov pri~ne `e v za~etku septembra, sem ugotovila, da se predselitvena disperzija pojavlja {e pozno v september. Na osnovi rezultatov sklepam, da lahko predselitvene disperzije prvoletnih osebkov trajajo tudi do dva meseca. Podobno navaja tudi Davis (1965), da pri~nejo mlade kme~ke lastovke z disperzijami do enega meseca potem, ko postanejo samostojne in na obmo~ju Velike Britanije ostanejo {e do dva meseca. V tem ~asu letajo v katerikoli smeri od kraja obro~kanja, ~eprav so leti nad 80 km izjema, razen na jesenski selitvi (Davis 1965).
Primeri osebkov, ki so bili obro~kani v gnezdu v Hoteme`u (Rade~e) v ~asu med 30.5. in 10.6.1998, ponovno pa ujeti v treh popolnoma razli~nih smereh, ka`ejo, da so disperzije pri prvoletnih osebkih iz kraja, kjer so se izvalili, naklju~ne. Eden izmed teh osebkov je bil ponovno ujet 13.8. v Karlovcu (Hrva{ka, smer J V, razdalja 63 km), drugi 1.9. v Dragi pri Igu (smer Z, razdalja 52 km), tretji pa 10.9. v Baranyi (Mad`ar-ska, smer V, razdalja 211 km). Poleg teh nam najdbi prvoletnega osebka, ki je bil 19.8.1998 obro~kan v preno~i{~u na Vrhniki in prvi~ ponovno ujet 19.9. v Baranyi (Mad`arska, smer V, razdalja 281 km) ter drugi~ 21.9. v kraju Donji Miholjac (Hrva{ka, smer J V, razdalja 29 km), ka`eta, da lahko prvoletni osebki v ~asu predselitvenih disperzij preletavajo zelo dolge razdalje, nekaj 100 kilometrov, in da se poljubna smer preletavanj prvoletnih nadaljuje v pozno jesen.
4.4. Vloga predselitvenih disperzij
Po Vietighoff-Rieschu (1955) naj bi bile disperzije mladih osebkov v glavnem povezane z iskanjem hrane in aktivnostjo odraslih osebkov. Vendar je danes tekmovanje za hrano med prvoletnimi in odraslimi osebki ozna~eno kot najmanj verjeten razlog, zakaj prihaja do disperzij prvoletnih osebkov iz kraja izvalitve (Ormerod 1991). Poleg tega je tudi znano, da odrasli hranijo prvoletne osebke iz zadnjega legla {e v ~asu jesenske selitve (Vietinghoff-Riesch 1955). Baker (1978) je objavil, da pti~ji mladi~i med disperzijami raziskujejo pokrajino in ocenjujejo habitat. Po McFarlandu (1978) tudi mlade kme~ke lastovke raziskujejo pokrajino in si pri tem nabirajo izku{nje (iskanje hrane, mesta za preno~evanje). Mead & Harrison (1979) sta kot vzrok jesenskih preletavanj breguljk Riparia riparia postavila tri hipoteze: (a) v ~asu predselitvenih disperzij spoznajo ve~je obmo~je, zapomnijo si zna~ilnosti pokrajine in naslednjo pomlad se vrnejo tja, (b) med preletavanji spoznajo mo`ne predele za gnezdenje na {ir{em obmo~ju, (c) mladi osebki se hranijo dale~ stran od
Acrocephalus 21 (102-103): 231 – 239, 2000
svojih kolonij in tako ne tekmujejo za hrano z odraslimi gnezde~imi osebki. Podobne hipoteze, ki sta jih postavila Mead & Harrison (1979) za prvoletne breguljke, verjetno veljajo tudi za predselitvene disperzije prvoletnih kme~kih lastovk (Ormerod 1991). Ta je tekmovanje za hrano med prvoletnimi in odraslimi osebki ozna~il kot najmanj verjeten razlog, zakaj prvoletni osebki odletijo stran od krajev, kjer so se izvalili. Kme~ke lastovke i{~ejo hrano med letom. Dovolj hrane bi najbr` na{li `e na kraj{ih razdaljah. Ormerod (1991) trdi, da naj bi bile predselitvene disperzije celo naklju~ni fenomen, brez vnaprej dolo-~enega razloga, ali pa povezan s kak{nimi drugimi dejavniki, kot je smer vetra, saj kme~ke lastovke med hranjenjem navadno letijo proti vetru.
Kry{tufek (ustno) meni, da je klju~ni razlog pred-selitvenih disperzij prepre~evanje parjenja v sorodu. Enoletne kme~ke lastovke, ki se spomladi vrnejo na obmo~je gnezdenja, so razmeroma zveste mestu, kjer so se izvalile, zato prihaja do parjenja v sorodu; iz literature so znani primeri parjenja s star{i (Cramp et al. 1988). Jasno je, da je pri tistih kme~kih lastovkah, ki bodo gnezdile dlje od kraja izvalitve, mo`nost parjenja v sorodu manj{a. Vendar pa pri nas in v tujini na tem podro~ju ni opravljenih raziskav.
Zahvala: Andreju Sovincu se zahvaljujem za skrben pregled ~lanka in koristne pripombe. Zahvaljujem se tudi Daretu [eretu (PMS), ki je omogo~il dostop in obdelavo podatkov.
5. Povzetek
V ~lanku je predstavljena analiza najdb prvoletnih in odraslih kme~kih lastovk Hirundo rustica na obmo~ju Slovenije med letoma 1992 in 1998. Kme~ke lastovke so bile obro~kane in ponovno ujete v istem gnezditve-nem obdobju. Namen analize je bil ugotoviti: (a) ali se predselitvene disperzije pojavljajo samo pri prvo-letnih ali tudi pri odraslih osebkih, (b) v katere smeri letijo, (c) ali jim je katera smer ljub{a od drugih, (d) kak{ne so razdalje letov, ter (e) ali se med sezono predselitvene disperzije spreminjajo. Najve~ najdb, ki ka`ejo na predselitveno disperzijo, je bilo med prvoletnimi osebki. Disperzija prvoletnih osebkov je bila najve~ja v avgustu. Statisti~na analiza (?2 – test) je pokazala, da prvoletne kme~ke lastovke v razli~nih smereh preletavajo obmo~je okrog kraja izvalitve. Med odraslimi osebki so bile v ~asu gnezditvenega obdobja na dalj{ih razdaljah samo posamezne najdbe. Odrasli osebki se za~nejo seliti prej kot prvoletni, in sicer `e konec avgusta, vendar pa so bile najdbe {e v septembru. Ne glede na to, da se selitev odraslih
pri~ne `e konec avgusta, se lahko ti zadr`ujejo na obmo~ju Slovenije {e do sredine septembra.
6. Literatura
Baker, R. R. (1978): The evolutionary ecology of animal migration. Hodder and Stoughton, Kent.
Cramp, S. ed. (1988): Handbook of the birds of Europe, the Middle East and North Afric. The birds of the Western Palearctic, vol. V. Oxford univ. press, Oxford.
Davies, C.E. (1976): Dispersion and the nest-site fidelity in breeding swallows Hirundo rustica. Ibis 118: 470
Davis, P. (1965): Recoveries of swallows ringed in Britain and Ireland. Bird study 12: 151-169.
Jonsson, L. (1992): Birds of Europe. Christopher Helm, A&C Black, London.
Kus, J. & Vukeli~, E. (1998): Projekt: Kme~ka lastovka Hirundo rustica. DOPPS–BirdLife Slovenia, Ljubljana.
McFarland, D. (1987): The Oxford companion to animal behaviour. Oxford, New York.
Mead, C.J. & Harrison, J.D. (1979): Sand Martin move-ments within Britain and Ireland. Bird Study 26: 73-86.
Ormerod, S.J. (1991): Pre-migratory and migratory move-ments of swallows Hirundo rustica in Britain and Ireland. Bird study 38: 170-178.
[ere, D. (1980): Lov in obro~kanje kme~kih lastovk v Sloveniji. Acrocephalus 1 (5): 79-81.
[ere, D. (1982): Za~asno poro~ilo o obro~kanju lastovk v Sloveniji. Acrocephalus 3 (11-12): 7-8.
[ere, D. (1991): Obro~kanje pti~ev v Sloveniji v obdobju 1983–1990. Proteus 53: 211-218.
[ere, D. (1997): Ornitolo{ke novice za obro~kovalce. Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana.
Vietinghoff-Riesch, A. (1955): Die Rauchschwalbe. Dunkler & Humbolt, Berlin.
Thurner, A. & Rose, C. (1989): A handbook to the swal-lows and martins of the world. Christopher Helm, Kent.
Prispelo / Arrived: 25.1.2000 Sprejeto / Accepted: 12.12.2000
239