Štajerske vesti. —š— »Iz Liudstva vlečejo denar«. Pod tem r.aslovom čitamo v »Narodnem Listu«: »C. kr. deželni šolski svet v Gradcu je naznanil vsem krajnim šolskim svetom, da si morajo naročiti neki »Ukazni list«, ki bo pričel izhajati 1. 1913. C. kr. deželni šolski svet podpira to svofc> zahtevo z razlogom, da bo obsegal novi šolski uradni Hst vse ukaze, naredbe, odloke, razpise itd., ki se odslej ne bodo več naznanjali krajnim šolskim svetom pismenim potom, kakor je bilo to doslej v navadi. Slovensko-nemška (!) izdaja bo stala na leto 7 K, samo nemška 5 K. C. kr. deželni šolski svet je dolžan svoje ukaze, naredbe itd. naznanjati brezplačno podrejenim oblastim, na kakršen način, je vseeno, za to naznanjanje pa nitna pravice zahtevati kakega plačila. Saj dobivajo deželni šolski sveti od države svoj pavšal za papir in uradne pptrebščine. Kam bo pa šel ta denar, če bodo krajni šolski sveti tako nezavedni in si bodo list naročili na stroške domačih davkoplačevalcev edinole v prid nemškim tiskarnam v Gradcu. Mi imamo več ko dovolj lastnih potreb za katere lahko porabimo svoj denar.« —š— Nepotrebna in zavita Lnterpelaclk nemškega poslanca VVastiana glede c. kr. dvojezične vadnice y Mariboru je gotovo v zvezi s provizoričnim mestom vadniškega učitelja, ki je sedaj razpisano na tej vadnici. To pa nikakor ne sme ustrašiti slovenskih prosilcev, zakaj v prvi vrsti morajo priti v poštev Slovenci. Bili so časi, ko so poučevali na vadnici samo slovenski učitelji: Miklošič, Koprivnik in Majcen. To je bilo za nemških ravnateljev Elschniga in Kaasa. Tedaj ie sJovela ta vadnica in v prvem šolskem ietu se je poučevalo tedaj samo v Slovenskem jeziku. »Veseli smo bili tedaj učencev, ki so prihajali z vadnice, dočim se iiih danes bojimo,« trdi večkrat neki stari eimnazijski profesor v družbi. Danes sta na vadnici dva nemška učitelja in v I. razredu veliko učencev, ki slovenski ne razumejo, pač pa razumejo vsi nemški. Zaradi te zavite interpelacije naj sodi javnost, če je bilo prav, da ie dal izbacniti z zavoda sedanji ravnatelj po nemških učiteljih Herbstu in Krenu Bezjak-Schreinerjevo nemškoslovensko vadnico in dal uvesti Friscfoove vadnice, ki so pisane v silno nemškem nacionalnem duhu in veliko slabše od Tumlirzovih. Na to dejstvo se opozarjajo oni učitelji, ki »brusijo meče« za Bezjak-Schreinerieve in Tumlirzove vadnice. — Za razpisano mesto naj se posebno potegnejo oni, ki imajo morda mešačnski izpit za prvo aii drugo skupino. Dotičnik bo v enem ali dveh letih gotovo namieščen stalno. — Interpelirati pa bi ne bil smel zaradi vadnice poslanec Wastian, ampak kak Slovenec. ker se ne godi Neracem prav nobena krivica, pač pa jako velika SJovencem! — Slovenska Šolska Matlca. V zadnjem času slišimo mnogokrat tožbo, da prinaša Slovenska Šolska Matica knjige, ki ne odgovarjajo letnemu denarnemu donesku. »Naši Zapiski« trdijo celo, da je »škoda papirja«. Kako bi se dalo temu odpomoči? Morda bi bilo dobro, če bi se zvišale nagrade pisateljem. Sedaj dobiva pisatelj od tiskane pole 40 K, urednik pa 20 K od pole. Ti uredniki so popolnoma nepotrebni, ker je gotovo však pisatelj toliko zmožen, da bi znal to, kar je spisal, pripraviti za tisk in opraviti korekture. Uredniki nimajo skoro nič dela, a le lepo zaslužijo. Vsaj je Slovenska Šolska Matica izdala že tudi knjige, ki niso imele urednikov, dasi so jih bile silno potrebne v jezikovnem oziru. Matica naj nadalje ne prinese takoj kaj takega, kar je že enkrat prinesla, in ne kaj takega, kar je Wwda kaka »Družba sv. Mohorja« odklonila, češ. za učiteljstvo ie vse dobro. Kdo pa vzdržuje Slovensko Šolsko Matico? O tem naj se posvetuje Slovenska Šolska Matica na občnem zboru in dobila bo gotovo dovolj dobrih pisateljev, če jih bo tudi dobro nagradila, kakor zaslužijo. Za vaak spis je ogovoren pisatelj in ne urednik — torej spisom ni treba urednikov. Napisali smo te vrstice iz najboljšega namena, ker hočemo svoji kulturni organizaciji koristiti in jo dvigniti kar najvišje mogoče! —š— Zahvala. Sevniški gospodje so storili hvalevreden sklep, da darujejo namesto običajnSh koledar^ev o Novem letu za uboge šolarje vsak po 20 K. Tako so izročili gg. Karl Cimepršek, Fr. Kaučič, Luka Senica, Ludovik Smole, Kristijan Starkl in Anton Verbič podpisanemu skupaj 120 K, kateri znesek se obrne delotna za nakup obleke ubožnim šolarjem, deloma za šolarsko kuhinjo, kjer dobiva po 300 učencev vsak dan toplo kosilce. Imenom ubožne šolske miladine izreka gori imenovanim gosopdom trgovcem za blagodušen dar presrčno zahvalo. — Jože Mešiček, nadučitelj v Sevnici. —§— Vabilo na proslavo stoletnice žetalske šole, ki se vrši dne 29. decembra 1912 po pozni maši v šolskih prostorih. — To je izredna slavnost, na katero vabimo prav presrčno vse bivše učne osebe, ki so kdaj delovale tu; dalje vse prijatelje šole in šolske mladine, kakor tudi vse bivše učence in učenke. Pričakujemo Vas v obilnem številu, da si oživimo spomine nekdanjih prijetnih šolskih dni. Vzpored slavnosti: V soboto zvečer: Svečana bakljada z godbo in razsvetljava šole. V nedeljo: Pozdrav navzočih. — 2. Slavnostni govor — govori bivši učitelj v 2etalah. — 3. Cesarska pesem s spremljevanjem godbe. — 4. Igrokaz: »Sveta noč«, uprizori šolska mladina. — 5. Šoli slava — pesem. 6. Deklamacije šolarjev. 7. Obdaritev šol. mlad. — 8. Zahvala. 9. Sklepni govor. — Med točkami svira godba in se pojo razne pe!sml Vstopnina za odrasle 20 vinarjev, za šolarje prosta. — Šolsko vodstvo. —š— Četrtek po Novem letu 1913. Leta 1909. je padel Božič na soboto, 25. decembra. Ker je dan poprej šole prosti dan smo morali »iiber Anirage« imeti v četrtek, 23. decembra, šolo, kar se nam je intimdralo z odlokom Ormož-Ptuj z dne 16. decembra 1909, št. 1442, v katerem se obenem opozarja na odlok okr. šol. sveta Ormož-Ptuj z dne 20. decembra 1908, št. 1268, v kaiterem je določen red učnih ur za take četrtke. V teh odlokih se sklicuje okrajni šolski svet na odredbe deželnega šol. syeta, in ta zopet na izvrešvalne predpise k § 56—58. Po mojem mnenju pa vsi skupaj niso imeli prav, zakaj postavno je tudi določeno: Am ersten Tage des Schuljahres ... wird die Einteilung der Kinder in die Klassen ... vorgenommen im ubrigen aber dieser Schultag schulirei gehalten... V šolskem letu 1908/09 smo zapisovali novince v sredo, 16. septembra, ter pričeli s poukom v petek, 18. septembra; v šol. letu 1909/10. smo sprejemali učence v sredo, 3. novembra, in pričeli s poukom v petek, 5. novembra, ne glede na to. »daB an solch.en sonst schulireien Donnerstagen, wekhen ein schulfreier Tag unmittelbar vorangebt oder unmittelbar folgt, Schule zu halten ist,« ker je »allwochentlich der ganze Donnerstag fiir die iibrigen Schulen des Landes nebst den Sonntagen und den gebotenen Feiertagen FeriaLtag bestimmit«, in ker postava sama izrečno imenuje dan zapisovanja Schultag, ki se mora torej tudi pri zamudah šteti kot šolski dan. Dan Novo leto je Ferialtag in ne Schultag, se torej ne more reči, da je pred četrtkom, dne 2. januarja 1913, ein schulfreier Tag, ergo!... Vsem somišljenikom: ve&elo Novo leto! c. Dodatek: schlufrei_(steuerfrei!) se zamore imenovati le tisti dan, na katerega je brezpogojno zakonitim potom določena šola (pouk), a iz kateregakoli vzroka odpade. Če so prazniki brezizjemno y postavi imenovani Ferialtage, zakaj jih pa moramo potem nadomeščati?! —š— Kaj je s poukom na Štajerskem v četrtek po Novem letu? Ker je notica pod tem naslovom v zadnji številki tega lista podpisana s šifro F. B.. sedaj rrmogo tovarišev in tovarišic izprašuje mene, če ta notica izvira od mene. Izjavljam, da ne, ampak tudi jaz smatram 2. januar kat pouka prost dan. — Fr. Brinar. —š— Še enkrat — kai 3e s poukom na Štajerskem y četrek po Novem letu? V 50. štev. »Učit. Tovariša« se med dopisi pojasnjuje, da je v četrtek po Novem letu — torej po šole prostem dnevu — glasom tozadevnih predpisov šola; v listnici uredništva istega lista pa se čita, da v četrtek 2. prosinca 1913 ni šole, ker počitnic ni treba nadomeščati! — Ker sem prepričan, da je vsakomur precej vseeno, je li 2. januarja šola ali ne in se le hoče doseči enotno postopanje, si dovoljujem proti tolmačenju, da počitnic ni treba nadomeščati, pojasniti še sledeče pomislike! — Predvsem bodi povedano, da se je četrtek določil kot pouka prost dan sosebno v ta namen, da se učitelji in učenci na ta dan nekoliko odpočiiejo; mi- slim pa, da se po božičnih počitnicah ne rabi bogve kako počitka, iz česar se- veda ne sledi, da bi morali imeti v četrtek po Novem letu šolo! Če res ni treba počitnic nadomeščati, nastane tudi še vprašanje, zakaj je v četrtek po Veliki noči in v četrtek pred Binkoštmi in po Binkoštih šola? — Štajer. deželni šolski svet je predkratkim izdal ukaz, da patrijotične dneve, kakor 18. avgusta, 4. oktobra in 19. noyem.bra ni treba nadotneščati, čeravno so ti dnevi v sredo ali petek. Če bi torej uveljalo, da poleg omenjenih dnevov in seveda tudi dneva šolskega obhajila še počitnic ni treba nadomeščati, bi šteli kot šole prosti dnevi pred četrtki ali po četrtkih edino še prazniki in bi se torej v omenjenem predpdsu lahko razločno povedalo, so prazzniki v sicer šolskih sredah in petkih nadomeščati v četrtek. — Ker omenjena odredba res mogoče ni dovolj jasna in se ob četrtkih, v kaiterih se nadomešča, doseže zaradi slabega šolskega obiska navadno malo, bi bilo ustreženo vsem, ako bi se imenovana odredba v celoti preklicala, kar ne bi šolstvu ničesar škodovalo! Dokler se pa to ne zgodi, bo pač vsak šolovoditelj za svoje ukrepe v tej zadevi osebno odgovoren! F. B. —š— Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo šulferajnski šoli na Pragerskem. —š— Imenovanje. Namestnija jeimenovala za zastopnika naučne uprave v šolskem odboru obrtno-nadaljevalne šole v Celju nemško-nacionalnega gimnazijskega ravnatelja Profta. —š— Usoda štajerskega deželnega zbora. Z ozirom; na težavni zunanji politiški položaj monarhije štajerskega deželnega zbora ne bodo sklicali med Božičem in Novim letom. S tem bodo tudi še razpust zavlekli. Vendar pa moramo opozoriti svoje somišljenike, da imarno računati z razpustom štajerskega deželnega zbora kot z gotovim dejstvom in da je tedaj nujno potrebno konsekventno pripravljanje na nove volitve. Zlasti se mDrajo razživeti in uživeti v svoje delo naša politiška društva.