Stane: Za cclo leto.....K 20— za pol leta......« 10'— za Celrt leta.....« 5"— za 1 mesec......« 1'70 Posamezna gtevilka 60 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritlicje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik.. Socijalna demokracija in komunizem. M. Poljanin — Moskva. Pod krinko socijalne demokracije se ust-varja danes razpolozenje za komunizem. Toda ali sta socijalna demokra cija in komunizem istovetna ? Ne! Ce primerjamo teoreticni program komunistov s smotri in stremljenji socijalne demokracije, v kolikor so ti v erfurtskem programu in v ukrepih strankinih zborovanj tocno opredeljeni, najdemo kopo bistvenih razlik nacelnega znacaja. Te raz-like so osredotocene v sledecih nasprotjih: 1. Socijalna demokracija si je svesta, da slone vse politifine in socijalne razmere na zgodovinski uvetnosti; zato zastopa n a 6 e 1 o evolucije, polahnega razvoja navzgor. Komunizem je uverjen o moznosti ne-nadnegapreokreta vseh politifinil^gospodarskih in socijalnih prilik ; zato zastopa n a c e 1 o rev olucij e, nasilnega prevrata. 2. Socijalna demokracija je izrazito de-mokraticna stranka, ki stremi za gospostvom vseobfiega ljudstva, mesto razrednega go-spostva. Komunizem je 6isto protidemokraticna — da rabim novo skovanko — proletariokra-ticna stranka ; njen smoter je razredno go-spostvo industrijskih delavcev in brezpoaest-nega kmeCkega prebivalstva. Iz teh dveh nacelnih razlik sledi cela vrsta nadaljnih nesoglasij v teoriji. Toda mnogo globlji, nego v teoriji, je prepad med socijalizmom in komunizmom v politifinem udejstvovanju, v resniCnem ziv-ljenju. Zdi se, kakor da stoji na eni strani moderna kultura s svojim znanjem in stalno rastoco produkcijo, na drugi pa se prihuljeno bliza srednjevesko barbarstvo z gospodarskim nazadnjastvom. Ce razumemo v komunizmu (boljsevizmu) gotove bistvene znake dejanskih razmer v vseh oblikah njih pojavljanja in razvoja, ne pa idealne podobe, prikrojene tako, da se da z njimi lagodno ovreci vsakorSna neljuba kritika, moramo pribiti, da stoji komu-ni8f,i 6 n i dejanski svet v krifieSem nasprotjuz vsemi na6eli, ki so jib. njegovi voditelji in teoretiki pred njim oznanjevali. Oglejmo si nekoliko toliko hvalisani komunizem v Rusiji! j Pravljice Bozene Nemcove. j Prevedel Dr. P. * ¦ (Nadaljevanje.) V jedilnici je cakal zajutrek; na kristalni skledici so lezale diSece jagode in zraven dobro rnleko s srebrnim kroinikom in ilifrco. Nato jo je peljala babica v delav-nico. Najprej jo je uCila givati, potem slikati pismenke na pergament. Tako je mineval cas pri prijetnem delu in zabavi MariCka je za nekolik dni znala Sivati raznovrstni, drage reLi in se nauCila tudi igrati na harfo. Zivljenje pri babici je bilo tako prijetno, da se ji ni toiilo za stariSi. Petkrat je jablana pred oknom ze odcvetela. Peto leto je stopila nekoC babica v spalnico in pravila Ma-riLki: ,.Ljuba Markka, za nekaj dni te raorarn zapustiti. S tezkim srcem odhajam, toda ne morem si pomagati. Ne pozabi mojih besed I Ktnalu se vrnem." Nato je odSla. Mari^ka je bila sama. Popoldne si ji je ze zacelo „Mi hocemo enotno, nedeljivo republiko s krepko vlado na podlagi prostovoljnega privoljenja vseh narodov Ru*ije" — je izjavil Tatar Lenin-Uljanz na generalnem kongresu delavskih in vojaskih so^jetov rus-kih meseca junija 1917 (Izvestija od 29. junija 1917.) A pol leta kasneje ? „Ce mi noces biti brat, bos okusil teski bat," so rjoveli komunisticni topovi nad vse narode (Lete, Este, Litvance, Ukrajince, Mingrelce, Gruzin-ce etc. etc.), ki niso smatrali Leninove slovesne izjave o pravici vseh do svobodne samood-locbe za laznjivo frazo. Ustava ruske komunistiCne, federativne sovjeteke republike ukinja zasebno posest zemlje in doloca : „Zemlja je skupni imetek vsega naroda s pravico pojedinca, da poseda od nje toliko, kolikor potrebuje sam.u Danes pa je v Rusiji vsa zemlja, tudi ona, ki je bila poprej drzavna last, v zasebni posest i. Samo da so pozamez-na posestva zvefcine promenila gospodarje. Novi zasebni lastnik gospodari zemlji, celo v Skodo driave, vseobcnosti; polastil se je zemlje, seka gozdove, a brani se — in to z uspehom -- obdelovati polje. Bucharin, pa6 najznamenitejsi teoretik komunizma, priznava danes, da je prejsnji brezposestni kmet zdaj neomejen gospodar zemlje in pripominja, da je njegova politika, da namre6 ne izrablja zemlje do polne in skrajne mere, tesko oskodovala vseobce prebivalstvo. Odlok od 28. junija 1918 je proglasil vsa industrijska podjetja v Rusiji za drzavno last. Ne glede na to, da se danes skoro ne more govoriti o kaki plodonosni industrijski delav-nosti v Rusiji, stoji njena socijalizacija v globokem nasprotju z vsemi demokratskimi naCeli. V socijaliziranih tovarnah so nadure in nocno delo postavno dovoljene — tudi mladoletnim in zenskam; akordno delo in Taylor-sistem sta splosno v navadi, stavke so pod smrtno kaznijo prepovedane. Nacijonalizacijo denarnih zavodov danes sovjetska vlada ze sama obzaluje; zato je izjavila antanti zajedno s priznanjem ino-zemskega dolga, ki je bil tudi anuliran, da jo pripravljena za ceno priznanja sovjetske vlade'po antanti razveljaviti to nacijonalizacijo. Vse, prav vse, Cesar se je komunizem v Rusiji lotil, da ustvari boljsi gospodarski in svetovni red, je imelo isti uspeh. Pred vsem je vzbudil komunizem meSdansko vojno, polno toiiti. Nakrmila je ribe in ptiCe, nekaj Casa Sivala in hitela zopet na vrt. Zami§ljena je hodila po stezicah in mehki travi in sluc"ajno je priSla k Crnim vratom. Nikdar se ni zmislila na gesto sobo, danes pa se ji je vzbudila radovednost, cemu neki ji je babica prepovedovala od-preti Crna vrata. Toda babicni opomin, ki ji je priSel na misel, jo je odgnal zopet od vrat; vrnila se je v grad, vzela harfo in igrala ter prepevala, da bi pozabila na Crna vrata. PonoCi se ji je sanjalo o Sesti sobi. V sanjah se ji je zdelo, da je vzela kljuc" in brez strahu odprla §esta vrata. A groza ! Kakor okamenela je obstala na pragu; vsa soba je bila povlecena s cniim oksami-tom, na sredi pa je stala mrtvaSka rakev, v kateri je sedel kostenjak in neprenehoma kimal z glavo. Zalo-putnila je vrata in jih zaprla ter zbezala. Nato se je prebudila in ni mogla veL zatisniti ocesa. Cudne sanje so jo muclle ves drugi dan. Ko je sla popoldne nimo Crnih vrat, se ni mogla premagovati; sklonila se je in pokukala, Ce bi se videto kaj skozi kljuCavnico. In vi-dila je dovolj : v rakvi je sedel mrtvec in kimal z glavo. grozot, nakopieil je zrtve na zrtve, unieilje skoro vse kultur-nepridobitve in kulturonosce, povzroSilje gospodarske izgube, kijim danes nitividetini meja, in kar je glavno: komunizem gradi iz Rusije kolonijo Nemcije, ki dela na vse kriplje, da zavije vrat boljse-viSkim pesmim in njih pevcem. Ruski komunisticni mogotci vidijo danea bolj, kakor le kdaj, v svetovni revoluciji edini spas svojih vratov in komunizma na Ruskem. In to je vzrok, da naj nameri zmagoslavni pohod komunizma svojo unicevalno pot proti zapadu ; zato naj tudi zapadni narodi oku-sijo „zelezno pest komunizma", kakor imenuje Lenin diktaturo proletarijata. Odtod tudi svetovna propoganda komu-nisticne veroizpovedi. Zgodovinska izkusnja uci, da ne ti6i moc le v znanju, temveC tudi v veri. Ne, kar je res, ampak, kar ae amatra za reanicno, to — zalibog le prepogosto odlo6a. Bas svetovna vojska je pokazala dolgo vrsto dejstev, kako upliva psihoza na narode in njih voditelje. In tako delujejo gospodje komunisti, tinovi sve-Ceniki enostranske resnice, z mnogimi naj-razlicnejSimi sredstvi na komuniaticnem za-strupljevanju vodnjakov. Toda le vera, ki gore prestavlja, je v stanu, da vidi v gospodi komunistih in v nji-hovem nauku prihodnje osrefievalce sveta. Pa6 pa komunistiCna propaganda lahko povzroci skoro vsaki evropski drzavi 2e t najblizji bodocnosti ali6ne teskofie in nevar-noati, kakorsne je morala preziveti Rusija in — en miniature — tudi Ogrska. Komunizem je bolezen, ki ji pravimo — blaznost; deluje nalezljivo, kakor vsaka blaznost. Da se o6uvamo te bolezni, je treba, da se drzimo teh-le navodil: 1. Potrebno je takojsnje, vsestransko vtstno proiiCevanje te bolezni; Studij mora biti brez predsodkcv. 2. Treba je najti sredstev, da se prepreci pojavljanje bolezni. 3. Treba je proucevanja sredstev za boj proti njej, ce je ze izbruhnila. Dobri genij 61ove§tva pa ohrani in 6uvaj paradiSko JugoslaTijo vaega zla, posebno komunizma, ki se ga le tedaj iznebimo brez bolecin, 5e mu sploh ne odpremo vrat. PrestraSena je odmaknila glavo in zbezala od vrat. Obfalovala je, da se je dala od radovednosli zapeljati; sklenila je, da za fivega Boga babici niccsar ne pove, ker bi jo uzalilo. Tretjega dne se je babica vrnila, ko si je MariLka bas razCesavala dolge kostanjeve lase z zlatim glavnikom. „Kaj ti je, da si tako bleda ?" je vpraSala MariCko. „NiC mi ni, babica, samo po vas se mi je tozilo," je rekla MariCka in moLno zardela. „Dekle, povej, kaj ti je? Ti si bila v Sesti sobi in sedaj se me boji§: le priznaj! Ce poveg, kaj si vi-dela, bo dobro za naju obe; Ce pa ne poveS, bo hudo." „Zares, babica, nisem bila tam." „Dobro; do jutri si razmisli, toda dobro pomni moje besede." MariCka je zopet v srcu trdno sklenila, da bo molCala, naj se zgodi karkoli. Ves dan ni izpregovorila babica o §esti sobii drngo jntro pa je peljala MariCko na vrt. „Sedaj m, povej, kaj si videla v sesti sobi.'* 2 — ¦ a \ Iz seje mestnega sosveta I j 19. januarja 1920. j • • *...........................................................* Vzaine se na zaanje porocilo o strokovni reviziji mestnega knjigovodstva. Ponudba odbora za zgradbo sirotiSnice, ki stavlja v Gradcu na razpohigo svoto, katero je odbor ob prevratu dvignil iz mestne hranilnice, se odkloni in se zahteva, da se znesek (okoli 50.000 K) zopet vlozi v mostno hranilnico — v nasi vaiuti. Glede terjatev in dolgov v inozemstvu se naroci rnestni upravi, da uredi zadeve z osebnim posredovanjem. Sklene se pvosnja na vlado za gradbo dravskega mosta. Urad-niSki menzi se brezplacno dovolijo proatori za nadaljnega pol leta. Porocilo kornisijo za doloeevanje cen se vzame na znanje. UspeSno delovanje komisije je nemogoee, ker se cene surovin in uvoznih predinetf-v izpreuiinjajo od dne do dno. Sklene se naprositi vlado za brezobrestno posojilo v api'ovizacijake svrhe. Odobrijo se predlogi kuratorija za Dijaski dom in Mladiko glede 50% zvisanja hrana-rine in delnega zvisanja plao zavodnim na-meScencem. Mestnim usluzbencem v sistemi-ziranih sluzbah se dovoli draginjska doklada, kakor je dolocena drzavnim nameseencem, kar znaSa za 3 raesce 32000 kron. Odobri se predlog glede opustitve mestne pralnico, ki je pasivna, odkar obstoja ; stroji se naj pro-dajo. Delavcem pliname se dovoli zakonito predpisano 50%no zviSanje place za cezurno delo. V odbov muzejskega dru&tva so poSljejo gg. dr. M. Senear, Steudte Iv. star., dr. Ant. Stuhec. Vsled interpeiacije g. Rozeta se na predlog g. Steudte j a sklene, da se sosvet ne dotika vpraSanja mestne avtonomije, auipak prepusca to vpra5s.nje izvoljeneinu mestnemu zastopu. t..........................................................i • • Gospodarstvo. «.......................... ......* Na drzavni in sadjarski soli v Mariboru se vr§i tridnevni kletarski tefcaj od 4. do vstevsi 6. februarja t. I. Ta tetaj je namenjen v prvi vrsti vinogradnikom in gostilnicarjem, ki naj vpoSljejo svoje prijave do konca tega meseca podpisanemu ravnateljstvu. Isto&asno naj si vsak sam zasigura stanovanje. Ravnateljsto driavne vinarske in sadjarske Sole v Mariboru. Na drzavni vinarski in sadjarski Soli v Mariboru se vrSi od dne 24. do 26. februarja tridnevni tecaj za obrezovanje trsja, ter ci- j Scenjo in obrezovanjo sadnega drevja. Prija- ¦ ve je poslati podpisanemu ravnateljstvu do 15. februarja. Stanovanje si naj zasignrajo udelezenci saini. Ravnateljstvo drzavne vi- , narske in sfedjarske sole v Mariboru. Vsem vinogradnikom, ki so narocili trte j pri drz. trtnih nasadih na Stajerskem, ozi- I roma naravnost pri nadzorniStvu do konca j predpisanega roka (81. decembra 1919) se ! naznanja, da presegajo narocila na cepljenko in kljuce 2—3 krat razpolozljivo mnozino trt. (Lo riekaj tisoc necepljenih korenjakov II. izbire Se je na razpolago.) Posamezni naroc-niki imajo tedaj racunati s tem, da se jim bo dodelila le polovica do ene tretine naro-cenih trt. Tozadevne nakazuice se bo razgo-Siljalo tekom meseca svecana t. 1. Ker so torej zaloge trt izcrpane, se ob enem vsem drugim zanimancem naznanja, da se novih narocil, ki Se vedno dob. aj a jo, ne more vec upoStevati! Dopisi. „Nisem je odprla." „Priznaj, dobro bo za naji obe.-' „Babica, nisem bila v Scsti sobi." Tedaj pa je mahnila babica s crno Sibo in krasen vrt se je izpremenil v divjo pu§cavo, po kateri se je razlegalo grozno luljenje in rjovanje volkov. ligrov in drugih zverin, po zemlji pa so plezali gadi. MariCka si je zakrila lice in se stisnila k babici. „Povej, MariCka, kaj si videla v sesti sobi ? Ce ne poveS, te pustim tukaj" „Oh, babica. ne delajte tega, jaz nisem bila v Sesti sobi." „Dobro, razmisli si do jutri." Mahnila je zopet s Sibo in pusc"ava se je izprcmenila v vrt. Drugo jutro je prisla babica k MariCki in vpraSala k MariLki in vprasala ljubeznivo : „Kako si si razmis-lila, dekle ?" „Ne morem vam drtigace odgovoriti." „Vidis, Maricka, Ce mi ne poveS, se morava loCiti in s teboj bohudo. Pogljem te v crni gozd, odkoder si ne boS mogla pomagati. Kema bos in nikdar ne najde§ srece. Ce pa mi priznaS, ostaneS pri meni, potem pa se vrneS k starisem in bos' sreLna do smrti. Izberi si !" „Storite z menoj, kar hoCete, jaz nisem bila v Sesti sobi." (Nadaljevanje sledi.) Voliini imenikza obclnskevolitvesesestavlja. Naj vsak skrbi, da se vpiSo v imenik. Naj pogleda tudi, ce so znanci in prijatelji vpisani. Koncno naj pazi, da ne pridejo v imenik nasprotniki, ki nimajo volilne pravice. Zdaj je Se cas za delo, poznejSe zabavljanje ne bo ni6 koristilo ! Dolo5evanje cen vsem zivljenskim potreb-Seinam je bilo odrejeno z naf. min. za pre-hrano in obnovo dezel z dno 13. nov. 1919 St. 25364 (glej Ur. list St. 170/19.) Glasom 6lena 3 omenjene naredbe bi se morali pri obcinab sentaviti posebni odbori, ki bi dolo-cevali cene predmetom nujne zivljenske po-trebe. Pri magistratu v Ptuju se delovanje tega odbora ne pozna posebno, ker obstoji samo na papirju, kakor doticna naredba, pretkani ptujski trgovci se temu odboru in naredbi prav glasno v pest smejijo, kajti dobro vedc, da ptujski magistrat nofie ali nc more iste pri njih uveljaviti. V dokaz naj navedem le eden slucaj : Pred priblizno 14 dnevi se je raznenla po Ptuju od strani trgovcev in njihovih pomagacev novica, d». bo vstavila tvornica karbida v RuSah vsled pomanjkanja premoga svoj obrat. Posledica tega je bila, da si je hotel vsak nabaviti vsaj za nekaj dni karbida, da ne bo sedel doma v temi v teh dolgih zimskih vocerih. Trgovci videc, ga jim je Slo ljudstvo na limanice, so takoj zviSali ceno istemu od 4 na 6 kron, a gospod Slawitsch na Hrvatskem trgu celo na 7 sedem kron kilogram t. j. celih 75% ! VpraSamo odbor za doloeevanje cen v Ptuju, kaj je napravil on proti zviSanju teh cen ? Odgovor jo lahek : Ni6. Slovenjavas. Dne 13. januarja je izbruh-nil v Skednju posestnika BoStjana Goj5i5-a v Slovenjivasi ogenj, ki se je razSiril tudi na poslopje posestnika Andreja Petek. Zgorelo je prvemu gospodarsko in del hiSnega po-slopja, seno, slama, gospodarsko orodje in 1 tele, drugemu pa gospodarsko in podstreSje hiSnega poslopja, seno, slama in nekaj zita. Skoda znaSa pri Goj5io-u 20.000 kron, ki je bil zavarovan za 1200 K, pri Peteku pa 30.000 K, zavarovan za 1300 K. Vzrok po-zara se Se ni mogel dognati. Draga drva. DoSla nam je ta-le pritozba: Mestna obcina je kupila od graSCinskih goz-dov drva, poaitavljena v Ptuj, po 85 K 1 m"; kdor hoce od obfiine drva, se mu is-stavi v mestnem uradu nakazilo ; h tem gre h graftcinskemu oskrbniStvu, ki mu pripelje drva na dom. Mestni obeini pa placa stranka za 1 m3, ki stane oboino 85 K, reci in piSi 120 K ; za izstavljenje nakazila se torej ra-cuna na 1 m« 35 K. Dopisnik je mnenja, da je to navijanje cen. Prosimo pojasnila. Iz Vurberga. Po listih se v zadnjem Sasu zopet napada upravniStvo velcposestva grofa Herbersteina. PiSe se, da je nadzorstvo glede teh grajS6in samo navidezno, ker vziva rav-natelj Gumpert naklonjenost jugoslovanskih uradov in lahko dela, kar hoce. Navaja se, da dobivajo vinicarji v Vurbergu le po 3 K, ali celo samo po 2 K na dan, da so vinicar-jem zivila le nbljubljena in da se je razde-ljeval med njo za denar gnil in nevzite krompir. Drzavnega nadzornika se poziva, naj odprari neznosne razmerfl in da naj stori svojo dolznost. 0 teh pritozbah smo poizvedovali in dognali to lo: Gospod grof Herberstein je Ceh, njegovi uradniki so bili po vecini Celii, sedaj se 'nastavljajo polagoma Slovenci. Vse osobje pa izvrSuje ne glede na narodnost vestno svojo dolznost tudi v teh hudih casih, ko pricakuje ljudstvo s taksno nestrpnostjo izvrSitev agrarne reforme. Drzav-no nadzorstvo vsled tega tudi do sedaj ni imelo pravice ukreniti kako spretnembo glede osobja. Dosedanja drzavna nadzornika sta vedno strogo pazila, da se je gospodarilo pravilno in tudi v prid domacih prebivalcev. Prtozbe, ki so priSie, so se izkazale kot zelo pretirane. Po naSem mnenju ni prav, ce se skuSa od nepoklicane strani vzbuditi nezadovoljnost med vinicarji. Vinicarji dobivajo redno, kar jim gre in g. grof Herberstein jim Se nakazuje razne ugodnosti izven pogodbe. Vsak vinicar ima razun stanovanja in porabe vrta po 1 oral njive in oral trav-nika, dobi na leto 9 kubicnih metrov drv in povrh Se do dva voza Vinicar more rediti vsaj 2 glavi zivine in mu pripade polovico gnoja, drugo polovico pa mora prepustiti za grajScinski vinograd. Od vsakega delavnega dneva dobi posebej placano polovico obicajne dnevne mezde tujih delavcev. Sedaj so se dolccile Se doklade, ako imajo otroke in do-bijo po 2 K doklade na dan. V zakup Se dobijo zemljo crez 2 orala za pravicno ceno. Delujoci clani vinicarske rodbine dobijo po 5 kg zita, oni pa, ki ne morejo na delo, 2Vi kg zita na mesec in sicer po 60 v od kg. Vsak vinicar ima zase in za svojo rod-bino brezplacno zdravnika in vsa zdravila. Ce mu grajS6ina s svojo zivino orje zemljo, placa le 25 K od para zivine dnevno. Kot draginjsko doklado je dolocil g. grof za vsakega vini6arja, ki ima vec kakor 2 otroka po 500 K na leto in se bode ravno v tem 6asu na teh dokladah izplacaio 2000 do 3000 K. Ni res, da se je vim6arju kedaj delil gnil in nevziten krompir. OskrbniStvo je letos, ker je krompir slabo obrodil, dalo viniearju na razpolago vecje mnozine krompirja. Vsi so s tem krompirjem zadovoljni, ker je v resnici lep in in samo Se prosijo, naj se jim ga pri-hrani za seme. Vinicarji so s hrano preskrb-ljeni. To pa jo res, da si ttzko kupujejo obleko, ker je tako neizmemo draga. V tem polozaju pa niso le vinicarji, tem vec tudi vsi drugi sloji. Seveda je trd kruh naSih vini-carjev in je treba pridno delati. Vini6arji se crez svoj polozaj sami ne pritozujejo, ker so pri grajSdini tako preskrbljeni, kakor malo kje drugje. Samo iz kakih osebnosti hujskati ljudi proti grajScini, je po naSem mnenju brezvestno. Ce ima kdo kako pritozbo, naj se obrne naravnost do oskrbniStva, ali pa do drzavnega nadzornika. Ce je pritozba utemeljena, se ji bo gotovo ugodilo. Vinicarsko vpraSanje je ob sebi jako kocljivo, morale se bo reSiti zajedno z agrarno reformo — do takrat pa je treba potrpeti. 2enska podru2nica Dru^be sv. Cirila in Metoda V Ptuju vabi vse clanice k obfinemu zboru, ki se vrSi dne 29. januarja 1920, to je v cetrtek ob 5. uri popoldan v citalnici. Podruzmca Slovenske kmetijske druibe v Ptuju priredi dne 2. sveftana ob 9. uri pred-poldne v dvoraui gospe Zupancic pou6no zborovanje. Predaval bode gospod sadjarki nadzornik Franc Gorican o sadjereji in splos-nem gospodarstvu. K obilni udele^bi vabi odbor. Sokol. Obcni zbor ptujskega Sokola se vrSi v nedeljo, 1. februarja 1920 ob 19. uri v Narodnem domu. Dnevni red tvorijo spre-memba pravil, volitve in druge vazne druSt-vene zadeve. Dolznost vsakega clana je, da pride gotovo in tocno. Pukazite sokolsko diaciplino ! Razglas. Okrajno glavarstvo je izdalo pred kratkim na vse podrejene ob6ine to-ie naredbo: V zadnjem casu je opazati med prebivalstvom znake skrajne posurovelosti. Javna varnost je ogrozena, mladina poSko- — b — duje tuje imetje in fantje si skoro ne rnara- [ jo vec izbrati druge zabave kakor tepez. Da I se ti zalostni pojavi vendar enkrat udusijo, je treba smotrenega sodelovanja vaega trez-no misleSega prebivalstva in medsebojno pod-pore vseh organov, katerim je poverjena skrb za red in javno varnost. Okrajno glav. poziva zato obcinske predstojnike, da v tem smislu delujejo med prebivalstvom in zlasti sami v izvrsevanju lokalne policije nastopijo brezobzirno proti vsern kraiteljem javnega rtda.Obcinskipredstojnikinaj vestno podpirajo j v tej smeri delovanje orofcnistva, kateremu je I dolzan obcinskit, predstojnik dati vse po- j datke na razpolago, ki lahko sluzijo za iz- ; sleditev prestopkov in zlocinov. Opozarja se, | na to radi tega, ker je Ijudska moralapadla celo tako dalefi, da so prebivalci neke obci- ; ne dajali potuho celo morilcu. V vsaki o^bci- \ ni se nahaja nekaj izprijenih elementov, ka-tere je treba nepretrgoma nadzirati ter opo- ! zoriti nanje varnostne organe; ker imajo ta- j ki ljudje Se celo vojasko oro&je, so posebno nevarni za vsakogar v obcini in je ze radi tega dolzan vsakdo, da jih ovadi radi skri» tega orozja. Ako misli gospod predstojnik, da je iste Se z dobro be8edo pripraviti k od-daji prepovedanega orozja, dobro ! Toda oroz-niStvo irna nalog vsakogar, v cegar posesti se I najde vojaSko orozje takoj aretirati. Nadalje se priporo&a g. obfcinskim predstojnikom, da strogo pazijo, da se naredbe glede omejitve | pijancevanja ne krsijo. Saj je znano, da je j pijanCovanje izvor skoro vseh zlocinov, I prestopkov in nesrec za stotero rodbin. Te- j pezi med fanti in poboji se vedno predigra- i vijo v gostilnah. Opozarja se g. obcinske j predstojnike naj osebno opozore vse gostil- j niSarje, da se bodo zaprle vse gostilne v do- ' ticni obcini, v kateri se bodo dogajali tepezi, i ako bo obstojal le sum, da so pretepeci po- ' pivali v gostilnah. Gostilnicarji naj torej pa- j zijo, katerim osebam dajajo pijaco. .Tako ume- j sten ukrep! Posurovelost je v ptujskem okra- | ju res dosegla ze toliko visino, da elovek na | cesti ni varen pred tolovajskiiu napadom in i da cujemo dan na dan o ropih, umorih in ubojih. Zelimo le, da bi imola naredba uspeh. Zelezna pest je tu odino na mestu. Prosveta. If v mgstnsin gledallSRem poslopiu v PtUJU se priporoca cenj. obfcinstvu za vse poprave ur in kupuje staro zlato, srebro, kakor tudi vse vrste zlati in srebrni