Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 ■ Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
[
J
Leto XXXVII. - Štev. 25 (1856)
Gorica - četrtek, 20. junija 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Škodljivo vključevanje v neslovenske stranke
Janez Pavel II. v krajih svojih predhodnikov
Upravne volitve za obnovo občinskih svetov so mimo. Znana so tudi imena tistih, ki bodo v bodoče v njih zastopali slovenske interese. Malo jih bo. V gori-škem občinskem svetu komaj trije. V preteklosti je bilo drugače. Zato se hočemo prav v preteklost zazreti in povedati, kako so Slovenci volili v goriški občini v povojnem času vse do danes. Mandatnih dob je bilo devet, prve občinske volitve pa 5. septembra 1948.
SPREHOD SKOZI 37 LET
Tedaj je Slovenska demokratska zveza (SDZ) prejela 1.122 glasov, na njeni listi pa sta bila izvoljena Polde Kemperle in Rudi Bratuž. Za listo Demokratične fronte Slovencev v Italiji (DFSI) je bilo oddanih 2.006 glasov, izvoljeni pa Alfred Winkler, Anton Makuc, Andrej Paglavec in Bogomil Paulin. PCI in PSI sta nastopili skupno in dobili 1.281 glasov.
Druge občinske volitve so bile 14. decembra 1952. Na listi SDZ sta bila izvoljena Rudi Bratuž in dr. Karlo Birsa (1.542 glasov), na DFSI pa Bogomil Paulin in Darko Šuligoj (1.523 glasov). Za PCI in PSI je bilo oddanih 1.494 glasov.
18. oktobra 1956 so bile tretje občinske volitve z naslednjimi rezultati: SDZ 1.801 glas (izvoljeni dr. Anton Kacin, dr. Karlo Birsa in Avgust Sfiligoj), DFSI 898 glasov, izvoljen pa Rudi Bratuž, bivši somišljenik SDZ, večkrat na njeni listi izvoljen v občinski svet, enkrat pa tudi v goriški pokrajinski svet. DFSI je tokrat nastopila zadnjič na volitvah, PCI in PSI pa že ločeno. Prva je prejela 1.067 glasov, druga pa 875.
Sledile so četrte volitve 28. maja 1961. SDZ si je s 1.852 glasovi ponovno zagotovila tri svetovalce (dr. A. Kacin, dr. A. Sfiligoj in dr. Slavko Bratina). Glasovi razpuščene DFSI so se v glavnem prelili v vsedržavne stranke PCI (2.026, izvoljen od Slovencev Miladin Čeme) in PSI (2.180 glasov, izvoljena dr. Peter Sanzin in Viktor Vižintin).
Pete volitve 13. junija 1965 so prinesle SDZ 1.918 glasov in tri svetovalce (dr. A. Bratuž, dr. A. Sfiligoj, dr. S. Bratina), PCI 2.311 (od Slovencev je bil prvi neizvoljen M. Černe, ki mu je nato mesto odstopil Fulvio Bergomas, ker je bil izvoljen tudi v pokrajinski svet), PSI prejme 2.028 glasov, od Slovencev pa je izvoljen dr. P. Sanzin.
Šeste volitve so se vršile 7. junija 1970. Za SDZ voli 1.765 Slovencev, izvoljena pa sta dr. Damjan Paulin in dr. A. Bratuž; PCI z 2.598 glasovi omogoči izvolitev Vilmi Brajnik, PSI pa z 2.505 glasovi dr. Petru Sanzinu.
Sedme volitve 15. junija 1975 pripeljejo v goriški občinski svet kar šest Slovencev: na listi SSk (naslednica SDZ) sta s 1.623 glasovi izvoljena dr. D. Paulin in dr. A. Bratuž, na listi PSI (3.109 glasov) dr. P. Sanzin, dr. Vladimir Nanut in Marko Waltritsch, na listi PCI (4.863 glasov) Vilma Brajnik.
Predzadnje, osme volitve, so bile 8. junija 1980. SSk si zagotovi 1.651 glasov in dva svetovalca (ista iz leta 1975), PCI prejme 4.840 glasov (Ace Mermolja), PSI 2.234 (M. VValtritsch).
Letos 12. maja je bilo za SSk oddanih
1.437 glasov, svetovalca pa sta ostala dr. A. Bratuž in dr. D. Paulin; PCI kljub 4.395 glasovom ni izvolila nobenega Slovenca, PSI (2.405) pa enega — VValtritscha.
NEPRIJETNO NAZADOVANJE
Tako smo Slovenci to pot v goriškem občinskem svetu padli na najbolj nizko raven svojega predstavništva. Le kje je ostala tista zavzetost vsedržavnih strank in slovenskih organizacij Iz leta 1975, ko je bilo izvoljenih kar šest Slovencev, sedmemu pa je spodletelo za las kot piše Primorski dnevnik 18. junija 1975: »Tako visoko število slovenskih svetovalcev smo Izvolili v občinskem svetu v Gorici samo na prvih upravnih volitvah leta 1948, ko je naša skupnost še živela pod neposrednim mogočnim vtisom pravkar priborjene
svobode in ko je preko Demokratične fronte Slovencev izvolila štiri, SDZ pa dva svetovalca.« Malo naprej pa je v istem članku rečeno: »Za borih 20 glasov ni bil v Gorici izvoljen na listi KPI kandidat Ace Mermolja.«
Isti dnevnik pa 10. junija 1980, ko razpravlja o volitvah, ki so bile dva dni prej, zapiše: »Po zaključeni zelo uspešni, prav gotovo najuspešnejši mandatni dobi za Slovence v goriški občini — naša skupnost je imela sedem (dejansko šest, op. ur.) — smo jih na sedanjih volitvah izvolili le štiri... Število, ki ne ustreza številčnemu stanju slovenske manjšine v Gorici.«
UPADANJE SLOVENSKE ZAVZETOSTI
V	teku zadnjih deset let smo tako Slovenci izgubili v goriškem občinskem svetu kar tri predstavnike in to prav pri tistih italijanskih strankah, ki po njih zatrjevanju najbolj zagovarjajo slovenske pravice. Bojim se, da je to pot odpovedala zavzetost nekaterih slovenskih organizmov za izvolitev slovenskih predstavnikov v občinski svet, zato pa so tem bolj učinkovito delovale celice PSI in PCI v prid italijanskim kandidatom. Le kje je tisto vzdušje, ki ga omenja Primorski dnevnik v zgoraj omenjenem citatu, da je naša skupnost živela pod mogočnim vtisom priborjene svobode? Strinjam pa se, da število predstavnikov res ne ustreza številčnemu stanju slovenske manjšine v Gorici.
Mislim, da je temu botroval tudi razpust DFSI. Pok. dr. A. Sfiligoj v svoji knjigi »SDZ v Gorici 1947-1969« izrecno poudarja: »In vendar, ko so svojo "Socialistično fronto Slovencev v Italiji” leta 1955 razpustili, je vodstvo SDZ to odločitev obsodilo, ker razpust ni ustrezal splošnim koristim slovenske manjšine.« Današnja stvarnost to trditev v polni meri potrjuje.
REMO DEVETAK
V	dneh od 15. do 17. junija je papež Janez Pavel II. opravil svoje 49. pastoralno potovanje znotraj Italije in tretje v Benečiji (Veneto). Leta 1979 je namreč konec avgusta obiskal Belluno in Camale d’Agordo, 2. septembra 1982 pa Padovo ob 750-letnici smrti sv. Antona.
To pot mu je dala povod za obisk 150-letnica rojstva papeža sv. Pitja X. Prvi dan se je mudil v Vittoriu Venetu in svetnikovem rojstnem kraju Riesiju pri Trevisu, v nedeljo dopoldne v Trevisu, popoldne in naslednji dan pa v Benetkah.
V	ŠKOFIJSKEM MESTU PAPEŽA LUCIANIJA
Sv. oče je začel svoja srečanja v Vittoriu Venetu, -kjer je deloval njegov predhodnik papež Luciani 11 let, odkoder je bil poslan v Benetke za patriarha. V V. Venetu sta ga ob prihodu pozdravila minister za zdravstvo Degan in krajevni župan. Prvi obisk je paipež namenil, in s tem hotel dati poudarka Bogu posvečene-
mu življenju, redovnicam cistercijankam.
Pred občinsko hišo je bil nato uradni siprejem. Od tu ga je pot vodila na Trg Janeza Pavla I., kjer ga je pozdravil krajevni škof Ravignani, svoj čas ravnatelj tržaškega semenišča. V govoru se je papež spomnil svojega predhodnika, ki »je umrl osamljen in nenadoma«.
Nato je imel v stolnici srečanje z duhovniki in redovniki. Pozval jih je k zvestobi, k svetosti, k apostolatu med mladino in k delu za duhovne poklice. Po kosilu se je sestal v semenišču s kakimi sto bogoslovci in semeniščniki.
V	ROJSTNI VASI SV. PIJA X.
Popoldne je v helikopterju sv. oče dospel k božjepotni cerkvi Marije Vnebo-vzete iz 10. stol., kamor je otrok Jožef Sarto hodil peš 2 km k maši in začutil klic k duhovništvu. Nato je obiskal rojstno hišo sv. papeža v Riesiju in se tam zadržal 20 minut. V župnijski cerkvi, posvečeni sv. Mateju in Silvestru, je imel
PerlM uti eiroKkin narlimntiii
Pertiniju se izteka predsedniški mandat — volitve za novega predsednika italijanske republike se prično 24. junija — pa tudi Craxi bo 30. junija odložil šestmesečno predsedstvo Evropske gospodarske skupnosti. V nekako slovo je v torek
11.	junija Pertini obiskal evropski parlament v Strasbourgu, dan pred formalnim vstopom Španije in Portugalske v to skupnost.
Predsednik Italije je dejal, da bi rad spregovoril to pot kot državljan Evrope. Ob blokovski delitvi sveta in napetostih, ki se pojavljajo na vseh koncih zemeljskega planeta je nujno, da se pospeši proces združevanja, saj lahko samo strnjena Evropa ustrezno odgovori na zunanje izzive in se konkretno loti reševanja pro-
Ml/ Mie m mm
Papež Janez Pavel II. je 5. junija sprejel v avdienco 23 brazilskih škofov, ki so prišli k njemu na obisk »ad limina«. V govoru jih je posebej opozoril, naj se zavedajo svoje velike odgovornosti pri vzgoji bodočih duhovnikov, saj morajo kandidati za duhovniški poklic uživati polno zaupanje škofov in vernikov in tudi njihovo podporo.
Brazulskim škofom je govoril tudi o pomenu verotika, vlogi laikov v poslanstvu Cerkve, maši in še nekaterih drugih pomembnih vprašanjih. Posebej je poudaril, da se mora škof, kolikor je potrebno, prilagoditi krajevnim razmeram, kar pa seveda ne pomeni, da bi iztiril iz poti katoliške Cerkve in njenih verskih resnic. Duhovniki morajo biti med ljudmi priče vernosti, poslušni svojim škofom in cerkvenemu učiteljstvu ter na ta način pred svetom izpričevati tisto ljubezen, ki vodi do edinosti.
Škofe iz brazilskih zveznih držav Parana in Santa Catarina z juga Brazilije je opozoril tudi na nevarno širjenje verskih ločin v Braziliji in na pomanjkanje učinkovitega verskega odpora proti njim, saj krivi oznanjevalci širijo med ljudmi zmote in begajo Brazilce.
Papež o ateizmu
Papež Janez Pavel II. je na avdienci v sredo 12. junija pred 15.000 verniki razpravljal na široko o ateizmu. Cerkev ga odklanja, ker zanika božje bivanje in ker vero nasilno odklanja. Opirajoč se na kon-cilsiki dokument »Radost in upanje« (Gau-dium et spes) je sv. oče dejal, da ateizem preganja vero, češ da tt oznanjanjem prihodnjega življenja človeka trga od ze-
meljske dejavnosti in ga ovira v gospodarski ter družbeni osamosvojitvi. Kadar ateizem pride na Oblast, si ne pomišlja tudi s silo dati mladini brezversko vzgojo. Cerkev zato ateizem absolutno odklanja, nima pa nič proti temu, da ljudje, verni in neverni, skupno gradijo človeško družbo.
★
■ V nedeljo 9. junija se je zaključilo v Lurdu 27. mednarodno vojaško romanje, ki se ga je udeležilo 18 tisoč vojakov iz 16 držav z vseh kontinentov (razen Avstralije). Vojaki so v Marijinem mestu preživeli tri dni in v nedeljo v podzemski baziliki sv. Pij a X. prisostvovali koncele-brirami maši, ki jo je darovalo 380 vojaških kuratov. Na koncu maše je bila prebrana vsem navzočim posebna poslanica papeža Janeza Pavla II.
★
■ Predsednik indijske vlade Radživ Gan-dhi je prebil šest dni na obisku v ZDA, kjer ga je predsednik Reagan sprejel z vso pozornostjo. Gandhi je govoril tudi pred ameriškim kongresom, kjer se je zavzel »za neodvisni in neuvrščeni Afganistan« in da »Indija nasprotuje tako tuji prisotnosti čet kot vmešavanju v notranje afganistanske zadeve«. Na ta način je udaril tako po Sovjetski zvezi kot po ZDA, ki nudijo pomoč afganistanskim gverilcem. Tudi je indijski ministrski predsednik odkrito povedal, da se ne strinja z velikim izvozom ameriškega orožja v Pakistan in da indijsko vlado skrbijo pakistanski poskusi, da izdela atomsko bombo. Pakistan bo res dobil v naslednjih letih 3,2 milijarde dolarjev ameriške gospodarske in vojaške pomoči, a to v Wash-ingLonu opravičujejo s sovjetskim posegom v Afganistanu.
blemov. Eden takih problemov je mir, ki ne sme biti le mirovanje orožja, ampak razgovor, zaupanje, sodelovanje in popuščanje mednarodne napetosti.
Pertini se je obenem spomnil vseh, ki so se borili proti fašizmu in nacizmu za uveljavitev svobode in miru. Omenil je dolg Evrope do Sev. Amerike, ki je z lastno krvjo omogočila končno zmago, naglasil pa tudi velik doprinos Sovjetske zveze. Brez tega doprinosa bi letos gotovo ne proslavljali 40-letnice zmage dobrega nad zlom.
Tržaški oktet pel pred Pertini jem
Tržaški oktet, ki ga vodi Janko Ban, je v četrtek 13. junija nastopil v avdienčni dvorani predsedniške palače na Kvirinalu v Rimu in zapel pred Pertinijem štiri pesmi: uvodno Gallusovo »Quam pulchra«, Pahorjevo partizansko žalostinko »Nov cvet«, rezijansko v Merkujevem zapisu »Da jora ta Čaninuava« in Vrabčevo »Tolmin«.
Predsednik Pertini je bil očitno zadovoljen in vidno prevzet nad izvajanjem zbora. V imenu pevcev je državnega poglavarja pozdravil Boris Pangerc, Janko Ban pa ga je seznanil s sporedom in okoljem, v katerem zbor deluje. Zbor sta spremljala senatorka Jelka Gherbez in predsednik Glasbene matice Adrijan Semen. Slednji je Pertinija seznanil s problemi slovenske glasbene šole, ki si že dolgo zaman prizadeva, da bi postala državna ustanova. Pertini mu je obljubil, da se bo pri prosvetnem ministru Falcuccijevd zavzel, da se to vprašanje čimprej uredi.
Nova ekvadorska ustava priznava Boga
Na predlog ekvadorske škofovske konference je ekvadorska narodna skupščina sprejela na začeteik nove ekvadorske državne ustave tudi misel o Bogu. Ustava se začenja takole: »Republika Ekvador, zvesta svojim zgodovinskim začetkom in odločena, da uresniči svoje velike naloge, v imenu svojega ljudstva prosi Boga za njegovo varstvo in smotrno ureja svoje delovanje z naslednjo politično ustavo«.
■	Isti dan, tj. 12. junija, ko so v Madridu slovesno podpisali pristop Španije k Evropski gospodarski skupnosti, so neznanci ubili polkovnika Vincenta Romea in njegovega šoferja. Kasneje so avtomobil z eksplozivom pustili na nekom parkirišču. Ob odstranjevanju eksploziva sta bila ob življenje še dva policista, blizu Bilbaa v Baskovski deželi pa je bil ubit neki mornariški podčastnik. Vsi znaki kažejo, da so vsi ti atentati delo baskovske teroristične organizacije ETA.
potem sestanek s škofijsko duhovščino s trevižanskim škofom Mistrorigom na čelu.
Zbranim duhovnikom je govoril o liku sv. papeža, ki je zvest geslu, ki si ga je izbral ob izvolitvi »Vse prenoviti v Kristusu« globoko posegel v cerkveno obnovo na področju bogoslužja, zakramentov, kateheze in pridiganja, oblikovanja duhovščine, cerkvenega petja in družbene prenove. Boril se je in trpel za svobodo Cerkve, ni se bal mnenja ljudi in ni poznal oportunizma, ko je šlo za pravice Kristusove Cerkve.
Preden je zapustil Riesi, je imel Janez Pavel II. v Villi Eger srečanje s škofi, ki sestavljajo škofovsko konferenco Treh Benečij. Z njimi in kakimi 80 duhovniki, ki so doma z Riesija, je opravil koncele-brirano mašo. Navzočih je bilo več tisoč vernikov. Med darovi pri sv. maši je bil tudi eden nevsakdanji: teliček iz kraja Tombolo, ki je središče trgovine z živino in je Jožef Sarto bil tam za kaplana.
V TREVISU
Ko je papež v soboto zvečer prišel v Treviso, ga je čakalo srečanje z mladimi, ki so se zbrali na trgu pred stolnico in nato z njim kljub nadležnemu dežju vztrajali pri molitvenem bedenju. Bilo jih je kakih deset tisoč.
Naslednji dan, v nedeljo, se je v dopoldanskih urah najprej sestal v stolnici z redovnicami in jih opozoril, naj ne tolmačijo poziva zadnjega koncila k posodobljenju s pomeščanjenjem redovnega življenja. Nato je paipež obiskal bolnike v deželni bolnišnici, čemur je sledilo srečanje s 500 semeniščniki v votivni cerkvi Marije Pomočnice. Njim je dejal, da potrebuje božje ljudstvo celovitost vere. Zato je treba odklanjati ideologije, ki niso v skladu s Kristusovim naukom, pa bi jih nekateri radi vnesli v sodobno teologijo. Svoj obisk v Trevisu je sv. oče zaključil z mašo na športnem igrišču cerkve Marije Pomočnice, na kosilu pa je bil z ostarelimi duhovniki v Duhovniškem domu.
MOGOČEN SPREJEM V BENETKAH
Letalo je nato poneslo papeža na beneško letališče Tessera, odkoder je z ladjico prispel v Veliki kanal. Tu se je ustavil v cerkvi Marije zdravja in nato nadaljeval pot na Trg sv. Marka, kjer je maševal in vodil procesijo sv. Rešnjega Telesa. Na večer se je v gledališču La Fenice udeležil koncerta njemu v čast.
V	ponedeljek dopoldne se je najprej sestal z redovnicami v baziliki sv. Marka, nato pa maševal v ženski kaznilnici Giudecca in dvema zapornicama podelil zakrament sv. birme. V zaporu je 112 jetnic, med njimi tudi nekaj teroristk.
V	pridigi jih je papež pozval, naj v svoji osamljenosti odkrijejo Kristusa, ki je vedno z njimi. Obstaja velika razlika med človeško in božjo pravičnostjo, ki je predvsem ljubezen. Vsi lahko pogrešimo. Zato, glejmo v kazni ne toliko neke vrste maščevanje kot zadoščevanje in obnovo svoje osebnosti.
Iz jetnišnice se je podal na univerzo Ca’ Foscari, kjer so ga pričakali profesorji in študenti. Njim je govoril zlasti o politiki zaposlitve in odklonil pojmovanje gospodarstvenikov, ki gledajo na delo le z vidika, koliko prinaša koristi. Osnova in namen dela mora ostati človek.
Po kosilu v patriarhovi palači se je papež preselil na celino v industrijsko pristanišče Marghera, kjer se je sireča! v cerkvi Jezusa Delavca z delodajalci in delavci. Tu se je spomnil inženirja Giu-seppa Taliercia, žrtve rdečih brigadistov in poudaril njegovo veliko vero ter človeški in moralni čut.
Svoje zadnje veliko srečanje je imel nato z mladimi in starejšimi na trgu Ferretto v Mestrah. Vprašanja mladih, je dejal, ni moč rešiti brez odgovornega sodelovanja odraslih. Kdor nima dela, je izobčen iz družbe. Mladi pa naj sledijo Kristusu, da se ne bodo zgubili na zamotanih potih življenja.
J. K.
Množični umori nimajo opravičila Zlatomašni jubilej dr. Antona Požarja
V zadnji številki našega lista smo uvodnik posvetili žalostni obletnici, ki je povezana s 40-letnico zaključka zadnje svetovne vojne, a je obenem slovenskemu narodu prinesla tragedijo nasilno vrnjenih in kruto pomorjenih slovenskih domobrancev, ki so našli svoj množični grob v Teharjih, v premogovnih jaških okrog Laškega im Hrastnika ter 213511 v Kočevskem Rogu. Vsi ti kraji so bili priče nezaslišanega zločina, strahotnega rodomora s strani od sovraštva pijanih zmagovalcev.
Naš dopisnik iz Londona Dušan Pleničar nam je v zvezi s to narodno tragedijo poslal naslednje vrstice.
Grof Nikolaj Tolstoy je najprej z dolgim člankom v angleškem listu »Encounter« ter nato v januarju še s programom na britanski televiziji odgrnil rob zagrinjala, ki že 40 let zakriva nečedno zadevo, katera je prava sramota za sedanji jugoslovanski režim.
Prve dni maja 1945 so se slovenski domobranci umaknili pred partizani in se zatekli pod okrilje britanske vojske, ki je ob koncu vojne zasedla Koroško. Z družinami in civilnimi begunci vred so jih Angleži nastanili po travnikih pri Vetrinju blzu Celovca (Avstrijci pravijo krajema Viktring in Klagenfurt) in jih po nekaj tednih od tam vrnili partizanom. Iz Ve-trinja je bilo vrnjenih tudi nekaj slovenskih in srbskih četnikov ter precej srbskih dobrovoljcev.
Hrvaških domobrancev in ustašev v Vetrinju ni bilo. Ti so se na umiku iz Hrvaške prebili do Pliberka (Avstrijci ga imenujejo Bleiburg) na Koroškem, da bi se vdali britanski vojski. Britanci jih niso hoteli sprejeti in Hrvati so bili prisiljeni, da se šest dni po koncu vojne vdajo partizanom.
Razlike v posledicah med »Vetrinjem« in »Pliberkom« ni nobene: ne z enimi ne z drugimi niso partizani postopali nič bolj plemenito, nič bolj milo in prav nič bolj človeško. Velika razlika je v tem, kako so partizani ene ali druge dobili v roke. Tisti v Pliberku so bili prisiljeni, da se vdajo partizanom, medtem ko so one iz Vetrinja kot ujetnike izročili partizanom Angleži.
In v tem je jedro zadeve: v izročitvi ujetnikov in v pokolu teh ujetnikov. Dejstva o pokolih niso sporna. O njih so pričali preživeli, od katerih so nekateri ušli iz jam mrličev v kočevskih gozdovih. Pričanja so objavljena v knjigi »Vetrinjska tragedija«, ki jo je leta 1960 v Clevelandu izdala Zveza slovenskih protikomunističnih borcev. Na drugi strani sta o pokolih pisala Milovan Djilas v svoji knjigi o vojnih letih, ki je v angleščini izšla leta 1977, in Edvard Kocbek leta 1975 v intervjuju v tržaškem »Zalivu«. Kaže, da je zadeva za tiste, ki jo poznajo, pregrozna in pre-sramotna, da bi o njej hoteli govoriti. Dejstva kljub temu niso sporna. Zanikal jih ni nihče.
TOLSTOY O PREDAJI
Po drugi strani pa niso razjasnjena dejstva o vračanju domobrancev. Dolga leta je ostalo nepojasnjeno vprašanje, zakaj so Angleži vrnili prav te iz Vetrinja, ne pa drugih iz Italije. Nepojasnjeno Je ostalo, zakaj prevara pri vračanju, saj so jim govorili, da jih pošiljajo v Italijo. Nepojasnjena so ostala tudi protislovja v angleških ukazih, po katerih bi najprej vsi morali biti vrnjeni, potem pa so vračanje ustavili.
Zlepa ni kdo tako sposoben kot Nikolai Tolstoy, da ta dejstva zvleče na svetlo in pojasni. V knjigi »Žrtve Jalte«, ki je izšla leta 1977, je razjasnil vračanje Kozakov in sovjetskih ujetnikov na tako pretresljiv način, da je povzročil pravo burjo v britanski javnosti. Po imenu je navedel nekaj visokih uradnikov v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve, ki so neusmiljeno vračali ujetnike v zanesljivo smrt. Za dotičnega, ki je bil odgovoren za vračanje ruskih belogardistov, takrat še ni imel dovolj dokazov.
V članku v »Encounterju« je zdaj imenoval tudi tega, takratnega ministra in kasnejšega ministrskega predsednika Mac-millana. Navedel je tudi, da je Macmillan osebno poskrbel za vračanje Jugoslovanov v nasprotju z vladno politiko. Prevaro o transportih v Italijo so si izmislili generali, ker so se bali, da se jim bodo ujetniki uprli. Tolstoy je odgrnil rob zagrinjala, a da bi razgalil resnico do dna, bo treba še veliko raziskovanja, dokler ne bo napisana debela knjiga. Tako Tolstoy še ni vedel, da je sredi maja maršal Alexander ponujal Titu »200.000 jugoslovanskih državljanov, ki so služili v nemških oboroženih silah«, kar postavlja britanskega maršala v popolnoma novo luč.
Članek v »Encounterju« je dolg, ni pa izčrpna razprava. Najbolj šepa pri dejstvih, ki niso sporna. Pokol domobrancev opisuje na podlagi pomanjkljivih podat-
kov in slovenski domobranci se izgube v množicah Hrvatov. Obžalovanja vredno je, da Slovenci niso posredovali grofu Tol-stoyu več podatkov, ne iz kakšne protikomunistične vneme, ampak iz čisto človeškega občutka za pravico in iz čisto človeškega odpora do grozodejstev.
Pokol vrnjenih slovenskih domobrancev ni malenkost, ki bi jo bilo mogoče odpraviti s skomigom ramen in s cinično pripombo, da poboji v vojni in revoluciji niso nič posebnega. Za Slovence, ki nas je malo, je 12.000 pobitih velika reč, tako nekako kot bi bilo četrt milijona pobitih za Britance. Če bi postavili krste s pobitimi domobranci v vrsto, bi ta segala nekako ob Ljubljane do Kranja. Sorazmerno je tudi mogoče primerjati kočevska morišča s katynskim pokolom Poljakov.
Kar je glavno in presega vse drugo, je srh, ki spreleti človeka ob pokolih ujetnikov, ki opominjajo, da barbarstva še niso minila. V teh časih, ko televizija prenaša poboje iz vsega sveta na dom, se je morda težko zgroziti ob spominu na pokol pred 40 leti, saj so žrtve že zdavnaj strohnele v nezaznamovanih grobovih. Toda ta pokol se nas tiče neposredno kot ljudi in kot Slovencev in dokler ostane nerazjasnjen in neobžalovan, nas bremeni kot Slovence z vso težo barbarstva.
Ob koncu letošnjega junija in v začetku julija bo slavil zlato obletnico mašniškega posvečenja in nove maše zaslužni primorski duhovnik, profesor in publicist msgr. dr. Anton Požar.
Jubilant se je rodil v preprosti kmečki hiši posestniku Matiji in Frančiški roj. Brgoč 27. maja 1912 v vasi Petelinje na odprtem ravnem svetu Pivške kotline ob cesti proti Reki, nedaleč od Št. Petra na Krasu (Pivka).
Osnovno šolo je obiskoval v domači fari Št. Peter (1918-23) že v dobi italijanske zasedbe naših krajev. Po prizadevanju dobrih ljudi in ob gmotni podpori domače hiše je, kakor toliko primorskih fantov, nadaljeval šolanje onstran takratne državne meje na klasični gimnaziji v škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano (1923-31), kjer je tudi maturiral. Zaradi zaostrenega odnosa fašističnih oblasti do Slovencev se je zadnji dve leti šolanja zadrževal kar v Sloveniji, ker so pristojni organi v Italiji odrekli vstopni vizum primorski študirajoči mladini v Jugoslaviji. Po maturi je kot gojenec tržaško-koprske škofije vstopil v go riško bogoslovje (1931-35) in bil 30. junija 1935 posvečen v duhovnika pri Sv. Justu v Trstu, novo mašo pa je pel v domači fari naslednjo nedeljo.
Najprej je bil kaplan v Hrenovicah (1935-37), v fari s številnimi podružnicami, kjer
Družinski dan v Gorici
Koristne pobude postanejo tradicija. Tako je tudi z družinskim dnevom v Gorici: postal je tradicija. V nedeljo 16. junija smo obhajali družinski dan že šesto leto. Pobuda je župnijskega značaja in so k njej povabljene vse slovenske družine v mestu.
Slavje se je začelo dopoldne z mašo ob 10. uri na Placuti, kjer so obhajali tudi praznik cerkvenega zavetnika sv. Vida. Pri maši so se zbrale družine v celoti, starši in otroci. Sodelovanje je bilo prav lepo, ko so zastopniki staršev brali berila in prošnje, mladina (skavti) pa je med mašo pela in spremljala petje s kitarami. G. Marjan Markežič, duhovni vodja mladine in katehet, je pa maševal in imel primerno pridigo.
Popoldne so se družine zbrale v Katoliškem domu. Ob 16.30 je bil na sporedu kulturni del pravnika. Pripravila ga je mladina v veselje staršem in tudi zato, da pokaže, kaj se med letom koristnega nauči v raznih organizacijah. V imenu organizatorjev je pozdravil in povedal nekaj misli dr. Karlo Brešan, nakar je mladinski zbor Kekec pod vodstvom dirigentke Franke Žgavec odpel štiri pesmi. Pevci niso bili številni, so pa prav dobro zapeli. Nato so stopili na oder zastopnica mater prof. Ljuba Bednarik Čuk, zastopnik očetov dr. Danilo Čotar ter zastopnik skavtov Igor Devetak. Vsak je povedal nekaij tehtnih misli, ki jih bomo kdaj objavili.
Za pozdravi je stekel bogat in pester program. Pod vodstvom Marize Perat so otroci naštudirali igrico Trmasta princeska, ki je splet govora, rajanja in spremljave na harmoniko. Vse so izvajali otroci sami. Igrica je zelo uspela.
V	sklopu dejavnosti goriške mladine je tudi Glasbena šola. Zato je letos tudi ta doprinesla svoj delež na akademiji in sicer klavir solo (tri točke) ter klavir štiri-ročno. Ker se v šoli učijo tudi harmoniko, je zaigral tudi trio harmonik. Akademijo je zaključil zbor Glasbene šole, ki je pod vodstvom prof. Jugove dovršeno odpel tri pesmi s sodobno ritmiko in s tem izpričal, da obvlada tudi težje kompozicije.
Skavti in veverice so sodelovali vsak s kratkim humorističnim skečem, večje skavtinje pa so ob pomoči prof. F. Bednarik in Katy Kostnapfol Špacapan naštudirale sodoben balet; ta je seveda ugajal zlasti mladim, ki so takih ritmov vajeni.
Izreden gost večera je bil mladinski zbor nižje srednje šole Ivan Trinko. Ta zbor se je uveljavil na deželni ravni z nastopom v Villi Manin pri Codroipu, kjer je zasedel prvo mesto. Tudi v nedeljo ije, čeprav okrnjen po številu, dokazal, da si je priznanje po pravici zaslužil.
Kulturni program, čeprav nekoliko dolg, je bil raznolik in razgiban; vse točke so se hitro menjavale. Zato je občinstvo, ki je napolnilo dvorano, zadovoljno odhajalo iz nje k tretjemu delu srečanja in sicer v novo telovadnico, kjer je zaradi deževnega vremena potekel ostali program. Nova telovadnica je tako prvič služila občinstvu, čeprav ne telovadcem. V tem pokritem prostoru so namreč postavili mize in stole, pridni moški in skrbne ženske
pa so med kulturnim programom napekli raznih dobrot, da so se ljudje lahko okrepčali in odžejali. Lahko so na »dražbi« tudi kupili razne predmete, ki jih je ponujal K. Černič. Zaradi slabega vremena je odpadel običa|jni športni del programa, a so se ljudje kljub temu še dolgo v noč zadržali v telovadnici ob prijateljskem kramljanju in dobri kapljici.
Naj omenimo še eno pobudo: v atriju dvorane so uredniki Pastirčka razstavili otroške risbe za naslovno stran tega otroškega lista za leto 1985/86. Risbe so poslale naslednje šole:
Goriška: OŠ Fr. Bevk, Gorica; OŠ Oton Župančič, Gorica; OŠ P. Butkovič Domen, Sovodnje; OŠ Vrh.
Tržaška: OŠ Prvi maj, Zgonik; OŠ Mač-kolje; OŠ O. Zupančič, Trst; OŠ Boršt; OŠ Bazoviški junaki, Rojan; OŠ Kajuh, Gropada; OŠ Barkovlje; OŠ Slivno.
Skupno je bilo razstavljenih 230 risb. Izmed poslanih risb je posebna komisija v ponedeljek 17. junija izbrala najlepšo, da bo krasila platnice Pastirčka prihodnje šolsko leto.
Hvala Bogu, tudi letošnji družinski dan je pomagal, da smo se znova srečali v cerkvi, v dvorani in pri pogrnjenih mizah. Hvala seveda tudi vsem, ki so k uspehu pomagali.
je v župniku F. Lavrenčiču našel dobrega mentorja. Leta 1937 je bil prestavljen za kurata v Matenjo vas in Orehek pri Postojni in se z mladostnim ognjem lotil ne samo restavriranja cerkvenih stavb (popravil je zvonik na podružnici Rakitnik, povsem prenovil župnijsko cerkev sv. Ivana, kjer mu je notranjščino poslikala s prizori iz življenja sv. Janeza Krstnika slikarka Mara Kralj), ampak tudi cerkvenega in narodnega dela (vodil je npr. prvo slovensko množično romanje na Brezje in Bled iz zasedene Primorske!).
Bržkone je prav ta narodna vnema botrovala posegu fašističnih oblasti, ki so ga 5. sept. 1940 internirale najprej v taborišče Colfiorito di Foligno (Perugia), nato pa v Cantalupo del Sannio (Campobasso), odkoder je bil zaradi bolezni 31. marca 1941 odpuščen domov.
V aprilu istega leta je sprejel župnijo Lokev pri Divači, soupravljal nekaj časa tudi Bazovico (do 1942), nato pa ob Lo>kvi še Divačo vse do 1948. Vmes je našel čas, da je dokončal že leta 1939 začete študije književnosti (lettere) na padovanski univerzi, ki jih je zaključil 1944 z doktoratom iz slavistike (Prešernov verski problem). Hkrati je še zmogel obnoviti cerkev sv. Mihaela v Lokvi, ki jo je dal 194243 preslikati Tonetu Kralju s slikami, na katerih je religiozna motivika (Zadnja večerja, Dobri Pastir, Usmiljeni Samarijan, Sejavec, Kristus Kralj) povezana- z narodnostno problematiko Slovencev pod Italijo.
V težkih medvojnih letih mu je bil v oporo in pomoč narodni duhovnik Virgil Šček, ki ga je dr. Požar več let gostil v svojem župnišču. Že med vojno (1943-44) je poučeval slovenski jezik na lokavski osnovni šoli in na večernih tečajih, bil tajnik PD Tabor, po vojni pa rje redno poučeval na Nižji srednji šoli v Trstu (1945-47).
Po priključitvi k Jugoslaviji je težko zibo-lel in po rekonvalescenti ga je takratni škof Nežic 1949 nastavil v Tinjan pri Pazinu, a ker mu je hrvaška politična oblast odrekla pristanek za službovanje v Istri, je še istega leta postal upravitelj rojstne župnije Št. Peter na Krasu, preimenovanega v Pivko v povojni ihti prekrščevanja
Poročilo komisije o Medjugorju
V	skladu z dogovorom na prejšnji seji je škofijski ordinariat v Mostarju sklical sejo komisije za 30. in 31. maj 1985. Vabilu so se odvzali vsi člani. Zasedanje je odprl krajevni škof Pavao Zanič in člane obvestil o vsem, kar se je zgodilo od prejšnjega zasedanja. Nato pa je pustil komisiji, da je samostojno delala pod predsedstvom dr. Mata Zovkiča.
Prvi dan se je komisija pogovorila s p. Jozom Zovkom in p. Zrinkom čuvalom, ki sta bila župnik in kaplan v Medjugorju leta 1981, ko se je dogajanje začelo. Tako so se člani komisije bolje seznanili z začetki medjugorskih dogodkov in slišali pričevanje o motivih, ki so vplivali nanju, da sta do dogodkov zavzela pozitivno stališče.
Drugi dan sta župnik p. Tomislav Per-van in kaplan p. Slavko Barbarič iz Me-djugorja predvajala komisiji video kasete, na katerih je posnetih nekaj odzivov otrok med doživljanjem. V krajšem pogovoru so prišle do izraza težave pastoralnega dela v Medjugrju in občutljivost duhovnega vodstva. Komisija je tudi poslušala poročila o nadaljevanju raziskav na posameznih področjih, ki jih opravljajo njeni člani: primerjava pojmov spreobrnjenja v evangeliju in medjugorskih sporočilih, disciplinske težave v zvezi z dvema mostarskima kaplanoma, ki se sklicujeta na me-djugorske dogodke, teološka vprašljivost nekaterih medjugorskih sporočil, pomanjkljiva dokumentacija o domnevnih čudežnih ozdravljenjih.
Komisija ugotavlja, da ji že naprej povzročajo težave polemični zapisi in pre-
nagljena stališča o dogodkih. Posamezni člani so prevzeli naloge za naslednjo sejo.
Burundi izganja misijonarje
Od aprila 1977 do danes je moralo to afriško državo zapustiti že 200 misijonarjev in sester, od tega kar 54 iz misijonske družbe Belih očetov.
Tolikšno število izgnanih misijonarjev in redovnic pa je prizadelo veliko duhovno škodo v življenju in delu krajevne Cerkve v Burundiju. Vrsta župnij je ostala brez dušnega pastirja, desettisoči vernikov brez duhovnega očeta. V eni od burundijskih škofij je zasedena le polovica župnij.
Oblasti so šile celo tako daleč, da so iz države pognale redovnice nekega samostana »zaprtega tipa«. Med vsemi tistimi, ki so jih izgnali od konca februarja letos, je 23 redovnic in štiri laiške misijonarke.
Podoba je, da vlada z izgonom zaenkrat prizanaša vsem tistim misijonarjem, ki so jim nujno potrebni zaradi zdravstvenih uslug domačinom. Oblasti so po pogovoru ministra za notranje zadeve z burundijski-mi škofi 13. aprila letos Cerkvi v Burundiju zagotovile, da poslej ne bo več izgonov, vendar niso držale obljube, kajti že po tednu dni so bili na vrsti novi misijonarji in misijonarke.
Od 4,5 milijona prebivalcev je 65 % katoličanov. Vlada bi rada čimbolj omejila vpliv Cerkve v družbenem življenju, je javno priznal predsednik polkovnik Baga-za. Že pred leti je vlada ukazala odstraniti križe z ulic in gričev, omejila pa je tudi število maš.
vseh ali domala vseh krajev s svetniškimi nazivi.
V	domačem kraju ,je ostal devet let. Skrb za lepoto božje hiše ga je gnala k obnovi župnijske cerkve sv. Petra (1953-58), ki jo je vodil najprej arh. Plečnik, nato pa arh. Tone Bitenc, z modernimi freskami (življenje in smrt sv. Petra ter Marijino oznanjenje) pa jo je poslikal Stane Kregar.
Ob ustanovitvi notranje šole v Malem semenišču v Vipavi (1957) je nastala potreba po strokovno usposobljenem učnem kadru. Tako ga je apostolski administrator dr. M. Toroš poleti 1958 poklical v Vipavo, mu poveril ravnateljstvo semeni-ške notranje šole (1958-71) in ga imenoval za rednega profesorja slovenščine in drugih predmetov. Obenem je tudi pomagal pri dušnem pastirstvu, npr. Šmihel-Dolane, Lozice, zlasti pa Slap pri Vipavi (1972-73).
Poleg vzgoje materinega jezika je jubilant posvečal veliko skrb likovni in glasbeni umetnosti; zlasti glasba je vedno bila njegova velika ljubezen tako na župnijah, kakor v semenišču, kjer je vodil in še vodi pevske zbore in pripravljal proslave.
Po odložitvi ravnateljske službe se je ob rednem šolskem delu posvetil tudi publicistični dejavnosti in objavil ne samo Oris slovenskega slovstva (že 1962), ampak tudi številne članke v Ognjišču, Družini, Novi Mladiki, Koledarju GMD, Katoliškem glasu in v PSBL. O Virigilu Ščeku je predaval v Gorici in v Društvu slov. izobražencev v Trstu ter na radiu Trst A. Ob 70-letnici življenja 1982 je bil imenovan za monsinjorja.
Našemu slavljencu in sodelavou želimo ob njegovem jubileju še veliko zdravja, zadovoljstva, ustvarjalnosti in božjega žegna.
F. K.
mina BO TEOM
■ Pertini ne misli več sprejeti kandidature za predsednika italijanske republike. Tako je rečeno v sporočilu, ki ga je objavil predsednikov urad v nedeljo 16. junija. V sporočilu je rečeno, da je sedem let, ki jih določa ustava, dovolj dolga doba za to službo in da tradicija italijanske republike narekuje, naj ne bo predsednik ponovno izvoljen.
■ Francoski državni predsednik Mitte-rand in italijanski ministrski predsednik Craxi sta se konec preteklega tedna sestala v Firencah in se tam dva dni razgo-varjala. Z njima je bilo več ministrov, med njimi oba zunanja ter za gospodarstvo. Sad razgovorov je bilo več sklepov. Tako ne bo za italijanske in francoske avtomobiliste od oktobra več obmejnih pregledov, če bo na vozilu nalepka, da ne peljejo nič prepovedanega; ustanovili bodo italijansko-francosko agencijo za podporo filmski dejavnosti, Italja bo sodelovala pri dejavnosti sinhrotrona v Gre-noblu; do julija bodo ustanovili mešano komisijo, ki naj odpravi razloge za občasne spore glede uvažanja italijanskega vina v Francijo.
■ Šest pristašev šiitskega voditelja Musa Sadra, 'ki je pred leti skrivnostno izginil v Libiji, je v Bejrutu ugrabilo jordansko potniško letalo s 73 potniki in člani posadke, med katerimi je bilo tudi osem pripadnikov jordanske varnostne službe. Namen ugrabiteljev je bil doseči, da Palestinci zapustijo svoja taborišča v Bejrutu. Ugrabljeno letalo se je spustilo v svojem poletu nad vzhodnim Sredozemljem dvakrat na zemljo: v Larnaki na Cipru in v Palermu na Siciliji, kjer se je oskrbelo z bencinom. Ker mu v Tuniziji niso dovolili pristanka, se je vrnilo v Bejrut, kjer so teroristi spustili potnike, letalo razstrelili, sami pa se med streljanjem neovirano umaknili z letališča.
Kamenčki
Res poučen izlet
7. junija so šli učenci dijaškega doma »Srečko Kosovel« na izlet na Koroško k svojim vrstnikom v mladinski dom v Celovcu. Pred odhodom iz Trsta so jim vzgojitelji še priporočili, naj se med seboj pogovarjajo v slovenščini. (!)
Čudno to priporočilo! V katerem jeziku pa se sicer pogovarjajo v slovenskem dijaškem domu? Zadeva pa je bila kmalu pojasnjena pri športnem srečanju v Celovcu. Tržaški učenci so za svoje navijali v italijanščini, koroški »Slovenci« pa v nemščini.
Vsekakor res poučen izlet! Le kaj naj v narodnostnem oziru še pričakujemo od takih učencev?
Zlata maša v Devinu
Za praznilk sv. Janeza Krstnika v Štivanu 23. junija je župnik msgr. Ivan Kretič na svoje župljane v Devinu, Štivanu in Medjevasi naslovil naslednje pismo.
V	nedeljo 23. junija bomo slavili praznik našega župnijskega zavetniku in pri-prošnjika sv. Janeza Krstnika. Zvesti izbiri in naročilom naših vernih prednikov, ki so si izbrali pred davnimi stoletji tega velikega svetnika, predhodnika in napovedovalca našega Odrešenika za svojega svetnika, se tudi mi vsako leto zbiramo v Štivanu v njemu posvečeni cerkvi, da mu damo čast in da znova poslušamo njegov preroški glas: Pripravite pot Gospodu... in njegovo veselo oznanilo: Glejte, Jadnje božje...
Njegova mogočna beseda, njegova spo-kornost in klic k spreobrnjenju, njegova zvestoba poklicu do smrti, mora biti tudi nam v današnjih časih povabilo, da hodimo za Jagnjetom, za Kristusom po poti resnice, ljubezni, pravičnosti in miru. Samo v Kristusu — po zgledu in priprošnji svetnikov — bomo živeli in uživali sadove teh velikih in zaželenih idealov.
Pridite na praznovanje ob 17. uri.
Isti dan ob isti slovesnosti bomo praznovali tudi 50 let mašništva, tj. zlato mašo vašega župnika. Bil sem v mašnika posvečen v Ogleju od goriškega nadškofa Karla Margottija dne 6. aprila 1935. Doživeti 50 let duhovništva je velika milost božja, ne samo za zlatomašnika, temveč tudi za vse tiste, katerim je bil zlatomaš-nik dan kot dušni pastir in delivec božjih skrivnosti v molitvi, v besedi, v delitvi sv. zakramentov, v trpljenju, v vsakdanji daritvi (nad 21.000 svetih maš in pri vsaki je naš Gospod Jezus prišel med nas z bogastvom svojih milosti in blagoslovov, da bi nas odrešil). Zares se spodobi in pravično je, da se Bogu skupaj zahvalimo za to izredno božjo milost. Pridite!
Na isti dan ob isti priložnosti se bomo spomnili, da vaš župnik zlatomašnik že 30 let obdeluje Gospodov vinograd, ki ga je Bog zasadil že v prvih letih krščanstva v tem kraju in ga izročil v oskrbo benediktinskim menihom v Štivanu, kjer ima še danes svoj sedež župnija Devin. Trideset let službe, dela, življenja. O uspehih in neuspehih bo sodil Bog. Vinograd — četudi Gospodov — je pač vinograd: rodi sladko, pa tudi kislo in grenko grozdje; srečno dozori, pa ga včasih tudi slana osmodi, toča potolče, gniloba uniči. Vinogradnik ne obupa; znova ga obdela, pozabi na žalost in se s prijatelji poveseli.
Tudi zato je vredno, da se ob tem slovesnem prazniku snidemo, se skupno Bogu zahvalimo in poprosimo, da bi še naprej poskrbel za delavce, ki bodo to božje slovensko ljudstvo vodili k Bogu, k svoji pravi časni in večni sreči.
Zveza slavonske katoliške prosvete v Gorici vabi na
ZAKLJUČNI NASTOP
gojencev glasbenih šol
iz Doberdoba, .Tamelj, Gorice, Štandreža in števerjana, ki bo v petek 21. junija ob 20.30
v Katoliškem domu v Gorici.
Novi sveti Anton v Trstn
Izlet pevskega zbora. Slovenski ipevski zbor pri Novem sv. Antonu v Trstu skrbi za petje pri naši maši ob nedeljah ob 8. uri. Nastopa tudi na raznih prireditvah. Vedno ima dovolj ponudb. Vztrajni pevovodja Edi se trudi, da na tedenskih vajah svoje pevce in pevke dobro pripravi na nastope, ko pojejo verske ali druge Pesmi. Primerno je bilo, da je izbor poskrbel tudi za izlet, 'ki ga pripravi že nekaj let.
V	nedeljo 9. maja so nas zgodaj zjutraj Pozdravili bliski, gromi in obilen dež. Pa smo se kljub temu zbrali ob določeni uri za odhod in začeli -vožnjo z molitvijo rožnega venca. Potem smo poslušali kratko razlago vsebine prazničnega bogoslužja, nato pa razlago važnejšh krajev, 'koder smo se vozili.
Skoro štiri ure je trajala vožnja, vendar snio do cilja, kamor smo bili namenjeni, Prišli pravočasno. Mimo Ljubljane smo se usmerili proti Štajerski po cesti, ki pelje Po dolini Kamnišike Bistrice in potem prek Gornjega grada in drugih ikrajev v dolino Savinje in se ustavili v Radmirju.
Pričakoval nas je župnik Jožef Vratnar, ki še ni dopolnil 50 let, doma ne daleč od ta*n, iz Rečice ob Savinji. Imeli smo ob uri mašo za župnijo, pri Ikateri je pel naš zbor. iPel je mašo, ki jo je uglasbil ^•'bald Vrabec. Domači župnik nas je prisrčno pozdravil, v imenu pevskega zibora Pa je spregovoril Albert Štrajn, ki je pri-
sotnim zbor predstavil in se zahvalil župniku, da nas je sprejel v svojo cetrtkev. Maševal in pridigal je dr. Jože Prešeren.
Po maši nam je župnik razložil zanimivosti baročne cerkve, ki je posvečena sv. Frančišku Ksaveriju. Ko je leta 1715 tam morila kuga, lakota in beda, so staro cerkev podrli in zgradili novo v letih od 1721 do 1725. Leta 1860 so jo še prenovili. Cerkev je postala božja pot, znana tedaj skoro po vsej Evropi. Ima lepe oltarje in dragocenosti, da spada med najpomembnejše slovenske kulturne spomenike. V cerkvi je zakladnica mašnih plaščev, kelihov in monštranc, ki so jih darovali razni vladarji: Marija Terezija, francoski, poljski in drugi kralji ter kraljice. Plašči so stari 250 let in več, a so še popolnoma ohranjeni. Pogosto se tu ustavljajo turisti, ki potujejo v Logarsko dolino, da si ogledajo zanimivosti certkve in njene zakladnice.
Na kosilo smo odšli v bližnje Ljubno ob Savinji. Vreme se je zboljšalo, megla se je dvignila, da smo mogli videti s svežim snegom ipokrite planine Kamen, Raduha in druge hribe.
Vračali smo se po isti poti ob Dreti proti Gornjemu gradu. Čez 453 m visoki preval smo iprišli po vijugasti cesti, tki je sedaj razširjena in asfaltirana, v dolino Kamniške Bistrice. Pokrajina je zelo zdrava in primerna za počitniška letovanja.
Ustavili smo se v Gornjem gradu in si tam ogledali cerkev in obzidje benediktinskega samostana, kolikor ga je še ostalo. Sedaj je tu župnija. Cerkev je posvečena sv. Mohorju in Fortunatu in spada pod mariborsko šikofijo. V ipreteklosti pa je Gornji grad igral važno vlogo. V 12. stol. je že tam bila graščina in leta 1174 se že omenja župnija. Že prej so tam ustanovili benediktinski samostan, ki je bil leta 1461 dodeljen ljubljanski škofiji. Ljubljanski škofje so se tu naselili in Gornji grad jim je sluzil za rezidenco do leta 1783. Sedanjo cerkev so zgradili leta 1757. Cerkev ima 7 oltarjev s slikami znamenitih slikarjev: Layerja, Kremser-Sohmidta, Pavla Kiinla, Val. Metzingerja in drugih.
Na povratku smo se ustavili še v Stranjah. Župnijska cerkev stoji na 455 m visoki pečini. Posvečena je sv. Benediktu. Ned drugo svetovno vojno so jo Nemci spremenili v bunker. Ob koncu vojne so cerkev podrli in zgradili sedanjo. Opremili so jo po Plečnikovih načrtih, da se lahko imenuje Plečnikova cerkev. Prek pol ure nam je župnik Firanc Gačnik razlagal simbolični pomen vseh stvari, ki cerkev krasijo. Šele po razlagi se človek zave veličine Plečnikovega duha, pa tudi božjega svetišča, ki dviga človeka k Bogu.
Ob 18. uri so cerkev napolnili župljani, da se udeležijo maše, pri kateri je naš zbor prepeval. Presenetilo nas je, ko smo videli v cerkvi zelo veliko otrok, odraščajočih fantov 'in deklet, mlade starše, očete in matere. Le manjši del je bil starih ljudi, mož in žena. Najdaljši del maše je bil čas obhajila, h kateremu so pristopili zlasti mladi. Pa so prebivalci župnije, ki šteje okrog 2.000 vernikov, samo nekateri kmetje. Povečini so delavci.
Po maši so nas povabili na zakusko. Za spomin so nam dali še po 4 fotografije Plečnikove cerkve.
Dobre volje in veselo razpoloženi smo se prek Kamnika, Mengša in mimo Ljubljane vračali po avtocesti domov. V zahvalo za vse lepo in dobro, ki smo ga doživeli, smo Bogu zapeli zahvalno pesem.
J. P.
■
Pesek
Srečanje duhovnikov in redovnic. Kot
vsako leto so se tudi letos na predvečer praznika Srca Jezusovega (letos je bil 14. junija) zbrali slovenski duhovniki in redovnice s Tržaškega in z Goriškega z namenom, da obnovijo svojo zvestobo poklicu in namenijo nekaj časa 'lastni posvetitvi.
Za kraj srečanja je bila letos izbrana prijazna cerkev Brezmadežne na Pesku pri Bazovici. Duhovno misel, v kateri je zlasti poudaril ljubezen božjega Srca, kot se izraža v sv. Evharistiji, je podal ljubljanski pomožni škof Jožef Kvas, ki je tudi vodil maševanje in imel med mašo še en nagovor.
Ob začetku slovesnosti je bazovski župnik msgr. Zivic podal zgodovino te cerkve, ki je nastala iz potrebe po bogoslužnem prostoru, ko je leta 1947 nova meja uničila župnijo v Gročani, kamor je Pesek prej spadal. Opozoril je tudi na čudovite slike, delo Toneta Kralja kot tudi na njegov križev pot.
Po maši so bili vsi prisotni povabljeni v Drago, kjer je znana počitniška kolonija za slovenske otroke in bili tam deležni zakuske.
Sv. maša za naše žrtve zadnje vojne
Maša zadušnica za slovenske žrtve zadnje vojne bo v Rižarni v Trstu prihodnjo nedeljo 23. junija ob 17. uri. Maševal in govoril bo g. Viktor Kos, bivši dolgoletni župnik in dekan v Komnu ter interniranec v Nemčiji. S petjem bodo sodelovali združeni tržaški cerkveni zbori pod vodstvom g. Dušana Jakomina.
Ker obhajamo letos 40-letnico konca zadnje vojne, smo vsi še posebej vabljeni k udeležbi.
PD Kolonkovec, Šalita di Zugnano 46 priredi v soboto 22. junija
TRADICIONALNO KRESOVANJE
z razstavo domačega vina in kulturnim programom. Za veselo družabnost bodo Skrbeli »Veseli godci«. Odprtje kioskov je ob 17. uri.
V nedeljo 23. junija ob 16. uri bo poimenovanje domačega pevskega zbora, razstava krajevnih vin in starega vinogradniškega orodja z nagrajevanjem najboljših vin. Zabaval bo ansambel »Taims«.
V ponedeljek 24. junija se bo zvečer praznik nadaljeval. Vse tri dni bodo delovali dobro založeni kioski. - Vabljeni!
Izjava vzgojiteljev ob nezdravih pojavih med mladino
Člani profesorskega zbora trgovskega tehničnega zavoda »Žiga Zois« iz Trsta in Gorice, zbrani na sklepni konferenci šolskega leta 1984-85, izražajo svojo globoko zaskrbljenost zaradi vedno večjega števila mladih, tudi učencev naših slovenskih šol, ki se vdajajo pretiranemu uživanju alkoholnih pijač.
V	zadnjih letih je bilo že opaziti stalen porast števila dijakov, ki so se predajali nezdravemu in škodljivemu kajenju tobaka (zlasti med dekleti), in kaže, da nekateri niso nedovzetni niti za mamila; ob tem pa se je zdaj zelo povečalo število podatkov tudi o pijančevanju naše mladine.
Ker je ta pojav prišel vidno do izraza zlasti na nekaterih letošnjih valetah in podobnih priložnostih, kjer je pijanost dijakov presegla mejo dostojnosti, prihaja pa do pritožb tudi iz raznih organizacij, kjer se zbira mladina (tudi športnih), menijo člani profesorskega zbora, da so dolžni nanj opozoriti našo javnost, da bi se zavedela nevarnosti, ki grozi zaradi širjenja tega družbi nezdravega pojava.
Opozorilo velja staršem in vzgojiteljem in sploh vsem, ki se ukvarjajo z mladino, da bi s primerno skrbjo in ukrepi zavrti te duhu in telesu posameznika in vsej družbi škodljive razvade, zlasti ker se širi med mladimi, ki ibodo morali jutri ne le prevzemati vlogo roditeljev in vzgojiteljev novih rodov, ampak tudi odgovorna mesta v naši narodnostni zamejski skupnosti in družbi sploh.
Srebrna maša g. Šuligoja
Človek se vedno rad spominja tistih odločilnih trenutkov, ko se je marsikaj spremenilo v njegovem življenju, pa tudi posebnih jubilejev.
Prav zato se moramo še posebej spomniti na tak dogodek kot je 25-letnica maš-niškega posvečenja, iki ga slavi g. Silvo Šuligoj, dolgoletni kaplan pri Sv. Jakobu v Trstu, pobudnik in soustanovitelj Šentjakobskega kulturnega društva, kjer se slovenski verniki redno shajamo.
Župnija sv. Jakoba se bo spomnila te obletnice v nedeljo 23. junija ob 9. uri. Slovesno somaševanje bo vodil sam slavljenec. Z njim bosta domači župnik Mario Panko in slovenski dušni pastir pri Sv. Jakobu Marij Gerdol.
Hvaležni za vse mu verniki čestitamo in mu želimo veliko uspehov v nadaljnjem dušnopastirskem delu. - M. P.
Koncert v župnijski cerkvi v Barkovljah
Kot na tekočem traku se v Trstu in okolici vrstijo koncerti zdaj v enem zdaj v drugem kraju. Tudi koncert na praznik sv. Rešnjega Telesa v Barkovljah je privabil veliko ljubiteljev petja. V prvem delu so bile na sporedu umetne pesmi raznih narodov. Napovedovalec Pavel Ogrin je tolmačil slovensko besedilo, v italijanščino pa je prevajala prof. Elvi Slokar.
Za uvod so v počastitev U. Vrabca, ki letos praznuje 80 let življenja, v njegovi kompoziciji zapeli Prešernovo Zdravljico. Sledile so tri Ave Marije J. Arcadelta, F. Liszta in G. Corala ter Otče naš N. Ke-
drova. Navdušen aplavz občinstva je zlasti veljal Gallusovi Resonet in laudibus. Tudi italijanski verniki so prišli na svoj račun. Zbor jim je zapel B. De Marzijevo-U. Vrabec Signore delle cime in še T. Or-tellija-L. Pigarelli La Montanara. Svojemu barkovljanskemu glasbeniku, po katerem se zbor imenuje, so posvetili njegovi skladbi Kambrca in Soudaška. V ostalem sporedu pa je bilo še nakaj znanih pesmi iz naše narodne zakladnice.
Na koncertu je vladalo prav domače vzdušje; prisostvoval je tudi barkovljan-Ski župnik g. Elio kakor tudi večje šte-bilo italijanskih občanov. Zbor ima v svoji sredi tudi izjemnega člana: ital. kaplana in univerzitetnega profesorja g. Gian-ninija, ki že od ustanovitve pred tremi leti zvesto sodeluje v zboru.
Razmeroma mlada pevovodkiinja je vodila zbor z občuteno izraznostjo in v harmoničnem zlitju petja. Pozna se ji, da ima za seboj diplomo iz zborovodstva; sedaj je menda tik pred drugo diplomo na konservatoriju Tartini, poleg tega pa študira solopetje. Lepo bi bilo, ko bi svoje bogate pevske talente uporabila tudi v čast božjo pri vsaki nedeljski maši.
Že med izvajanjem in še bolj ob zaključku je občinstvo navdušeno ploskalo. Za koncerte po cerkvah pa bi ob izbiri sporeda vseeno bilo priporočljivo, upoštevati tudi prostor, namenjen bogoslužju.
Oskrunitev kapelice sv. Jožefa v Mačkoljah
Vsak kulturni narod je ponosen na svoje zgodovinske spomenike, zato se zgražamo nad njihovimi skrunitvami in obsojamo znane ali neznane storilce takšnih dejanj. Samo kolikokrat so oskrunili spomenik bazoviškim junakom in druga podobna obeležja ter slovenske napise na šolah!
V noči med 3. in 4. junijem so nezinanci s silo odprli vrata kapelice siv. Jožefa v Mačkoljah, ki stoji na cestnem križišču na vrhu vasi, ki mu domačini prav zaradi tega verskega znamenja pravijo »Pri pilu«. Tisto jutro okrog šeste ure zjutraj so namreč domače žene opazile svetnikov kip na cestišču, po dveh dneh pa so, kot lahko sklepamo, isti neznanci na njegovo mesto postavili nedostojno sliko ženske, kar pomeni, da »neznanci« niso prišli od daleč. Zato bo zelo žalostno in poniževalno za vse, če bo preiskava ugotovila, da gre za podvig nestrpnežev' s tukajšnjega območja.
Vsak kulturen in preudaren človek se sprašuje, komu in zakaj je bilo to ljudsko narodno-versko znamenje v napoto. Kdor danes ne spoštuje teh starih vidnih pričevanj prisotnosti našega ljudstva na teh tleh, bo jutri s še večjo lahkoto zavrgel še druga izročila naših prednikov, Vključno zvestobo materinemu jeziku in javno slovensko besedo.
Praznik petja, mladosti in veselja na Opčinah
Ob koncu prejšnjega tedna so v krogu OPZ in MPZ »Vesela pomlad« na Opčinah obhajali praznik petja, mladosti in veselja. 4. praznik mladih pevcev se je pričel v soboto, ko sta imela openska zbora v gosteh OPZ Glasbene šole iz Postojne.
Postojnski pevci so z dirigentko Nedo Nanutovo in ravnateljem Glasbene šole Ivom Jelerčičem ter z nekaterimi spremljevalci dopotovali na Opčine že v zgodnjih dopoldanskih urah. V spremstvu Lucije čač so si ogledali mestno središče, akvarij in miramarski park.
Zvečer so imeli koncert v Finžgarjevem domu. Izvajali so pretežno umetne otroške pesmi, čeprav se niso odrekli drugim zvrstem. S krajšim sporedom sta nastopila tudi domača zbora, ki sta se ob koncu z rdečimi nageljni poslovila od gostujočih vrstnikov.
V nedeljo popoldne pa je toplo junijsko sonce pozdravilo praznik mladih pevcev v prelepem naravnem okolju Finžgarjevega doma. Pester kulturni spored so oblikovali M1MPZ »Zvonček« in ansambel mladih glasbenih izvajalcev z Repentabra, otroška folklorna skupina SKD »Tabor« z Opčin, glasbenega ansambla »Zvezde« in »Taims« ter OPZ in MPZ »Vesela pomlad« z Opčin. Za prijetno razvedrilo sta poskrbela ansambel »Galebi« in priznani animator oddaje »Srečanja« na ljubljanski RTV Mi-to Trefalt, ki je vodil družabne igre za otroke in odrasle. Sodelujoči so se vanje navdušeno vživeli. Na voljo so bile številne bogate nagrade, dar openskih trgovcev, katerim se za prijateljsko razumevanje prireditelji ponovno zahvaljujemo. - M. D.
JUBILEJNO PRAZNOVANJE
1100-letnice smrti sv. Metoda (885-1985)
KULTURNI SPORED Na Repentabru: v petek 5. julija ob 20.30, v soboto 6. julija ob 20.30, v nedeljo 7. j ul rja ob 18. uri dramski prikaz v 5 slikah
»BLAGOVESTNIKA Z VZHODA«
po izvirnem tekstu prof. Ivana Artača režija Adrijan Rustja ob sodelovanju posebne igralske skupine.
VERSKI SPORED
V	Marijinem svetišču na Vejni: v nedeljo 14. julija ob 17.30: slovesno bogoslužje vodi novi pomožni škof v Kopru Metod Pirih ob somaševanju novomašnikov, srebmo-mašnika in zlatomašnikov. Sodeluje zbor ZCPZ iz Trsta.
Vabi ACM v Trstu
Z GORIŠKEGA
Skupna prireditev šole »Ivan Trinko«
Začele so se poletne počitnice za vse naše šolarje. Ob koncu šolskega leta je že postala povsod tradicija, da se organizirajo končne prireditve na šolah vseh stopenj. Tako so tudi dijaki srednje šole »Ivan Trinko« hoteli pokazati svojim staršem in prijateljem to, kar so se naučili pod vodstvom še posebej požrtvovalnih profesorjev pri raznih obšolskih dejavnostih.
V	petek 14. junija so se zbrali ob 11. uri k skupni prireditvi. Šolski zbor, ki je kot smo že poročali, dosegel prvo nagrado na deželnem pevskem tekmovanju srednjih šol, je pod vodstvom prof. Jericija zapel prisotnim nekaj pesmi. Dijaki I.d razreda, ki jih je pripravila prof. Lučana Budal, so melodiozno zrecitirali Župančičeve Žabe. Skupina flavtistov, ob spremljavi klavirja, je pod vodstvom prof. Ban-delli zaigrala nekaj skladbic za ta instrument, vse skupaj pa je bilo povezano s podeljevanjem značk dijakom, ki so se izkazali med letom posebno vrteti za 'branje slovenskih knjig iz šolske knjižnice. Nad 150 dijakom je ravnateljica podelila značko, na kateri je upodobljen Ivan Trinko, čigar ime nosi šola, delo profesorja likovne vzgoje Hijacinta Jusse. Da si je šola lahko privoščila svojo značko, se je treba zahvaliti goriški Kmečki banki, ki je za to denarno prispevala.
Ob tej priložnosti je šola predstavila javnosti cilkostilirano brošuro, ki nosi pomenljiv naslov Pričevanja. V njej so dijaki objavili spise, v katerih prikazujejo spomine svojih starejših sorodnikov ali sovaščanov na tragična leta zadnje svetovne vojne. - r
IZ KANALSKE DOLINE
Žabnice
Tragična smrt. V soboto pred praznikom sv. Rešnjega Telesa 8. junija se je pri nas zgodila huda nesreča. Kot vsako leto so fantje, ki pojdejo letos k vojakom, postavljali mlaj pred cerkvijo. Ko je bil ta že skoro .postavljen, nekaj ni bilo v redu. Tedaj je oče enega izmed fantov splezal po lestvi visoko gor na mlaj, toda spodrsnilo se mu je, da je padal na tla. Odpeljali so ga takoj v Videm, a je v bolnišnici že po treh urah umrl.
Bil je to Jožef Kravina iz znane Rin-gerjeve družine, star 53 let. Po poklicu je bil geometer in skozi deset let podžupan trbiškc občine ter občinski svetovalec. Ko je študiral, je bil nakaj let gojenec v go-riškam Alojzijevišču. Zapušča ženo in tri otroke.
Kako je bil poznan in priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Iz vse Kanalske doline so prišli skupaj, da se poslovijo od moža, ki ije rad pomagal vsakemu, ki se je k njemu zatekel za pomoč ali nasvet. Pogrebni obred je vodil upravitelj župnije g. Mario Gariup ob somaševanju msgr. dr. F. Močnika, ki je tesno povezan z Rin-gerjevo družino zaradi Koče sv. Jožefa. Žabniški mešani pevski zbor mu je pri darovanju med mašo zapel »Jaz sem vstajenje in življenje«, ob zadnjem slovesu pa še pesem v furlamščini in nemščini. Slovo je Zbor zaključil s pesmijo »Nad zvezdami«. Poslovili so se od njega tudi trbiški župan, zastopnik iz Vidma ter ob grobu še gasilci iz Kanalske doline in iz bližnjih vasi Slovenije in Avstrije.
Naj mu Bog bogato povrne za vse, kar je dobrega naredil. Družini in njegovim staršem izrekamo naše globoko sožalje.
■
Življenje je božji dar, ki nam je bil izročen, da iz njega napravimo nekaj koristnega (W. von Braun).
rnigi?
"f? ~VZ’ i —	*
Zaključna šolska prireditev osnovnih slov. šol v Gorici
V	petek 14. junija je v Kult. domu v Gorici bil nastop učencev obeh slovenskih mestnih osnovnih šol. S to prireditvijo so nastopajoči hoteli proslaviti 40-letnico obnovitve slovenskih šol na Primorskem.
Program je bil zelo pester in je res treba pohvaliti režiserja Janeza Povšeta, po čigar zaslugi so se recitacije in pesmi brezhibno prepletale in odvijale. Seveda je treba dati priznanje tudi učiteljem, ki so učence za to priložnost pripravili.
Po uvodni pesmi so se na odru zvrstile slike iz otrokovega šolskega življenja, ki so se prepletale z veseljem im brezskrbnostjo mladih let. Nato so nam učenci prikazali neikaj odlomkov o vojni; čeprav so ti odlomki bili odraz resničnih doživetij, vendar je opis vojnih grozot, ki so nam jih otroci v tako živi besedi prikazali, vendarle nekoliko prekruto posegel v brezskrbno otroško življenje, ki se je malo prej odvijalo na odru. Morda so s tem prireditelji hoteli poudariti razliko med 'veseljem, ki so ga otroci navadno deležni ob brezskrbnem otroštvu, in grozo, ki so jo tudi sami morali med vojno doživljati.
Takoj za tem odlomkom je bila na vrsti Puntarska pesem, tki je tvorila nekak vrhunec celotne prireditve, nakar je skupina učencev recitirala odlomek »Ob 40-letnici slovenskih šol na Primorskem«; sestavek je napisala pesnica Ljubka Šorli in je izšel kot uvodni članek v letošnji 8. številki »Pastirčka«. V njem je zlasti lepo prikazan položaj slovenske šole med obema vojnama. Zatem so bile spet na sporedu recitacije in pesmi, ki so jih podali posamezni razredi oz. učenci. Nastop se je zaključil s pesmima »Domovina« in »Lepo je v naši domovini«.
Sovodnje
Nastopna beseda predsednika svetovalske skupine SSk v novem občinskem svetu v Sovodnjah 3. maja. Objavljamo besede, ki jih je Branko Cemic naslovil na vse novoizvoljene občinske svetovalce, še posebej tiste, ki so prvič v tem občinskem svetu.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil bivšima svetovalcema SSk Remu Devetaku in Oskarju Pavletiču, ki sta v prejšnji mandatni dobi odločno zagovarjala stališča naše stranke ter potrebe in zahteve občanov. To velja še posebej za Rema Devetaka, ki je bil celih 20 let občinski svetovalec in tudi načelnik naše skupine. Posebno zahvalo bi rad izrekel vsem tistim, ki so na zadnjih volitvah podprli SSk in okrepili glasove edine slovenske stranke in s tem potrdili, da je bila politika, ki jo je naša skupina vodila v občinskem svetu pravilna v tolmačenju zahtev občanov.
Ob zaključku prejšnje mandatne dobe smo izrazili precej pomislekov glede delovanja občinske uprave in obnašanja sestavnih delov Občinske enotnosti. Ko danes začenjamo novo obdobje, želimo, da bi v teh petih letih prišlo do večjega sodelovanja v splošno korist naših občanov. SSk bo tudi v tej mandatni dobi v opoziciji in bo to vlogo resno in odgovorno opravljata.
Mislim, da ni odveč, če vsaj na kratko prikažem našo politično jormacijo, ki se predvsem zavzema za samostojen nastop v prepričanju, da je to najboljša pot, ki lahko koristi slovenski narodnostni skupnosti v Italiji.
Pri zadnjih upravnih volitvah je bila SSk prisotna v vseh slovenskih in mešanih občinah, kjer slovensko zastopstvo zagotavlja prav slovenska stranka, medtem ko PCI in PSI tega nista zmožni. V go-riški občini npr. ima SSk dva predstavnika, PSI enega in PCI nobenega. Ce se ozremo malo nazaj, ugotovimo, da je edino slovensko zastopstvo, ki ga zagotavlja SSk, vedno enako in sicer dva svetovalca, medlem ko se je zastopstvo PSI in PCI zožilo od štirih na enega slovenskega svetovalca. Res žalostna in zaskrbljujoča slika slovenske prisotnosti v PSI in PCI!
Po takih ugotovitvah se postavlja tudi vprašanje enotnega nastopanja Slovencev, saj sta PCI in PSI zgovorno pokazali, da nočeta, da bi ju zastopati Slovenci v izvoljenih organih. Po našem mnenju ni dovolj, da se Občinska enotnost, kot kombinacija PCI-PSI, predstavlja v pretežno slovenskih občinah, treba bi bilo pokazati slovensko prisotnost tudi v večjih in mešanih občinah. Dejstvo je, da se o usodi slovenske narodne skupnosti odloča samo
Nadaljuje se v priredbi ŠZ Soča, pevskega zbora Rupa-Peč
in občine Sovodnje
PRAZNIK V RUBIJSKEM GRADU
Petek 21. junija
20.30 tekmovanje v briškoli z bogatimi nagradami in prosta zabava ob zvokih »Novega ansambla«.
Sobota 22. junija
18.00 zabavna tekmovanja za osnovnošolske otroke in prosta zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
Nedelja 23. junija
18.00 kulturni program z zborovskim petjem, nagrajevanje odbojkarskega turnirja in otroškega tekmovanja, nato prosta zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Furlana.
Ponedeljek 24. junija - 5. občinski praznik
20.00 slavnostna seja v telovadnici v Sovodnjah, podeljevanje nagrad razstavljavcem vin, nastop dekliškega zbora iz Sovodenj, recitacije višješolske mladine;
21.00 zaključek v Rubijskem gradu ob zvokih »Novega ansambla«.
Vse dni bo deloval dobro založen buffet s specialitetami na
žaru in dobro domačo vinsko kapljico.
v teh organih. Tak je danes širši politični okvir, ki ni ravno rožnat za našo narodno skupnost v Italiji.
Če se vrnemo k naši občinski stvarnosti, je program SSk vsem dobro znan, saj smo ga razdelili vsem občanom, ki so ga tudi množično podprli. V tem občinskem svetu se danes zavedamo večje odgovornosti, ki nam je bila zaupana. Prepričani smo, da bomo kos tej stvarnosti in da bomo znali stalno spremljati delo občinske uprave, da se uresniči program, ki smo si ga zastavili.
Jamlje
Sv. birma. Že več mesecev se je skupina mladih pripravljala na zakrament potrje-nja v veri. Iz Dola je bilo 10 birmancev, iz Jamelj pa 14, in to 13 fantov in 11 deklic. Zadnja birma je bila pred štirimi leti.
Nadškof p. Bommarco je prišel preteklo nedeljo v Jamlje ob 5. uri popoldne in sta ga ob vhodu v cerkev sprejeli v imenu vse birmanske skupine dve deklici, pevci pa so ga ob vstopu pozdravili z Vodopivčevo skladbo »Ecce sacerdos«. G. nadškof je sv. mašo v slovenščini opravil ob sodelovanju domačega župnika in župnika iz Doberdoba g. Lazarja, ki je prejšnji dan spovedal birmance in botre.
V	priložnostnem nagovoru je g. nadpa-stir omenil sv. Antona PadovanSkega, ki je tudi zaščitnik jameljske župnije in ga je le-ta zadnjo nedeljo slovesno proslavljala. Ko je pridigal ta priljubljeni svetnik pred papežem Gregorijem IX., se je ponovil binkoštni čudež: vsakdo ga je razumel v svojem jeziku.
Po maši je g. nadškof obiskal na domu Lojzeta Frandoliča, ki je že eno leto ne-pokreten, nato pa je bil v gostilni Soban deležen zakuske, ki so se je udeležili tudi cerkveni pevci. Srečanje se je zaključilo s pesmijo Marija skoz življenje.
V	novi cerkvi sv. Janeza Krstnika v šti-vanu bo v nedeljo 23. junija ob 17. uri
SLOVESNO PRAZNOVANJE
cerkvenega zavetnika, zlatomašniško slavje domačega župnika in 30-letnice župnikovega delovanja v Devinu. Sv. maša bo slovesna, peta v latinščini in sicer maša v čast Srcu Jezusovemu Vinka Vodopivca. Bogoslužje božje besede bo v slovenščini in italijanščini, na koncu pa bo zahvalna pesem. V slovenščini bo govoril g. Boris Kretič, v italijanščini pa g. Armando Zor-zin. - Vsi prisrčno vabljeni!
Šport;
Odbojkarski turnir »P. Špacapan«
ASFJR iz Čedada in Fincantieri iz Tržiča sta bila finalista moškega turnirja, medtem ko sta si za finale žensk stali nasproti ekipi Libertas iz Gorice in Sovodnje Centralsped. To sta para finalnih tekem, ki sta bili na sporedu v torek 18. junija.
Odbojkarski turnir, ki ga vsako leto organizira Sž 01ympia v spomin na svojega nekdanljega igralca in odbornika Petra Špacapana, je tudi letos popolnoma uspel, saj so se prijavile številne ekipe, ki so se cela dva tedna borile za osvojitev tega prestižnega pokala. V moškem finalu letos ne najdemo ekipe Brandigi iz S. Giovanni al Natisone, ki je zasedla šele tretje mesto po zmagi v malem finalu proti 01ympiji Terpin, ki je zelo dostojno zastopala slovenske barve. Zenska postava 01ympia Ber-tclini pa je izpadla že v kvalifikacijah, potem ko je tesno izgubila proti Sovod-ntjam.
Tudi VBU iz Vidma ni letos branil pokala, ki ga je osvojil pred letom dni, ko je nastopal na turnirju kar z dvema ekipama. Trener Travaglini ni namreč imel na voljo najboljših igralcev, z okrnjeno ekipo pa zaradi prestiža ni hotel nastopiti.
Tokrat je manifestacija potekala pod sponsorizacijo Goriške mestne hranilnice in Košičeve trgovine K2 Šport, največje breme organizacije pa je nosiil Marjan Vižintin, kateremu gre vsa zahvala in priznanje, da je tudi letošnja izvedba lepo uspela.
Pri ženskah je Libertas premagal Sovodnje s 3 : 1 in zasedel 1. mesto. V moški postavi pa je ASFJR iz Čedada bil boljši od ekipe Fincantieri ter zmagal s 3 : 2.
Ronke
Konec filmske sezone. V sredo 5. junija je ženski pevski zibor z Laškega zaključil v Romkah svojo kulturno dejavnost. Glavni cilj, ki si ga je bil. zastavil, je bilo srečati se z raznimi tržaškimi filmskimi ustvarjalci.
Tokrat je prišel režiser Sergij Verč, ki je prikazal nekaj utrinkov iz domačega in tujega sveta. Nedvomno je bil tudi tokrat uspešen in zanimiv večer, saj smo si ogledali življenje in prizore iz Nevv Yorka, ki smo jih potem primerjali s filmom »Tržaška melanholija«, kjer je avtor prikazal današnjo napeto vsakdanjost, ki jo je in jo Trst doživlja, čeprav je eden središč Srednje Evrope. Zavoljo tega je pozorno občinstvo, ki je bilo ned predvajanjem zelo zadovoljno, S. Verča ob koncu nagradilo s toplim ploskanjem. - K. M.
DAROVI
Za Katoliški glas: Ida Koshuta, Gorica 30.000; starši ob obletnici smrti dr. Andreja Tavčarja 25.000; dr. Peter Urbanc, Kanada 570.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: N. N. 50.000; družina Košič v spomin dr. A, Sfiligoja in v spomin Ivana Makuca po 50.000; družina Lojk v spomin Jožka Bratina 50.000; H. M. 50.000 lir.
V spomin na dr. A. Sfiligoja: odvetnik dr. Karlo Primožič za novo telovadnico v Gorici 100.000 lir.
Za zbor »M. Filej«: Rudi Mlakar v spomin na dr. A. Sfiligoja in Ninija Makuca
50.000 lir.
Marija Gruden, Gorica: v zahvalo sveto-gorski Materi božji 10.000 in za Katoliški glas 5.000 lir.
V spomin na prof. Zorana Tavčarja:
Lojzka Sosič-čevdek za misijone 50.000 in za Vincencijevo konferenco v Trstu 50.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: Jožica L. in Anica S. namesto cvetja na grob Zorana Tavčarja 20.000; P. Legiša, Cerovlje 20.000; družina Karel in Angela Legiša namesto cvetja na grob Zorana Tavčarja 40.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: N. N. 50.000; Lojztka škerlavaj namesto cvetja na grob Marte Sosič-Daneu 30.000; Albina Valenčič 20.000; Vida Grgič v spomin na moža Antona 20.000; Marija Križman 10.000; Ada Zecchini-škabar 5.000; razni 27.000 lir.
Za cerkev na Ferlugih: družina Ferluga v spomin na mamo Milko Štubelj 100.000; Olga Piščanc v spomin na moža Matija
20.000 lir.
Marija Dolenc, Opčine: ob zaključku letošnje majniške pobožnosti za cerkveni zbor »Sv. Jernej« na Opčinah 25.000 in za zbor »Vesela pomlad« 25.000 lir.
Za Vincencijevo konf. v Trstu: članice glavnega odbora v Trstu v spomin Silvestre Vremec z Opčin 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: družina Kuret, Ricmanje 20.000; družina Bet, Ricmanje v spomin na pok. starše Semenič 40.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Vera Turk, Trst ob 10. obletnici smrti brata Radota 50.000; N. N., Dom jo 10.000 lir.
Za obnovitev oskrunjene kapelice sv. Jožefa v Mačkoljah: N. N. 100.000; N. N. 50.000; N. N. 30.000 lir.
Za novi kor v župn. cerkvi v Mačkovljah: N. N. štirikrat po 50.000; N. N. 150.000; Karolina Slavec 50.000; N. N. 20.000 lir.
Za lačne po svetu: Ida Koshuta, Gorica 20.000; M. H., Trst 10.000; birmanci iz Rojana 60.000; N. N., Gorica 50.000 lir.
Za uboge: N. N., Opčine 50.000; Violetta Reni 10.000 lir.
Za lačne otroke: prvoobhajanec Bojan Žafran, Riomanje 5.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
OBUESTILA
Sindikat slov. šole - Tajništvo Gorica
sporoča, da bo letos seminar v Radovljici v času od 25. do 31. avgusta. Udeleženci naj se prijavi ja v hotelu »Grajski dvor« 25. avgusta ob 18. uri. Na začetku seminarja bodo udeleženci dobili zadevni program. Za goriške šolnike je odmerjenih deset mest. Kdor bi se želel udeležiti, naj napravi pismeno prošnjo na sindikat in sicer do 30. junija 1.1.
Ob 90. obletnici ustanovitve slov. kolesarskega društva »Gorica« prireja ZSŠD v Italiji kolesarski poligon za otroke in naraščajnike od 6. do 15. leta starosti. Prireditev bo na igrišču zavoda Lenassi, ul. Vittorio Veneto v Gorici v soboto 22. junija s pričetkom ob 17. uri. Vsak udeleženec bo prejel spominsko kolajno, najboljši pa pokale.
Športno društvo »Sovodnje« prireja skupaj s teritorialnim odborom ZSŠDI ob 90. obletnici ustanovitve kolesarskega društva »Gorica« kolesarski nastop, ki bo 23. junija. Štart bo v Sovodnjah pri Kult. domu ob 10. uri, vpisati pa se je treba do 9. ure. Družinska proga meri en krog (9 km), rekreacijska dva (18 km), tekmovalna pa 55 km. Spominsko kolajno dobijo vsi udeleženci, pokale pa zmagovalci. Na cilju bo poskrbljeno za malico.
Romarjem v Einsiedeln v Švici sporočamo, naj dvignejo prihodnjo nedeljo romarsko knjižico tam, kjer so se vpisali.
Za slovenske misijonarje: Ludvik čevdek ob tretji obletnici smrti žene Viktorije Devetak 50.000; N. N. 100.000; N. N. 24.200; N. N. 50.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa: N. N., Opčine 50.000; N. N., Opčine 10.000 lir.
Spored od 23. do 29. junija 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Češnja vabi v svate«. 11.45 Vera in naš čas.
12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon.
15.00 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Leo Delibes: Lakme, opera. 11.30 Beležka. 12.00 Smer: slovenske gore. 13.20 Mešani zbor »Pod lipo« iz Barnasa. 14.10 Otroški kotiček: »Ciciban, na dan, na plan!« 15.00 Iz šolskega sveta. 16.00 Svetovno pripovedništvo. 17.10 Kogojevi dnevi 1984.
Torek: 8.10 Med Brdi in Jadranom. 10.10 Leo Delibes: Lakme, opera. 12.00 Filmskemu ustvarjanju naproti. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Raziskovalno delo: Dolina ’84. 17.10 Naša pesem 1984.
18.00 A. Tornquist: »Rekviem«.
Sreda: 8.10 Gospodarska problematika.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Liki iz naše preteklosti. 13.20 Zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Kocka na kooko. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Kako preživeti z demonom in erosom.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 16.00 Na goriškem valu. 17.10 Naša pesem 1984.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Beležka. 12.00 Tostran in onstran sonca. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 V svetu filma. 16.00 Iz svetovnega pripovedništva.
17.10 3. srečanje mladih slov. glasbenikov treh dežel 8. maja letos v Kult. domu v Trstu (2. del). 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 11.30 Beležka. 12.00 Glas od Rezije. 14.10 Otroški kotiček: Iz živalskega sveta. 16.00 Človek v sodobnem svetu. 17.10 3. srečanje mladih slov. glasbenikov treh dežel 8. maja letos v Kulturnem domu v Trstu. 18.00 Franček Rudolf: »Skriti pred sosedi: park«.
Uprava Katoliške knjigarne obvešča vse dijake srednjih šol v Gorici, da se na njenem sedežu, Travnik 25, sprejemajo naročila za učbenike za novo šolsko leto. Obenem svetuje vsem, ki bi radi učbenike pravočasno dobili, naj jih naročijo najkasneje do sobote 13. julija 1985. Kdor se bo javil po tem datumu, ne bo mogel računati, da bo knjige dobil pred začetkom pouka.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
V soboto, 15. junija 1985, nas je v 94. letu starosti zapustil naš dragi tata
Jožko Bratina
Po pogrebni svečanosti v cerkvi sv. Ivana smo ga v ponedeljek 17. t. m. pospremili k zadnjemu počitku na pevmsko pokopailišče.
Zahvaljujemo se vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin.
Sinovi Slavko, Lea in Irenka z družino
Gorica, 19. junija 1985
Vaš Hotel	;	*	,
_ 34170 GORIZIA - GORICA CITALV) TELEF. (0481) 82166/ 7/8 - TELE