ILC VEM SKI ČE E ELM mn • “''"'■J Mt.. * ' .'IW ••Ti1' GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ SLOVE MIJB LITO 1959 ŠTEV* 8 SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ ČEBELAR ST. S LJUBLJANA, 15. AVGUSTA 1939 LETNIK LXI V S E B I N A Janez Gosposvetski: Če se med v satju strdi 177 Oko: Vpliv kobalta na razvoj čebel .... 179 Stovo Lončarevie: Čebelarstvo v Švici (Nadaljevanje in konec).................................182 POSVETOVALNICA Odgovori: K 8- vprašanju o plemenilni postaji. K 9. vprašanju o dovoljenju za dovoz čebel. K 10. vprašanju o suhem Krmljenju . 187 NAŠA ORGANIZACIJA Poročilo o 8. rednem občnem zboru Zveze če- belarskih društev za Slovenijo....................188 Občni zbor čebelarskega društva Zagorje • • 191 Kako čebelarimo v Izlakah.........................192 AZ-panji se bodo pocenili.........................192 Iz Dobove.........................................192 Nevaren sistem....................................182 VINJETA PANJSKE KONČNICE Pijane ženske NA OVITKU Poziv čebelarjem. Kmetijska razstava v Miin-chenu. Obiščite sončno Goriško! Mali oglasi. List izhaja vsakega 15. v mesecu. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska Triglavska tiskarna v^ Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Vlado Rojec. Letna naročnina 650 din, za inozemstvo 1000 din. Posamezna številka na 32 strcneh stane 80 din, na 16 straneh 40 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje list v obrokih,_ se S prvim obrokom zaveže, da bo do konca leta poravnal _ celotno naročnino. Številka* čekovnega računa pri Komunalni- banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta 600-70 3-1077 če se med v satju strdi JANE/. GOSPOSVETSKI »No, letos pa ne bom rabil točila,« sem si mislil v maju leta 1957. Vse naokrog jo bilo polno snega, zasneženi prostor pred panji pa je bil na debelo posut z otrplimi čebelami in venomer nove so butale iz žrel v sneg. Tudi dodajanje vode ni nič pomagalo. Imel sem vtis, da so bile čebele zaradi tega, ker so prejšnji dan burno izletavale na razcvetelo sadno- drevje, nekako navajene beline in jih je ta sedaj še naprej izvabljala iz panjev. Razlika je bila v tein, da je bilo prejšnji dan sadno drevje belo od cvetov, danes pa od snega. Snegu je sledila huda slana, ki je poleg travniškega cvetja uničila celo zelenje mladih bukev. Toda za dežjem vedno sonce posije^ Tako se je tudi gozd na novo odel z mladim zelenjem, z zelenjem pa je oživela nada, da ni vse zgubljeno. Junija in julija so čebele zelo pridno donašale nektar v panje. In rabil sem točilo celo bolj kot druga leta. Proti koncu julija pa sem naenkrat opazil, da med ne gre iz satovja. Kaj pomeni vendar to? Med v celicah se je zelo lesketal, ali iztočiti ga ni bilo mogoče. Posamezni sati so bili izredno težki, saj so bile celice močno podaljšane. Ko sem jih iztočil, so bili še vedno težki. Navadno sem dobil iz vsakega sata le 20—60dkg medu. Uporabil sem »Eriko«, to je ščetki podobno pripravo, ki ima namesto ščetin železne iglice, ter z njo prebadal med v satju na obeh straneh. S tem sem dosegel nekoliko več pridelka, povsem pa le ni šel med iz satja. Cebelarji-smo hodili drug k drugemu ter se spraševali, kaj je storiti. Nihče ni vedel za pravi nasvet. Pregledal sem razne domače in tuje knjige in iskal rešitev. Nekateri so segrevali satje v posebnih zabojih, ga nato znova dodali čebelam in ga kasneje še enkrat točili. A se tildi to ni obneslo. Med v satju pa je bil vedno bolj trd. Če sem sat prelomil, so se iz celic izluščili koščki strjenega inedu. V gozdu sem na smrekovih vejicah opazil bele kristalčke v velikosti koruznega zrna. To jo bila skristalizirana mana, ki je čebele niso obrale. Takratna huda vročina je menda pospešila kristalizacijo. Sosedni čebelarji so zaneseno satovje čez noč namočili v vodo ter ga nato iztočili. Z vodo razredčeni med so porabili za medico, iz nje pa kuhali žganje. A so slabo opravili, saj so iz 2—5 kg medu dobili le 1 I žganja. Oh, ko bi takrat vedeli, da je čebelar j. Pust v Trbovljah pripravo »Erika« tako izpopolnil, da je mogoče iz sata, ki si ga z njo obravnaval, brez težav iztočiti še tako trd med. On sam je z lahkoto točil strjeni med. Le z mladim enoletnim satovjem je imel nekaj težav. Svojo pripravo je dal patentirati; zato upamo, da bo kmalu dostopna čebelarjem. V letošnji aprilski številki »Leipziger Bienenzeitung« poroča W. I liaile o novi metodi pridobivanja medu brez točila. V okenca panjev vstavi umeten sat, napravljen iz pocinkane pločevine. Celice leže pri tem satu prav tako poševno kakor pri navadnem, le na dnu vsake je majčkena luknjica, skozi katero odteka vanjo odloženi nektar po perlonskih ceveh v podstavljeno posodo. Razumljivo je, da jo to nezrel med, saj ima še velik odstotek vode v sebi. Iz tako zbranega nezrelega medu menda potem mehanično izločijo vodo in pridejo do suhega medenega koncentrata, podobno kakor pri mleku v prahu. Ta proizvod prodajajo zavit v celofanski papir, in sicer lOdkg po 2,50DM. Seveda ga imajo za nekako specialiteto. Mene tovrstna proizvodnja ne zanima. Zanima me le, če res odlagajo čebele med v celice, ki imajo na dnu majčkene luknjice. V tem primeru bi odpadlo točenje s točilom. Leta 1957, ko smo imeli takšne težave s strjenim medom, sem za poiz-kušnjo natočil kakih 8kg medu, ki ui bil starejši od enega dneva. Hranil sem ga teden dni v dobro zapirajoči se posodi in ga opazoval, kakšen bo postal. Zanimalo me je, če se bo strdil in, če se bo, kdaj se bo to zgodilo. Prvotno je bil zelo tekoč, že čez 8 dni pa izredno trd. Bil je povsem enak tistemu v satju. Koj sem bil mnenja, da bi bilo dobro vsak dan sproti točiti, ali vsaj vsak drugi dan. Toda takšno točenje bi bilo vendarle preveč zamudno posebno v kakem večjem čebelarskem obratu. Zato se s to mislijo nisem več ukvarjal. Ko pa sem bral omenjeni članek v »Leipziger Bienenzeitung«, sem bil prepričan, da bi bilo mogoče na opisani način pridobivati kar dober hojev med. Saj nima smisla čakati na doizoritev v satju, ko pa pravilno dozori tudi pozneje v posodi. Sestavine mane so pač takšne, da bi njegova kvaliteta zaradi tega prav nič ne trpela. Vprašanje je le, če bi čebele hotele donašati nektar v umetne sate z luknjicami na dnu cclic. Znano mi je, da po svetu že zelo uporabljajo razne plastične surovine za izdelavo satnic. Celo velika tovarna Root v Ameriki uporablja pri tein neko umetno smolo. Ko sem pred 50 leti bral v uvodu Žnidaršičeve knjige »Naš panj«, kjer pravi avtor, da dvomi, če bo za vedno obveljal izum točila, sem bil mnenja, da je v zmoti. Točilo se mi je zdelo vsaj takrat tako popolno, da si nisem mogel misliti, kako bi ga bilo mogoče zamenjati s kako drugo pripravo. Da nos pa, ko človek s svojo tehniko določa tok vodam, prestavlja gore in se pripravlja na zavojevan je vesolja, si prav lahko predstavljamo, da bodo bodoči panji opremljeni z nekakšnimi pipicami, skozi katere bo tekel med neposredno v podstavljeno posodo. Seveda to še ne bo v bližnji bodočnosti, toda prišel bo čas, ko se bo tudi v čebelarstvu marsikaj spremenilo. Slovenski čebelarji pa bomo seveda še kar naprej uporabljali Hruškovo točilo, saj so medene letine pri nas preveč skope, da bi se nam taka modernizacija splačala. Tudi letine strjenega medu so redke. V 35 letih svojega čebelarjenja sem doživel samo eno tako in ni šlo tedaj nič medu v škodo. VPLIV KOUALTA NA RAZVOJ ČEBEL O K O Na kolhozu Kirovo na Kavkazu je raziskal leta 1955 Zavod za čebelarstvo krasnodarskega okrožja Majkop vpliv kobalta na jesenski razvoj čebel. V. J. Burtov poroča v Pčelovodstvu leta 1957, da dodatek žve^leno-kislega kobalta sladkorni raztopini bistveno poveča zaleganje. Malica je v družini, ki so jo krmili zgolj s sladkorno raztopino, zalegla v 24 dneh 8650 celic, v panju pa, ki je dobil določeno količino kobalta, v istem času 18.050 cclic, torej za 108,6 % več. Poprečno se je povečalo zaleganje spomladi za 12%', jeseni pa za 83 %, toda z dodatkom 5% obnožine, kajti poskus z dodatkom kobalta brez obnožine je dal le 30 % povečanja. V kaki meri učinkuje kobalt na razvitek zalege, je podrobneje razvidno iz naslednje razpredelnice: Vpliv različne klaje na vzrejo zalege Vrtsa klaje Vzreja pokrite za lepe med poskusno dobo Vzreja ličink povprečno v '2* urah % število celic Sladkorna razstopina kot primerjalna klaja 8.650 360,5 100 Sladkorna razstopina z dodatkom 5 % plazmona . , 13.000 541,6 150,2 Sladkorna razstopina z dodatkom 0,8 mg žveplenokislepa kobalta 18.050 752,0 208,6 Sladkorna razstopina, sestavljena iz 50 % sladkorja in 50 % mleka v prahu .... 13.600 566,6 157,1 Te številke kažejo, da je imela največji učinek sladkorna raztopina z dodatkom kobalta, saj se je vzreja zalege povečala v primerjavi s kontrolno raztopino za 108,6 %. S poskusi so nadaljevali na čebelnjaku v Majkopu spomladi in jeseni 1956, da bi še bolj pojasnili vpliv kobalta na razvoj čebel. V ta namen so pripravili 4 skupine čebel z enako starimi maticami, s približno enakimi zalogami medu in obnožine, z enakimi ploskvami zalege in enakim številom satov. Stanje družin je bilo v začetku poskusa takole: Poskusna skupina družin Število panjev v skupini Dan preizkusa Til /,;i čebel Med v plodišču PovrSina število satov zalege obnožinej ene poskusne skupine 5 X 3 era Pomladanski poskus 1 7 6/4 3,1 33, 102 117 62 2 7 6/4 7,8 35,5 141,5 161,5 56 3 7 6/4 7,8 22 129 131 56 4 7 6/4 8,2 28 133 130 55 Jesenski poskus 1 10 21/8 11,3 88,9 700 107 96 2 10 21/8 11,4 62,8 700 106 90 3 10 21/8 11,4 91,7 600 116 88 3 10 21/8 11,2 97,4 540 94 92 V poslednjih 12 dneh poskusa so izmerili površino pokrite zalege in obnožine s pomočjo mrežice 5 X 5 cm. Za poskus so vzeli štiri vrste klaje, in sicer: 1. sladkorno raztopino kot kontrolno klajo, 2. sladkorno raztopino z dodatkom 5 % obnožine, 3. sladkorno raztopino z dodatkom 5 % obnožine in 1 mg kobalta ter 4. sladkorno raztopino z dodatkom 1 mg kobalta. Sladkorno raztopino so napravili iz 1 dela sladkorja in 1 dela vrele vode, v kateri se je sladkor raztopil, ne da bi raztopino še kuhali. Obnožino in kobalt so dodajali šele pred pokladaujem v ohlajeno raztopino. Na družino je prišlo 1,5 1 klaje. Pomladansko pitanje z 28 družinami je trajalo mesec dni, t. j. od 29. aprila do 29. maja, jesensko s 40 družinami pa 16 dni, od 24. avgusta do 3. septembra. Za obojne poskuse so porabili 400 mg kobalta v vrednosti 16 kopejk, v našem denarju nekako 20 din. Nadaljnja razpredelnica kaže, kako so vplivale raizne klaje na razvoj zalege. Primerjava spomladanskih uspehov: Četrta skupina, ki je vzredila največ zalege, je bila na prvem mestu, medtem ko sta vzredili drugu in tretja Pos- kusim sku- Vzrejene ličinke cne^u panja v povprečju Ruzpoložlj iva obnožina v panju povprečno Spomladi Jeseni Spom !ad J eseni pina Število % število % celic % celic % 1 28.600 100 2080 100 14.200 100 1610 100 2 27.500 96, t 3200 154 lO.'UO 70 1030 120 3 27.950 97,6 3820 183 12. 00 87 1930 120 4 52.000 112 2830 130 13.110 89. 1600 100 skupina manj zalege, bržkone zato, ker sta imeli obnožino iz prejšnjega leta, ki je manj vredna kot sveža. To domnevanje se je pokazalo kakovostno in količinsko tudi pri izločevanju mlečka. Pri jesenskem poskusu je stala tretja skupina na prvem mestu. Učinek je bil drugačen zavoljo tega, ker je družina dobila svežo obnožino. Zanimiva je o vplivu obnožine v posameznih družinah tale ugotovitev: družine, ki niso dobile spomladi nikake dodatne obnožine, so prinašale več obnožine kot. tiste, ki so dodatno obnožino dobivale. V gozdnih področjih v Majkopu cvete namreč spomladi obilica rastlin, ki dajo cvetni prali. Po opazovanjih čebelarja Polikarpova je pospešil žveplenokisli kobalt razvoj družin za 10 let. Pokladal je v maju petkrat sladkorno-kobaltno raztopino 15 družinam. Potrebno bi bilo vpliv kobalta na vzrejo zalege preizkusiti v večjem obsegu, kar bi bila zelo hvaležna naloga za naš Kmetijsko-znanstveni zavod. Preizkusiti bi morali tudi pokladanje 1 mg kobalta na dan in družino. Po dosedanjih poskusih moremo zaključiti: 1. da kobalt poveča množino zalege spomladi za 12 %, jeseni pa za 36 %; 2. da so imele največ zalege tiste družine, ki so dobivale poleg kobalta še svežo obnožino. V tem primeru je bila vzreja zalege za 83 % večja kot pri primerjalni skupini. Končno priporoča V. J. Burtov, da naj bi dodajali žveplenokisli kobalt vodi v napajalniku, in sicer 1 mg na dan in panj. Videti pa je, da v tem še nima dovolj izkušenj, ker priporoča še nadaljnje preizkušnje. Pri natančnem pregledu razpredelnic in pojasnil k njim vidimo, da so krmili 68 družin 47 dni s po 1,5 litra sladkorne raztopine na dan, kar da 3324 litrov sladkorne raztopine z nekako 2077 kg sladkorja. Ce so z dodatkom kobalta krmili le eno četrtino družin, so porabili za 831 litrov sladkorne raztopine 400 mg kobalta, kar bi dalo na liter raztopine še ne celega po mg kobalta, t. j. za 1,5 litra 0,8 mg. Račun je torej pravilen. Kobalt je kovina v obliki črnikastosivega prahu, ki ga uporabljajo v jeklarski industriji, podobno kot nikelj, krom itd. Žveplenokisli kobalt ali kobaltov sulfat rabijo tudi v zdravilstvu. Učinkuje enako kot arzen, le da je ta učinek mnogo milejši. V zavojčkih po 100 g ga je dobiti pri Kemo-servisu v Ljubljani, toda za čebelarje tako velike količine ne pridejo v poštev. Nekaj tisočink grama ga utegne imeti tudi kak lekarnar, vsekakor pa kemični inštitut, ki ga čebelarjem za ta namen gotov ne bi odrekel. Čebelarstvo v švici S T E V O LONCAREVIC Ker je uvoženi med okoli 50 % cenejši od domačega, je mešanje obeli medov prepovedano. Ako bi kak čebelar predložil komisiji v pregled tako pomešan med, bi ta napisala na njegovo posodo z debelimi črkami »Uvoženi med«. Organizacije prav dobro vedo, koliko medu lahko pridela povprečno na leto posamezni čebelar. Zato so taki primeri zelo redki. Med imajo pravico kontrolirati tudi sanitarne inšpekcije. Vsakega čebelarja, ki bi se ne ravnal po teh pravilih, ki bi imel zanemarjen čebelnjak, nečisto posodo za med, neprimeren prostor za hranjenje medu itd., lahko organizacija izključi iz svojega članstva, kar bi imelo za posledico, da bi nihče ne hotel od njega kupiti medu. Da smo glede tega pri nas še zelo zaostali, ni treba posebej poudarjati. Čebelarske organizacije so tesno povezane z Zveznimi kmetijskimi zadrugami, ki odkupujejo ob boljših letinah presežke medu in jih oddajo v nadrobno prodajo v kraje, kjer ni bilo tisto leto dobre čebelje paše. Člani čebelarskih organizacij morejo tako prodati do 50 % svojih presežkov in doseči ceno medu, ki je bila za tisto leto določena. Švicarji prav gotovo nimajo tako kvalitetnih vrst medu, kot jih imamo mi, a kljub temu ga dobro prodajajo. To dosezajo s svojo zavednostjo in organizacijsko disciplino, ki je je dostikrat prav malo pri naših čebelarjih. (»Tn se špeglaj, grešna duša!« — Pripomba uredništva). Čebelje pasme v Švici. Za napredek v čebelarstvu se imajo Švicarji gotovo zahvaliti svojim dokaj številnim čebelarskim organizacijam. Te so že pred kakimi 60 leli začele ustanavljati plemeinišča za pridobivanje plemenitili matic. Ko so v drugi polovici preteklega stoletja vpeljali še panje s premičnim satjem, je švicarsko čebelarstvo‘stopalo s hitrimi koraki naprej. Že tedaj so začeli uvažati naše kranjske čebele zlasti s Koroške, kasneje pn tudi rumene italijanke. S kramjicami spočetka niso bili zadovoljni, ker so nagibale preveč k rojenju, medtem ko so sc italijanke izkazale premalo odporne proti njihovemu kolikor toliko ostremu podnebju. Naposled je učitelj Kramer iz Ziiricha iztaknil v neki planinski vasi čisto čebelo, od katere je « organizirano selekcijo vzgojil veliko število matic. Kri teh matic se je kasneje, ko so uvozili po Zandru selekcionirano »Nigro« deloma pomešala z nemško Čebelo. Vzreja in selekcija matic je v Švici na zelo visoki ravni. Tako je n. pr. leta 1954 160 vzrejevalccv vzgojilo 11.210 matic. Od teh se je z uspehom sprašilo s troti iz odbranih družin 9.549, nakar so jih razposlali organiziranim čebelarjem. Ker imajo čebelarji na jugu Švice, nekoliko toplejše podnebje, čebela-rijo z italijansko čebeljo pasmo; oni iz zahodnega dela pa dajejo prednost križankam med italijansko in domačo čebelo. Švicarski čebelarji so zelo izkušeni vzrejevalci matic. Delali so poizkuse s čistimi pasmami kakor tudi s križankami. Čebele tako pridobljenih matic so pokazale dobre in slabe lastnosti. Družine s slabimi lastnostmi so izločili iz nadaljnje vzreje, dobre pa gojili naprej. Seveda so nastopila izvrženja še v kasnejših pokolenjih, toda s strogim vsakoletnim odbiranjem se jim je Je posrečilo dobiti matice in trote, ki po svojih gametah in kromosomih prenašajo vsa dobra svojstva na potomstvo. Tipi panjev. V nemških kantonih Švice prevladujejo tako imenovani švicarski panji (Schweizer Bienenkasten). Po popisu iz leta 1938 je v navedenih kantonih glede na celotno število teh panjev 88.4 %. To so panji, ki so prirejeni za čebelarjenje v čebelnjaku. Odpirajo se kakor naši AŽ-panji odzadaj, vendar se od njih razlikujejo v toliko, da je satje v njih razmeščeno prečno, to se pravi, s ploskvami obrnjeno proti žrelu. Panji imajo v plodišču 12 ali 15 satnikov v velikosti 34,6 X 27 cm, v medišču pa dve vrsti okvirov, ki so za polovico nižji od okvirov v plodišču. Nekateri panji imajo satnike s povečano mero 36cmX30cm. Poda tudi Švicarji so sčasoma uvideli, da «e večji panji bolje obnesejo. Začeli so izdelovati panje pod imenom »Apireve«, ki imajo po tri oddelke in tri vrste satnikov drugo nad drugo. V vsaki vrsti je 12 satnikov v velikosti 36 X 30 cm. S posebno pripravo je mogoče izvleči vse satnike naenkrat in, ker vise prečno na tej pripravi, lahko vsakega posebej dvignemo v višino kot n. pr. v hrvaških položkah ali v amerikanskih panjih. Po pregledu lahko vse satje hkrati potisnemo spet nazaj v panj in nadaljujemo z delom v naslednji vrsti. Švicarji so mnenju, da ima ta sistem več pred nosi i pred listovnimi panji, v katerih čebele tremo in se izpostavljamo nepotrebnim pikom med izvlače-njem okvirov. To je seveda, kot je znano, odvisno od spretnosti čebelarja, kajti vsak panj zahteva svoj način dela in čebelarjenju. Nekateri celo trdijo, da pridelajo v teh povečanih panjih tri do štirikrat več medu kol v navadnih. \ zapadnem in južnem delu Švice naletimo razen na nekaj daduntblu-tovcev prav luko nu opisani švicarski panj, skoraj povsod pa najdemo tudi neki manjši listovni panj, ki je znan pod imenom »Helwetia-Kasten«. Švicarski čebelnjaki so skoraj popolnoma standardizirani, ker jih izdelujejo kukor panje posebne tovarne. V glavnem so vsi enake oblike, le njih velikost se ravnu po številu panjev. Da se čebele pri povratku s paše laže orientirajo, so pročelja punjev prepleskana z raznimi barvami. Zaradi vlažnih in dolgih zim je v Švici bolj v navadi paviljonski način čebelarjenju kot čebelarjenje v posamezno stoječih panjih nu planem. To jim omogočajo tudi njihovi panji, ki se odpirajo odzadaj, medtem ko bi bil lak način čebelarjenju zn punje, ki se odpirajo odzgoraj, neprimeren. Izobraževanje čebelarjev. V vsakem od 22 kantonov Švicc je po ena srednja kmetijska šola, po ena nižja kmetijska šola in po ena gospodinjska šola. Srednje kmetijske šole trujujo po 4. n nižje in gospodinjske šole po 2 leti. V vseli teh šolali, zlasti pa v kmetijskih, je čebelarstvo obvezen predmet. Tuko so učenci, ki dokončajo te šole, dovolj poučeni o življenju čebel in tehniki čebelarjenju. Posebnih čebelarskih šol v Švici ni. pač pa prirejajo nu kmetijskih šolah krajše čebelarske tečaje tudi za odrasle. To so tečaji za začetnike, za naprednejše čebelarje, predvsem pa za vzrcjovalce matic. Tečaji trajajo po potrebi 3 do 10 dni. V letu 1954 je bilo n. pr. v nemških kantonih 90 čebelarskih tečajev, razen tega pu še 268 predavanj. Posebej je treba poudariti važnost obiskov v čebelnjakih (Standbesuche). Čebelarske OTgunizucije so v vsaki večji vasi'ali v širših področjih manjših naselij uvedle skupinske obiske čebelarjev. Najsposobnejši v društvu gredo od enega do drugega čebelarja, pregledajo njih čebele, vpisujejo pregledane družine v poseben seznam, ugotavljajo zdravstveno stanje čebel, kakovost matic in satju, količino medu in obnožine itd. Hkrati iščejo vzrejno gru-divo, dajejo navodila za uspešnejše čebelarjenje, ocenjujejo vrednost medu ter izdajajo potrdila, da jo med pregledan in sposoben za trgovino. V letu 1954 je bil samo v nemških kantonih 2195 takih obiskov in pregledanih 5368 čebeljih družin. Za napredek čebelarstva v Švici skrbi zlasti Čebelarski zavod v Liebe-feldu pri Bernu. To je morda najbolje urejeni čebelarski zavod v Evropi. Dolgoletni znanstveni delavec tega inštituta, znani dr. Morgenthalcr (sedaj Luzern že v pokoju), je mnogo pripomogel k njegovemu slovesu. Tu je deloval tudi umrli dr. Bury, ki si je pridobil zasluge za razpoznavanje raznih vrst gnile zalege, a do 'nedavnega dr. Gubler. Dr. Ana Maurizio in Fyg sta še vedno njegova aktivna sodelavca. Zavod ima svoj lasten večji čebelnjak in dobro opremljene laboratorije za razne znanstvene analize s čebelarskega področja. Čebelarske organizacije. Danes v Švici skoraj ni čebelarja, ki bi imel več kot dva panja, a ne bi bil član te ali one,čebelarske organizacije. Vsa vprašanja bodisi pravna, znanstvena, praktična ali katera koli druga reša-vajo vedno s posredovanjem organizacije. Vsak kanton ima svojo kantonsko čebelarsko društvo, a vsa la društva so včlanjena v centralno čebelarsko zvezo. Obstoje tri glavne zveze, in sicer za vsako jezikovno skupino (nemško, francosko in italijansko) po ena. Kantonalna čebelarska društva so razdeljena v manjše organizacijske enote, ki jih je v Švici danes vsega skupaj 66. V vsaki taki enoti je zadolžen po en član, da sleherni mesec po- roča o stun ju v čebelnjakih, o vremenskih razmerah, čebeljih pašah itd. Ta poročila redno objavlja čebelarski časopis »Schweizerische Bienenzeitung«. Razen tega so nastavljeni v posameznih okrajih Švice posebni čebelarski nadzorniki, ki obiščejo večkrat na leto vse čebelnjake. Čebelje bolezni. V Švici so razmeroma zelo pogostne razne čebelje bolezni, od njih tudi pršičavost. Zlasti je razširjena nosemavost, čeprav se proti njej bore na vse mogoeč načine. Borbo proti čebeljim boleznim podpira Federalna vlada s sedežem v Bernu.'Iz posebnega fonda, ki gn je vlada usta- Fliielen v kantona Uri novila, dobi čebelar za visako ugonobljeno družino odškodnino, toda ne v polni vrednosti, temveč le 75 do 80%'. Odškodnina je vendarle toliko velika, da si v nadomestilo za izgubljeni plemenjak lahko nabavi manjšo družino. Zastrupitve čebel zaradi zatiranja škodljivcev na kulturnih rastlinah. Švica uporablja kot napredna dežela čedalje več raznih sredstev za zavarovanje kulturnih rastlin pred škodljivci in boleznimi. Nekdanje arzenove pripravke v novejšem času vedno bolj izpodrivajo kontaktni insekticidi, od katerih so nekateri nevarni celo ljudem in domačim živalim. Zato ni nič čudnega, da nastajajo škode tudi v čebelnjakih. Proti tem so v Švici že marsikaj storili, vendair škod še niso popolnoma omejili. Po obstoječih uredbah ima čebelar pravico, da zahteva od poljedelca, ki je povzročil škodo, a ga ni obvestil o brizganju oziroma zapraševanju, odškodnino. Škodo ocenjujejo komisijsko in ni čebelar pri tem nikdar prikrajšan. Zadnji čas sadjarji in semenogojci tesno sodelujejo -s čebelarji, ker se zavedajo, da si tako drug drugemu pomagajo. Zavarovanje čebel. V Švici je že zdavnaj uzakonjeno obvezno zavarovanje prebivalstva, živine, setve in pridelka, stavb in seveda tudi čebel. Za čebele so uvedli zakon o zavarovanju že leta 190b na predlog dr. M. Hunke-lera. Tamkajšnji kmet mirno spi, ker ima vse zavarovano. Ce nastane škoda bodisi na polju bodisi v hlevu, če zboli kak član njegove družine ali če kaj zgori, dobi za prav majhen odstotek plačane premije vse povrnjeno. Naj povem še to, da mora biti tamkaj vsak moški v starosti od 15.—18. leta obvezno elan gasilskega društva. Če želi biti kdo oproščen te dolžnosti, mora plačati visoko vsoto. Za nosemavost ni obveznega zavarovanja, zato pa je bil osnovan že leia 1958 poseben fond, v katerega plačujejo organizirani čebelarji povprečno 5—10 centimov na panj in tudi prejemajo odškodnine, če bi v njihovih čebelnjakih razsajala ta bolezen. Tako so n. pr. od leta 1938 do 1956 izplačali za 3981 okuženih čebeljih družin znesek 62.225 frankov. Proti hudi in lahki gnilobi, kakor tudi proti pršičavosti je zavarovanje obvezno. Prav tako je obvezna prijava teh bolezni. Odškodnino izplačajo v vsakem primeru. Razen tega pa mora čebelar preprečiti nadaljnje širjenje bolezni po obstoječih predpisih. O Švici bi se dalo še marsikaj zanimivega povedati, posebno o njenem šolstvu in zadružništvu (ni kaneta, ki ne bi bil član kar več zadrug), o njenih cestah, snažnih hišah, vzorno obdelanih poljih, o pomlajevanju sadovnjakov, brezalkoholnih pijačah (nikdar nisem videl tamkaj niti enega pijanega človeka), o zemlji, kjer ne poznajo tatvine (za 10 vasi je nastavljen samo en stražnik, a še ta brez orožja), kjer porabijo mnogo mila, kjer pojedo vsak dan mnogo sadja, popijejo mnogo mleka, a malo ali skoraj nič alkohola, o ljudeh., ki visoko cenijo svobodo in sovražijo vojno itd., itd. To je zemlja, polna zelenja in cvetja, zemlja, kjer jim je delo nad vse, kjer se ravnajo po prislovici, da delo sladi življenje. Žal, da je to tudi dežela, kjer je našel svoje zatočišče svetovni kapital. (Konec) Moderen švicarski čebelnjak, last M. Boschunga ■mrairaiiiilM ODGOVORI K 8. vprašanju o plemnilni postaji: Ako je opisani kraj odprt proti jugu in zavarovan proti severu, je primeren za plcmenilno postajo, pod pogojem seveda, da, ni kaki h 5km naokrog nobenih tujih čebel. Ker pa «o tuje čebele v neposredni bližini in ker jih v ta kraj še pripeljejo na pašo, je prav majhna verjetnost, da se bodo matice sparile z izbranimi troti. Kako daleč lete matice na praho, kaže tale primer: Pred prvo svetovno vojno je v Selcih v Selški dolini tamkajšnja učiteljica dobila nekaj panjev čistih i talij a n k. Zakaj si jih je nabavila, ne vem. Menda so ji uga jale zaradi njihove rumene barve. Posledice križanja z našo kranjico pa so se kaj kmalu pokazale. Križanke st» sc pojavile ne samo v bližini, temveč tudi v več kilometrov oddaljenih in z visokimi hribi ločenih Javorjih v Poljanski dolini. Kijnh tej oddaljenosti je matica našla italijanskega trota in se z njim sparila. Malo je pri nas krajev, ki bi bili brez vsakih čebel in bi bili primerni za postavitev plemeni hi e postaje. Postaja v vašem kraju bi prišla v poštev le za domačo uporabo, nikakor pa ne za pra-šitev matic v kupčijske ali celo izvozne namene. v Virmasan K 9. vprašanju o dovoljenju za dovoz čebel. P r v i od g o v o r : Začasna uredba o prevozu čebel na pašo velja le za ajdova pasišča. Vendar so občine in čebelarska društva, da bi zavarovale domače čebelarje, določila nekatere omejitve glede dovoza čebel. To je bilo potrebno, ker so na nekatera pasišča navlekli toliko panjev da ni bilo paše ne za te ne za one. Prošnjo za dovozno dovoljenje je treba pravočasno vložiti pri občini aii čebelarskem društvu, v čigar območje spada pas išče, ten1 priložiti kolek za 180 din. Razen tega je treba priložiti tudi potrdila o zdravju čebel, ki ne sme biti staro nad 6 mescev. Izda ga pristojni veterinar. ki pregleda čebele, ali z njegovim dovoljenjem za to določeni izvedenec. Kdor vozi na Hrvaško ali v druge republike, mora priložiti prošnji kolek za 180 din in v gotovini 180 din. Seveda m- «me manjkati zdravniško spričevalo. Kdor namerava iti na pomladno pašo, naj to stori že pozimi, ker rešujejo prošnje po vrsti in kdor prej pride, bolj gotovo melje. Virmašan Drugi odgovor: Mislim, da je najprimerneje, če izdajajo dovoljenje za dovoz čebel na pašo čebelarska društva v sporazumu s prizadetimi čebelarskimi družinami. Pri nas v Prekmurju ni nikjer strnjenega akacijevega gozda. Če bi dovolili prost dovoz čebel, bi se lahko zgodilo, da bi na eno mesto oz. pasišee nakopičili preveč čebel, zaradi česar bi bil ogrožen ves donos. Prošnje oz. prijave je treba vložiti čimprej, pasišča pa razdeliti po vrstnem redu dospel i h prošenj- Prošenj ni treba kol kovati, priložili pa je treba veterinarsko potrdilo o zdravju čebel. Pravilno bi bilo, da bi veterinarji izdajali potrdila v dvojniku. En izvod naj bi čebelar priložil prošnji, drugega pa naj bi imel pri sebi, da bi si tako prihranil ob dovozu nepotrebna pota. Nikolaj Györfi K 10. vprašanju o suhem krmljenju. Po mojem mnenju je vseeno, če pokla-date čebelam debelejšo ali drobnejšo sladkorno sipo. Glavno je, tla jo pokla-date v dovolj globokih pitalnikih. Sladkor malo poprska jte z medeno vodo, da ga čebele raje primejo. Iz globokih pita In i kov čebele sladkor ja ne razneso po panju in izven njega. Potrebno je tudi, da imajo dovolj vode. Sam uporabljam lesene pitalnike, ki jih pritrdim na okenca v panjih. Vsak tak ipitalnik ima zadaj vdelano šipo, ki sega od vrha do tal. Ta mi omogoča kontrolo nad čebelami in vsebino v pi-talniku. Vanj natresem kakih 80 tl k g sladkorja. Čebele ga pospravijo v 8—12 dneh. Še raje in prej pa pospravijo enako količino ledenega sladkorja. Pokla-dam ga v tankih ploščicah na satnike ali pa ga pritrdim k mreži okenca, kjer potek krmljenja laže nadziram. POROČILO o 8. rednem občnem zboru Zveze čebelarskih društev za Slovenijo Občni zbor je bil 26. aprilu 1959 v Radovljici. Od 37 včlanjenih čebelarskih društev so se ga udeležili delegati 31 društev in številni čebelarji z Gorenjske. Ob pričetku zborovanja je tovariš S. Mihelič pozdravil zbrane čebelarje, od gostov pa še posebej predsednika Obl,O tov. Eržena in zastopnika trg. podjetja Metleks tov. Kolška. Dnevni red, kakor je bil objavljen v Slovenskem čebelarju, je občni zbor v celoti sprejel. V delovno predsedstvo so bili izvoljeni tov. Šlander, Resman in Benedičič. Po opravljenih uvodnih formalnostih je tovariš -predsednik takole nagovoril zbrane čebelarje: Dragi tovariši čebelarji, spoštovani gostje! Slovenski čebelarji smo se zbrali na svoji redni letni skupščini v dneh, ko ne samo Zveza komunistov Jugoslavije, ampak vse naše delovno ljudstvo svečano praznuje 40-letnico' ustanovitve delavske politične organizacije. Menim, da bi ne bilo prav, ko bi šel naš občni zbor molče mimo tega dogodka, saj je bila prav komunistična stranka Jugoslavije tista, ki je v najtežjih dneh predaprilske Jugoslavije in v strašni dobi okupacije vzpodbujala delovno ljudstvo, zibruia okoli sebe vse napredne sile ter začela neusmiljen in trd boj proti okupatorju in za socialistično ureditev naše dežele. Žrtve, ki so bile potrebne, da smo dosegli, kar smo želeli, niso bile majhne. Prav te žrtve pa so skovale bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov, nam dale svobodo in socialistični družbeni red ter ustanovile iiz nekdanje polkolonialne države močno in ugledno ljudsko skupnost. Zato predlagam, da pošljemo s tega našega zborovanja centralnemu komiteju Zveze komunistov Slovenije tole brzojavko: »Slovenski čebelarji, zbrani na retini letni skupščini v Radovljici ob 40-letni-ci ustanovitve komunistične partije Jugoslavije čestitamo k temu velikemu in pomembnemu prazniku z željo, da bi naše delovno ljudstvo pod vodstvom Zveze komunistov Jugoslavije doseglo vse tiste cilje, za katere se je komunistična partija Jugoslavije borila in se bori še danes.« Vsako leto se z naše skupščine spomnimo tudi tov. B- Kraigherja, predsednika Izvršnega odbora Ljudske skupščine LRS. Mislim, da izrazim željo nas vseh, ko predlagam, da mu pošljemo pozdravno pismo z željo po osebni sreči in uspehu pri njegovem odgovornem delu. Tovariš tajnik vam bo nadrobneje poročal o delu ZCDS v preteklem letu-Zato se bom jaz dotaknil v svojem govoru le nekaterih vprašanj načelnega pomena. Najprej nekaj besed o povezavi ZČDS in čebelarskih društev z zadružno organizacijo. Vse delo Zveze kakor tudi društev kaže, da smo močno zainteresirani za skupno pot. Se več! Ni čebelarskega odseka pri nobeni zadrugi, kjer bi ne sodelovali naši člani. Sama praksa in potreba tako sodelovanje narekuje, a zahteva in utrjuje. Kjer koli tega so-elovanja ni, ali pa je šibko, niso temu vzrok morda kaka načelna nasprotja, marveč osebne razprtije in bolestne ambicije posameznikov. Čebelarji sami morajo onemogočiti razdiralno delo takih posameznikov. Jasno namreč mora biti danes vsakomur, da se morajo vse kmetijske panoge vključiti v enotni gospodarski načrt, tako tudi čebelarstvo. Pri tem pa ne mislim, da imajo prav tisti, ki gledajo rešitev našega čebelarstva v amerikanskem sistemu panja in načinu čebelarjenja. Povezava z veterinarsko službo je bila nekaj časa dobra. Menim, da je treba E oživiti delo komisije za zatiranje če-eljih bolezni, saj nam vsako leto umira mnogo družin zlasti zaradi nosema-vosti. Pa tudi glede pršice moramo biti še naprej budni. Dolžnost naše čebelarske organizacije je, da se povezuje z veterinarsko službo, da ji pomaga in jo opozarja v kritičnih primerih. Prav tako je potrebno, da se naša organizacija tesneje poveže z gozdarsko sluižbo, saj je od nje precej odvisno, ali se bo čebelja paša zboljšala ali poslabšala. Premalo smo povezani tudi s čebelarskimi organizacijami drugih republik, če izvzamem hrvatske čebelarje. Naš Savcz pčelara Jugoslavije obstaja samo še po imenu, saj sploh redno ne sklicuje niti občnih zborov niti sej. Skoda je, da čebelarji nimamo res dobre čebelarske organizacije v merilu Jugoslavije. Treba se bo boriti, da do take organizacije pridemo. Naši odnosi z Medeksom niso taki, kakor bi morali biti med čebelarsko organizacijo in trgovskim podjetjem, ki trnje « čebelarskimi predmeti in pridcl-i. Priznati moramo, da je Medeksu uspelo izvoziti velike količine medu, da je preskrbel moderne stroje za izdelavo satnic, na drugi strani pa je treba tudi reči. da čebelarske potrebščine, ki jih prodaja, marsikdaj ne ustrezajo in da so silno drage. Vzrok temu bo prav gotovo ta, da se Modeks pri nabavljanju potrebščin ne posvetuje s čebelarsko organizacijo in da v Sloveniji uživa monopolni položaj. Vprašanje čebelarskega zakona je še vedno odprto. ZCDS je vsak predlog čebelarskega zakona podprla, pa naj je prišel od koder koli. Zato ni njena krivda, če takega zakona še nimamo. Vse-kalkor pa je noža dolžnost, da se še naprej borimo za nadvse potrebni čebelarski zakon. Kdor bo splošno ocenjeval uspehe našega dela v letu l')58, bo moral priznati, da smo storili velik korak naprej tako glede utrditve organizacije kakor poživitve dela samega. Tudi finančno se je organizacija okrepila, kar je prav gotovo zasluga vsega članstva, ki redno plačuje članarino in naročnino za strokovno glasilo. Najbolj razveseljivo pa je, da je brez ovir izšel drugi del Sodobnega čebelarstva in da tudi Slovenski čebelar izhaja redno vsak mesec. V zadnjem času se po naših šolah ustanavljajo šolske zadruge. Čebelarska društva ne smejo biti brezbrižna do njih. Kjer je le mogoče, naj jim pomagajo, zlasti pa tedaj, kadar si ustvarjajo svoja čebelarstva. Žrtvujmo takim zadrugam po nekaj čebeljih družin, saj nam bodo prav te zadruge usposabljale mlade čebelarje, ki jih je v naših vrstah le premalo. Po predsednikovem nagovoru je podal obširno pomočilo o delu upravnega odbora Zveze in posameznih društev tov. tajnik. Uvodoma je poudaril, da je bilo glavno delo Zveze v preteklem letu osredotočeno okrog izdaje II. dela Sodobnega čebelarstva. Zato je jasno, da se odbor vsaj spočetka ni mogel toliko posvetiti organizacijskemu delu, kot bi bilo potrebno. Sele na drugi in tretji seji plenuma smo izdelali natančne smernice za to delo. V koliko smo ta načrt uresničili, je razvidno iz naslednjega: Iz raznih krajev Slovenije smo prejeli poročila o velikih žrtvah med čebeljimi družinami, ki jih je zahtevala zlasti spomladi nosemaivošt. Samo v gori-škem okraju jih je propadlo okrog 500. Nič bolje ni bilo v Ljubljani in njeni okolici, v Postojni, Ilirski Bistrici, Murski Soboti itd. Zastopnik Državnega zavarovalnega zavoda nam je sporočil, da je ta zavod plačal v letu 1958 kot odškodnino za umrle družine nad 4 milijone dinarjev. Vse to priča, da ni nose-mavost tako pohlevna bolezen, kot nekateri čebelarji mislijo. Zato smo sklenili, da bomo proti n jej nastopili z vso odločnostjo. Nabavili smo precejšnje količine nosemaka in prizadete čebelarje natančno poučili, kako je treba z njim zdraviti bolne družine- Nekatere sanitarne akcije smo celo sami finansirali, gmotno pa nam je pri tem pomagal tudi DOZ. Naklonil nam je podporo 50 000 dinarjev, ki smo jo uporabili tako, da smo znižali cono nosemaku in maktoksinu za tretjino. Ta znižana cena pa je veljala na željo DOZ samo za čebelarje zavarovance iz najbolj ogroženih krajev. Druga važna zadeva je bila obramba čebelarjev prevaževalcev pred raznimi izkoriščanji. Tako je n. pr. gozdna uprava v Istri zahtevala že lani od vsakega panja po 100din »pašarine«, čeprav so bile čebele postavljene na zasebnem zemljišču. Letos je ta uprava dvignila »pašarino« celo na 500 din. Zveza jo je opozorila, da je njeno ravnanje nezakonito in se pri tem sklicevala na odlok iz hrvaškega uradnega lista. Intervencija je bila uspešna vsaj v toliko, da je uprava s »pašarino« retirirala na prvotnih 100 din. Do podobnih nevšečnosti je prišlo tudi v Liki. Ko so se prevaževalci iz Slovenije vračali s paše, je železniška uprava zahtevala od njih spričevalo o zdravstvenem stanju čebel, kljub temu da so tako potrdilo predložili občini, ko so pripeljali čebele. Panjev niso smeli toliko časa vtovoriti, dokler ni prišel iz oddaljenega mesta veterinar in izdal zadevno dovoljenje. Plačati so mu morali avto in takso za pregled, dasi čebel sploh pregledal ni. Šele nato so smeli panje odpeljati iz Like. Tovariši čebelarji, ali ne vpije ves to po čebelarskem zakonu. Nujuo je, da »farsiramo sprejetje tega zakona, ki bo zavaroval čebelarje pred takimi in podobnimi šikanami. Nič manj ni razburila čebelarje pre-važevalce vest o uredbi glede prevažanja čebel na gozdno pašo v območje Borovnice. Napravili smo potrebne korake in uredba je bila preklicana. Cisto drugače se je izkazalo čeb. društvo Litija. Zvezi je odbor poslal dopis, o ►N o mesečni tretjini dkg 0> *N ►N ■V S’S OT ° Breg—Tržič +810 +490 — 130 + 1170 + 17,4 29 17 168 Dražgoše—5k. Loka +870 +710 + 30 + 1610 + 15,7 23 13 154 Zerovnica—Postojna +350 +235 +325 + 910 — 29 16 161 Krka—Stična .... Novo meeto .... — — — — — — — — Sv-Lovrenc na Pohorju +345 +490 + 170 + 1005 + 17,2 24 14 182 Sv. Lovrenc na Drav.p. +225 + 40 + 25 + 290 + 16,4 27 13 191 Dobova—Krško • ■ • — — — — — — — Rogatec +510 —100 + 540 + 980 + 16,6 30 13 — 133 Ribnica na Pohorju — — — — — — — — Cezanjevci—Ljutomer + 160 + 90 — 80 + 170 + 16,8 21 15 126 Pristava—Ljutomer . . Bučkovci—Videm ob Ščavnici .... + 85 —115 — 10 — 40 + 16,4 29 14 225 Prosenjakovci—M. Sobota — 90 + 160 + 50 + 120 +16,3 24 13 199 Lendava .... . . +350 — 90 + 20 + 280 — 24 12 206 Selnica ob Dravi . . . +894 +275 +210 +1396 + 16,8 21 11 1 9 Lehen na Pohorju . . — — — — — 26 15 185 Bilje—Renče .... — — — — — — — — Pušča—Bistra —190 +750 +395 + 955 + 18,8 27 16 248 Ljubljana — — — + 17,9 — 16 186 Povprečki — — — +735,7 +16,9 25,7 14,2 — 180,4 ■* POZIV ČEBELARJEM Pred uvedbo AZ-panja so naši predniki čebelarili z najrazličnejših panjih s premičnim satjem. Na Gorenjskem je bil razširjen predvsem Ambrožičev punj, na Goriškem kobariški ali Pinčev panj, v okolici Ljubljane Porentov in kranjski družbeni panj, okrog Kamnika Vi-rentov panj. na Štajerskem dunajski f»anj itd. V Prekmurju še danes čebe-arijo nekateri čebelarji v Neiserjevih in Boczonadijevih panjih, marsikje pod streho pa so obležali Gerstungovi, Dro-ryjevi in Kunstschevi panji. Čebelarski muzej v Radovljici ima namen zbrati vse te neme priče prizadevanj naših čebelarjev, da bi zboljšali način čebelarjenja v Sloveniji, in prikazati razvoj čebelarske tehnike od prvih početkov do danes. Zato prosi čebelarje, da pretaknejo podstrešja, drvarnice in iropo-tarnice ter privlečejo nu dan vse te stare panje, ki so v praksi odslužili, a bi našli dostojno mesto v panjski f zbirki čebelarskega muzeja. Če bi kdo kaj primernega odkril, naj o tem po dopisnici obvesti upravo čebelarskega muzeja v Radovljici, ki bo napravila vse potrebne korake, da bo prišel panj na pravo mesto. Razen za panje pa se seveda uprava zanima tudi za druge predmete, ki so jih čebelarji včasih uporabljali pri svojem delu, a so jih kasneje spodrinile modernejše naprave, n. pr. starinske preše, vrče, prestrezala, matični-ce, pitalne posode itd. Tudi za temi stvarmi naj čebelarji pogledajo in jih rešijo propada. • KMETIJSKA RAZSTAVA V MÜNCHENU Od 19. septembra do 4. oktobra 1959 bo odprta v Münchenu na Bavarskem velika kmetijska razstava, ki bo obse-ala razen sadjarstva, vrtnarstva, mle-arstva in podobnih kmetijskih panog tudi čebelarstvo. Centralno društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov je pripravilo skupaj s podjetjem SAP-TU-RIST strokovno potovanje v München, združeno z ogledom te razstave. Izlet bo trajal 4 dni in bo stal za osebo 14.000 din. S tem zneskom je plačan prevoz v II. razredu brzovlaka na relaciji Ljubljana—München—Ljubljana, dva avtobusna transfera» krožna vožnja po Münchenu, prehrana, hotelske usluge in vodstvo potovanja. S sabo lahko vzame vsak udeleženec 40 DM, za katere mora plačati 6000din. Nadrobne informacije pri Sap-turist biroju ali pri naši Zvezi v Ljubljani. OBIŠČITE SONČNO GORIŠKO! Čebelarski odbori pri poslovnih zvezuh v Gorici, Tolminu in Idriji s svojimi čebelarskimi odseki pri Kmetijskih zadrugah v Vipavi, Ajdovščini, Novi Gorici, Renčah, Kanalu, Tolminu, Kobaridu, Bovcu, Mostu na Soči, Grahovem, Cerknem in Idriji za območje goriškega okraja priredijo pod pokroviteljstvom predsednika občine Šempeter, tov. Pajntar Franca I. ČEBELARSKO-SADJARSKO RAZSTAVO Od 50. avgusta do 7. septembra 1959 v Šempetru pri Gorici v prostorih gimnazije, z naslednjim sporedom: Nedelja 50. avgusta ob 11. uri: otvoritev razstave. Torek 1. septembra ob 10. uri: seja razstavnega in čebelarskih odborov pri zvezah. Sreda 2. septembra ob 10 uri: strokovna ocenitev razstave kot celote in kot posameznega razstavljavca. Četrtek 5. septembra ob 10. uri: seja vseh čebelarskih odborov pri Kmetijskih zadrugah s filmom in poučnim predavanjem. Petek 4. septembra ob 10. uri: izlet v Trnovski gozd — opazovalne postaje, medenje hoje. Sobota 5. septembra ob 10. uri: seje sadjarskih odborov pri zvezah in vseh sadjarskih odborov pri Kmetijskih zadrugah s filmom o sadjarstvu glede na čebelarstvo s strokovnim predavanjem. Nedelja 6. septembra ob 10. uri: veliko čebelarsko zborovanje vseh primorskih čebelarjev v telovadnici osnovne šole v Šempetru. Po zborovanju razdelitev nagrad in diplom. — Ob 17. uri: čebelarsJca veselica in zabava na športnem igrišču v Šempetru. Sodeluje godba na pihala. Postreženi boste z medom, medenim pecivom in drugimi jedili, žejo pa bo gasila medica in pa priznana goriška kapljica. PRODAM 6 naseljenih AZ-panjev. Jože Verbiči Koseze, pošta Vodice nad Ljubljano. PRODAM 48 AZ-paniev čebel in 2 čebelnjaka- — Anton Kancler, Stranice.