List 92.
Razglas *)
zastran napovedbe pravic in oziroma zemljišnih
dolžnost, ki so vsled ces. patenta 5. julija 1853
odkupu ali uravnavi podveržene.
S cesarskim patentom, danim 5. julija 1853, so bile odločbe zastran uravnanja ali odkupljenja pravic, na tujem les sekati ali dervariti, pasti in gojzdne ali borštne pridelke dobivati, potem nektere druge dolžnosti (servitute) in vkupne pravice do posesti in vživanj a ustanovljene.                                                ^
Po §. 6, imenovanega cesarskega patenta seraz-dele pravice, ki so odkupljenju ali uravnanju podverzene, v dve bistveno razločne versti in sicer:
a)  v take, ktere morajo gosposke same iz svoje službene dolžnosti odkupiti ali uravnati, in
b)  v take, ktere se odkupijo ali uravnajo samo takrat, kadar kak vdeleženec za to zaprosi.
Kakor je pa za odkup in uravnavo v a) imenovanih pravic treba, da se te pravice, ki se imajo po službeni dolžnosti nekdanjih gosposk odkupiti ali uravnati, kakor tudi dolžnosti, ktere iz njih izvirajo, natanko poznajo, kar se pa samo zgoditi more, če se od gosposk objavijo ali napovejo, ravno tako tudi gosposka zastran v b) omenjenih pravic ne more nič storiti, če tisti, ki je vdeležen,za odku-pljenje in uravnanje teh pravic izrecno ne zaprosi.
Naznanuje se tedaj vsim posvetnim in duhovnim osebam, soseskam, družtvom, ustanovbam (štiftengam) in zalogom:
a)  Pravice ali prav za prav zemljišne dolžnosti, s kterimi je njih v krajnski Vojvodini ležeče zem-Ijišno posestvo obloženo, in ktere se imajo po odločbah patenta 5. julija 1853 po službeni dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati, s pravimi napovedbami deželni in za to postavljeni komisii naznaniti.
b)  Zastran pravic pa, ki se imajo samo takrat odkupiti ali uravnati, kadar kak vdeleženec to zahteva, in ktere jim do zemljiša v krajnski Vojvodini ali pristajajo ali pa se kot na njih vpisane zemljišne bremena terpeti imajo, svoje zaprošenja pri tajisti deželni komisii podati.
Pri tem se je pa po teh-le naredbah ravnati:
*) Gojzdne služnosti (servitute), kterih uravnava ali odkupljenje vsled ces. patenta od 5. julija 1853 ima sedaj na versto priti, so za vsacega, naj je lastnik gojzda ali pa vživavee kakošne pravice v njem, tako važne, da se nam potrebno zdi, iz „dež. zakon." natisniti celi ta razglas, kteri veleva lastnikom, naj  napovejo deželni komisii,   s kterimi   servitutami
v
so njih lastnine obložene.   Čeravno ta razglas obsega le krajnsko deželo, veljajo za druge dežele našega cesarstva  enake  pravila.
Vred.
Odločbe zastran napovedbe pravic in oziroma zemljisnih dolžnost 5 kterih se imajo  po službeni dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati.
1.  Po cesarskem patentu 5. julija 1853 se imajo iz službene dolžnosti gosposke sledeče pravice, oziroma posestvene dolžnosti, odkupiti ali uravnati.
i. Vse pravice v ptujem gojzdu les sekati ali dervariti, ali les in druge gojzdne pridelke iz ptujega gojzda dobivati, naj imajo te pravice kakoršno koli ime;
2.  pravica, na ptuji zemlji (na ptujem gruntu) živino pasti;
3.  vse tiste poljske služnosti (servitute), ako niso že zapopadene v 1. in 2. odstavku, pri kterih je služna zemlja gojzd ali za zarejo gojzda namenjeni svet, in
4.  vse tiste dervaršine ali gojzdne služnosti, pravice ptuj gojzd vživati in na ptujem živino pasti, ktere so bile podeljene ali iz cesarske milosti dovoljene v tacih gojzdih, ki so vsled pravice Veličanstva cesarski, in sicer tudi takrat, kadar se te pravice po postavah in predpisih za izverševanje gojzdno-veličan-stvene pravice danih štejejo za preklicijive.
Vse te pravice in oziroma posestvene dolžnosti so po tem take, ktere morajo tisti, ktere v to dolžnost veže, napovedati, ako hočejo, da jih nasledki ne zadenejo, ki so v tem razglasu izrečeni.
II. Napovedbe podajati so dolžni posestniki zem-Ijiš, ki so služne ali odrajtovilom podverzene; Pri tem imajo:
a)  za ne dosti stare skerbljence in na kant djane: varhi, skerbniki, oskerbovavci premoženja in na-mestovavci konkursne mase;
b)  za duhovne vkupnosti: predsednik in trije udje vkupnosti;
c)  za posvetne soseske: predstojnik z enim soseski-nim možem,
d)  za posvetne družbe, korporacije in družtva: njih predstojništva,
e)  za cerkves vživaščine in ustanove: patroni in predstojniki;
f)   za deržavne, zalogne in ustanovske posestva: predstojnik oblastnije, kteri gre v kronovini višje nadčuvanje njih gospodarjenja,
zaprositi in nadpovedbo podpisati.
Ako se napoved dela po pooblastencu, se mora pooblastenje od vsih tistih oseb, ktere bi bile imele po prejšnih odločbah napoved same podpisati, podpisano napovedbi priložiti.
Zadosti je, če se glase take pooblastenja na izpeljavo odkupnega ali uravnanega opravila, ki se ima po cesarskem patentu 5. julija 1853 goditi, ali glede določenega posestva ali pravice oziroma posestvene dolžnosti brez vsake druge vtesnjave.
Na podlagi tacega pooblastenja zamore poobla-stenec pri obravnavah zastran odkupljenja ali uravnanja sploh, ali glede na v pooblastenji imenovano posestvo ali pravico, oziroma zemljišno dolžnost, po-
366
sebej, pravno-vezane izreke delati, pogoje pravno veljavno sklepati in odpovedati se.
Zakonski mož velja kot postavni neomejeni po-oblastenec svoje žene, drugače, če je od nje ločen ali pa nima lastne pravice, ali pa če je bilo to molčeče pooblastenje izrecno preklicano.
Napovedniki, kteri ne prebivajo v krajnski Vojvodini, morajo vselej svojim napovedbam povernjeno pooblastenje priložiti, s kterim postavijo kacega v krajnski Vojvodini prebivajočega pooblastenca, da jih pri obravnavah namestuje, če ne, bi se na njih nevarnost in stroške skerbnik ali kurator postavil.
III. Napovedbe morajo biti popolne in doveršne,
Razpor, ki je zastran kake pravice, ktera se napove, ne odveze dolžnosti jo napovedati; toda ta napoved naj pri razsodbi sporne reči, ki se v svojem času zgodi, razsojevanja ne spodbija.
Verh tega je napovedniku na voljo dano, pri spornih pravicah vse, kar se mu za zavarovanje njegovih pravic treba zdi, v svoji napovedbi zapisati.
Deželna komisija pa je še dolžna, če bodi si ka-kar koli zve, da pravica, ki se ima po dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati, ni bila popolnoma ali clo ne napovedana, posestniku služnega ali odrajtovilu podverženega zemljiša naročiti, da jo napove.
Sicer bodo krajne komisije, ki se bodo postavile, ob svojem času pretresovale: ali so napovedbe popolne ali ne, in poskcrbelo se bo, kakor bo treba, da bo tistim posestnikom gospodujočih ali vpravičenih posestev, kteri bi v napovedbah prezerti biti utegnili, mogoče svoje pravice s prinesenimi svojimi dokazki pred pristojno krajno komisijo vterditi. Verh tega bodo ob svojem času krajne komisije pretresovale: ali so napovedbe popolne ali ne, in po potrebnosti se bo tudi storilo, da bo tistim posestnikom gospodovavnih ali upravičenih zemljiš, ki bi v napovedbah izpušeni biti utegnili, mogoče, svojim pravicam s prinešenjem svojih dokazal pred pristojno krajno komisijo veljavnost zadobiti.    (Dalje sledi.)
List 93.
Razglas
zastran napovedbe pravic in oziroma zemljišnih
dolžnost, ki so vsled ces. patenta 5. julija 1853
odkupu ali uravnavi podveržene.
Odločbe zastran napovedbe pravic in oziroma zemljišnih dolžnost ? kterih se imajo  po službeni dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati.
(Dalje.)
IV.   Napovedbe morajo po davkovskih soseskah kakor tudi po odrajtovilu služnih zemljiš ločene biti.
Vsaka samostojna napovedba naj tedaj vse tiste zemljišne bremena zapopada, ktere vsim upravičenim v eni davkovski soseski na tajistem služnem zemljišu pristajajo. Ako je z nekterimi pravicami k eni dačni soseski spadajočih deležnikov eno zemljiše obteženo, z drugimi pravicami ravno tistih pa drugo zemljiše, ali pa če je ravno tisto odrajtvilu podverženo zemljiše s pravicami deležnikov iz dveh ali več davkovskih sosesk obloženo, se mora v pervem primer-Ijeji toliko napovedb posebej podati, kolikor razno obloženih in odrajtovilu podverženih zemljiš tem pravicam nasprotuje; v drugem primerljeji pa, dasiravno je služno ali odrajtvilu podverženo zemljiše ravno tisto, se mora toliko napovedb podati, kolikor je davkovskih sosesk, v ktere upravičene posestva spadajo.
V.   Napovedbe se imajo s posebnimi vlogami naj pozneje do vštevno 15. aprila 1856 c. k. komisii za odvezo, odkupljenje in uravnavo zemljiš v Ljubljani izročiti (nje podajavni protokol je v deželni hiši(lon-tovžu).
Deželna komisija ima mudnemu lastniku servitut-nega zemljiša naročiti, da naj napovedbe poda, kakor tudi svoje dolžnosti v odmerjenem času napove, in če tudi to izrecno naročilo nič ne pomaga, naj jo na njegove stroške iz službene dolžnosti narediti da.
Stroške je, če bi treba bilo, z enako silo, kakor zcmljišni davk izterjevati.
Za podaljšanje razglasnega obroka (brišta) je, ce bi treba bilo, pri deželni komisii prositi, preden preteče, in terdno se mora dokazati, da je njegovega podaljšanja treba.
VI.   Bistveno nepopolne ali nerabljive napovedbe se bodo napovedniku nazaj poslale in primerno kratek čas se mu bo dal, jih popraviti ali pa predelati; ako ta obrok zamudi, zadenejo mudnega, ako bi bil tudi sploh dani obrok za napovedbo pretekel, v V. stavku postavljeni nasledki ne pravočasne napovedbe.
Odločbe zastran  zaprošinj  vdeležencov  za odkupljenje ali uravnavo.
I. Samo po zaprošenji kakega vdele-ženca se imajo vsled najvišjega patenta 5. julija 1853 te-Ie pravice odkupiti ali uravnati:
1. Vse ne že v I. zapopadene poljske servitute, pri kterih je med služnim in gosposkim zemljišem ve-
ljala popred ta razmera,   da je  uno bilo grajšinsko, to pa podložno-kmečko zemljiše, in
2. vse pravice, kak svet vkupaj v posesti imeti in vživati, če imajo
a)  poprejšne grajšine ali pa občine ali soseske, kakor tudi nekdajni podložniki (kmetje) ali
b)  dve ali več sosesk take pravice vkup.
Vse te pravice so tedaj take, zastran kterih gre vdeležencom pravica, odkupljenje ali uravnavo zaprositi.
H. Za zaprošnje ima vsak deležnik pravico, kteri vživa dosihmal pravico tacega vžitka, torej pri popred imenovanih poljskih služnostih ravno tako posestnik upravičenega kakor tudi posestnik služnega zemljiša; pri vkupnih pravicah posestva in vživanja pa*nekdajne gosposke za en del, in soseske (seliša) ali nekdajni podložniki za drugi del, in pa narobe, ali pa tudi soseska (seliše) nasproti drugim soseskam (selišem).
Za podpis zaprošinj veljajo pod II. a) do vštevno f) zapopadene odločbe.
Pri vkupnih pravicah ali dolžnostih se mora, ako gre za to, ktere osebe zamorejo zaprošenje s pravno veljavnostjo podajati, razločiti:
a)  ali zaprošenje poljsko služnost ali
b)  vkupno pravico posestva in vživanja zadeva.
V primerljeji pod a) je vsako po postavah pri-pušeno zaprošenje tudi pravno veljavno, če so ga podali vsi vdeleženci ali upravičeni ali dolžne  strani.
Če pa le ne kteri upravičenih in dolžnih posestnikov za uravnanje ali odkupljenje zaprosijo, gre deželni komisii po večini glasov taLo razsoditi, ali je zaprošenje pravno-veljavno, da se glasi posestnikov zemljiš, ki so vkupni služnosti podverženi, po razmeri velikosti teh zemljiš, — glasi posestnikov vkup no-upravičeni h zemljiš pa po razmeri dela, ki vsacega pri vživanji služnosti zadene, prerajtati imajo.
Nasproti pa zamore v primerljejih pod b) vsaki vdeleženec vkupnih pravic do posestva in vživanja veljavno zaprositi in od druzih vdeležencov zahtevat^ da se svojim deležem brez ozera na njegovo velikost iz vkupnosti izloči; samo je pridelitev njegovega deleža pri vkupnem posestvu (§. 14 C. patenta) po §. 5 patenta 5. julija 1853 omenjena.
Enako je zaprošenje več vdeležencov, kteri hočejo sami v vkupnosti ostati, zoper vdeleženca ali vdeležence dopušeno, ki še ostanejo.
Vsikdar pa naj več vkupnih zaprosivcov vkup-nega pooblastenca izvoli in zaprošenju pooblastenje priloži.
III. Vsako zaprošenje zastran poljskih služnost, ki se imajo le po zahtevanju vdeležencov odkupiti ali uravnati, sme eno samo določeno služno pravico za-popasti, ki gre eni ali več soseskam (selišim) ali več osebam teh sosesk (seliš) do tistega služnega zemljiša.
370
Pri zaprošnjah zastran vkupnih pravic do posestva in vživanja, se je pravila deržati, da se mora za vsak kos zemljiša, ki je v vkupnem posestvu ali v vkupnem vživanji, posebej zaprositi.
IV.  Zaprošenja je najpozneje do 15. julija 1856 s posebnimi vlogami pri c. k. deželni komisii za od-kupljenje in uravnavo zemljišnih dolžnost podati.
Ako zaprosivec tega v tem času ne stori, ga zadene, kar je v §. 42. Najvišjega patenta 5. julija 1853 izrečeno, in terpeti bo imel po tem stroške krajne komisije, ki se zavoljo prepozno zaprošenega odkupljenja ali uravnanja naberejo*
V.  Bistveno nepopolne zaprošenja se bodo zaprosi vcom nazaj dajale in jim čas postavil, v kterem naj iih popravijo.
Ako kdo popravljene zaprošnje v tem času zopet ne poda, se bo to tako rajtalo, kakor če bi zaprošenja ne bil storil.    (Konec sledi.)
List 94.
Razglas
zastran napovedbe pravic in oziroma zemljišnih
dolžnosty ki so vsled ces. patenta 5. julija 1853
odkupu ali uravnavi podverzene.
(Konec.)
Splošne odločbe.
I.  Napovedbe pravic, ki se imajo po službeni dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati, kakor tudi zaprošen j a zastran pravic, ki so samo po zapro-šenji vdeležencov uredskemu djanju podverzene, se morajo natanko narejati po poduku, ki se bo vsim soseskam kakor posestnikom večjih zemljiš posebej dal, in jih imajo tisti pravnoveljavno podpisati, ki so poklicani jih podati dotični ces. oblastnii.
II.  Iz razglašenja tega razpisa izvirajo pa sledeče dolžnosti:
1.  Vsi tisti se morajo v to gosposkino obravnavo vdati, kteri so pri nazočem upravičenji kot posestniki gosposkih ali za prejemšine upravičenih, kakor tudi služnih ali odrajtovilu podverženih zemljiš vdeleženi, pri vkupnih pravicah do posestva in vživanja pa vsi deležniki.
2.  Sodbine tožbe za uterjenje ali pa zoper pola-stenje kakošne pravice, kakor tudi zavoljo v §. 7. patenta 5. julija 1853 imenovanih zadev, se zastran pravic, ki se imajo po službeni dolžnosti gosposke odkupiti ali uravnati, ne smejo po razglasu tega razpisa več začeti, — tožbe zastran pravic pa, ki so samo na zaprošenje odkupiti ali uravnati, pa se ne smejo od tistega časa več delati, ko je deželna komisija čez podane zaprošenja obravnavo zaukazala.
3.   Če take tožbe v omenjeni dobi že teko, naj, ako tožniki in toženec ne zahtevata pravdo vstaviti, tožba dalej teče, bode naj na kteri stopnji koli in ali je razsodba storjena ali ne. V tem primerljeji pa morajo obveljati predpisi zastran okrajšanega ravnanja, če sta se ali tožnik in toženec ob kratkem pogodila, ali če ne terpi, kakor pravda stoji, nikaka od toženca ali tožnika pridobljena pravica nobene škode.
Ako pa taka pravda na pervi stopnji v redni obravnavi naprej teče, se je vendar za višjo stopnjo predpisov okrajšane ravnave na vsako vižo deržati.
4.  Razsojevanje pravde ne overa med tem napovedbe ali zaprošenja nikakor; tajisto gre tim več v svojem dosedanjem ali po kaki začasni naredbi deželne komisije (§. 37 patenta 5. julija 1853) bolj natanko odločenem stanji do časa, ki je po odkupni ali urav-navni razsodbi odločen (§§. 15.24. in 37. patenta 5. julija 1853) , svojo pot. Pa tudi pravde se nimajo ustaviti, ktere ne zadevajo pravice do vživanja, služnosti ali vkupnega posestva samega, temuč le motenje v posestvu tacih pravic zadevajo, ali to, kako kdo odrajtuje vživanje ali ga odškoduje, če se gaje branil, in poslednjič tudi eksekucije ne, ki gredo na podlagi  pravo-močnih razsodb ali sodnih pogojev.
III. Vsaka napovedba, ki je bila s tem mišljenjem podana,  da se   ima napovedana pravica iz službene
374
dolžnosti gosposke obravnavati, bo takrat, ako bi jo deželna komisija le kot zaprosivno spoznati utegnila, ob enem tudi kot za prošnja veljala, če napovednik v svoji napovedbi ne izreče očitno, da ima kot napo-vedba veljati. Vsako zaprošenje ima samo po sebi že kot napovedba veljati, če se zaprošena pravica kot taka spozna, ki jo mora gosposka iz službene dolžnosti uravnati ali odkupiti.
IV.  Ker so vse pisma, pisanja in obravnave za-stran odkupljenja in uravnanja, ki se ima po Najvišjem patentu 5. julija 1853 opraviti, štempeljnov in poštnine proste, je vse v tej zadevi na c. k. ob-lastnije naravnane vloge na napisni strani in na zavitku z besedami „v rečeh odveze, odkupljenja in uravnanja zemljiš" zaznamnovati.
V.  Vse cesarske oblastnije, posebno pa dačne in katastralne, imajo dolžnost vdeležencom, da bodo mogli svoje napovedbe ali zaprošenja narejati, pogled v za to potrebne pisma in pripomočke v primerni kontroli dopušati, in če postavljeno prepisnino odrajtajo, iim tudi prepise tajistih ali posnetke map izdajati.