prebrali v prihodnji številki.
Argo, revija /,a muzejska vprašanja, 1990, št. 29-30, 1991, št. 31 -32
Branko Šuštar
Če na nesporazume med muzealci in arhivisli, sieer sodelavci s področja kulturne dediščine, vpliva tudi premajhno poznavanje drug drugega, naj s poročilom o zadnjih d^cli letni kili revije za muzejska vprašanja to nekoliko omilimo, l'o Argu, mesečniku, ki gaje v nemščini izdajal kustos Sanjskega deželnega muzeja Alfonz Mullncrmed leti 1892 jn 1903 kol ZcilschrTl tur krainisehj Landcskundc, je Narodni muzej začel izdajati leia 1962 Argo, glasilo za arheologijo, zgodovino umetnosti m muzeo-logijo, ki je po letu 1971 poslal informativno glasilo za muzejsko dejavnost,
Zadnja dva letnika 1990 lit" 29/30) in 1991 (šl 31/32), ki ju predslavlianio, imata navedene kol izdajatelje Narodni muzej Ljubljana, Društvo mu zealcev Slovenije irj Zvezo muzejev Slovenije, pri čemer pogled v kolofon kaže, da gre za eno od publikacij Narodnega muzeja, Argo za leto 1990 kakega podnaslova nima, za leto 1991 pa v prilogi na kartotečnih lističih najdemo, da je to revija za muzejska vprašanja Pod urcu ni kova njem mag, Mateje Kos iz Narodnega muzeja išče revija svoj nov vsebinski in oblikovni koncept: letnik 1990 je še v nadaljevanju tradicije manjšega formata, z letnikom 1991 pa imamo v formatu naših Arhivov tudi oblikovno dopadljivejšo številke revije, ki bo naslednic leto praznovala stoletnico izhajanja.
Kaj pa vscbma? Letnik 1990 (št. 29/30) jc v rubriki gradilo prinesel šest krajših prispevkov predvsem o novih pridobitvah muzejev (voščena punčka iz zbirke igrač, kozarec z Ljubljanskega gradu 17, stol,, prostozidarski predmeti lože »Va! mtin Vodnik« v Ljubljani), V rubriki mt<zeoh>^i,a Ibjav-Oa .lasna Horvat nekaj misli o mnzcologiji. Je to 7:nanosl? Jc muzej spomin družbe in muzcologija -ljubezen: odpira vprašanja o mestu in vlogi muzeo 'dgijc pri nas, kar utegne zanimali tudi sorodno arhivistiko. V rubriki muzeji in arhivi je objavljene Poleg poročila o zveznem posvetovanju arhivskih delavcev Jugoslavije oktobra 1989 v Postojni o razmejitvi arhivskega gradiva (Mnzc,ske arhivahjc in Arhivske muzcalije ali o arhivskem gradiva v niu-ZciB še dvoje slovenskih prispevkov s lega posvetovanja, Čeprav eden z muzejskega staliSea [I Su-siar: Muzeji in arhivi - med konkurenco in sodelovanjem pri varstvu arhivskega gradiva), drugi pa arhivskcga (J. Kopač; Razmejitev arhivskega gradiva med arhivi in muzeji), je pri obravnavi HfcMc-mafke pri obeh v prvem planu skupna skrb za kul-•urno dediščino in tolerantnost do zatečenega staNja ter nedopustnost sedanjega zbiranja (delov) ar-ll,vskih fondov, če izvzamemo privatnike.
V	rubriki izobraževanje sla objavljena dva prispevka Lidije Tavčar o izobraževanju v muzejih in galerijah lero možnostih uporabe vidca, Janez Šlcr pa je predstavil učno uro v tržiškem muzeju. Revija nato prinaša utemeljitve Valvasorjevih nagrad in priznanj za leti 1988 in 1989, temu pa slede zapisi o dobrem ducatu razstav bodisi kol napovedi načrtovanih ali poročila pa tudi kritične occnc (med vljudno arhivsko srenjo skoraj neznane) o minulih razstavah. Kot slednjo naj omenimo le zapis o od mevni razstavi Slovenci v letu 1789, nasovljcn z Zamujena priložnost.
Med razstavami so predstavljene tudi tri, ki jih jc pripravil Pokrajinski arhiv v Novi Gorici (Od 27, aprila do 22, julija. Spominska soba Marija Kogoja v Kanalu in France lievk v dokumentih arhiva),
V	rubriki poročila beremo o delu Narodnega muzeja. Narodne galerije. Slovenskega šolskega muzeja. Muzejev radovljiške občine ter grafičnem muzeju v Rogaški Slatini v glavnem v letu 19S9 (ponekod z bibliografijo muzealcev) ter poročilo o pariškem srečamu specialistov za uporabno umetnost o manufakturab 19, stoletja Med knjigami najdemo dve poročili 3 tujih publikacijah' o nemški arbi ekturi 17, stoletja in notranji opremi, ru lirika repórtate p,i prinaša obsežen zapis o p reze n-taei/ naravne in kulturne dediščine v LR Kitajski, Posebej zanimiva pa jc posebna priloga ki nas seznanja s slamcm strokovnih delavccv v slovenskih muzejih (po tanju sredi leta 1990) z njihovimi delovnimi mesti in strokovno izobrazbo. Morda bi le najmanjši regionalni arhiv in največji brez zavidanja gledaia na tvar močno kadrovsko zasedbo v muzejih (v primeria vi z arhivisli), vsaj kakšen arhiv pa si bo zaželel okrepitev svojih vrst,
Lctmk 1^91 (št 31/32) revije Argo prin asa v sed mili rubrikah vrsto tekstov, ki sicer nimajo angleških povzetke/, kol iihje miel prejšnji letnik, reviji pa so sedaj priloženi kartotečni listki z UDK ,n sle vcnsko-angleškimi sinopsisi člankov, V rubriki gradivo predstavlja Vesna liučic seecsijsko pohištvo kot muzejski del zapuščine ljubljanskega župana Grassellija, k> ga poznamo vsaj iz objave njegove arh.vske zapuščine (ZAL, 19f],3), nato sledimo predstavitvi sodobni likovnih umetnin iz Ptujskega muzeja (M, Ciglcncčki) in madžar,ko keramiko Zsolnay v Narodnem muzeju (M, Kos) ter kar obširni razpravi o ccrkvcncm tekstilu od 16. do 18, stoletja (Gojil Pajagič Bregar). Ob preglednem delu o cerkvenih pa ra mcnli h bi lahko opozorili na nekdanje precej širše poznavanje teme; na slovenske učbenike Liturgike »za gimnnzijalno, realno in sploh odraslo mladost« Antona Lesarja (licrn 186.3, Ljubljana 1896) a I i na zanimivost, da so tretjo izdajo Liturgike Alojza Stroja (19071, 19162, 1922^) odobrile oblasti še avgusta 1945 »kol učno knjigo pri pouku verouk« za prehodno dobo.« Z dvema člankoma sla zastopani Magda Pcršič in etnološka premična dediščina (pri čemer kratica EPD najbrž v naslov ne sodi), zanimivo branje p-je zapis Jr Vide jlare o poškodbah v deželnem muzeju ob potresu 1895 na podlagi poročila tedanjega kustosa muzej« M üUncrja: iz njega npr, zve mo daje »zlati Emoncc« prišel ob glavo šele lfcd;Tj ne pa d;i jc bil to del praktičnih potreb Hfiiljanov!
V prispevku Popis druga svetovna vojna med Julij-ci in Karavankami pa nas Jože Dcž.man in Darja Mlakar (slednja iz nam znane Armidc) seznanjata o izkušnjah računalniške obdelave tovrstnega popisa.
Tudi rubrika dokumentacija lahko s kakšno mislijo spt-dbudi podobna arhivislična prizadevanja. Najprej se sprašuje mag. Marjeta Mikuž. Komu naj bi bil potreben slovenski dokumentacijski center in opozarja na dejavnike, ki ga onemogočajo. Pri '.cm omenja »Zvezo vodilnih muzejskih glav« inajbrž. gre za Društvo muzealcev, Kolegij ravnateljev, Zvezo muzejev), v kateri navadni kustos: nimajo možnosti odločanja. Pri .cm ni odveč (nenapisano pravilo), da predsednik muzejskega društva ni direktor muzeja icr da se ta funkeiia seli. Polona liitcnc predstavna dokumentacijo arheološkega oddelka Narodnega muzeja (na osnovi programa dliASE )H+, dr. Peter Kos računalniški program z^i obdelavo numizmatičnega gradiva, Jože Podpcčnik pa problematiko dokumentacije zbirke znakov, pri čemer pogrešamo literaturo k preglednemu članku. O informatizaciji (t.j. organizacija dela in način proizvodnje informacij) v Mc ,tncm muzciu Ljubljana piše Borut Rovšnik, Ralf Čcplak pa (v rub.-iki programi) razgrinja program prostorskih potreb Muzeja neevropskih kultur v Goričanah. Rubrika razstave nas seznani z razstavami z. besedami njihovih avtoric v ali ocenjevalcev spet kol zapis mi nuhjga ali predstavitev načrtovanega (Tuiquclije v ptujskem muzeju). Zanimiv je zapis Ivanke Počkar obrobnim razstavam na rob ali o konjih, ki ne dvigajo prahu, ter prispevek o stalni razstavi Razvoj mesta Celje 1945-80.
V poročilih zvemo o delu Narodnega muzeja in Slovenskega Šolskega muzeja v letu 1990 tcrojubi leinem letu 1989 v polstolctncm brežiškem muzeju. O mednarodnih stikih pr čajo poročila o dunajski konferenc muzejev vzhodne Evrope septembra 1990 mednarodni polctn Šoli muzcolog ;e v Brnu 1990, o konferenci komiteja za regionalne muzeje mednarodne muzejske organizacije na Portugalskem oktobra 1990 in o letni konferenci mednarodnega komiteja etnografskih muzejev novem ra 1990 v Kocbcnhavnu. V tej rubrik- sla predstavljena še seminar Muzejsko dokumentacijskega eentra na temo Novi muzeji in nove muzejske razstave, ki je bil oktobra 1990 v Zagrebu in muz.<;isko-pcda-goško delo v Narodnem muzeju ob didaktični razstavi (>r poved o prazgodovinski hiši.
Revijo zaključuje nckrolog profesorju n preva-ialcu Bogomiru Sloparju (1912-1990), ki ic skoraj četrt stoletja služboval v biblioteki Narodnega mu zeja ter dvoje zapisov o knjigah: o katalogu k nevv yorški razstavi o modi in bogati naidbi antičnih novcev na Igu.
Aleš Gabnč, Slovenska agitpropovska kulturna politika 1945-1952, Borec 7-8 9, Ljubljana 1991, str, 470-655
UUjana $uxtar
.leseni 1991 so delavci Inštituta za novejšo zgodovino v prostorih založbe Mladika predstavili novo publikacijo Slovenska agitpropovsKa kulturna politika 1945-1952 mag. Aleša GabriČa. Pred stavl|ena publikacija je avtorjeva razširjena magistrska naloga. Ob tem so predstavili še raziskave drugih delavcev /.a področje povojne zgodovine -magistrske in doktorske naloac s področja politične in gospodarske zgodovine industrija, kmetijstvo), ki pa /al še nisc našle izdajatelia. Potrebne je omenili, da so posamezne razprave iz povojne zgodovine objavljene v publikaci. že omenjenega inštituta Prispevki za novejšo zgodovino in v reviji Borec.
V	predgovoru obrazloži avtor pojme, uporabljene v nalogi, kol so kulturna politika v širšem pomenu, ki vsebuic šolsko, prosvetno in kulturno politiko v ožjem pomenu besede in zajema organiziranje, financiranje in nadziranje teh dejavnosti. Pojem šolske politike nam je povsem predstavljiv, s prosvetno politiko označujemo organiziranje množične kulturne dciavnosti, pojcrS kulturna jElitika v ožjem pomenu besede pa predstavlja organiziranje ^nanstvenga in umetniškega dela (str. 4"72). Iz naslova dela in predgovora jc torej razvidno, da obravnava kulturno ponliko v šešem pomenu besede v prvih povojnih letih in vlogo agitpropovske-ga aparata v njej, saj jc Ic ta predstavljal nadzor nad njo in podvajanje oblastne strukture na njenem področju (str. 471).
V	predgovoru avtor predstavi tudi vire in literaturo, na podlagi katerih jc nastala naloga. Pri uporabi arhivskega gradiva navaja arhive, fonde in v okviru njih organizacijske strukture, iz. katerih jc Črpal podatke kot tudi zvrsti gradiva, opozarja na ohranjenost gradiva Fili neobsloi gradiva posameznih organov. Na koncu publikacije so šc enkrat našteti uporabljeni fondi po arhivih, revije in časopisi ter druga literatura (str. 652-655). Pri navajanju fondov v Arhivu R Slovenije je verjetno prišlo do pomo.c pri nazivu fonda RK SZD1. Slovenije in se pravilno glasi fond Republiške konference (in ne komiteja) S/D L Slovenije.
Prvo poglavje z. naslovom Obnova kulturnega in prosvetnega delovanja in posameznimi temami (Kulturni delavci in Osvobodilna fronta slovenskega naroda, Ciiji in naloge kulturne politike, Orga-
izacija in ;ader za izvajanje kulturne politike, Novi d'ih v šolstvu, Ljudskoprosvetno delo kot osnovna kultumopolitična naloga, Vloga kulturnih lclavcc1' v novi državi) obravnava kulturno politiko v Času obnove in graditve domovine (1945-koncc 1946). Njen temelj jc potrebno iskali /;c v času NOli, zalo nam predstavi kullurnopoli-L,no usmeritev v literaturi, likovni ustvarjalnosti, gledali ču in pa_ zimskem šolstvu lega časa. Ugotavlja, da seje kulturniško delo do konca leta 19« prilagflilj konkretnim razmeram na terenu, leto 1944 pa jc prineslo spremembe. Tako sla bila šolstvo in prosveta vključena v domeno odseka za prosvelo pr. predsedstvu S NOS, ustanovljenega marca 1944. Jeseni 1944 je bil ustanovljen Slovenski umclmšk: ;lub, v katerem so sc odvijale razpta ve o umeUjiskcm ustvarjanju in je nasprotoval tezi o narodnoosvobodilni brez V okviru kluba so b '<■ -c možne razprave med kulturnimi dc'avei in poli-