Imenovanje. Za okrožnega inspektorja v Mariboru je imenovan dosedanji veliki župan mariborske oblasti g. df. Fran Schaubach. ObCe priljubljeftcmu ter spoštovanemu g. inspektorju k imenovanju iskreno čestita »SlovenIki Gospodar«! Dtihovniške vesti. Za knezoškofijIkega svetovalca je imenovan g. Janez itožman, župnik v Zavodnjem. — ŽupHija Razbor pri Slovenjgradcu, ki jo je 'dosedaj soupravljal župnik iz Zavodnjega, je podeljena g. Lampert Karolu, ki nastopi isto 1. nov. Najden mrtev novorojenček je bil zattnšen. V zadnji številki smo poročali 0 najdbi trupelca novorojenčka v mrtvašnici na pokopališču v Radvanju. Sodna komisija je ugotovila, da je bil otrok življenja zmožen in je bil zadugen z brisačo, ki jo je porinila brezsrčna mati novorojenčku v goltanec. Važno za nadaljno preiskavo je dejstvo, da je bil otrok zavit v kartonski omot, v katerem so bili svojčas kupljeni ženski Cevlji. Izreden lovski plen. V lovišču veleposetnika Terčelja je ustrelil posestttik Bračko iz Pesnice divjo mačko, ki Je precej redka živalska prikazen v nalih krajih. Težka telesna poškodba. V celjsko Javno bolnico je bll prepeljan 18 letni posestnikov sin Fr. Lamut iz Dobrove |»ri Konjicah. Lamut ima težko rano pa glavi, in sicer od močnega udarca 1 topim orodjem prebito črepinjo. Latttut je z več tovariSi pomagal v ponjjeljek zvečer v Konjicah pri nekem po•estniku pri domačem opravilu. Ko so lantje delo dokončali, so se poslovili tn podali na svoje domove. Ko je tudi Lamut stopil iz hiše v temo, ga je neBadoma brez vzroka udaril njegov tovaritg, komaj 17 letni Alojzij Kolar, s kolom, ki ga je izdrl iz bližnje ograje, B tako silo po glavi, da se je Lamut na mestu sesedel. Poškodba je resnega knačaja. Vlom v trafiko. V noči 23. oktobra je fcilo vlomljeno v trafiko g. Mihaela Pika v Celju na Kralja Petra cesti. Dollej neizsledeni vlomilci so odnesli gotovine in raznega blaga za 17 tisoč Din. Težka nesreča železničarja. Dne 23. oktobra je na Zidanem mostu težko ponesrečil premikač Franc Škofič. Pri premikanju dveh s premogom naloženih vagonov se je udrla notranja stena enega vagona in več ton premogovih grud se je izsulo na ubogega premikafca. Škofič je začutil grozne bolečine po celi levi nogi, na srečo zavesti ni zgubil. Ker je ležal z zgornjim delom telesa na tračnici, se je z vso naglico oprijel železja med vagonoma in se potegnil pod vagon in je vlak v teh trenutkih tudi že premaknil. Tedaj so ilrugi železničarji vendarle zapazili, 'da je Škofič ponesrečil in so ga potegrtili vsega okrvavljenega izpod vafjona. Peljali so ga takoj v celjsko bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se mu drži leva noga le Se za kožo in ic bilo stanje ponesrečena radi izgube krvi tako brezupno, da je 24. okt. umii. Rajni Škofič, ki je postal žrtev težavnega poklica, je bival v Mariji Gradec pri Laškem. Smrtna kosa. V Podvrhu pri Sevnici je umrl posestnlk in bivši trgovec Anton Ivnik. Rajni je bil veliko let ugleden trgovec in cerkveni ključar na Bučah prl Kozjem. Dolgoletnemu naročniku Slovenskega Gospodarja bodi ohranjen Casten spomin! Požar. Iz Polzele smo prejeli obvestilo, da je izbruhnil v zgodnjih jutranjih urah iz neznanega vzroka požar v gospodarskem poslopju posestnika in župana Antona Mešiča. Goreti je začelo v krmi. 32 m dolgo, zidano in pred dvema leti novo gospodarsko poslopje je bilo na mah v objemu plamenov. Kljub takojšnji pomoči, so zgoreli popolnoma vsi leseni deli, zaloga krme in 600 kg hmelja, ki je bil že prodan. Žrtev ognja so postali poljedelski stroji in električni motor. Mednarodnl ponarejevalci bankovcev izsledeni. V Berlinu je izsledila policija celo družbo, ki je spravljala zadnje dni v promet po raznih krajih Nemčije ponarejene dolarske bankovce. Zaprli so tri ponarejevalce. Po izpovedbah aretiranih je računala družba s tem, da so po Nemčiji premalo poznani ameriški bankovci po 50, 100 in 500 dolarjev. Ponarejevalci so postopali na ta na&n, da so bankovcem po 1, 5, 10 in 50 dolarjev dostavljalf eno ničlo in jih potvarjall v 10, 50, 100 in 500 dolarske. Nastopali so kot pravi Amerikanci in radi tega se Jim je posrečilo, da so prevarili ljudi s potvorbo. Milijonska dedSčina. V neznatnem kraju Bauerfeld pri Oberhausen v Nemčiji je prejela 68 letna vdova Heck obvestilo, da je podedovala težke miliione. Leta 1919 so jo izgnali iz njene domovine na Loterinškem v Franciji. Od taistega časa živi s svojimi otroci v ubožni baraki v Bauerfeldu. Pred dnevi jej je sporočilo sodišče v Heldelbergu, da se zglasi v svrho izplačila zapuščine po svoji rajni sestrični. Sicer hoče postati 20 milijonskega dolarskega premoženja deležnih še šest drugih oseb, pa tudi po delitvi s šestimi bi odpadla na ubogo staro vdovo lepa svota 160 milijonov Din. Nemec potolkel Amerikanca. Do pred kratkem je prvačil Amerikanec James Wilson v tem, ker je snedel tekom 12 minut 74 jajc. Dne 16. oktobra 1929 je potolkel Amerikanca Nemec Maks Hinel iz mesta Charlottenburg. Po-jedel je v krogu svojih prijateljev tekom 10.5 minut 75 ;njc. Hinel je star komaj 20 let, je viso 1.60 in po poklicu Cevljar. Izpovedal jo, da je bil v zgodnji mladosti bolan a želodcu, a se je se- daj pozdravil na ta način, da se je ve& bal v požrešnosti. Poštnl minister — raznašalec brzojavk. Lee Smith, angleški poštni minister, je povedal, ko se je vrnil z dopusta, mučen dogodek, ki ga je doživel v nekem malem kraju na deželi. Smith" je šel v poštni urad, da bi kupil znamke. Pri tem je zapazil, da je poštna uradnica vsa obupana. Vprašal jo je po vzroku in zvedel, da je pravkar sprejela brzojavko, ki bi jo bilo treba takoj dostaviti, pa edini pismonoša, ki ji jfl na razpolago, sedaj raznaša pisma. Po predpisih sama pod nobenim pogojem ne sme zapustiti poštnega urada, ima pa pravico, da v takem slučaju lahko izroči brzojavko v svrho dostavitve ljudem, ki jih pozna, in jim za pot izplača 3 penny. Minister se je ponudil, da bo on dostavil brzojavko, nakar jo gospodična, ko si ga je natanko ogledala, izjavila, »da izgleda gospod, kateremu more zaupati, zato mu bo v, božjem imenu izročila brzojavko.« Na; vprašanje, kaj je napravil s poSteno zasluženimi pennyji, j« minister odgovoril le s smehljajem. Snowden ln ženska moda. Snowden, angleški zakladni minister, je danes eden pri narodu najbolj priljubljenih' mož na Angleškem ter kroži o njem vse polno dobrih in slabih šal. Tako pripovedujejo, da je zadnjič nekdo v njegovi navzočnosti z obžalovanjem opozoril, kako je začela angleška tekstilna industrlja propadati. Snowdert je rekel na to: »Kaj hočete — velik deJ krivde na tem žalostnem pojavu nosi moda. Kajti preje je bilo treba volne treh ali Stlrih ovac, da se je poštena ženska oblekla, danes pa popolnoma zadostuje v ta namen ena sama gosenlca (sviloprejka).« Najdaljša šah igra. Najdaljša Sab igra, ki se je kedaj igrala na svetu, je bila končana te dni. Pred šestimi lett sta sklenila Avstralec Iz Adelaide in Njujorčan pogodbo, da bosta igrala le eno partijo šaha pismenim potom. — Amerikanec je začel igro v pismu, ki je sporočilo Avstralcu še le po tedniti, za katero potezo da gre. Po preteku 5 let je bila igra tolikanj neodločena, da sta uvidela oba igralca, da na ta način ne bo konec partije, če tudi bl si dopisovala o posameznih potegljajih celo življenje. Zedinila eta se, da sl bosta sporočala poteze po brzojavu. Taisti, ki bo izgubil, bo trpel brzojavne stroSke tudi za zmagovalca. Celo ta način igre je trajal celo leto. KoneCno je zmagal Avstralec in Amerikanec je plačal za brzojavke 326 tisoč Din. Nevarna organlzacija beračev med Mongoli. Berači starega mongolskega mesta Kalgan v Aziji so strogo organizirani. Pri njih je v navadi posebna oblika podpore brezposelnosti, katere se pa zelo bojijo mongolski trgovci domačini. Vsi berači iz Kalgana in okolice prebivajo skupno za razdrtim zidovjem izven mesta. Tamkaj se snidejo na večer oni berači, ki so vršili po dnevu prosjaško obrt. Svojemu vodiditelju izročijo do pare natanko, kar so naberačili. Ta še le razdeli milodare enakomcrno na posamezne člane organizacije. Vodja si pusti poroCati pred počitkom o dnevnih dogodkih in kako in kaj se je godilo posameznikom pri beračenju. Gorje onemu trgovcu, ki bi postopal s prosjakom trdosrčno, ali bi ga celo napodil brez miloščine. Maščevanje bi bilo grozno. Veliko mongolskih trgovcev se zavaruje napram maščevanju beraške nadloge na ta naČin, da pošlje vsaki mesec gotovo denarno svoto prosjaški organizaciji. Čuden ciganski poqreb. Na Angleškem v okolici mesta Leeds prebiva cigansko pleme, kojega zgodovina sega nazaj za stoletja. Ko je umrla pred kratkem 24 letna ciganka, so jo pokopali po starih običajih. Njeno celo imetje 40 šterlingov so znosili z nakitom vred na en prostor in ga zažgali. Misel, ki tiči v tem običaju, je ta, da bi mož, ki je izgubil mlado ženo, se ne spominjal bridke izgube pri pogledu na predmete, ki so bili last pokojne. Novo človeško pleme. Amerikanski učenjak in vseučiliščni profesor v San Francisko Warner se je vrnil iz razJskovanja avstralskih otokov. Naletel >}e v območju Arafura morja na tamošftjih otoklh na novo človeško pleme, ki jfe bilo neznano kulturnemu svetu in jje glede načina življenja §e tako nizko 'kakor je bil človek v prazgodovinski kameni dobi. Ti otočani ne poznajo nobene posode. Poslužujejo se le enega orožja, sulice z ostjo iz kamna. O denarju nimajo nobenega pojma. Uradna dlakocepnost v Amerlkl. — Pred 80 leti se je pripeljala gospa Klara Wesen iz Švedske v ameriške ZdruSene države kot dojenček. Tokrat se Be niso brigale ameriške izseljeniške oblasti za vsacega priseljenca ter tujca kakor danes. Nikdo ni zahteval od otrokovega očeta, da bi se bil pobrigal za naturalizaciio (državljanstvo) hčerkice in še posebno ne, ker je poročila z dvajsetim letom amerikanskega državljana, ki se je udeležil državljanske vojne za osvoboditev Zedinjenih tiržav. Še le pred kratkem so staro gospo malo drugače poučili. AmeriSka oblast je naenkrat odkrila, da ni bila starka nikoli naturalizirana. (V Zedinjenih državah ne prejme žena 'državljanstva r\o možu, ampak mora biti posebej naturaiizirana.) Po črkah postave jej je grozil izgon. Napravili so pri njej izjemo, ker je bivala že 80 let v Ameriki, ako zaprosi za državIjanstvo, kar je pod pritiskom uradne ifllakocepnosti tudi storila. Brivci bodo dobili še eno ime. Medttarodna zveza brivcev, ki je imela v Indianopolis v Ameriki zborovanje, je K ozirom na vedno bolj naraščajoči po get žensk v brivnicah uvidela potrebo, 'da dobe brivci še drugo ime, ki bo primerno za te ženske obiskovalke. Sklenila je torej, da se njih zveza vnaprej Imenuje »Zveza brivcev in lepotičarJev«; prvo ime se nanaša na moške obiskovalce, drugo pa na ženske. Mož brez smeha. Ena najzanimivejlih osebnosti Dalinega Vzboda je pač 'danes japonski min. predsed. Yuko Hamaguhi, ki so ga Japonci poklicali na krmilo v trenotku, ko je prejšnji dan ministrski predsednik baron Tanaka prenapel strune proti Kitajski. Yuko Hamaguhi je še bolj molčeč nego Coolidge in je sam sebi najljubša družba. Ko je bil imenovan za krmarja državne politike in so prihajali nešteti častilci in čestitke, je bilo v njegovem stanovanju vse pripravljeno za sprejem časnikarjev in drugih osebnosti: cele gore sandwichev, polki steklenic d pivom in vinom in cela tona riževca. Toda gostitelja nihče ni videl. Hamaguhi ni pravo ime minitrskega predsednika; prejel ga je od družine, ki ga je kot majhnega dečka vzela za svojega. Sicer pa ga Ijudstvo zove le s priimkom, ki mu ga je samo dalo, to je »Mož brez smeha«. Japonci so veder narod, ki zelo ljubi smeh; Japonke svoje otrok.e naravnost uče umetnosti smeha. Zato mora človek, ki se nikdar ne smeje, bosti v oči. T.oda ta resnoba ni nikaka slabost ali zagrenjenost, marveč je Hamaguhi znan po svoji energiji in svojem vrlem značaiu. Njegova beseda je vedno jasna in logična, razumnik je v najboljšem smislu besede. Na Japonskem je gledališka umetnost silno priljubljena, toda 59-letnl Hamaguhi §e ni nikdar prestopil gledališkega praga. NekoC je rekel: »Ne potrebujem zgl«dov, sam sem svoj zgled.« Živi le delu, prijateliskega obCevanja ne pozna. Preje je bil Hamaguhi strasten kadilec, potem pa se je odločil, da ne bo več kadil in z nepojmljivo energijo je popolnoma premagal svojo strast — danes je popoln nekadilec. Da tak mož ne more bitl prijatelj Dropadlega, mehkužnega življenja po čajarnah, kjer ima svoj sedež nemorala, ie Cisto naravno. Njegov cilj je, da sta-odavnemu sistemu napravl konec. Zato so lastniki čajarn v Jošivarl edini z nevoljo in strahom pozdravili njegovo imenovanje za ministrskega predsednlka. Dasi Hamaguhi nima prijateljev in zaupnikov v ožjem zmislu, ga Japonci obožujejo. Krokodill pred hišnlml vrati. Silno narastla reka Indus je v indijski provinci Sind povzročila strašne poplave. Posebna nevarnost za prebivalce vasi. ki so že itak v skrbeh za svoje življenje in imetje, so krokodili (gaviali), ki se pojavljajo pred hišnimi vrati in vdirajo v stanovania. Valovi so namreč pregnali krokodile lz njihovih bivallšč in jih vlekli seboj. Krokodili so v valovih iskali plitvo vodo in so mislili, da so to našli v hišah, ki leže tik ob breru. Kmetje se so seveda silno prestrašili, posebno ker mnogi med njimi še nikdar niso videli krokodila. Valovi so gaviale tirali do 80 km daleč od pravega toka reke, tako da sedaj plavajo v krajih, kier niti vedeli niso, da so sploh take živali. Sedaj prirejajo love na krokodile, da jih bodo zopet iztrebili. Vzgled otroŠke ljnbeznl. Bil je to mali razprodajalec časopiaov v New- yorku, kakršnih je laliko najti v vsakem večjem mestu na stotine. Našli so ga nekcga dne ležečega na ulici in umirajofega vsled prevelikih naporov. Odvedli so ga v bolnico, kjer je zravnik, ki ga je preiskal, dognal, da je slaba hrana in preobilno delo bilo vzrok njegove oslabelosti. Ljubeznivi zdravnik je vpeljal poizvedbo, ki ga je prepričala, da je bil deček v resnici junak. Oče mu je umrl, zapustil je mater s kopico še malih otrok. »Kaj bo z nami?« je bilo vprašanje po očetovi smrti. »Pobrigati se hočem za vse,« je odgovoril deček. In z navdušenjem je> prežet ljubezni do svojcev, križaril po njujorških ulicah, razpečavajoč časopise in donašajoč svoj skromni zaslužek svoji materi. Tako je to delal, dokler ni njegovo telesce podleglo zakonu prirode v pomoč svojim najdražjim. Ni večje ljubezni, kakor je darovati svoje življenje za naše najbližnje. Človek, ki se je sramoval svoje lastne nehvaležnosti. Neki Arabec je hrepenel po krasnem, irskem konju, ki je bil last moža iz sosednega kraja. Ker ni znal drugače, kako bi se konja par lastil, se vleže na cesto navidezno z* lo bolan onega dne, ko je vedel, da bo lastnik kpnja mimo jezdil. Kratko za tem res prijaha dotični Clovek po tej poti, ko vidi Arabca na tleh, skoči raz konja in ga sočutno vpraša, kaj mu je. Arabec mu prične razkladati svojo namišljeno bedo in člov«k je bil takoj pripravljen pomagati mu domu. Kakor hitro pa je bil navidezni bolnik v sedlu, zgrabi za uzdo in pobegne. Last« nik je bil prepričan, da loviti ga, bi bilo brezuspešno. Arabec se še enkrat ozre na lastnika in se mu škodoželjno zareži. Gospodar je stal kakor prikovan, ozirajoč se za svojim priljubljenim konjem in je potem zakllcal: »Nikomur se ne pohvali, kar si storil!« — »Čemu?« — »Radi tega ne, ker potem bi n« izkazal nihče ve5 milosrčnosti iz bojazni, da utegne biti prevaran, kakor sem jaz.« Te besede so segle zlo čincu tako v srce, da se v hipu okrene in vrne lastniku konja rekoč: »Vzemi si konja nazaj, s svojo dobroto si me premagal.« Ljubezen in dobrotljivost govorita z močnejšim glasom kakor zakoni! Obleke ln manulaktara zaston] se sicer nikjer ne dobi, toda v novi manufakturni in konfekcijski trgovini, ki jo je otvoril te dni g. Maks Bračič v Mariboru na oglu Aleksandrove in Meljske ceste (nova hiša g. Vlahoviča), so cene kljub svežemu in najmodernejšemu blagu naravnost čudovito nizke, poseb* no z ozirom na odlično kakovost blaga. O. Maks Bračič je mestnemu in deželnemu ob-: činstvu jako dobro poznan iz Trgovskega doma in od tvrdke A. Poš. O kvaliteti in cenahi blaga v tej novi trgovini jasno govore nje izložbe, katere naj si vsakdo pred nakupovanjem ogleda. Nova trgovina — novo nezaležano in najmodernejše blago, kakor tudi konfekcija za dame in gospode.