Književna poročila. 179 narodova moč je bila zavirana od despotizma, da bi razširila svoje krepke peroti. Turgenev je sam v obitelji svoji v tem ozira videl marsikaj, kar mu je vzburjalo kri in utrjevalo prepričanje, da se to nesrečno stanje mora končati. Hrepenel je po popolni človeški dostojnosti, ali kako jo doseči, dokler ni strta veriga robstva, dokler niso odpravljeni laži-voditelj i in laži-učitelji narodovi? Globokočutnemu pesniku krvavi srce, ko vidi, da se zapravlja toliko zdravega materijala, ali v svojih obrazili stvari opisuje tako, da se človeku zdi, da on neče ničesar dokazati, ničesar zahtevati; on podaja s tisto mirnostjo in stvarnostjo podobe nesrečnega stanja, kakor riše n. pr. mirno in stvarno Vereščagin ilustracijo k znanemu poročilu: Na Sipkinem prelazu je vse mirno! In ravno s temi zvestimi obrazi resničnosti dosegel je Turgenev več, nego nekateri socijalno-politiški pisatelj z debelimi razpravami. Saj je obče znano, da je pokojni car osvoboditelj jako rad prebiral te Turgenevlje proizvode in iž njih napajal si dušo z ljubeznijo do robov in dvorovih. (Balje prihodnjič.) ¦ Književna poročila. vi. „Četrto berilo za ljudske in nadaljevalne šole", sestavil Peter Končnik. Velja vezano s platnenim hrbtom 60 kr. Na Dunaj i v c. kr. zalogi šolskih knjig. — 328 stranij v osmerki. Ako hočemo svoje šolstvo dobro urediti, ako hočemo imeti od njega v primeri toliko koristi, kolikor stane, treba je pred vsem drugim, da podamo naši šolski mladini dobrih knjig. Kakor Slovenci v drugih strokah napredujejo, tako se tudi naše šolstvo v obče zboljšuje, zlasti v onih krajih, kjer se narodno načelo ne izpodriva. V narodnih šolah so dobre šolske knjige v domačem jeziku živa potreba. V tem obziru smo pa dolgo časa bili na slabem. Novi šolski zakoni so že pred petnajstimi leti tudi slovenskim šolam naložili večjo nalogo. Učitelji pa tem terjatvam nikakor niso mogli zadostovati; z jedne strani so pogrešali potrebnih slovenskih knjig za nove predmete, z druge strani so jim ponujali nemške knjige, in sicer ne samo za nemški jezik, ampak tudi za realistične predmete. Da niso s tem koristili ne učiteljem, ne šoli, to je jasno, kakor beli dan. Začetkoma so si 12* 186 Književna poročila. pomagali iz te zadrege pojedini slovenski učitelji sami ter izdali nekaj drobnih knjižic za realistične predmete. Naposled je pa vender slavna vlada uslišala klice slovenskih učiteljev po boljših berilih, kot najvažnejših in najpotrebnejših knjigah ljudske šole. Začela je izdajati v svoji zalogi šolskih knjig nova slovenska berila, in sicer je izšla najprej „Začet niča s prvim berilom", potem „Drugo berilo" in pred tremi leti „Tretje berilo". Sestavljenje „Začetnice" je bila slavna vlada poverila dobremu učitelju mladine, g. Miklošiču v Mariboru. Spisovanje in uredovanje „druzega, tretjega in tudi pričujočega, četrtega berila" je pa izročila g. Petru Končniku, sedanjemu gimnazijskemu ravnatelju v Celji. Kakor kaže vspeh, bilo je ministerstvo tudi pravo pogodilo ; g. Peter Končnik je bil mnogo let okrajni nadzornik slovenskih šol na Štajerskem, potem profesor na c. kr, učiteljišči v Gradci. V teh službah se je torej neprenehoma moral pečati z ljudskim šolstvom, katerega potrebe so mu bile zaradi tega dobro znane. — Dobro se tudi seznanivši z načeli, po katerih so sestavljena berila nemškega naroda, ni mu bilo težko, lotiti se uredovanja slovenskih beril, zlasti, ker se je bil, kakor vidimo iz gotovega njegovega dela, odločil porabiti vse, kar mu je slovenska literatura mogla primernega ponuditi. Kakor je pri novih učnih načrtih za ljudske šole povsod v Avstriji obveljalo pedagogično načelo, da se učna tvarina podaja mladini v tako imenovanih „ko n c entričnih kr o gih",' tako sta osnovani „Dru go" in „Tretje" berilo, dosledno pa tudi Končnikovo „Cetrto" berilo po tem vzoru. Kakor sta prvi berili razdeljeni na poglavja, v takih knjigah primerna, tako tudi pričujoče novo berilo. Obseza namreč v prvem poglavji: povesti, popise, pesni in pregovore; v drugem ima slike iz z e m-ljepisja, v tretjem črtice iz prirodoslovja; četrto poglavje obseza prirodopisje s posebnim ozir o m na kmetovalstvo, peto „ č 1 o-vek in človeško društvo" in šesto poglavje ima slike iz zgodovine. Prvo poglavje, katero obseza gradivo (berila, pesni) z moraličnimi nauki ni posebno obširno (kar bi bilo z ozirom na važnost predmeta skoro želeti, če bi le ostala velika tvarina to dovolila), a kar se v tem oddelku nahaja, je pravo jedro vzvišenih svetov, sicer ne ravno za lehkožive mlade otroke, marveč za duševno zrele in pametne dečke in deklice, mladeniče in dekline. Večji del knjige, namreč petero poglavij je pa namenjeno največ v zboljšanje materijalnega blagostanja ljudstva in razširjanje praktičnih znanostij. V drugem oddelku je lepa vrsta zemljepisnih slik in v obče zemljepisnega gradiva. Med drugo tvarino nahajamo tu jedernate opise: Celovca, Gradca, Ljubljane, Trsta in Dunaja. Književna poročila. 181 Čitaje te krepke poteze, mora domoljub nehote vzdihniti: ali pa bode slovenska mladina, ki je raztresena nekoliko tudi v teli mestih, brala popise teh mest, katera ima priliko poznati tudi iz svoje skušnje?! Ali se bode vsaj po Ljubljani ta knjiga hitro razširila, zlasti po dekliških šolah, kjer je mrgolelo do zdaj vse polno raznovrstnih nemških beril, češ, slovenskih ni. — Pri tretjem poglavji je veliko tvarine iz fizike in kemije, in kakor se nam dozdeva, več izvirnega, (tudi drugod to opazujemo), zlasti iz peresa profesorja Hauptmanna. Kolikor smo pri prvem pregledu razsoditi mogli, nahaja se tudi pri tem oddelku mnogo praktičnega, na priliko 62. berilo „navadni stroji" ali pa 66. „pumpe". Druga berila v tem poglavji se pa nam zde zelo teoretične veljave, na vsak način pa tako težka, da bode moral učitelj v fiziki sam dobro podkovan biti in sam to tvarino dobro premleti, predno jo bode razlagal v šoli. Sicer pa priporočamo slehernemu slovenskemu učitelju, da si omisli to knjigo in jo pridno študira. Tretje poglavje stavi dober temelj četrtemu, kajti v njem se razlaga veliko kemičnih prvin in nekaj o spojinah, da se more umeti kmetijstvo, katero se poleg rudninstva in živalstva kaj obširno razlaga v jako velikem četrtem razdelku, katerega smatramo za najimenitnejšega v slovenskih nadaljevalnih in p o navij a In i h šolah. Kakšne vrednosti so tu nakupičeni, a dobro razloženi nauki iz vseh panog kmetijstva, razvidimo takoj na prvi pogled; tembolj pa se o tem prepričamo, ako beremo imena pisateljev (pri živalskem prirodopisji Erjavec, pri vinoreji Jamšek, pri sviloreji Bolle, pri pogozdovanji Po v še i. t. d.); če pa še povemo, da je ta oddelek šel tudi skozi roke naših dobro znanih kmetijskih strokovnjakov, potem mislim ne bomo našli čitatelja tej knjigi, kateri bi jej ne zaupal. In to je silno imenitno, da se bodo slovenski učitelji tudi kmetijske vsebine te knjige smeli tako držati, kakor se opira duhovnik na izreke sv. pisma. — Kaj po volji mi je tudi zadržaj petega oddelka, ki se ozira kaj primerno na obrt in kupčijo ter druge potrebščine v vsakdanjem življenji. Jako sem bil vesel, ko sem zapazil v tem poglavji iz mnogo zaslužnega ;, Vrtca" posnete spise o kroj as t v u, čevljarstvu, klobučarstvu in drugih obrtov, na katere spise sem že svoje dni sam mislil, ko sem nameraval sestaviti novo berilo, katerega dela se mi zdaj — hvala Bogu —- pač ni treba več lotiti. V tem poglavji so še druge prav mične, pa tudi koristne drobtine, na priliko: slam-nikarstvo, steklo, preja in tkanina, novci, bankovci, s o-družja, zavarovalnice i. t. d.; še celo „domače lekarne" ne pogrešaš. V šestem oddelku nahajamo poleg nekaterih navadnih zgodovinskih slik tudi nekaj tacega zgodovinskega gradiva, katero se dotika slovenskih 182 Nove muzikalije. krajev in pokrajin, na priliko „pridruženje Trsta k habsburške] hiši", „bitva pri Sisku", „na Pre delu ", na dalje životopisi: Slomška, Janezi č a in Tegetthofa. Pretežak spis se nam pa dozdeva p r v i v tem oddelku, namreč 147. b., ki govori v jako učenih potezah o „ime-nitnosti domače zgodovine". Da se tak sestavek umeje, mora biti človek že klasično izobražen. — V obče pa smo z vso osnovo in z vso vsebino te nove šolske knjige jako zadovoljni; imamo jo in hranili jo bomo kot dragoceno novoletno darilo, kajti izšla je bila knjiga ravno proti koncu starega leta 1883. To „četrto berilo", ki ima — kar bi bil skoraj pozabil povedati — tudi pesniške izdelke najboljših slovenskih pesnikov (seveda po nekod za mladino predelane ali okrajšane): S. Gregorčiča, Stritarja, Ceg-narja, Vilharja, Levstika, Levca in drugih — je prava enciklopedija vseh za slovensko odrastlo mladino in tudi za druge odrastle ljudi potrebnih naukov. G. direktor Končnik je s svojimi berili pokazal, kako dobro pozna prave potrebe naše slovenske ljudske šole; zaradi tega se pa tudi veselimo njegove slovenske slovnice za iste šole, o kateri se govori, da bode tudi v kratkem izšla v c. kr. založbi šolskih knjig. Da bi nam kmalu došla! Ivan Lapajne. Hove muzikalije. ii. „Živel slovenski Schubert, živel slovenski Beethoven! Ti vrli skladatelj žive, ognjene fantazije, ki združuješ s svojo redko muzikalno nadarjenostjo dovršeno šolo; Ti si v glasbi, katero temeljito umeješ, narodu to, kar je S. Gregorčič v poeziji. Ti si zvezda prve vrste na obzorji slovenskega muzikalnega neba. Ako tudi več ne pišeš, zagotovljena Ti je zaslužena slava vsacega domorodca na veke s to Tvojo prvo knjigo, katero hoče hvaležni narod imenovati svojo — svojega vrednega sina izvrstno delo. Ponosen sem, da morem reči: Notranjec Ti, Notranjec jaz." Take in jednake misli so me naudajale pregleduj o čega to knjigo izvrstne muzi-kalne tvarine. Da bi mogel to knjigo prav oceniti, treba bi mi bilo pisati debelo brošuro; ker pa tega ne utegnem, hočem ob kratkem izprego-voriti o njej. Vso tvarino je g. skladatelj razdelil na štiri dele: V I. je 6 samospevov s spremljevanjem glasovira; v II. je 13 moških in v III. delu 5 zborov za mešane glasove, IV. del obseza skladbe za klavir, a) Samospevi: 1. „Mornar" je krasno delo, polno energije in ognjevite fantazije.