gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gold. 20 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. t f f Ljubljani v sredo 28. junija 1871. O b s e g : Kmetijski časniki kaj koristijo , kaj škoduj ej o. Kako o mokrem času spraviti seno z dobrim vspehom. Bivša parižka komuna in socijalizem. Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico. (Dalje.) 23. junij 1871. Govor dr. Coste v zbornici poslancev 13. junija t. 1. za napravo juridične in filo- zofi Čne fakultete slovenske v Ljubljani. 23. junija (pesem). Dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Kmetijski časniki kaj koristijo 9 kaj škodujejo. * Časniki, ki obdelujejo polje kmetijstva, so velika dobrota narodu vsacemu ) tacih časnikov ; nimajo gospodarji nobenega vodnika, ki bi jim kazal pravo pot, — ki bi preganjal napake, krive misli in vraže, ki bi jim povedal, kaj se po svetu novega najde itd. Na kratko rečeno: brez časnikov ne bi bilo nobenega bi bilo vse. předka v kmetijstvu m kar drugje koristneg vedó guMj in znaj o To tedaj je velika korist časnikov kmetijskih Al da je časnik kmetijsk res dobrota gospodarjem, morajo ga pisati možje, ki so sami d v tem kar učijo druge. Ce vredniki ji ho vi na dobro srečo na ve- nabirajo, kar se jim pošlje, in če prepisujejo dobro srečo iz druzih časnikov, škodovati utegnej liko ljudém, ki radi vse verjamejo, kar stoji zapisano v časniku. Posebno ne var no je pa to, ako kmetijski časniki jemljejo v svoje liste tudi poduke, ki spadaj okrožje živinozdravilstva, v o kterem gré v ne živinozdravilstvu skušenim zdravnikom beseda, pa drugim, ki v zdravilstvu temeljite znanosti nimajo. To se nam je treba zdelo enkrat omeniti, da kažemo, da ni in da ne more biti vse pravo in dobro, kar temu nam je dal r dobrem časniku : beremo v časnikih. Ugod povod neki sestavek, ki smo ga našli v „Der praktische Landwirth", ki obdeluje splav kravj ali ono nezgodo, kedar kra^ z vrže. Sleherni gospodar pravi želi poznati vzroke y zakaj krava zvrže, in še takrat, kedar so mu ti že dobro znani, potrebno je, da se previdno poprime zdra-vilnih pomočkov, sicer si more svest biti, da se bode ta nesreča raz širi hlevu. (St > Če bi kteri nam kažej v hlev priteplo ? i la še na zdrave krave po vsem 3 bilo !) Izglede izpustimo (zakaj ?) kedar se je bilo enkrat zvrženje dlogi ni z nobenim drugim da se tej pripomockom v okom prišlo, nego s tem hlev z A*M.\,r u drUgO, tej uruoiu zaviiiu JLičiuuiiics ni. (Strašno!) Clovek bi pa tudi po takih izgledih skoraj 1 1 1 1 J • 11 1 1 • • y # i m à ) da se je ves tej nadlogi prosto živino nadomestil mislil zleg y da kr kaka nalezlj snov razsirjevanj tega voh, zeló živa občutljivost (p rave ,,frajliceu so tedaj krave !) ali drugi važni vzroki, da se razširja splav v hlevu. Krave, posebno breje, imajo jako živo kri in zdražljivost. Pri splavu pa navadno sad že trohni, predno na svet pride 9 času, kot pa tudi trebež ali posteljica ne pride o pravem pri pravilnem porodu, ampak se razkroji, ter prihaja kos za koscem, razširjaje nek poseben in zeló zopern duh. (Pač malokterikrat tako!) Ta smrad pa je drugim kravam v hlevu zeló zopern, kajti one po njem vohajo 9 postanejo nemirne in mukajo. (!!) Pa tudi nji hova maternica začne vsled tega smradu. trpeti in v malo dneh zvržejo še druge krave, ktere so bile s kravo, ktera je prva zvrgla, na paši ali v hlevu v družbi. (Strašno! — le škoda, da ni res!) Vendar se pa ne sme trditi, da bi bilo to, kar smo ravno omenili, vselej pravi vzrok, zavoljo kterega krave zvržejo; vse to gospodarja le opominja, da naj skrbi svoji živini za snažno in zračno stanišče in za dobro in skrbno po-strežbo, kajti to je najbolji živinski zdravnik. Kajti bo-lezen izvira največkrat (vendar?) iz slabe in nespametne postrežbe, ktera napravi potem v životu nekako zmoto ali razdiranje pravilnih telesnih delov, tedaj naravnih opravil živalskega telesa. Tudi naj gospodar vse gnjile in okrvavljene snove iz nastilje skrbno odpravi, ter si prizadeva, da s kravo, ktera je zvrgla, druge še zdrave krave v dotiko ne pridejo; naj se tedaj taka krava od druzih loči, in vse, kar od nje pride, globoko zakoplje". Vse to beremo v imenovanem časniku Ne bi seboj 9 da je to res tako, ako ne bi imeli časnik Papir je potrpežlj pošiljajo po svetu, ki delaj V se verjeli a pred da se take pomote več zmot, to se pač ne 9 sklada — z odgovornostjo vredniško Poglejmo tem čenčam nasproti, kaj dr. Bleiw piše v bukvah, o tem u čij 9 9) ked živina ž ki 9 kako pomagati pri porodih" ^ • i y « V I še pise ivina z vrze v maternem telesu mogel živeti; zvreči se to je ako sad rodi 9 ki ni toliko dorastel, da bi rojen tedaj pravi mrtve da se ne m mlad Od dit i ali vsaj tako ne gôd ^ljenji ohraniti, čeravno se dozdeva, da bi živelo „zvreči" moramo tedaj ločiti prezgodaj vreči Je k 9 ta pa Večidel zvrže živina gôdno mlad gl o m včasih se Vendar (vendar!) so pa natančna preisko- pokažejo ene dní poprej nektera znamenja; otók pisek vanja pokazala, da temu ni tako, ampak da ie te ne- V vi» • i • u . i i <« « žlemotok iz sramnice, ali če sreće vec mladič že delj časa po manj krivo sočutje krav, nenavadno tanek g^l v maternici, smrdljiva sokrovica, nepokoj živine * joči namen. Dobro nam je došel, gosp. G., Vaš sestavek v priču- O---- * — , kakor da bi jo klalo itd Vzroki da živina zvrže Y red. f £Jl , KAO, Ziiviua ZiVI^C, vzrok pa je ta, da je nektera so mnogoteri. Pogl živina že take nat( da rada zvrže, če se le količkanj napčnega primeri; če je pa enkrat zvrgla, jej to rado ostane za več-krat. Nektera živina je taka, da ne more mlađega do-nesti, kakor hitro je veče postalo; kakor želodec, ki se je preveč napolnil, izmeče iz sebe preobilni zapo-padek; taka je tudi nektera maternica. ^ Sicer pa živina zvrže, če premlada in preslaba je že vbrejena bila, če je za kakošno hudo bolezen bolna, da kri, namesti k maternici, teče obilniši h ka-kemu drugemu vnetemu ali sicer bolnemu delu ; — če se pretegne, prehitro jaha, skaka, vdari ali sune na trebuh; — če se jej spridena, ples-njiva, gnj il a piča daje ali z m r z nj ena repa, zmrz-njen krompir ali druga taka piča, če povžije španskih muh, strupenega brinja, rožičkov rženega klasja itd. Glejte: koliko vzrokov!" Primerimo zdaj to, po zdravniških skušnjah potrjeno z unim, kar je pisal „der praktische Land-wirth", in spoznal bode lahko vsak, da vzroki splava so vse drugačni, kakor si jih sanja pisatelj imenova-nega časnika. Spisal prof. Vodopivec. Nenavadno mokra spomlad zadržuje marsiktero poljsko delo, a drugo se ne more opravljati tako kakor bi se imelo pri ugodnem vremenu. Na prvi pogled se nam zdi opravičena vesoljna tožba kmetovalca, ako pa tehtniši premislimo, spoznali bomo, da mnogokrat tu-žujemo nepotrebno, in večkrat tiči vzrok tožeb v lastni nevednosti. Marsikteri kmetovalec vže zdaj skrbi, ter premiš-Ijuje, kako si bode seno spravil, ako bi utegnilo to vřeme se nadaljevati. Nič se ne boj ! ozri se rajši nekoliko okrog, pa glej, kako si pomagajo sosedje v takih okoliščinah. Nečem na dolgo dokazovati ali posebne tajnosti razkladati; naj samo povem, kako delajo Ko-baridci s travo, ko jim dež v košnjo nadleguje. Pokošeno travo, naj si je še tako surova, spravijo na senik tako, da med njo potrosijo nekoliko soli. To pa tako delajo, kakor v obče vkladamo zelje v kadi, to je, na prvo lego potrosijo soli, naložijo zopet trave, kijoosolijo, za to zopet trave, kijo zopet osolijo in tako naprej se ponavlja do vrh kupa. Trava se stlači o lastni teži sama o sebi, *) vlažnost raztopi natrošeno sol ; kakor se pa trava suši, vsrka solomoro ter postane slano seno. Tako spravljena trava se gotovo ne bode spridila, ako jo je še tako visok kup. Računa se na 100 funtov ali cent trave 1 funt soli, ki je nismo zrnica zgubili, kajti o svojem času jo bode živina povžila. Da je tako seno (slano) mnogo tečniše nego navadno, da ga živina rajši jé, se lahko sami prepričamo ; ako bi vživali celi teden le neslano hrano, vzemši le 2- ali 3krat na teden pest soli v usta. Glej, tako kakor ne tekne člověku neslana hrana, ne tekne tudi živini neslana piča. O tej resnici so nas umni kmeto-valci vže dovolj in dejansko prepričali. — Cas je, da jih tudi mi v lasten dobiček posnemamo. **) „Gosp. List". *) Dobro je tudi, celi kup s kamenjem obtežiti. * * ) Skušnja dobroto take krme spričuje. Prav gorko ta način posebno v mokrem letu priporocamo ; omenimo tudi to, da se ne zgubi nježnih peresec, koje pri navadnem sušenji sena odpadej o. Vred. Socijalno-politiške razprave. Bivša parižka komuna in socijalizem. Socijalno-politiška študija. Spisal dr. V. Zarnik. 1. Ko so v Parizu Tuilerije gorele, ko so se Louvre-a petrolejski plameni ovijali in ko je zgodovinsko ime-nitni rotovž (hotel de ville) le okajen zid in pepel postal, bil je ves izobraženi svet skoraj brez izjeme tako razdražen in razkačen nad temi nečuvenimi vandali se-danjega veka, da je navdušeno ploskal Mak-Mahonovim rdečeblačarjem, kteri so vsakega le kolikaj samo na videz sumljivega privrženca komune brez zápore, brez sodnije in brez razsodbe kar na ulicah na zid prislonili in brez okolišanja vstřelili. Takrat o vseh teh dogod-kih, posebno pa o virih in pravih vzrokih teh dogod-kov mirno in hladnokrvno pisati, bilo bi vsakega těžko stalo, še teže pa občinstvo kaj tacega mirno in trezno brati ali celó o tem promišljevati. Ko se je pa enkrat dim, proizlazeči iz parižkih požarov, razkadil, ko naj-lepša tretjina najlepšega mesta tega sveta v razvalinah in podrtinah svoja gola rebra žalostno in melanholično kvišku molí, zacel je zdaj ves učeni in neučeni svet premišljevati, kje le vendar pravi razlogi tega čudovi-tega in ob enem grozovitega dogodka tičé? Z nekako krivo nobleso se nekteri temu sprdavajo lahkomišljeno rekoč: Po pruskem obsedanji je v Parizu veliko ljudi brez delà ostalo, vrh tega se je pa tudi nakopičilo po 4. septembru lanskega leta toliko rdečkarjev, libera-luhov, radikalcev, postopačev, vlačugarjev, lopov, tatov, tolovajev in celó roparjev iz vseh dežel tega sveta v lepem Parizu, da je mislila ta drhal, ko je bila potem po sklepu mira francoska armada razorožena, in ker je ona sama kot narodna garda orožje obdržala, ker je zdaj-le čas přišel, se enkrat tega sladkega življenja s polnim duškom na stroške bogatašev in kapitalistov navžiti. Po mnenji teh kritikov ni bila cela komuna nič druzega nego prosto „tolovajstvo" organizirano v naj-bolj velikanskem slogu, česar še svet dozdaj ni nikdar doživel. Tolažijo se te vrste možakarji, da bo zdaj za večne čase v tej zadevi mir, ko so le enkrat te „pe-klenske pošasti" parižkih komunistov vse od Thiers-eve sile postreljene ali pa vjete. Še celó minister J. Favre se zeló k temu mnenju v svoji zaduji, obče znani okrož-nici nagiblje, vmes le še vpletajoč tobožno hujskanje ia ščuvanje mednarodnega delalskega društva (Internationale), ktero stari, sicer jako pošteni Favre ovaja vsem vladam kot sila nevarno za napredek in za mir vsega izobraženega društva. — Brumni presojevalci teh dogod-kov so v svoji razsodbi še krajši, oni ne iščejo nobenih skritih in oddaljenih vzrokov, ampak v kratko rečejo: Bivša parižka komuna ni bila nič druzega kot božja kažen za pregrešni Babilon sedanjega časa, Pariz je le delil zasluženo osodo Sodomě in Gomoře, znanih mest iz starega testamenta! Se vé, ako bi bilo s tako apodiktično kritiko vse opravljeno, ne bi bilo napak! Mi se pa v tej zadevi držimo misli enega najvećih mislecev tega veka Angleža Buckle-a, ktere je na-kopičil kot neprecenljive zaklade v svoji knjigi „Povest-nica civilizacije na Angležkem". Buckle*) pravi v tej knjigi o povestnici, da je metoda, po kteri se veči-del vsi dosedanji povestničarji s to znano3tjo vkvarjajo, popolnoma kriva, ako v obče o kakem slučaj i pri zgo- *) Neizmerna škoda , da je slavni pisatelj prerano umri, da ni mogel svojega na velikanski podlagi osnovanega ia zučetega delà „history of the civilisation in England'4 dovršiti. Pis. 205 dovinskih dogcdkih govorijo, postavimo: da je kako bitko ta in ta slučaj odločil in da je ta po slučaji od-ločena bitka spet osodo cele države ali celega naroda odločila. On pravi, da ni v povestnici nobenega slučaja in ga nikdar ni bilo , nego da je vse to , kar se nam včasih na videz v prvem hipu zdi slučaj, goli rezultat gotovih, akoravno nam še skritih vzrokov, kteri bodo, ako nespremenjeni ostanejo, spet v 20, 50 ali tudi 500 letih pozneje matematiško sigurno taisti rezultat na dan spravili. Prava naloga — nadaljuje Buckle — znanstvenega povestničarja je: te še dozdaj skrite vzroke tako imenovanih zgodovinskih slučajev na tanko pre-iskovati, jih z enakimi vzroki enakih „slučajev" pri-merjati in iz te preiskave zakon postaviti, po kterem se imamo z vso sigurnost)o pri enakih vzrokih zmerom taistega rezultata nadejati ali pa bati. Taki zakoni, kakor so enaki v matematiki, fiziki in v obce v eksakt-nih znanostih vstanovljeni, morali bi se tudi iz zgodovinskih dogodkov vleči; potem še le bi postala povest-nica prava učiteljica človečanstva za ravnanje v prihod- nosti; — tako koncuje Buckle svojo imenitno razpravo. Ako se člověk od bivše parižke komune malo nazaj v přeteklevčase ozre in sedanje dogodke s punti Helo-tov zoper Spartance, z vstajo rimskih sužnjev pod Spar-takom, z nemškimi kmečkimi vojskami iz časov refor-macije, s puntom naših slovenskih kmetov v 16. sto-letji pri Brežicah, ko so šli za „staro pravdo" v boj, z vstajo francoskih socijalistov meseca junija 1848. leta in z fenijanskim gibanjem na Irskem primerja, mora, ako tudi nehoté, priznati, da je Buckle s popřej nave-denimi besedami, veliko , neovrgljivo resnico izrekel : resnico, da to sedanje gibanje francoskih socijalistov ni nič slučajnega, kakor strela iz jasnega padlega, nego da bi bil to čisto naravni, za misleče povestničarje predvidljiv rezultat, izvirajoč iz vzrokov, ki že od nekdaj, nekdaj ležé: ali v osnovi naše človeške narave ali pa osnovi našega društvenega življenja. Ako tičé vzroki v naši naravi, ne dadó se nikdar izlečiti ali popraviti, ker ni v naši moči človeške narave preustrojiti; ako pa ležé v osnovi našega društvenega življenja, bodo se ti vzroki ne le mogli, temuč tudi morali izlečiti in celó izkoreniniti, ako hočemo zabraniti, da se nam njega dni enkrat vsa civilizacija ne upropasti in ne pogubi. Pa o tem bomo pozneje bolj obširno govorili. (Dal. prih.) Podučile stvari. Kako primerno pripravljati gluhoneme za sprejem v kako gluhonemnico. Spisal Ivan Nep. Boštjančid. (Dalje.) §. 15. Tako mimika ne more tedaj braniti, da bi gluhonem veliko ne zaostajal za polnočutnim na vednostih in na duševnem razvoji. On je popolnoma sebi samemu prepuščen. Česar sam ni videl in doživel, tega ne vé ; o vsem, kar drugod je ali se godi, kar je poprej bilo ali se godilo, niČ ne izvé. Ce pa premislimo, da se moremo veliko, celó naj več po poročilu od drugih naučiti, je jasno, da mora biti obzorje gluhonema zeló omejeno. Treba je tukaj posebno povdarjati pomanjkanje vsacega verskega spozna nj a. Gluhonem je brez Boga in brez vere, nič ne vé o neumrjočnosti duše, nič o večnem plačilu in večni kazni. Čeravno po krstu kristijan, ne pozná niti Krista niti kristijanstva. Kdo mu more dopovedati o posvetku na Golgati in o zveličavnem posredovalstvu svete cerkve? Tema oklepa njegovega duha, kajti krog njega jasno brleča luč razo-denja ne more do razuma njegovega. Vidi sicer po cerkvah izpostavljeno znamenje odrešenja, vidi je po hisah, cestah in potih, po gozdu in po polji, vidi je povsod, kamor koli se obrne, — a ko po vzrokih po-prašuje, zakaj se sveta razpela toliko časté, ni ga, da bi mu mreno potegnil z očes. Nazoč pri službi božji gleda pobožnost vernih, njihove sklenjene roke, njihova pripognjena kolena; pričujoč pri podeljevanji svetih za-kramentov opazuje natančno vse posebnosti in posa-mesnosti verskih obredov: zdi se mu morda kaj posebno važnega, — pa vse mu vendar ostane le nesrečna uganjka. V njegovem trpljenji, v britkih urah, ki jih življenje kakor vsacemu člověku tudi njemu donaša, manjka mu najbolje, najzmožniše tolažiteljice; žalostěn in brez vsega upanja gleda v grob, ki bode hranil ostanke njegovega bitja — truplo. Ni to žalo3tna, tu-gepolna, strašna osoda? Sredi kristijanstva, celó sprejet v krist i jansko občino, je gledé verskega spoznan ja ubožniši od poganov, kajti ti si so ohranili iz začetnega razodenja, če tudi male, vendar neke ostanke, v kojih najdejo tolažbo, mir in zadovolj-nost; gluhonemu je vse odřečeno. 6. Neugođen vpliv, ki ga ima gluhonemost na odgojo. §. 16. Gluhonemost ima poslednjič neugoden vpliv tudi na odrejo. Ker živi gluhonem med drugimi ljudmi, se njegova nravna stan vdeležuje njegovega razvoja ; on se vadi razsojati, kaj je in kaj ni prav, kaj je dobro in kaj slabo. In če ni nravna zavednost njegova tudi tako živa kakor pri polnočutnem, vendar ne more biti oproščen od vse nravne odgovornosti. On je, čeravno manj od polnočutnega, za svoja djanja odgo-voren in zato tudi, enako polnočutnemu, odgoje p otreb en. Vendar je njegova odreja iz različnih vzrokov zeló težavna. Prvič ga ne moremo tako podučiti, posvariti, zavrniti, oporni nj ati, kakor pol-nočutnega otroka. Se ve da ima izgled starišev in svojega okrožja pred seboj ter se tudi brez dvombe po njem razvija, pa bodi-si pri izreji otrok izgled še tako važen, vendar je veliko na tem ležeče, da ga pod-pira podučilna, svarilna, opominjevalna beseda. Brez poduka se osamljen izgled v svojem nrav-nempomenu velikrat še razume ne; enak je podobopisu, k kojemu nam ključev manjka. Najzdat-niši še je izgled pri zunanji vljudnosti, spodobnosti in lepem obnašanji, in še tukaj je pri većini gluhonemov le malo dobrodelnega, omikajočega vpliva; žalibog, da se prevečkrat v vsem njihovem bitji raje kaže surovost in nenravnost. I vendar zadeva to le nebistveno zunanjost. Odgoja imapa tudi z voljo opraviti, vse drugo jej samo na sebi ni namen, temoč sredstvo v dosego poslednjega cilja, svečenja volje. Volje pa pred vsem in neposrednje ne odloči spozna-nje, ampak srcé. Iz tega stavimo čednost v ljubezen in sovraštvo, v ljubezen do dobrega in v sovraštvo do hudega; — zato tudi teško spolnujemo zapovedi — brez čeznatorne milosti celó nemogoče — nemogoče vkljub najboljemu spoznanju! — ravno ker se čuti in nagoni človeškega srca bolj nagibajo na hudo. Gospodarstvo nad voljo tedaj v srcu kraljuje. Kar je na srčni vagi najteže, tje se nagne skledica volje. Iz ome njenih vzrokov je treba pri od-reji posebno gledati na omiko srcá, potem vtr-diti naravnodobra nagnjenja in pobijati slaba, srcé sploh svetiti, žlahtiti. K srcu ste pa dve poti: čuti in um. Kolikor počutniši je člověk, kolikor bolj otrok, toliko bliže mu je počutno opazovanje in njea vpliv na srcé, in še nad omikanim zdrží počutni vtis svojo moč. Po- * 206 men čutnosti oziroma na omiko srcá razviđimo prav lepo iz učnega načina našega Zveličarja, ki je ljudstvu najraje govoril v podobah in prilikah, ktere je jemal iz svojega vsakokratnega okrožja; razviđimo ga iz važ- opiral Razlogi so piškavi, na ktere se je finančni odsek y ko je izbrisal gori omenjeni znesek. ta Prvi razlog, na kterega se finančni odsek opira, i da za učenje teh naukov ni sposobnih učenikov. nosti, ktero stavi cerkev v lepšanje vež božjih, v svete Finančni odsek je v tej zadevi premalo podučen, kajti pesmi in sploh v vse zunanje obrede. Cuta pa, ki sta za ta učitelj s tva se je oglasilo mnogo kompetentov, kteri sè srcem v taki ozki dotiki, sta oko in uho. Kar se pa so vsi doktorji prava, toraj taki, od kterih se v obče sluha tiče, vemo že, kako je pri gluhonemu. misli, da so sposobni učeniki biti. Vzlasti pa moram Naj veča nesrečaje pa to, da njegove od- naglaševati to, da je med temi bil tudi c. k. pravi, javni reje ne podpira, je pred propadom ne varuje profesor avstrijskega vseucilišča, rojen Slovenec, ki v vera. Ako se odreja omejí le na naravna sredstva, in enem teh naukov podučuje in je že 1848. leta v slo jej manjka nadnatorne moči, vspeh pri posamesnih Iju- venskem jeziku razlagal ta nauk. Sposobnih učeni- v teh predmetih, za ktere déh ne more biti bolji, nego je bil v brezbožnem čio- kov toraj nikakor ne pomanjkuje, a še manj jib bode veštvu pred Kristom: globoči in globoči propad. Saj je pomanjkovalo, kedar bo sploh upati, da dobodo službe prišla kristijanska vera zato iz nebes, da pelje padlega člověka zopet tje, kjer je njegova izvirna domovina in se pripravljajo. Drugi razlog, na kterega se finančni odsek na- kamor brez nje priti ne more. Ona je edina odgo- jiteljica Čio veskega rodu, 1U voi, ai xmaju vu.- b«viu dui , * abgixu oo * jg kajti nemški jezik, ki se danes govori, ni več oni, ki se je pred 80 ali 90 leti govoril. Gospodom, kterim je ta reč tako smešna, morem povedati, da na priliko, naša blaga cesarica Marija Terezija je v neki takošni nemŠčini izdajala ukaze in pisala pisma, ki ni več nemški jezik današnjega dne. (Klici na desnici: „tako je" prav dobro!) Da! tako je, in ravno tako je z našim slovenskim jezikom. Tudi naš slovenski jezik ima zgodovinski razvoj ; vendar ne le slovnica, temuč tudi slovenski jezik gledé na obilnost besed, kakor se danes govori, se ne 209 loci dosti od unega iz 16. stoletja, in oni, kteri so ravno naša stara slovenska pisma 16. stoletja brali, bodo ve- da přiznáváte, da je moj predlog teoretično veljaven daj te deli > da se jezik sploh ni toliko prenaredil, da bi se vici in v sredini ladi skrbeti za djansko izpelj (Smeh * na Dobro ! na desnici.) Pokazalo se bode i moglo govoriti o novi iznajdbi današnjega slovenskega ali se dá djansko izpeljati ali ne; škušnja bode učila jezika. Laž je tedaj trditi, da je naš slovenski jezik Porok sem vam, da se dá djansko izpeljati. (Pohvala novo iznajden jezik y laž je pa tudi trditi, da slovenski nekoliko je v tem res- na desnici.) narod ne ume tega jezika; nice, namreč toliko, kolikor je je tudi v tej zadevi pri nemškem narodu. Prosim vas , gospoda moja, dajte stajarskemu ali koroškemu nemškemu kmetu v roke nemški državni zakonik, dajte mu ga tem ga prašajte, koliko da in smeh na levi. 23. junij 1871. vam bode Klici : „tako > da ga prebrati, in pood tega ume? (Velik nepokoj je !u na desnici.) Odgovoril ne ume. (Še veči nepokoj in smeh na Po mnogo dneh brezsolnčnih je sprejela Narava vendar prvi žar poletja Kateri toliko obeta cvetja Da jej iz misli zgine prejšnost vela. ; levici. Klici: „prav gotovo tako! na desnici zvoni.) Da, gospoda moja, jaz predsednik še celó trdim, da se na- haja mnogo nemških uradnih, vzlasti sodniških, odlokov, kterih tudi marsikteri izobražen Nemec ne ume. (Vese lost. Klici na levici: „Slaba pisava".) Nam advokatom při- dej o od sodnij odloki taki v roke, da prebravši jih sami sebe prašamo, kaj da hočejo reči. Premila se hvaležnosti je vnela In klicala iz daljnega zavetja Si slavca, ki je po sladkosti petja Oznanil, da nezmerno je vesela. v Cloveštvo radovalo se preblago Je Sicer pa ni po vse resnica, da je slovenskemu na- ž njo vsaj trdna ju edini vez y neumljiv, Če tudi Je res y da vsak In z materjo je srečno dete drago. rodu slovenski jezik vsega ne razume. skličuj em, kakor na neko društvo v Celovcu, ktero iz- dokaz tega se na nič druzega ne daja dobre ljudske knjige v slovenskem jeziku. (Smeh Smehljale vse so zvezde se nebes, In praznoval prijetno mu premago S plameni svojimi je stari kres. na levici.) Vse te ljudske knjige so pisane v vaši ,,novo iznajdeni" slovenščini; vse te knjige, ktere obsegajo vsako leto 80 do 100 tiskanih pôl in se med ude raz-delujejo vsako leto, in Lujiza Pesjakova ali veste, gospoda moja koliko Dopisi. udov šteje to društvo danes med majhnim slovenskim Iz Hrvaškega 22. junija Pred nekoliko časom ) narodom? 18.000 udov, kteri bukve tega društva v kmalu potem, ko je bila v državnem zboru razprava o «0 100 tiskanih polah dobivajo, beró in razposojujejo vojaški granici ter sta dva Slovenca govorila o tej reči drugim, kteri nimajo pomočkov, da bi k društvu pri- dr. Costa zagovarjajoč- pravico bratinskih nam grani čarov, da sami o svoji osodi odlocujejo, in dr. M* stopili kot udje. Gospod predgovornik je dalje rekel, da ustanovniku vseučilišča graškega pred 300 leti se gotovo še sanjalo ške in marijin-dolske granice s Kranjsko vezati — ! J ~ L! ^ 1 — J « ' lA. .. X!1 « • L.« <1/% rt Cl ATT MntiA/liiíí In TA firTrtf Attn I Sir ni da bi se kdaj tu kaj učilo v slovenskem jeziku. výživy , v*« ow^LH vr wrvja. V/o vy VA i. vvtwu^jvjv , *** • klošič (v gosposki zbornici), da ni potreba žumber bil Narodu", ki je svetoval Slovencem y je dopis v „Slov Pritrdim temu, gospoda moja, a tudi o tem se mu ni in deželnemu zboru kranjskemu, ne navduševati se za sanjalo, da se bode učilo v nemškem jeziku, kajti ta- lanski predlog poslanca Šavinscheg-a, naj bi Kranjska krat se je učilo v latinském^ jeziku, in to je bilo prav svoje zgodovinske pravice na te dele granice reklami oběma narodoma, ki sta na Štajarskem cem kakor Slovencem. V tem oziru tedaj vornik ni resnice govoril. (Prav dobro! na desnici.) prebivala, Nem predgo- rala mi s lij Oni nasvet v „Slov. Nar." je bil podp s to da nam Slovencem, ki želimo doiti do jugo Gospod predgovornik je tudi govoril o „slovenskem uiloliju , ua u.c.uli kjiuvcu^ui, j^i. íiwjlulv uu1m uv slovanskega zedinjenja, mora do tega stati, da nikj ne žalimo narodnega prava samodoločbe in jugoslo kraljestvu". On sicer izraza „kraljestvo" ni rabil, rabil vanske sloge. Hrvaški narodni listi so bili ta slovenski ga pa je v zadnji debati nek drug poslanec štajarski. gla z zadovoljstvom sprejeli. In vidi se zdaj, da oni Tako preobračanje besede „kraljestvo" pelje ocividno dopisnik „Slov. Nar." ni krivo sodil, ako je mislil in sumljivi zmoti. slovenskem „kraljestvu u se ni rekel y da Žumberčani sami nečejo odtrgati se od drugih nikdar in nikjer govorilo. Mnogovrstni sklepi v več graničarov, temuč hočejo isto osodo deliti ž njimi kot 12 taborih zahtevajo le to, da slovenski narod želi zedinjem biti s Hrvaško na ustavni poti združen biti v eno administrativno ce- St y kterega loto. To je želja, ktero izreci slovenski narod pravico ktera je popolnoma lojalna, ker vsi mi Slovenci prebivamo v avstrijskem cesarstvu, in ker, če to željo so 71. „Branika" prinaša namreč protest # stařešino in prvaki v Žumberku podpisali in na ima y c. kr. vojno ministerstvo poslali, in v kterem se proti VljO y da bi připadli h Kranjski. Za tem protestom sledi izrekujemo, se ne vzdigujemo zoper državo, take želje dan danes množijo so v istem broj Br dop iz Žumberka, ki pripoveduj se ne smemo Da so v istem broji „Br." dopis iz Žumberka, ki pripoveduje, čuditi, da je bila lanska agitacija za zedinjenje s Kranjsko V V ce se li uauco uluuaij^ , do jic dluojjuu tluuitl, um j v» whm 1uuuum J .1 J slišimo take misli, kakor smo jih slišali vsa od g. Savinscheg-a in od metliških c. kr vzlasti danes iz ust nekega zastopnika deželnega zbora štajar-skega. Ne nam naj se pripisuje, da hočemo južni del k iiiau v narejou«, c* uo ucuuuua zj^ajm. umu (aiv » V1AVWU* pak dopisnik in pošiljalec omenjenega protesta tako-le d a ne narodna želja. Nam Slovencem govori Stajarskega na-se potegniti, marveč^pomisli naj se, da stajarskega Slovenca odbija nemški Stajarc s tem , da ivuviju^uv, uu^j mu ne privoši popolnoma narodnih pravic. (Dobro! prav a metličkoj i u okolišu na pose Jedno rodoljubnoj našoj braci slovenskoj u obće Valjd vi brać o i dobro! na desnici.) Gospoda moja! ostaja mi zdaj le še koncno opazko gospoda predgovornika ob kratkem pojasniti. On je rekel, da teoretično pripoznava mojo resolucijo sami znate, da naš protest nije upravljen na našega jer predamo od vas, ili možebit za to, jer kralja zato, bi nam s vami zazorno (neljubo) bilo sdruženj retitîi, ua leoreucno pripoznava moio resoiucijo, da pa »te jugusiavai^a. jeuiiuivi vu«* uiaua u«*»«*, vx oio ».x v vendar ne vidi, kako da bi se praktično (djansko) iz- krvi naše i obratno, obadva smo mogućne grane veli nplialfl TTVn a-AonnrU m m' a \ ih- wini ohmion'i Z* a+o * IrnccíL Ktfihîa slavpnRkníya. Naáe totalno sdruženie žel pa ste jugoslávská jednokr braća naša Vi vi ste krv od peljala. Evo, gospoda moja levici obrnjen) če ste z kog stabla slavenskoga. Naše totalno sdruženj želi gospodom predgovornikom svoje (leve) strani soglasni, svatko, jer to duh vremena zahtieva, jer se srodna 21© braća u nevolji i tugi kao i u radosti i klikovanju snaći moraju. Vi ni sami ne želite krnjiti trojedne kraljevine već da kako možete, još bi ju popunili. A što mi proti vašim nemškutarom moramo se boriti, koj nas kane tobože vam darovati, znajte, da im nisu čiste namjere, i da njim najmanje na srdcu leži cjelokupnost Slovenije, i da tu plemenitu ideu zovu slovenskim fanatizmom. Odbite sve, što od njih dolazi — jer su sebič-njaci — nerade u vaš prilog već u svoj. Recite im: „timeo Danaos et dona ferentes!" — To naše sloge i bratinske ljubavi lje pomutiti neće, a onaj koj je na to računao — učinio je račun bez krčmara". Jaz mislim, da so to poštene besede, in sem pre-verjen, da se jim bode večina kranj skega deželnega zbora, v kteri so možje vneti za slovansko slogo, ravno tako pošteno odzvala, tem bolj ker vidimo, da so tù ravno ustavoverni Nemci najbolj navduševali se kranjske pravice, ktere sicer povsod teptajo, „varovati". V ostalem moramo povedati, da so simpatije Hr-vatov do nas Slovencev in naše politične borbe vedno živejše. Razdor, kterega so v absolutističnih časih naši vzajemni protivniki med nami delati skušali ter priza-devali si, da bi Slovenec mrzil „Hrvata" , a Hrvat z besedo „Kranjac" tujca nazivljal, je izginil iz inteligencije in iz naroda. In viděli boste, da se bode v prihodnjem deželnem saboru hrvaškem čula beseda tudi za nas Slovence. Koroško. Iz Gelove a. (Spomenica) v zadnjem listu „Novic" omenjena, ki jo je politično društvo „ Trd-njava" izročilo c. k. ministerstvu znotranjih zadev, se glasi tako-le: „Nas Slovencev je poldrugi milij on. Govorimo in pišemo vsi ravno tišti jezik, in bivamo vkup, nepretrgano ; druzih narodov namreč ni med nami razun kakih 25.000 Kočevarjev na Kranjskem. Nas je tedaj lepo število, bili bi močni in krepki sami od sebe, pa žalibog, razdeljeni smo po 6 kronovinah: po Koroškem, Stajarskem, Kranjskem, Goriškem, Tržaškem in Ister-skem; spadamo pod šest deželnih vlad ter imamo šest deželnih zborov. Pa ne samo to nam je na veliko škodo, tudi napčni, da ne rečemo krivični volilni red je kriv, da smo Slovenci po vseh onih kronovinah, razun Kranj-skega, v deželnih zborih v manj šini in da ne moremo priti do svojega: doseči svoje pravice. Koroška dežela ima nekaj nad 300.000 prebivalcev; dobro tretjino izmed njih, 120.000 namreč nas je Slovencev. Pa kaj pomaga, slovenski kraji so se tako čudno pritaknili k nemškim sodnijskim in volilnim okrajem, da je na Koroškem le en sam volilen okraj ostal čisto slovenski, namreč Velikovški, sestavljen iz teh sodnijskih okrájev: Velikovec, Kapla, Pliberk^in Doberlaves. Sodnijski okraji: Celovec, Belak in St. Mohor so se napcno sestavili iz slovenskih in nemških občin (krajev). Čisto slovenski sodnijski okraj Borovlje je s slovensko-nem-škim okrajem Celovec in s čisto nemškim okrajem Trg vkup v enem volilnem okraji. Cisto slovenski sodnijski okraj Rožak je s slovensko-nemškim okrajem Belak in s trdo nemškim okrajem Paternion spet v enem volilnem okraji. Naposled so Slovenci slovensko-nemških sodnijskih okrájev: Mohor in Trbiž in čisto slovenski sodnijski okraj Podklošter s trdo nemškim sodnijskim okrajem Kotiče vkup v enem volilnem okraji. (Konec prihodnjič.) Trst 22. junija. (F seji mestnega odbora 10. t. m.) je bil na dnevnem redu med drugim tudi predlog ro-doljubnega našega poslanca g. Nabergoj-a o slovenskem jeziku v ljudski šoli. Komaj je přišel ta predlog na vrsto, kar skoči, kakor od sršenov pičen, na noge grozoviti renegat in naš lastoi okoličanski rojak, še menda huji od Dežmana, dr. Frluga, in začne tako sramotno grditi svoj narod, da ga sam predsednik opominja in svari, naj ne žali naroda. Al vse to ga ne vkroti! Napenja se z lažnjivimi frazami dokazati, da nas Slovencev še 9/J0 v okolici ni, in da to ni slovenski jezik, ki ga govorimo, nego le sodrga jezikov. Protestiral je zoper Nabergojev predlog in kričal, da je to izdaja panslavistična, da magistrat ne sme temu predlogu nobene podpore dati, da slovenskega jezika niti v okolici niti v mestu ni potreba itd. ! ! — Al vpra-šam dr. Frlugo: je li njemu potreben, da si ž njim od ubozega slovenskega kmeta svoj kruhek služi? Tak, kdor psuje narod svoj in izdaja kri svojo, obsojen je že pred svetom. Zato ga brez daljih besedi prepuščamo tej oštri, a pravični sodbi! ' ï Národen okoličan. Iz Trsta 19. junija. (Čitalnica Eojanska) je v svoji „besedi" 18. dne t. m. z veliko pohvalo ponavljala igro „Dobro jutro". Gospodičine in gospodje so skušali drug druzega prekositi. Slava jim! Da je bil oder pri tej igri primerno dekoriran, se imamo zahvaliti društvenemu tajniku gosp. Doli nar ju, ki je regisêr, slikar in voditelj iger ob enem in si največ prizadeva, da čitalnica vkljub finanČnim in materialnim zaprekam veselo napreduje. Hvala iskrenemu rodoljubu! ) Jadranski. Iz Gorice 22. junija. — Kaj neki so si morali misliti g g. duhovni s kmetov, sosebno stařeji, pa tudi drugi gospodje*), ki so bili sinoči pri besedi, ktero so napravili papeževi petindvajsetletnici na čast gg. bogoslovci v tukajšnjem centralnem semenišči! So se li časi spremenili, ali ne? Prostorna obednica je bila spremenjena v gledišče s prav ličnim odrom. Po vseh oknih so bili prezorni napisi v staro- in novoslovenskem, hrvaškem, italijanskem in nad in za odrom v latinském, grškem in hebrejskem jeziku. Papeževo podobo na odru so obdajale zvezde pomenjajoče naj imenitniše čine njegovega papeževanja; spodej napis „crux de cruce". Pred začetkom besede je gosp. ravnatelj ogovoril kn. nadškofa po latinski in prosil za blagoslov; ginljiv trenutek!— Program je kazal teh-le 14 toček: 1. ,,Do-lenski stopaj" za gosli in violon, zložil H-s. 2. „Vvodni govor" latinski. (Govoril g. Car li.) 3. „Exultate" zbor z godbo. 4. „Prvaštvo papeževo in njegova nezmotlji-vost", govor slovenski. (Govoril g. Videc.) 5. „Peter ti si skala", samospev za tenor, gosli, violo in violon. 6. „Adagio", za gosli in violon ; zložil Haydn. 7. „Slava Pija IX.", govor italijanski. (Govoril gosp. Gr ego.) 8. „Inno di Mentana." 9. „Sonate" za glasovir; zložil Jan. Nep. Humel. 10. „Koliko je stanovitnost papežev cerkvi koristila", govor hrvaški. (Govoril g. Spinčić.) 11. „Kdo je mar?" Besede Koseskega, napev dr. B. Ipavčev. 12. „Miserere" iz opere „Trovatore", zložil Verdi. 13. „Pobratimija", zbor z baritonom in tenor-solom; zložil A. Hribar. 14. „Žive podobe", vmes godba. Izvrševati so ga pomagali seminisčnim bogoslovcem štiri frančiškani, Dolenci, od kterih izvira tudi „Dolenski stopaj" in sonet (besede in kompozicija) „Peter, ti si skala". V nadroben popis vsega se ne morem spuščati, zamolčati pa vendar ne smem, kar danes od ust do ust gre, da venec lepega večera je odnesel hrvaški govornik J. Spinčić (iz tržaške škofije). To vam je bila mila, sîadka, krasna hrvasčina, tekoča z zgovornih ustnic jako prikupljivega mladenča. Takega ploskanja, Bogme, nisem še nikdar slišal, kakor med in po tem govoru, dasi je tudi sicer in posebno pri 12. in 13. točki bilo gromovito. Veseli me, da so bili pričujoči nekteri gospodje, kteri slovanskega napredka še nočejo priznati Povabljencev se je vdeležilo svečanosti čez 300; bogo-slovcev in domaćih gospodov prednikov čez 100. 211 in kterih specifično katoliški plajšč ni še dovolj širok, nemškutarija in modrost Zimmermaûova zveličujete, so da bi našla pod njim zavetje tudi hčerka slovenščina. okna svojih stanovališč trdno zatvorili, ter svetu po tej Kak razloček n. pr. med svečanostjo 16. t m. v malem temoti naznanjali, da rep nosijo oni brezverski koterij seminišči in sinočno! Tu v jeziškem oziru vse kakor ki v JV1 v „Tagblattu wuu qyujc^c* uiuiux«*; xsa JLJUUSIVO naše o taki neslani demonstraciji ni prijaznih opazek v propagandi v Rimu ob sv. kralj ih moli svojega molika! Da ljudstvo ) tam Toda nočem kaliti veselja z nepravočasno kritiko. Po tem, kar so vredniki one slavnosti (od 16. jun.) včeraj slišali, smemo zanašati se, da s časom spregleaajo, da naših ljudi denar ni samo za to, kar oni njim de- delalo, lahko verjamete Raz- vitljava. Baron Anton Zois.) Med tem, ko na Ceskem bi ne bilo kake Iz Kranja 24. junija. (Gorenska hranilnica. lajo. Žive podobe (točka 14.) so kazale a) sv. Aloj- f zija z 2 angeljema; bilo kaj krasnega! vero, upanje, ljubezen. To je Prvostolnemu prostu, baronu C. in Moravském skoraj ni mesta hranilnice, ki ljudem daje priliko prihranjeni denar nalagati in v potrebi za nizke obresti (činže) na pósodo dobiti, je do zdaj v kranjskej deželi le ena hranilnica i f vsi z dlanom in srcem pritrjujemo, da je g. ravnatelju, ki na hipoteke denar posojuje, in še ta kaže se, kakor msgr. Hrastu (v ital. jeziku) zahvalo izrekel in„eviva" skušnje poslednjega leta pričajo, mnogokrat v svojem zagnal — kajti le pod takim vodstvom je mogoče na- gospodarstvu tako pristranska, da se je vže davno iz- praviti, kar smo včeraj občudovali. Spodobilo se pa budila želj ) vsai na Gorenskem ustanoviti še drug tudi bilo, da bi se bil še poprej svojega soseda (na desni) enak zavod. Danes Vam naznanjam veselo novico, da spomnil! — Kakor je središčnemu primorskemu zavodu «« f»^««^»«« ttiudiu ïiçduiuiioî, ivajti primerno, imela je vsa svečanost pre vago vavno slovanski preteklo sredo dopoldne zbralo se je v naši čitalnični ta vsestranska se bode kmalu vresničila kajt značaj, vsaj Lahov vseh škofij je samo kakih 20 25 v dvorani iz Šk ofjelok e, Tržiča, Kranja in bližnj Pred in med besedo so došli telegrami njegove okolice mnogo domorodcev raznega stanů v ta semenišču. od bogoslovcev v Trstu, Ljubljani in Mariboru, ktere namen, da ustanovijo tako, posebno je vodja v lat. jeziku razglašal. — H koncu naj dopol- napravo nim opis nenavadne te slavnosti še s tem, da je bilo poslanec in posestnik gosp. Leopold Jug Gorencem koristno tem zboru, kteremu je predsedoval deželni so liliu upio UCiittVttUliC H5 QIC* Y11 VOLI Do O l Clil , Už% JU UHU J/wbi«uvv au. ^ubvbwji» ^vuj/uiu t/U.£V/VAV/, OM do- in popoldne svečano opravilo v domači cerkvici, se z nekterimi premembami potrdila pravila (statute) ktere nismo še nikoli tako lepo s preprogami, cvetlicami hranilnične, ki jih je načrtal začasni odbor. Oglasilo in flat.) napisi ozaljšane videli. — Naj veča čast za vse se jo med nazočimi koj 30, da pristopijo društvu kot raznoverstne naprave gre neki četrtoletniku gosp. Fr. tanovnik m prevzamejo po pravil potrebno Videc-u, kterega okus in iznajdenost sta vse hvale poroštyo v znesku 20.000 gold, za vloženi denar in obresti, dokler hranilnica svoje lastne založnine nima. vredna. Iz Dobrepolj 18. junija.*) Šolsko predstojništvo Nadjamo se Ift uuui cpuij IO. junija. ") OU1BK.U preasiojnisivo «auj«mw DO Zidaj , u«» oi. xw. viaua, JVIC1CJ ou oc p in županije tukajšnje fare si štejejo v veselo dolžnost, vila že izročila v potrjenje, obče koristnemu zavodu očitno izgovoriti iskreno zahvalo si. odboru kmetij- stavi nobenih zaprek, temveč jih kmalu potrdi, da da c. vlada kterej so se pra dru- ske družbe za lepi dar murbenih in sadnih dreves štvo plodonosno svoje delovanje pričeti more. *) — Pri in divjakov, ki ga je tujajšnji šolski in soseskini dreves- tej priliki naj še omenim, da se je tudi naš starodavni nici nakloniti blagovolil. Drevesnica še le lani ustanov- Kranj vdeležil ljena in jako primerno poleg ceste in tikoma šole ležeča, «u« jv> mu^u i^uu ,,uc- slehernemu dopada, in po tej obdaritvi je že zdaj ne zmotljivih naših liberalcev", kterih okna so bila prav samo šolarjem temuč tudi gospodarjem v lep izgled tako temna, kakor mrzla so njihova srca za pravice Pij IX tlj v spomin 251etne Vdeležilo se je celo mesto razun peščice vlade ne- ter jih vnema za umno toliko koristno sadjorejo, ki je naroda slovenskega. Videti je bilo mnogo okusnih trans bila do zdaj tu le preveč zanemarjena. Gotovo bo s parentov in iz čitalničnega poslopja, kakor pri vas v časom soseskam v mnogo korist. Toraj še enkrat za Ljublj vihrale so národně zastave Naj konečno ta koristni dar: Bog plati! Iz Postojne 22. rožnika. ^r. Tudi v Po stoj ni se očitno zahvalo izrečem velečastitemu gosp. baronu Antonu Zois-u, ki je tudi našim gimnazijalcem po- se je obhaj ala 251etnica sv. očeta papeža Pija IX. s daril 10 iztisov vélikega nemško-slovenskega slovarj posebno slovesnostjo. Pokazali so tržani postojnski, pa in je tako zopet pokazal, da ga po vsej pravici imenuje tudi cela okolica, da čislajo veliko več sivega starčeka, narod slovenski svojega mecena. Bog ga nam hrani še najvišega poglavarja katoliške cerkve, nego ono pogan- mnogo let! stvo, ki pod sleparskim imenom „liberalizma" dandanes Iz Ljubljane Kakor smo že zadnjič povedali } zvonec nosi med nemčurji. Ker vem obširne popise prostora manjka, naj da „Novicam" za in danes v „Oglasniku Novicu oklicuje deželni odbor UUOllJLLtš pupiOO UlUObUlŽ* 1UAUJ HA , JLirtJ na kratko po- « J/* »u v wuj v WMVWV mwmhui vm w ^juwijuui* vem, da poleg cerkvene svečanosti je v nedeljo zvečer Deželni odbor je za potrebno spoznal pismo (okrožnico) ha prihodnjo saboto najd v Ljublj ) svirala godba gori in doli po trgu, za ktero so šli tu kaj š nj i U UUIi UU trgu, za Uteru »U bil lu- x«^poslati, vo^ui ûu^auuiu HA xxi auj oxvoui, v xvtt;- spremljani z lampjoni v narodnih rem jim na srce poklada, kako naj se ravnajo, da se m županom na Kranjskem v kte „Sokoli", bar vah, ki so naposled papeževo himno pred farovžem doseže dvoj peli. Po celem trgu je bila prostovoljna krasna osve-čava. Najodličnejše je bila razsvitljena hiša gosp. žu- porod namen ) ki ga je deželni zbor Kranjski predočmi imel, ko je sklenil postavo, da ostane sicer v kteri utegnejo nezakonske ženske pana Lavrenčič-a, v kteri je tudi čitalnica -, m eu v^vn.« ťviuui«, «. u^u« aajucuou^a, iv uo«» mnozimi transparenti na tej hiši je bil eden posebno naprava, po kteri so se nezakonski otroci skozi 10 let med otroke poroditi, a da neha n a j d to je tista lep z besedami: redili na stroške deželne Pij IX.! 9 to je ) na stroške davko Dvojni namen, smo rekli: en namen je namreč ta. da > Tebi danes doni j o slave Namestnik Petra, cerkve prave oče in mati pred vsem skrbita za svojega otroka, ali v ? Odlikaval se je tudi farovž s neštevilnimi lučicami; z raznimi transparenti so okinčali in krasno razsvetlili svoje hiše gospodje: Gaspari, Ditrih, Mislej in še drugi. vsaki še tako maj hni kočici je na oknu lučica go * Mi radostno pozdravljamo to kmetijstvu in obrtnijstvu prekoristno napravo in iz srca kličemo » dobro srečo" rodo- ljubom v Kranj i y ki so prvi djansko dovršili, kar je društvo rela. Le „neka domača gospá' < in še 15 druzih, ktere „Slovenija" že veckrat živo priporočalo. Naj bi za Kranjem stopili zdaj tudi za Dolénsko Novomesto in stopila tudi Postoj na za Notranjsko, ker potreba je očitna in korist * Po naključbi zakasnjeno. velika ! Vred. # 212 revščini oboj ih tista soseska, kjer je mati domá, ne pa (Póberki iz časnikov.) ,V--— "V f ^ --, »i JU U UCUll" druge soseske in njeni prebivalci; s tem se dežeii tanjem papeževe 251etnice s svojimi lažmi na taki sra- Tagblatt « ki je o česti prihrani jo silni stroški (kakih 60.000 gld. na leto). moti ostal, da se sami njegovi pajdaši čudijo, da pajeta, da more v-------- ~ ~ O------' a-uvv* m wW * , «« «V J b tr ) v^, 1-LIVJ1 \J Drug namen pajeta, da se o vir a razuzdan ost in kdo tako strašno lagati v obličje ljudi, ki so viděli oživlja materna inočetovska ljubezen; dozdaj razsvitljeno Ljubljano, je s znano tolovajsko surovostjo se ]e nečistosti le potuha dajala: gospod ali hlapec sta napadeí dr. Bleiweis-a zato, da so „Novice" listu s otroka naredila, zapeljana ženska ga je nesla v špital „obrito svinsko glavo" levite brale. Dr. Bleiweis ie m m 1 w •• ^ T • - 1 • * m * m ___ il da Novice" listu z in se ga je otresla v najdenšnici; nihče roditeljev se ni brigal za ubogo dete; davki drugih ljudi so ga morali kolikor je nam znano, vselej vesel, če ga „ ; svojim blatom omeče, ker Tagblatt ti s rediti. Temu bode zdaj po večletnem prizadevanji de- „Novice" do živega segle. želnega zbora konec. Celo okrožnico do županov, mu je to znamenje, da so mu Ce ki „JLWVXVVŠ M4LV\JQ€* OUglV. pa „ X UlUll JUV. ko je kakih 15 prav svinsko-surovih vrst napisal • • I j "I l#j V w m Tagblatt" potem f se na prošnjo deželnega odbora po prečastitem škofijstvu jih ne beremo v nobenem listu razpošlje tudi vsem fajmoštrom po i ki moč vredbi te važne reči ) deželi, da prinesó „Novice' y se se t ponaša, more „in die Gosse der Gemeinheit hinabsteigen" da ne Deželna komisija za povzdigo konjereje na so na po- drugi pot. to prav taka, kakor je pri pij an ci h navada Kranjskem je sklenila, da delitev premij za žebice, in vino in ; je ki se pridušajo, da niso pijani, čeravno iz njih smrdi žganje y kobile in žbeta po pravilih, ki so jih n Novice" v zad- komaj na nogah še stojijo ! njem listu oklicale, bode 11. dne septembra (kimovca) v Postojni, 18. dne v Mokronogu in 25. dne v Kranji. Natančni oklic se razglasi kmalu tudi v Oglasniku Novic". 77 Novičar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaja. — Zbornica poslance v je dognala, kakor smo zadnjič povedali, državni proračun za le-Gosp. dr. Pavkar je dobil baron Codellijevo tošnje leto; ne briga nas tedaj nič več, kar zdaj se T" * i 1 i • 1 * j * v I + 1 1 />i y • y "li a 1 y • / / i T j v • i # v « korarstvo v Ljubljani 7 gosp bistriški dekan Grašič delà ta ------ „----.----• — —------^„j MVU« sklenil zarad tistih 60 milijonov gold., ki jih minister - pa cesarsko korarstvo v Novem městu. državni" zbor. Le to nas še zanima, kaj bode ra deželna sodnija) je včeraj v glasoviti D o- stvo zahteva, da ž njimi poplaća letošnjo primanjkavo menigovi pravdi oklicala to-le razsodbo: Andrej (deficit) s tem, da za toliko izdá obligacij (dolžnih Domenig je obsojen na 6 let težke ječe, žena nje- pišem). Većina „ustavoverska" finančnega odseka je že gova Emilija na leti leti; Janez Schmidl pa je bil Vsi obsojeni so se koj pritožili navišo V jvvv , ~— - « brat njegov Jožef tudi na sklenila, naj zbornica poslancev za zdaj ne dovoli ne kriv spoznan, tega posojila; s tem hoče ministerstvo prisiliti sodnijo, al tudi 7 v jeseni spet skliče državni zbor in da pleše, kakor usta- kako se državni pravdnik se jepritožil, da Schmiedel je ne- voverci godejo. Radovedni smo tedaj dolžen spoznan, za kterega je — v soglasji z obilními bode zvrsila ta pravda. se 7 ViVAfJVU, VUUMiii y «JM AAVVA V^U J « MVgAMUj glasovi javnega mnenja — predlagal kazen let. Sliši se, da po koncanem zboru se bode d e-1 o 7 (Šolarcki mestne St. Jakobske šole) so preteklo v an je ministerstva začelo in da bode deželam dalo soboto imeli vesel dan. Radovali so se celi dan pod kar jim na administrativni poti po svoji moči dati more. „Zukunft" trdi, da se ministerstvo marljivo pogaja s M or a vani in Ce hi, da bi se dosegla sprava žnjimi; vodstvom svojih prijaznih učiteljev pod milim nebom na Rožniku, Drenikovem vrhu in naposled v Siški Žibert valí. pri u kjer so dobro kosilce imeli, peli in deklamo- dozdaj ta sprava ni še dognana, al upati je, da se Mali Krmavnar je posebno z govorom v spomin dožene. Zarad tega pa je strasen krik in hrup v taboru Vodniku pokazal bistro svojo glavico, pa tudi drugi so ustavoverskem, a tudi zarad tega, da je Hohenwart se lepo obnašali. Veseli so naposled romali na vrt gosp. neki deputaciji rekel, da se razuzdanosti časnikarski župana viteza Gariboldi-a, ki jih je preprijazno sprejel, morajo pristriči perutnice. „Politik" pa prav posebno Taki izleti niso le veselice mladini, povdarja potrebo, in to tudi je naša misel, da vse nic in odtod domů. temuč tudi koristni, ker učitelji imajo lepo priliko med- ne pomaga, dokler ministerstvo ne iztrebi njemu in potoma kazati jej različno rastlinstvo in rudninstvo, národním pra v i ca m protivne birokracije (urad domače goré po imenu itd. nikov) (Kdor želí kako srečko dobiti) iz srečkanja pri Proč s takimi kajti ona je Avstriji največa ovira in nesreča. izložbi učiteljskih pripomočkov v Zagrebu, o kteri so so dosegi notranjega mirú , iz cesarske kase plačanimi uradniki, ki na poti! 7} Novice" že govorile, naj se oglasi pri blagajniku či- talničnem gosp. Kremžarji. na ponudbo. Po gold, jih ima 100 HrvaŠko. — Začetek deželnega zbora je přeložen na 20. septembra. Andrassy hoče s tem časa več dobiti, da bi mlin tekel po magjarski vodi. Vabilo na naročbo n Novic (f M prijatelji našega vajo brž prve v t * • w ♦ Častiti naši naročniki, ki so naročeni le za prvo polovico letošnjega leta m tudi smpm^i^i^m^^^i^jHHH^^mi^i^m drugi dozdaj niso bili naročeni na-nj, naj se podvizajo z naročilom, da dobi- meseca po redu. Casi so tako važni, da morebiti še nikoli tako. Treba je slovenskemu narodu vodil in poduka, da napredujemo v duševnem, materijalnem, narodnem m političnem oziru. Za vse to skrbijo „ Novieeu, ki dosledno delajo na obširnem tem polji že mnogo let, v borbi za resnico in pravico neprestrašljive. Cena j? Novicam" je: za pol leta po pošti pošiljanim za v v tiskarnici prejemanim gold. 20 kr. » za četrt leta po pošti pošiljanim v za v tiskarnici prejemanim 80 15 90 ?? Naročnina se pošilja najpripravniše in najcenejše po poštnih nakaznicah v Ljubljano na Breg Blaznikovi založnici. Odgovorni vrednik; Jožei (iole Na tiskar in záložník; Jozeí Blazuik v Ljublj