i
I
I
I
DE LAV
FKTHTIVi
M!i IV V I H

E T A R
1 ^ ^:
^5?; -,* 1 I $ 1 %tM§ ' v J||si
ME ' |
^G?
!\. BI _':. .'..
Z D R B
EuH
: ^ *
Četrtek, 17. moren 1966
ŠL 10, leto XXH
• 1Towvri&*pmf. dr. inž. Kavka, ali bi nama hoteli povedati, kolikšen osebni dohodek nama je vrgla ta mesec tale formula?
Karikatura: ANDREJ NOVAK
«4f“■««»	tSBZMPMSS&i' tttBSBBSBSMSBB ir-:xir ir ražama
OB SEJT PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Plan in gospodarski sistem morata biti usklajena
Predsedstvo Republiškega sveta ZSS je v ponedeljek razpravljalo o pripravah za izdelavo srednjeročnega plana razvoja gospodarskih področij Slovenije in o aktualnih problemih v zvezi z izdelavo in sprejemanjem pravilnikov o delovnih razmerjih. O prvi točki dnevnega reda je referiral predsednik Komisije za gospodarstvo pri RS ZSS Franc Uxevc, o drugi točki pa predsednik Komisije za družbenoSsamoupravljanje Mitja Švab. Razprava, v kateri so sodelovali vsi člani predsedstva, je potekala predvsem s stališča nalog, ki jih v zvezi s tema vprašanjema lahko oziroma morajo izpolniti sindikalne organizacije.
Z razpravo o pripravah za izdelavo srednjeročnega plana fazvoja gospodarskih področij Slovenije v letih 1966—70 se je Predsedstvo RS ZSS vključilo v delo, ki —K kot je bilo. poudarjeno na seji — ne more biti samo stvar Zavoda za plan in IS SRS,
franc popit :
temveč tudi stvar vseh naših zavestnih socialističnih sil, torej tudi stvar sindikatov. Dejstvo, da materiali, ki jih je pripravil Zavod za plan in ki so bili tudi podlaga za razpravo predsedstva, predstavljajo šele prvi osnutek srednjeročnega plana Slovenije
Razčistiti odnose v položaju delavca na podlagi njegovega dela
Izvlečki iz razprave na III. plenumu CK ZKJ
Značaj problemov, ki j iti uravnavamo, in način, kako .to elamo na plenumu, postavljata .vprašanje: ali politično vodstvo
želi
nekaj, kar objektivno ni
108oiče, ali pa pri tem nekaj j^Pgega ni v redu? Gre vseka-0r za zapletenost problemov, a katere smo zadeli v izvajanju ^usPodariske reforme in na to-‘Scu idejnih pojmovanj. Zato 1 dovolite, da tudi jaz povem ®kaj o teh problemih in na ki je značilen za ta ple-
^ dl lede problema cen mislim, 2 §a ne moremo urediti samo in čuvanjem zakona ponudbe Povpraševanja. Zavzemam ^ se za to, da bi na tem po-be?c-lu uveljavili politiko druž-y ’ rpoti me to, da nimamo izoblikovanih meril in ko ru^entov, s katerimi bi lah-
PiislT''’'
Vodili politiko cen. Pri tem zašfIfTl na davek na promet, na citne carine, na izvozne preiti n- 1^' bolijo me odločitve, tniral.S° ekonomske in ki defor-izv .1° objektiven položaj pro-
I,irn^alcev'. VažnK> i6, da govo-hkrat? Politiki cen tudi zato, ker Sedar|1' ugoiavIjamo, da naša do-gih : ■la Politika naložb v mno-kakr«Vestli.ci:iah ni bila takšna, Presni3 morala biti, če jo in ran3m° z vidika rentabilnosti hočem10na^nost,*> Če pa vendarle Stic;: ^ Pril’ do jasnejše inve-rnorgi:e Politike, mislim, da bi konc Psjprej nastop’ti proti darstvG1.’ avtarkičnega gospo-ParoE m se usmeriti na med-dn° delitev dela.
kair iZ^^Gati moramo v tisto, ko Se “aibolj rentabilno. Tedaj, darstvn ?-odprl trg, fcl° gospo-6e inVPwam° našl° najugodnej.
Stacije in najugodnejši
način naložb. Zato se moramo boriti tako za liberalizacijo na področju cen, kakor tudi za liberalizacijo na področju deviznega režima. Sedanja struktura notranjih cen na našem trgu nam onemogoča spoznanje, katera podjetja in panoge sio zares objektivno najbolj akumulativne, katera imajo komparativne prednosti. Zato mislim, da bomo težko določili tudi pravilno razvojno usmeritev, če ne bomo uredili vprašanja cen, in spet bomo čez nekaj let govorili o tem, katere investicije niso bile pametne, katere sc bile politične itd.
Zato menim, da je zelo važno, da vendarle postopoma nekoliko bolj smelo uberemo Smer odmrzovanja cen. Res je, da je to zapleten problem, kj ga ne moremo prelomiti kar čez noč, moramo pa si prizadevati, da bi urejali te stvari hitreje.
S tem v zvezi je tudi vprašanje liberalizacije našega deviznega sistema. Zdaj ta devizni režim, takšen kot je, opravičujemo s tem, da je potrebno, da vodimo stvari centralistično. Ali se mar samo ljudje v centru zavedajo nalog, ki jih postavlja reforma, ali pa se jih zaradi svojega interesa in položaja zavedajo tudi ljudje v delovnih organizacijah? Dostikrat se kot izgovor, da ne moremo hitreje liberalizirati deviznega režima, postavlja vprašanje deviznih rezerv. Toda, kako bomo hitreje prišli do teh rezerv — ali prek centralistične politike, ki destimulira delovne organizacije, ali na podlagi politike, ki bo delovne organizacije spodbujala, da se bodo bolj usmerile na izvoz?
(Nadaljevanje na 3. strani)
pa je imelo seveda za posledico, da predsedstvo ni moglo zavzeti o tem vprašanju kakih stališč, temveč da je dalo samo sugestije, ki po njegovem mnenju lahko pripomorejo k izdelavi čim realnejšega in boljšega srednjeročnega plana.
Te sugestije je na začetku razprave obrazložil Franc Urevc, ki je najprej poudaril, da nam takšni plani, kot smo jih imeli do sedaj, to se pravi na podlagi kvantitativnih predvidevanj o razvoju posameznih panog, ne morejo več biti vodilo za naš razvoj. Sedaj mora plan imeti za svojo osrednjo misel politiko osebnega in družbenega standarda ter s tem v zvezi precizirati, kako bomo to politiko realizirali.
Gradivo, na podlagi katerega bomo sprejemali naš srednjeročni plan, nam mora najprej odgovoriti na vprašanje, koliko nam sedanje gospodarske razmere sploh omogočajo realno začrtati naš bodoči razvoj. Potem ko bi to ugotovili, pa bi morali analizirati momente, ki zavirajo optimalni razvoj. To pa pomeni, da moramo dobiti v roke temeljito analizo dosedanjih investicij, režima cen in deviznega režima, mimo tega pa moramo vedeti tudi to, s kakšnimi kadri razpolagamo, oziroma ali so ti kadri sposobni izvesti prelomnico v našem gospodarjenju. Na podlagi ekonomsko-vrednostnih izhodišč bi potem določili, kaj nam v gospodarstvu kaže razvijati, kaj pa ne.
Glede investicij velja, poudariti, da samo to, da bo okoli 70 % vseh investicijskih sredstev v rokah gospodarstva, še ne zagotavlja optimalnih investicijskih vlaganj. Brez inštrumentov, ki bi omogočili prelivanje sredstev, oziroma koncentriranje razdrobljenih sredstev, bi spet
(Nadaljevanje na 2. strani)
ZADNJI PREGLED PRED
ODHODOM
FOTO SLUŽBA DE
I
•	STR. 2:
ZARES JALOVO DELO?
•	STR. 3:
USPELI SO,
KER SO HOTELI
STR. 4:
JE BILO PRAVICI ZADOŠČENO? STR. 5:
SINDIKATI
RAČUNAJO,
A DENAR IMA BANKA
V	20 LETIH NISMO REŠILI STANOVANJSKIH VPRAŠANJ BORCEV NOV
Žalostno
protislovje
časa
Dobrih 20 let je minilo od takrat, ko smo pozdravljali borce s cvetjem, polni sreče, da nismo vedeli, kam z njo, z neštetimi vzkliki hvaležnosti in obetov, ko so nam prinašali iz gozdov svobodo. Samo dve desetletji sta bili potrebni, da smo na to pozabili. Danes se nam zdi celo čudno in nenavadno, če se kdo spominja teh dni in teh ljudi s takšnim zanosom. Še posebno zato, ker nam je teh 20 let prineslo veliko, veliko več, kot smo mislili — za mnoge ne le dober kos kruha in stanovanje *.,
Letošnje leto smo določiE za skrajni rok, ko bi naj dokončno uredili stanovanja za borce NOV. Videti pa je, da je bilo 20 let prekratko obdobje, da bi mogli dati vsem nekdanjim borcem pošteno -streho nad glavo, kajti veliko jih je, ki živijo še danes s svojimi družinami v vlažnih, nezdravih in neprimernih »-luknjah", po barakah, Metnih in postrešnih izbah. In v kolikor si mnogi med njimi niso zdravja zapravili med vojno, so si ga zavoljo neurejenih življenjskih razmer v zadnjih 20 letih.
O teh in podobnih protislovjih sem premišljevala, ko sem poizvedovala na Občinski zvezi združenj borcev in v nekaterih delovnih organizacijah občine Ljubljana Šiška, kako so uredile v teh letih stanovanjsko vprašanje delavcev — borcev.
V	večini delovnih organizacij je bilo zelo mučno poizvedovati po podatkih, saj smo se pogosto za
(Nadaljevanje na 4. strani)
i O »<>♦»♦•«♦:♦»»»♦♦•»< X >$>
•	STR. 6:
KADAR SE SPROSTI
NEJEVOLJA >
•	STR. 7:
VEČERI V KOKRICI
•	STR. 8:
DVE MUHI Z ENIM
UDARCEM
J«««	i M v
VODSTVA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ SO ODGOVORNA PREDVSEM SVOJEMU ČLANSTVU
»Povejte nam, kako gospodarimo«
Redko se zgodi, da občinski sindikalni svet razpravlja na svoji seji o eni sami točki dnevnega reda, še bolj redko pa, da je tudi ta edina točka namenjena razgovoru o samoupravnih odnosih ene same delovne organizacije. In vendar je lahko takšen razgovor — kakor je dokazala razprava na plenumu ObSS Ljub-ljana-Šiška o samoupravnih odnosih v tovarni za elektroniko in avtomatiko Iskra Pržanj — nadvse koristen. Še več, v spremenjenih razmerah gospodarjenja bo bržčas postal ena glavnih oblik sindikalnega dela.
Zakaj je občinski sindikalni svet Ljubljana-Šiška postavil na dnevni red svoje plenarne seje obravnavo samoupravnih odnosov ter vlogo sindikalne organizacije tega podjetja pri njihovem poglabljanju? Zato, ker izvršni odbor sindikalne podružnice ni zastopal interesov članov sindikata In ni zahteval od vodstva tovarne, naj v določenem roku predloži ter utemelji kolektivu perspektivni program razvoja podjetja in osvetli možnosti za izboljšanje življenjske ravni zaposlenih.
Gospodarski položaj te tovarne še malo ni ugoden. Dokler je, bila tovarna v sestavi enotnega podjetja Iskra, so težave skupaj premagovali, in sicer tako da so negativne rezultate poslovanja deloma pokrivali in »prikrivali« s prelivanjem sredstev iz drugih, bolj akumulativnih enot. V novem združenem podjetju £a se je položaj tovarne v Pržanju močno zaostal* saj je odtlej za svojo poslovne^ politiko, za gospodarski razvoj' in za urejanje nastalih težav, ki so jih zakrivili,-;^es je,
tudi »zunanji faktorji«, v največji meri sama odgovorna. Nič čudnega torej, če so lahko zaposlenim v tej tovarni izplačali lani v povprečju le 45 tisoč dinarjev osebnih dohodkov na mesec. Nizki osebni dohodki in negotovost, ki so jo izražali člani kolektiva z vprašanjem: »Kaj bo pa z nami jutri?«, so povzročili, da se je slabo počutje in negodovanje med delavci vse bolj stopnjevalo. Prišlo je celo tako daleč, da je 60 delavcev pismeno izjavilo, da želi izstopiti iz članstva sindikata ter podpisalo 20 vprašanj, na katera terjajo odgovor od sindikata.
»KAKO GOSPODARIMO?«
Najprej: kakšna so ta vprašanja? Ali bi izvršni odbor sindikalne podružnice lahko posredoval odgovore nanje? Trdimo, da lahko. Delavci so zastavili sindikatu, vsebinsko formulirano, naslednja vprašanja:
•	kaj je s proizvodnjo,
•	kakšen je trenutni polo-
žaj podjetja in kakšna je perspektiva,
•	zakaj so v podjetju najnižji osebni dohodki v občini,
•	kakšne so možnosti, da bi prebrodili sedanje težave,
•	kaj bo z njimi, če edini kupec gramofonov v Nemčiji odpove pogodbo,
•	kdo je odgovoren, da je kupec zavrnil 6 tisoč gramofonov,
•	kako je z odgovornostjo mojstrov in vodilnih uslužbencev za nastale razmere,
•	ali ni v podjetju še vedno preveč režijskih delovnih mest,
•	ali ni možno politike normiranja del postaviti na čvrstejšo osnovo,
•	kako je s programom za prehod na 42-urni tednik tudi v njihovem podjetju,
•	kako je z gradnjo stanovanj v podjetju in zakaj se stanovanja delijo brez kriterijev in to celo takim, ki imajo sta-
(Nadaljevanje na 2*strani)
- 7 dni v sindikatih
»Povejte nam, kako gospodarimo«
(Nadaljevanje s 1. strani) novanjsko vprašanje zadovoljivo rešeno,
® zakaj vodilni ljudje ne pridejo večkrat med delavce, da bi jim razložili položaj podjetja,
® zakaj se deli 1,5 % od bruto osebnega dohodka v enakem odstotku vsem? Ali ne bi bila v teh razmerah pravičnejša delitev vsem v enakih zneskih,
O kaj imajo od sindikata zdaj, ko so ukinjene vožnje K-15, ko nimajo delavci nobene zaščite in ko se sindikat ne zvezama za uresničitev njihovih interesov.
CEZ NEKAJ LET JIH BO STATISTIKA VODILA POD RUBRIKO: VK
FOTO SLUŽBA DE
POMIRITI LJUDI!
Kaj bi moral storiti izvršni odbor sindikalne podružnice, ko je dobil v roke ta vprašanja? Predvsem zastopati interese svojega članstva ter odločno zahtevati od vodstva tovarne, strokovnih služb in organov uprav-
® MARIBOR-CENTER
Kažipot
do
delovnih
3
s
?
c
5
e
g
I
•d
s
enot
I
s
■M
tj
'I
3
Razvijanje in utrjevanje delovnih enot, je bila osrednja tema, o kateri so razpravljali mariborski sindikalni de- ^ lavci na nedavni plenarni seji | ObSS Maribof-Center. Spregovorili so o številnih nerešenih ekonomskih vprašanjih, ki zavirajo razvoj delovnih enot in zato dušijo neposredno, gospodarjenje in upravljanje.
Eden osndvnih vzrokov za 3 počasno uvajanje delovnih S enot so nedvomno neizdelana g načela za delitev dohodka v g delovnih enotah. O delovnih enotah govori sicer večina sta- • tulov, po eni izmed analiz kar „ 92 °/o, vendar je število delov- 2 nih organizacij, ki so vpeljale 3 delovne enote, znatno manjše. « Vzrok za to je predvsem V U tem, ker so pravice m odgo- « vernosti delovnih enot v or g a- "A r.izaciji dela, poslovanja, oblikovanju in delitvi dohodka premalo natančno odmerjene ^ 7 notranjimi pravnimi akti. g. Značilno pa je, tako so na " plen emu ugotavljali, da pod- 3 jetja, za katera velja mnenje, da so najbolj razvila sistem „ notranje delitve dohodka, ne = ugotavljajo sproti poslovnih 3
P
to
a
I


stroškov, kar nimajo vpeljane tekoče evidence. Brez ustrezne evidence stroškov pa seveda r.i mogoče dosledno razviti obračuna po delovnih enotah.
Pri tem so na plenumu po- _ udarili, da je potrebno poleg 3 jasnih načel za oblikovanje ” dohodka uveljaviti tak sistem g obračuna, da ga bodo delavci tudi razumeli. Pomembno je to. da pozna vsak proizvaja- • lec elemente, od katerih je g odvisen uspeh in da izve pra- g
vočasno, kako posamezni ele- 3
menti vplivajo na višino do- 3 hodka delovne enote in vsega podjetja To je toliko hoti po- S
.vmKvin	vpnnmpir samoNl
mebno, ker venomer sarmApo- '~ udarjamo delitev, ne pa enako 2 glasno tudi ustvarjanje dohod-ka. Najbrž bi moralo biti 3 narobe, kajti, kot so poudarili £ na plenumu, je v resnici ta- § ko: kdor pozna elemente, ki § vplivajo na ustvarjanje do- « hodka in, kot pravimo, gospo- g
a
3
dari, bo tudi izkoriščal sredstva s čutom dobrega gospodarja.
Med osnovne elemente, na osnovi katerih usklajajo delovne enote svoje naloge s h skupnimi nalogami podjetja, » so gospodarski načrti. Vendar n sc dogaja v večini delovnih « organizacij, da sestavljajo stro- | kovne službe predloge gospo- “ danskih načrtov mimo kolek- -tivov delovnih enot in potem- -S takem ni mogoče pričakovati. S do bi delovne enote prevze- g male planske naloge s polno , odgovornostjo. V mnogih pod- > jetjih sestavljajo gospodarske = načrte tudi brez sistematično 3 sestavljenih osnov. Tako v S njih ni zaslediti normativov ■§ porabe materiala in delovnega „ časa, organizacijskih predpi- S sov o evidenci stroškov itd. 3 itd. Prav tako ne proučujejo “ zunanjih činiteljev, ki bi ute g- 3
nili vplivati na gospodarjenje
v podjetju.
I. V.
PLAN IN GOSPODARSKI
sistem morata biti usklajena
ljanja, da uredijo tiste probleme, na katere delavci opozarjajo, ter oblikujejo in razložijo perspektivni program podjetja in možnosti za prebroditev sedanjih težav. Vodstvo sindikata v tovarni bi moralo tudi jasno povedati, da je zaskrbljeno zaradi izredno nizkih osebnih dohodkov zaposlenih in da so zahteve oziroma pripombe delavcev v glavnem upravičene. Potrebno je bilo izreči jasno in odločno besedo, toda večina izvršnega odbora je menila, da sindikat ne more biti »v opoziciji« do uprave in samoupravnih organov, še posebno zato ne, ker da so skoraj vsi vzroki za težave, ki jih preživlja 800-članski kolektiv, drugje, ne v tovarni. Ka-kod da bi delavci ne pokazali odločno prav na neurejene razmere v tovarni! Zato se je tudi izvršni odbor sindikalne podružnice skupaj z delavskim svetom in upravnim vodstvom odločil za: pomiriti ljudi!
Namesto odgovoriti, razložiti, utemeljiti, torej samo — pomiriti!
»NAŠI ČLANI ŽIVE V NEGOTOVOSTI...«
(Nadaljevanje s 1. strani) ugotavljali, da delamo stare napake. Sicer pa je manj važna višina investicij, kot pa njihova struktura; če se bomo usmerili bolj kot do sedaj na zagotovitev potrebne opreme in na sodobno organizacijo dela, potem bo morda potrebno tudi manj investicijskih sredstev, kot to kaže sedaj. Forsirati bi seveda morali tudi aktiviranje že zaključenih investicij, mimo tega pa dobiti tudi odgovor na vprašanje, ali je res, da imamo nekaterih kapacitet preveč? Kazalo bi poskusiti maksimalno izkoristiti vse zmogljivosti, ki so nam na voljo, pa bi se morda v tem slučaju pokazalo, da tudi sedaj nerentabilna podjetja lahko ustvarijo dohodek; če par določenih zmogljivosti zares ni mogoče optimalno Izkoristiti, potem je treba videti, katere bomo opustili.
Franc Urevc je dalje dejal, da nam sedanji devizni režim in režim cen še vedno deformirata odnose na trgu, kar nam zamegljuje razne ocene, predvsem glede tega, katere panoge našega gospodarstva imajo komparativne prednosti. Res je težko določiti absolutne komparativne prednosti, moramo pa določiti vsaj relativne prednosti. Predvsem pa moramo nujno uskladiti gospodarsko planiranje in gospodarski sistem; če bo sistem usmerjen v drugo smer, kot pa plan, potem je jasno, da s planom ne bomo nič dosegli.
V razpravi, ki je sledila izvajanjem tov. Urevca, sta mimo vseh članov predsedstva sodelovala tudi Mirko Jamar, predsednik Odbora za gospodarstvo IS SRS in inž. Anton Tribušon, direktor Zavoda za plan. Disku-tanfi so opozorili na vrsto problemov v zvezi s pripravo srednjeročnega plana, med ostalim tudi na situacijo na terenu. Ponekod namreč posamezniki trdijo, da nimamo nobenih perspektiv za razvoj, češ da smo vsa sredstva že naprej »pojedli«, zopet drugod, posebno v podjetjih, ki jim gre po reformi sla, bo, pa je slišati tudi zahtevo
po »čvrstem planiranju«, dalje napade na decentralizacijo sredstev itd. Imamo torej opravka z ■%rsto pojavov, ki otežujejo pravilno orientacijo aktivistov in zato je potrebno, da sindikalni forumi zavzamejo stališča o teh vprašanjih in se potem zanje odločno borijo proti vsem, ki skušajo ribariti v kalnem. Na koncu razprave je predsedstvo sklenilo, da bo o njej obvestilo republiške odbore strokovnih sindikatov in da bo ponovno razpravljalo o srednjeročnem planu, ko bo dobilo nove materiale Zavoda za plan.
Predsednik Komisije za družbeno samoupravljanje Mitja Švab je nato predsedstvo seznanil s trenutnim stanjem glede sprejemanja in vsebine interne zakonodaje o delovnih razmerjih. Kot je znano, je 8. april rok, do katerega mora* o delovne organizacije sprejeti splošne akte in uskladiti statute s temeljno zakonodajo o delu — vse pa kaže, da velika večina podjetij tega roka ne bo izpolnila. Res je, da je v aprilu rok za sprejem vrste internih aktov, kar otežuje položaj, vendar pa to ne bi smel biti razlog za trenutno stanje glede urejevanja interne zakonodaje. Verjetno bi bilo dobro, da se za pozneje premaknejo roki za izdelavo drugih pravilnikov, čim hitreje in čim bolje pa je potrebno izdelati pravilnike o delovnih razmerjih. Prav zaradi tega, ker teh pravilnikov ni, ali pa so slabi, se sedaj v delovnih organizacijah pojavlja zelo veliko delovnih sporov, pri katerih prizadeti delavci nimajo podpore niti pri sotovariših, niti pri sindikalni organizaciji. Trenutno vlada glede delovnih odnosov nekakšno brezpravje, za katero pa ni krivo samo veliko pomanjkanje ustrezno šolanih kadrov, ki so predvsem poklicani izdelati akte o delovnih raz-' merjih, temveč tudi pasivnost zavestnih socialističnih sil v podjetjih, predvsem pa sindikata. Zato je z ene strani potrebna intenzivna pomoč sindikatov, občinskih skupščin, Sekretariata za delo itd. pri normi-
ranju samoupravnih delovnih odnosov, z druge strani pa je potrebna odločna politična akcija zavestnih sil, predvsem pa sindikatov proti tistim posameznikom, pa tudi skupinam, ki na različne načine šikanirajo delavce.
Potem ko je predsedstvo/ sprejelo zaključke, ki jih je predložil tov. Švab, je še sklenilo, da bo apeliralo na vse sindikalne organizacije, da organizirajo zbiranje pomoči za pomoč Indiji, ki jo je prizadela huda lakota, in da vplivajo tudi na samoupravne organe v svojih delovnih organizacijah, da se s sredstvi, ki so na voljo, pridružijo akciji za pomoč prijateljskemu indijskemu ljudstvu.
M. P.
Občinski sindikalni svet pa se s takšnim stališčem izvršnega odbora podružnice »ni mogel pomiriti«. Člani tega sveta so v razgovoru z delavci in z analizo njihovih vprašanj ugotovili, da vidijo delavci rešitev iz težav predvsem v boljši urejenosti odnosov v samem podjetju. Takšno prepričanje pa je tudi edino pravilno. Predsednik ObSS Jože Marolt je odnos občinskega sindikalnega sveta do članov sindikata, ki jim vodstvo delovne organizacije ni odgovorilo na zastavljena vprašanja, ampak je skušalo le pomiriti, na seji sveta opredelil takole: »Nismo niti poklicani niti kvalificirani, da bi konkretno razpravljali o vzrokih, ki so pripeljali tovarno za elektroniko in avtomatiko Iskra Pržanj v velike gospodarske težave, smo pa vendarle sklicali plenarno sejo ObSS, da bi se pogovorili o razmerah in o delu sindikalne po-
družnice v tem podjetju ter^0 stališčih sindikatov, kako reševati težaven položaj. Ne moremo preko tega, da živi 800 članov naše organizacije v negotovosti in da to podjetje tako močno zaostaja po višini osebnih dohodkov ne le v okviru občine, temveč tudi v okvir11 združenega podjetja Iskra. Očitno je, da delavci vidijo probleme predvsem znotraj delovn6 organizacije, vprašanja, na katera želijo odgovor, pa so vprašanja, s katerimi se ukvarjajo sindikati zlasti po reformi. Pra'’ ta vprašanja in današnja razprava naj ponovno spomni]0 ljudi, člane izvršnih odborov i® drugih sindikalnih vodstev, d® so za svoje delo odgovorni predvsem svojemu članstvu. Koliko1 bo izvršni odbor sindikalne podružnice podjetja s svojimi stališči podpiral interese članstvo ter s pomočjo članov zahteva* rešitev problemov, ga bo občinski sindikalni svet vedno v celoti podprl. Prav tako bo občinski sindikalni svet nudil sindikalni podružnici vso podpor® in pomoč v zaščiti članstva prs° kakršnimikoli sankcijami, ki d1 bile v zvezi s sedanjimi dogodki v podjetju.«
Občinski sindikalni šve* Ljubljana-Šiška je s sklicanje*11 posebne seje, na kateri so razpravljali o stališčih sindikate'' pri oceni proizvodnih in samoupravnih odnosov v kolektiv® tovarne Iskra Pržanj, predvsem skušal pomagati vodstvu tamkajšnje sindikalne podružnic6: da bi si z jasno oblikovanim1 stališči ponovno pridobilo zaupanje svojih članov. Kak°’ Upošteva in spoštuje naj njihovo mnenje, podpira njihov6 upravičene zahteve in odloča0 terja rešitev nakazanih proti6, mov!
V razpravi na plenumu pa s° tudi poudaril, da občinski sim dikalni svet soglaša z načinom reagiranja delavcev, da izstopil0 iz članstva sindikata, ker to m niti najmanj primerna obH^ reševanja problemov, ki teži)0 delavce.
VINKO BLATNIK
KAKŠNI BODO NOVI STATUTI NA KOPRSKEM
MESEC DNI PRED ROKOM:
KOMAJ 29 OSNUTKOV
Posebna komisija, sestavljena iz pravnikov, ekonomistov in družbenih delavcev, ki sta jo formirala občinski sindikalni svet in občinska skupščina za pregled statutov in drugih internih aktov delovnih organizacij, je dobila doslej na vpogled komaj 29 osnutkov novih statutov in 3 osnutke pravilnikov o delovnih razmerjih.
Gostinci še niso dali ničesar iz rok.
Opravičilo počasnežev: »Preveč drugega dela imamo, vse bomo kljub temu poslali pravočasno.«
Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta Koper in člani posebne občinske komisije za pregled interne zakonodaje tej obljubi čisto ne verjamejo, čepa že osnutki pridejo v skrajnem roku, bo moč le formalno oceniti njihovo zakonitost, ne bo pa
jih mogoče vsebinsko pregledati in izboljšati, ker bo zmanjkalo časa.
V manjših podjetjih je počasnost nekako razumljiva (nimajo pravnikov), ne pa opravičljiva, kolikor ne gre za kolektive, ki so tako majhni, da preprosto ne morejo zadostiti temeljnemu zakonu o podjetjih in zakonu o delovnih razmerjih. Če so vsi člani v samoupravnem vodstvu in v vseh komisijah po vrsti, ki jih podjetje mora imeti, jih v tri ali petčlanskem kolektivu kratko malo zmanjka za zakonito zahtevane funkcije. Tako majhnih podjetij pa je samo v koprski občini kakih petdeset!
ševati, saj jih je sestavilo maj dobrih 20 °/o delovnih lektivov.
Predložena dvajsetina pa
nekaj skupnih — neljubih in „ koristnih — značilnosti: sesta4
ljalci so se izognili členom.
katerimi bi se utegnili zamer!j
upravnemu vodstvu. Nave°-niso. na primer, vodilnih del°^ nih mest. ki bi jih zajela reel6 ciia, sprejemnih pogojev za dl rektorja in druge vodilne Ir oziroma razpisnega postopka.
vd
Na splošno so sestavlja > premalo pazili, da pride v sta* vse. kar je za delovne kolek*1'I
pomembno, ampak se večk-
skllcujejo na splošne zakone
DA SE VODILNIM NE BI ZAMERILI
Po predloženih osnutkih statutov ni mogoče ničesar posplo-
pa na svoje interne akte, ki & ,
rajo biti prilagojeni statutu, pa obratno.
Ne manjka pa v osnutkih tu tov tudi očitnih protizakotUv
c* f i LT A m i c ! i n	o rr	^ iti ®
.11111111
umil
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii«
s ti. Komisijo za sprejem in
puste naj bi, na primer, ime
val direktor in prav' tako s'

ZARES JALOVO DELO?
Tolminskega posveta o pri- zahteva. Na 42-urni delovni	načrte za prehod na skrajša-
— 1. — —1—1 -- -1—*■--1—	joio	ni delavnik. Gre samo za to.
pravah za prehod na skrajšani delavnik so se udeležili sekretarji, vodje tehničnih in finančnih Služb, predsedniki delavskih svetov večine delovnih organizacij v tej komuni, razen njih pa še člani predsedstva ObSS Tolmin. Takšen sestav strokovnih in družbenopolitičnih delavcev je opravičeval upanje, da bodo navzoči spregovorili o vseh »obrazih« prehoda na skrajšani delavnik.
Zgodilo pa se je drugače. Govorili so skoraj samo o težavah, ki so menda tolikšne,
teden bomo lahko prišli šele tedaj, ko bodo zagotovljeni vsi pogoji za nemoteno obratovanje tovarn. Delavnik že zdaj skrajšujemo zaradi pomanjkanja surovin; ukinjamo tretjo izmeno tam, kjer so jo doslej imeli.« In še: »Tudi na ta problem nekateri gledajo preveč idealno, kakor ne bi vedeli, da v praksi razvoj ubira svojo pot«
Marsikatera od teh pripomb gotovo drži. Toda gledati samo težave, ne da bi pred seboj videli namene in cilje, ki bi jih radi uresničili tudi s
da bi bolje gospodarili, da bi delavec v krajšem času več zaslužil. Gre torej za družbeni pritisk na strokovne službe, da bi poskrbele za boljšo organizacijo dela in proizvodnje. V sedanjem času delovne organizacije resnično čutijo velike težave, še posebej pri preskrbovanju s surovinami
r
iz uvoza, ker devizni sistem še ni dovolj prožen in prilagojen
da zavoljo njih — z izjemo prehodom na skrajšani delav-
enega ali dveh podjetij — nikjer sploh še niso začeli z razpravami o načrtu in programu za prehod na skrajšani delavnik. Skupni imenovalec vseh teh razprav je bil: »Vse, kar bi storili ali poskušali, je jalovo delo, čeprav ga zakon
nik, ni prav. Na tolminskem posvetu pa je bilo očitno, da v delovnih organizacijah ne razumejo, k čemu težimo, ko (tudi in predvsem) v sindikatih tako glasno zagovarjamo tezo in mnenje, da je , treba čimprej izdelati programe in
potrebam gospodarstva. Vendar to ne bi smelo biti vzrok za odlašanje in razglaševanje prepričanja, da gre za tehno-kratsko-birokratsko zadevo, ko pa ni (vseh) objektivnih pogojev za prehod na skrajšani delavnik.
Udeleženci tolminskega posveta so na primer sami povedali, da je tudi v njihovih delovnih organizacijah še vse preveč »administracije« in da
gospodarske organizacije le 50 % izkoriščajo svoje zmogljivosti, »ker so bili v občini doslej tako pametni, da so razvijali tako industrijo, ki temelji na uvoženih reprodukcijskih materialih,« kakor je povedal eden izmed diskutan-tov. Torej bi bilo mogoče, če je dovoljen ta nasvet, razpravo začeti tudi s te strani: kakšna je sedanja »administracija«, kako učinkovita je in kaj zmore. Vrednost vsake »administracije« se pač najbolje izkaže ob težavah — ali jih zna ali pa ne zna prebroditi, kajti »težave« so normalna spremljevalka vsake delovne organizacije v vsakem družbenem sistemu. Govorjenje zgolj o tem, da so zunanje težave edini in najvažnejši vzrok, zakaj tako zaostajajo pri pripravah za prehod na skrajšani delavnik, zatorej ne bo čisto držalo.
lovnim razmerjem, komisija bi reševala le pritožbe, poteh1 K delavski svet... Nergzmu® ^ pooblastila med delavskim s , tom in upravnim odboro®?'^ »Do nadaljnjega« veljavnost , urnega delovnega tedna.. - x
Toda na te šibkosti stahjlj^ ; bo komisija najlaže opozo6 .j, trši orehi bodo statuti rnaD1^ podjetij. Pri teh še pravni k1^, vedo. kako naj bi jih sest®' da bi ne kršili temeljnega na o podjetjih/ Na pobudo dihalnega sveta se bo občihAj 21-članska komisija za st®1 sestala z direktorji teh ^ podjetij in skupno z njimi ^ skušala najti ustrezno rešit®
K°'
Nekaj članov statutarne• y misije si bo v podjetjih 0'
lo sestavo nove notranje 7^((r
nodaje, po potrebi delilo i
IlUMUJV,,	[V V VI L	'	pl’
kovne nasvete, hkrati pa n® ‘gjtv
va mesta signaliziralo Prerfvjp/
sodelovanje delovnih a-	k:	zT!
nosti, da se ne bi ponovile in ponavljajoče se poman.U J p e'
illll!llllllllllll!l!!lillllll!!lllil!ll!l!!lll>!l!llll!l
MHMMI
sti: formalno sprejeman.!®^/ sprejemljivih notranjih in prepozno kritiziranje 'n lovanje.	-aL
mAriola koba
7 dni v sindihafih
FRANC POPTT:
X
Niti dinarja za sklade
Ob koncu februarja so se istega dne sestali trije delavski sveti nekdanjih železniških transportnih podjetij v Beogradu, Kraljevu in Novem Sadu. Njihova dolžnost je bila sprejeti zaključne račune in razporediti dohodek, ki so ga ustvarili v minulem poslovnem letu. In kot so se ti trije delavski sveti istega dne sestali, mko je bil enak tudi njihov sklep: vsa Sredstva razdeliti na osebne dohodke.
Na osnovi tega sklepa bodo železničarji nekdanjega beograjskega podjetja dobili 50 °/o od startnih osnov, podjetja v Kraljevem 40 °/o in v novosadskem podjetju 80 "lo. Skupno bodo ta tri podjetja razdelila na osebne dohodke 2 milijardi starih dinarjev.
Res je, da osebni dohodki železničarjev niso na prvem hiestu, saj je na primer znašal lani povprečni osebni dohodek v beograjskem podjetju 53.000 starih dinarjev. Toda, v tem kolektivu je 3.000 nujnih prošenj za rešitev stanovanjskega Problema, v Kraljevu čaka na stanovanje kakih 1000 železničarskih družin, prav toliko v Novem Sadu. In v Beogradu in v■ Kraljevu in- v Novem Sadu so prav ti delavski sveti Ugotavljali, da jim dohodek zmanjšujejo zastarele lokomotive, Zastareli vagoni, zastarele naprave.
Sainoupravni organi s tem svojim sklepom niso opravili Zrelostnega izpita. In bržčas ga tudi sindikati niso.
Kratkovidnost
lokaiističnega
pohlepa
Večina zaposlenih v . Metalni industriji Varaždin je iz okoliških vasi. In da bi jim v podjetju olajšali prihod na delo, so se samoupravni organi podjetja hoteli dogovoriti z umestnim avtotransportnim podjetjem o prevozu delavcev na delo. Toda cena, ki jo je postavilo mestno podjetje, je dosegla 459 starih dinarjev za prevožen kilometer. Organi upravljanja Metalne industrije so se zato obrnili še na »konkurenco«, Ua zagrebški General-turist, ki ima v Varaždinu svoje gara-Zagrebčani so zaslutili dober posel in ponudili Metalni industriji ceno — 250 starih dinarjev za kilometer. Za katerega od obeh ponudnikov so se samoupravni organi varaždinske Metalne industrije odločili, menda ni treba še posebej pripovedovati, kot ni treba zatrjevati, da v nekaterih Podjetjih še vedno ne znajo ekonomsko misliti in še manj Ukrepati.
V imena delavcev
S$«;r
Sodeč po predlogu, ki so ga pripravili občinski forumi v ^ieljini in ki ga podpira tudi občinski sindikalni svet, v tej k°rnuni ne bodo imeli posebnih težav,, kako in komu deliti Sredstva od K-15. To predlog namreč predvideva združitev 8seh sredstev iz »naslova« 1,5 °lo od bruto osebnih dohodkov 8 komuni, z njimi pa naj bi uredili mestno kopališče na Drini asfaltirali cesto do kopališča v dolžini šestih lclometrov.
K temu predlogu so izrekle soglasje tudi že nekatere de-*°tine organizacije v tej komuni. Pravzaprav vodstva teh organizacij, kajti delavcev doslej še nihče ni prav ničesar vpra-ali soglašajo s takim združevanjem sredstev, ali bi tudi P°trdili predlog, da njihova sredstva porabijo za ureditev večino kolektivov kakih 20 km oddaljenega kopališča in za Utfaltiranje ceste.
Razdrobljene kapacitete
Po podatkih, ki so jih zbrali strokovni sodelavci Centralna sveta ZSJ, je ena izmed značilnosti dosedanje investi-ihke politike na področju zdravstva velika razdrobljenost ^rnvstvenih kapacitet. O tem govori med drugim-tudi po-atek, da sta bili od leta 1957 pa do 1964 porabljeni od ce-tnih investicijskih sredstev za zdravstvo kar dve tretjini e<2stet) za zidove in le ena tretjina za opremo. Še veliko 0 i zgovorno pa pričajo o razdrobljenosti zdravstvenih ka-5cUet nekateri drugi podatki. Tako ima na primer kar 55 Vo Seb naših bolnišnic manjše kapacitete od 300 postelj, med-ko so strokovne analize dokazale, da je najbolj ekono-Jčho graditi bolnišnice s kapacitetami med 400 in 800 pokami
RAZČISTITI ODNOSE V POLOŽAJU
DELAVCA NA PODLAGI NJEGOVEGA DELA
Izvlečki iz razprave na III. plenumu CK ZKJ
(Nadaljevanje s 1. strani)
Da bi videli, kakšen je položaj na tem področju, bi rad navedel izrezek iz sedanjega deviznega režima. Leta 1965 je Jugobanka priznala posameznim svojim podružnicam naslednje faktorje: podružnica v Ljubljani je dobila za doseženi dolar 0,87 dolarja, podružnica v Zagrebu 1,9, v Beogradu 1,8 in v Skopju 2,2 dolarja.-Narodna banka je priznala Jugobanki faktor 1,4. V istem letu je od svojega skupnega izvoza Slovenija izvozila na konvertibilni trg 65 %, to pa je približno 28 % jugoslovanskega izvoza na konvertibilni trg, kar je v glavnem dosegla predelovalna industrija.
Za leto 1966 pa po sklepu Jugobanke, ki ima še vedno monopol vsega izvoza, stoje te stvari takole: tiste delovne organizacije, k; so vezane na podružnice Jugobanke v Ljubljani, bcflo dobile za en dolar izvoza 0,63 dolarja, tiste, ki so vezane na podružnico v Zagrebu, 0,89 dolarja, v Beogradu 0,78 dolarja itd. — različno po podružnicah. Menim, da so takšne subjektivne odločitve destimulativne in da po pravici povzročajo tudi razna politična trenja.
Sedanji devizni režim torej destimulira tistega izvoznika, ki bi lahko hitreje pripomogel k zboljšanju zunanjetrgovinske bilance, zlasti na konvertibilnem področjr. To govorim tudi zato, ker se v Sloveniji mnogo ubadamo s tem, da delovne organizacije silimo na konvertibilni trg, ta pa zahteva večjo produktivnost in boljšo kvaliteto. Zato se rase delovne organizacije jeze, ker bi bolje opravile na trgih, ki niso tako zahtevni kot konvertibilno področje. Če pa pogledamo na vse to v celoti, potem pa vidimo, da je to škoda za vso skupnost. Če ne bomo Spodbujali izvoza na zahtevnejša področja, potem bomo imeli težave glede kvalitete in glede produktivnosti, kar bo vplivalo tudi na naš notranji trg.
Sklepi govore o tem, da bo delovnim organizacijam pripadal večji del deviz, oziroma, da bodo samostojno razpolagale s temi sredstvi, ko bo prišlo do stabilizacije dinarja. Jaz pa menim, da bi že zdaj lahko stimulirali delovne organizacije s tem, da bi tista retencijska kvota, ki jim ostane, ko zadovolje potrebe skupnosti kot celote, ostala gospodarskim organizacijam in da bi lahko le-te prodajale te sredstva banki, in sicer po ceni investicijskega dinarja, to pomeni po tistem dinarju, ki ostane delovni organizaciji, ko poravna svoje obveznosti do skupnosti. Tako bi se lahko razvijale tiste delovne organizacije, ki imajo največ možnosti, da se uveljavijo na tujem trgu, s tem pa bi se lahko spreminjala tudi struktura našega gospodarstva.
Sedanja amortizacija je nerealna. Mislim, da bi bilo potrebno uvesti instrument, ki bi pred delitvijo na osebne dohodke izločil del čistega dohodka, ki bi ostal na računu gospodarske organizacije. Ta instrument bi zajamčil vsaj minimum rentabilnosti gospodarjenja z družbenimi sredstvi, s katerimi razpolagajo gospodarske organizacije.
Rad bi povedal še nekaj o jugoslovanskem povprečju, s katerim določamo alimen tiran j e posameznih dejavnosti — proračuna, socialnega zavarovanja in šolstva. Motimo se, če mislimo, da urejamo deflacijo našega gospodarstva samo s tem, če federacija določi odstotek za to potrošnjo. Ni naključje, da imamo v Sloveniji velik politični pritisk na delovne organizacije glede financiranja šolstva. Tem težnjam nasprotujemo, nastane pa vprašanje, kako zadovoljiti nekatere primarne potrebe. Za financiranje, te dejavnosti -ne zahtevamo zvišanja povprečne jugoslovanske Stopnje za proračun. Ne zahtevamo torej dodatnih sredstev od federacije, marveč zahtevamo pravico, da v okviru sredstev, s katerimi raz.polagajo delovne organizacije v Sloveniji, uredimo te probleme z ustreznimi sklepi republiške skupščine.
Naj navedem še en nekoliko čuden prmer, če urejamo stvari po jugoslovanskem povprečju; mislim na socialno zavarovanje. Strinjam se s tem, da je treba zmanjšati stroške na tem po-
dročju in sredstva trošiti' bolj racionalno. Mislim pa, da je težko žagovairjati sedanji pokojninski sistem. V Sloveniji znašajo pokojnine v povprečju 56 c/o dohodka aktivnega zaposlenega, v pbsameznih republikah pa 78,4 ali 78,5 %. To pomeni, da je star delavski razred na naj slabšem. Zakaj? Zato, ker imamo za aktivno zaposlene eno načelo — po delu in produktivnosti, za upokojence pa drugo načelo — administrativno in povprečno jugoslovansko načelo. To pa ne gre! To prinaša pri nas v Sloveniji težavne socialne in politične probleme. Prepričan sem, da so zaposleni delovni ljudje Slovenije pripravljeni dati nekaj dodatnih sredstev za povečanje prejemkov svojih upokojenih tovarišev. Tudi pri tem torej ne zahtevamo pomoči od federacije, ne zahtevamo, da bi drugim znižali, nam pa dali, marveč mislimo, da je normalno, da imajo delovni ljudje Slovenije zakonito pravico in moralno politično dožnost, da na račun svojega presežnega dela
AAAAAAAAAAAAAAA/WWWV
NASE IZK
urejajo te probleme. Mišim, da bi storili najbolje, če bi se na tem področju odločili za popolno samoupravljanje in samofi-nanciranje in za dcsledno uporabo načela dohodka po delu in plačevanja prispevka v blagajno socialnega zavarovanja.
Te probleme sem načel zato, ker nam prav takšne nerazčiščene situacije v Sloveniji otežujejo boj prot; nacionalističnim in šovinističnim pojavom. Ti nerazčiščeni odnosi v položaju delavca na podlagi njegovega dela so namreč tisto, kar nas med drugim pravzaprav najbolj ovira. Zato se nam oglašajo razni ljudje, ki mislijo, da Slovenija več daje kakor dejansko daje. Vzrok je spet v tem, da nimamo razčiščene situacije. Če til to situacijo razčistili, da bi bilo znano, kdo s čim razpolaga na podlagi lastnega dela, tedaj bi bile stvari drugačne. In prav prek razčiščevanja teh problemov bi lahko onemogočili tiste, ki mislijo, da je treba z birokratsko-etatistič-nih in seveda nacionalno— obrambnih pozicij baje braniti slovenskega človeka.
i/VNAA/VVVXrv\A/XA/X/V\AZVVVVX
Uspeli so, ker so hoteli
•y> redsednik komisije za 42 E_J' -urni delovni teden v g Tekstilindusu je Tone Vernik, ki je »hkrati« finančni direktor. Njegova komisija je že pred leti dobro opravila svojo nalogo, kajti v Tekstilindusu bodo ob polletju slavili že obletnico uvedbe skrajšanega delovnega časa. »Komisija, strokovnjaki, samoupravni organi in seveda ves kolektiv imajo zasluge, da smo uspeli s skrajšanim delovnim časom«. — Tako se brani razgovora v dvoje tovariš Vernik. »Pri izdelavi načrtov in programov smo se tudi ravnali po pregovoru: več glav, več ve!«
Zato prisostvujeta najinemu razgovoru še tehnični direktor Tone Čare in-vršilec dolžnosti vodje ekonomsko organizacijskega sektorja France Remic.
»Za začetek smo preštudirali vse gradivo o 42-urnem delovnem tednu«, pripovedujejo tovariši iz Tekstilindusa. »Teoretične izkušnje je bilo potrebno nato uskladiti s praktičnimi, z našimi izkušnjami. Izbirali smo med dvema možnostma: ali lahko preidemo takoj na 42-urni delovni teden, ali postopno. Odločili smo se za slednje. Na postopno uvajanje skrajšanega delovnega časa sta vplivala dva pomembna Čini tel ja: že dotlej dosledno vpeljano troizmensko delo v proizvodnji in zato visoko izkoriščanje osnovnih sredstev ter tehnologije.«
V večizmenskem delu in boljši tehnologiji torej kranjski tekstilci niso mogli iskati bistvenih elementov za skrajšanje delovnega časa. Pridru-
žil pa se je še tretji problem: izbira prostega dne.
»Najlepše bi bilo, če bi stroji: tekli nepretrgoma, delavci pa bi se v počitku menjavali. Vendar, če bi ravnali tako. bi se naši delavci s svojimi družinami najbrž nič več ne videvali. Pri nas je med zaposlenimi tri četrtine žensk, pomeni, da sta v večini zaposlena oba zakonca. Zaradi tega smo že ob uvedbi 45-urnega delovnega tedna opustili nočno izmeno ob koncu tedna, 'pozneje ob 42-urnem delovnem tednu pa. na splošno željo delavk, uvedli tri proste sobote v mesecu.«
Takšen je bil načelen dogovor. S tem je osrednja komisija zaenkrat opravila svoje delo. V, delovni organizaciji je namreč 10 delovnih enot, vsaka ima svoje specifične probleme, vsaka mora zalo po svoje pripraviti pogoje za skrajšani delovni čas.
»Osrednji komisiji so pomagale obratne komisije. Izdelati in predložiti so morale popolne elaborate o možnostih za intenzivno proizvodnjo. Poudariti velja, da niso samo ugotavljale možnosti, ampak. da so predlagale tudi konkretne ukrepe, da bi skrajšani 'delovni čas lahko uresničili«
In kateri so ti ukrepi, ki so jih sprejele delovne enote?
»Preprosto bi jim rekli boljša organizacija. To ma pomeni, da smo izboljšali organizacijo tehnoloških procesov, izrabo surovin, izboljšav smo disciplino, opustili kolektivne 'kopust-e in drugače razporedili vzdrževanje strojev in naprav. Strojev ne čistimo več med delovnim časom, remonte pa v nlavnem opravljamo ob sobotah«
»Do potankosti smo preštudirali vse možnosti za uspešen prehod«, pripovedujejo sobesedniki. »Osrednja komisija je zadolžila ekonomsko orga-r nizacijsko službo, da nadzoruje in ugotavlja, če dosezamo po delovnih enotah isti učinek kot poprej. Za nas so bile te ugotovitve pomembne. Pazili smo na to, da nam praksa ne bi porušila tega, kar ■smo teoretično zasnovali. Če bi se nam kar koli izjalovilo, SP nikakor ne bi mogli opravičiti pred tri tisoč delavci. Brž ko je kje zaškripalo, smo se takoj pomenili z obratovodjem in predsednikom obratnega delavskega sveta. Oba sta, mimo komisij in drugih strokovnjakov, osebno odgovorna za to, da se ukrepi dosledno izvajajo.«
Od 45 na 42-urr.i delovni teden so prešli v Tekstilindusu lanskega julija, takrat ko se je marsikatera delovna organizacija »zdrznila« ob novih gospodarskih ukrepih in opustila misel na krajši delovni čas.
V Tekstilindusu se niso zmedli, reforma je njihova prizadevanja - samo potrdila Tričetrtletne izkušnje o skrajšanem delovnem časp pa ocenjujejo tako:
»Uspeli snio! Lahko trdimo, da dosegamo boljše uspehe kot poprej. Ustvarili bi pa lahko še veliko več, če ne bi imeli večnih težav s surovinami. Če želimo, da teče delo, moralno kupovati surovine, ki pogosto ne ustrezajo našim tehnološkim postopkom. Pogosto moramo kupovati druge surovine, s tam pa za naše razmere ne najboljše, ki zato dražijo našo proizvodnjo.«
I. V.
WWW\AA/WVWWV‘7W\AAAAAA^^7WWW'AA^W
xXXv

Pravna posvetovalnim l>E
>X>XSXVXXXNX\XX\V<X\X>XXXXXX>XNXVVV\XX>X\\\XX\XXX\XXXX\N\XXXXX\\XXXX><<XXXX\>XXXNXXXX\XVvXXXXXXXy
i\xxxxxxxxxs>xvxxxxx\xx\xxx\xx\x
® 44. VPRAŠANJE
Nof z.alionu o javnih uslužbencih je moral vsak uslužbenec po še /,ni Pripravniški dobi opravljati strokovni izpit. Ali mora k'i administrativno osebje v zavodih opravljati strokovni «Hie ’ o tem odloča in, če ga mora uslužbenec opravljati, kdo komisijo in kdo določa program?
V. M. — MURSKA SOBOTA
Str°kov°n 0 javnih uslužbencih je točno določal, kaj pomeni S‘r°kox.na iz°hrazba po tem zakonu kot tudi način pridobivanja ^kor, - iz°hrazbe za pripravnike in za druge uslužbence. Ta vseboval posebna določila glede strokovnega izpolnje-stv6 Zla delavce, zaposlene v državni upravi, prosvetnih, znan-*avc>4> kulturnih, zdravstvenih in veterinarskih ustanovah, 8ih zvmk socialno zavarovanje, gospodarski zbornici, zadružni sPreiP+■ ’ bankah in hranilnicah kot tudi za socialne delavce, p i-tViir,Jem Posebnih zakonov za te službe, predvsem pa z uve-'J iavniv? temeijnega zakona o delovnih razmerjih, Je zakon 3bosle,n-Uslužbencih prenehal veljati, zato se tudi za delavce, h' hslipi,V zavodih, ne uporabljajo več predpisi zakona o jav-ak’’i ^encih. Delovne organizaciji urejajo -s svojimi sploš-azrner,.L, v skladu s čl. 8 in 29 temeljnega zakona o delovnih v. Clen _ P^8'°je in način izpopolnjevanja delovnih sposobnosti, da vs , določa: da je delovna skupnost dolžna zagoto-jn “k delavec prejema osebni dohodek po svojih sposob-kr^Sa n,m°ra ?ato tudi zagotoviti, da more v organizaciji de-°vha i2ob°c®sa in v upravljanju priti do veljave dejanska stro-'razenost in delovna sposobnost vsakega posameznega
delavca in da se delovni proces razvija in napreduje tako, da omogoča vsakemu delavcu razvijanje delovnih sposobnosti in osebnosti; da je z večjimi sposobnostmi zvezano tudi prevzemanje zahtevnejših in odgovornejših del in dolžnosti, pa tudi ustrezni pogoji in spodbude za popolno razvijanje takih sposobnosti in da se delovne sposobnosti delavca presojajo edinole po njegovem uspešnem izvrševanju zahtev in nalog njegovega delovnega mesta.
Po členu 29 TZDR mora delovna skupnost po svojih potrebah in možnostih zagotoviti svojim članom, zlasti pa članom, ki še niso stari 18 let, pogoje, da morejo izpolnjevati in razvijati svoje delovne, upravi j alske in psihofizične sposobnosti; določiti mora sredstva za razširitev svoje proizvodnje oziroma svojega dela- za izpopolnjevanje produkcijskih procesov, delovnih postopkov itd., hkrati pa more določiti tudi ustrezna sredstva, da morejo njeni člani v skladu s spremembami in načinom dela oziroma proizvodnje izpopolnjevati svoje deloVna sposobnosti.
Pogoje in način, kako delovna skupnost omogoča svojim članom, da izpopolnjujejo svoje delovne sposobnosti, določa delovna skupnost s svojim splošnim aktom.
V okviru teh določil Temeljnega zakona o delovnih razmerjih delovna organizacija samostojno odloča, ali je potrebno opravljati strokovni izpit, kdo določa program, kdo imenuje izpitno komisijo, kdaj je lahko pripravnik pripuščen k izpitu itd. Glede na določila pravilnika vašega zavoda o delovnih razmerjih ali pa pravilnika o strokovnem izobraževanju, se rav-
\
najo vaše pravice in dolžnosti glede strokovnega izobraževanja v vašem zavodu.
Posebna določila o strokovnem izpopolnjevanju vsebuje le republiški zakon o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih v SRS v členih 35 do vključno 37 in zakon o zvezni upravi v členih 133—142. Oba zakona obvezujeta republiške in zvezne upravne organe, da s pravilnikom določata, kakšna strokovna izobrazba se zahteva za vsako delovno mesto, da je pod strokovno izobrazbo mišljena šolska izobrazba, delovne skušnje in drugi pogoji, ki so potrebni za delo na delovnem mesty, da se delavec, ki je sprejet brez delovnih izkušenj, sprejme na delo kot pripravnik ter da republiški in zvezni izvršni svet Vsak za svoje področ e predpišeta, kako se urejajo vprašanja pripravniške dobe, strokovnega pouka in izpitov za pripravnike kot tudi vsa druga vprašanja strokovnega, izobraževanja delavcev.	A. POLJANŠEK
Iz ntti&e drv$8&e *
PO RAZPRTIJAH V VODNI SKUPNOSTI GORENJSKE
Je bilo pravici zadoščeno?
Jože Dolinar ni prvi, ki odhaja iz Vodne skupnosti zato, ker je očital napake nekaterih vodilnih uslužbencev. Že prej so odšli tudi drugi, sicer ne po postopku kot Dolinar. Odšli so sami, med njimi tuai strokovnjaki, inženirji, ki so spoznali, da v kolektivu Vodne skupnosti niso zaželeni
V našem uredništvu sta se oglasila Jože Dolinar, vodja vodno upravne službe Vodne skupnosti Gorenjske iz Kranja in njegov pravni zastopifik. Povedala sta, kaj se je pripetilo Jožetu Dolinarju.
Dopoldne 22. januarja letos so prišli v pisarno Jožeta Dolinarja nekateri člani sveta Vodne skupnosti Gorenjske in zahtevali, naj jim preda ključe. Pisarno so takoj komisijsko za-
pečatili.
TI BLOKI SO V RADOVLJICI ZE SPREJELI SVOJE STANOVALCE. AKTUALNO VPRAŠANJE ZA RADOVLJIČANE PA OSTAJA: KOLIKO STANOVANJ BO POSLEJ ZGRAJENIH
Tako je s podpisi Ahtevalo o vsej zadevi bolj ali manj informiranih 24 članov kolektiva na seji sveta 21. januarja letos. Mimogrede naj povemo, da je 24 članov kolektiva izkoristilo odsotnost pretežne večine kolektiva, ki je zavoljo sezonskega dela poleti zdaj — pozimi — na dopustu. V Vodni skupnosti je v zimskem času na delu le približno 60 članov kolektiva. Štiriindvajset podpisnikov pa očita Dolinarju, da je žalil kolektiv na najrazličnejših forumih na občini in s tem ogrozil obstoj Vodne skupnosti. Očitajo mu še, da je povzročil celotnemu kolektivu Vodne skupnosti nepopravljivo sramoto ter gospodarsko ip politično škodo ter da se je posluževal vseh mogočih načinov zbiranja in odnašanja uradnih dokumentov iz uprave Vodne skupnosti.
Kaj se skriva za tem neljubim dogodkom, nevsakdanjim za našo prakso?
»NA NEPRAVILNOSTI SEM SPROTI OPOZARJAL...«
Pogovarjali smo se z Jožetom Dolinarjem, ali je res, kar mu očitajo nekateri člani kolektiva Vodne skupnosti, in skušali priti očitkom do dna. Tovariš Dolinar pa nam je v razgovoru vseskozi zatrjeval:
»Že pred tremi leti, ko sem se zaposlil v Vodni skupnosti, sem naletel na nepravilnosti v poslovanju in nanje sproti opozarjal direktorja, samoupravne'' organe in ostale člane kolektiva. Pri tem je šlo mnogokrat za neodgovoren odnos vodilnih uslužbencev do premoženja, do dela in do ljudi. Samovolja je
ŽALOSTNO PROTISLOVJE ČASA
(Nadaljevanje s 1. strani) številke kar »pogajali«: »Še štirje, ne, deset oziroma osem je pravzaprav še nerešenih stanovanjskih vprašanj za borce,« tako so naštevali. Najbolj natančnih podatkov na ta način seveda ni bilo mogoče zbrati. Podatki med delovnimi organizacijami in občinsko zvezo združenj borcev se ne ujemajo. Približno pred dobrim letom je občinska zveza združenj borcev prosila vse delovne organizacije na svojem območju, da ji odgovo-
rijo, koliko borcev je šfe brez stanovanja in koliko jih je v slabem stanovanju. Vendar je od 123 delovnih organizacij odgovorilo le 58. In v 58 delovnih organizacijah je bilo po teh podatkih 70 borcev brez stanovanja, 70 pa jih živi v slabem stanovanju.
Mnogo se od takrat ni spremenilo. Sicer pa poglejmo, kako so urejali stanovanjsko vprašanje vprašanje borcev' v 5 delovnih organizacijah — vse se držijo Celovške ceste in so komaj nekaj deset metrov vsaksebi.
PO TOLIKIH LETIH SAMO GOVORIMO
V Pivovarni Union se je direktor France Babnik hudo raz-
jezil, ko sem ga spomnila na stanovanja borcev. Pa ne zato, ker bi v Pivovarni zanemarili stanovanja borcev pri delitvi stanovanj. Že pred petimi leti so namreč podelili vsem borcem stanovanja. — Razjezil se je, ker v 20 letih nasploh nismo rešili tega vprašanja: »Če je kaj, je to narodna sramota, da moramo po tolikih letih govoriti o stanovanjih za borce, na račun katerih se danes marsikdo šopiri z reprezentančnimi avtomobili in weekendl. Če si je kdo zaslužil stanovanje, potem so si ga prav gotovo borci!« ...
V Litostroju ni bilo mogoče ugotoviti, koliko borcev nima stanovanj. Podatkov nimajo zbranih. Govorili so o desetih primerih. Če se lahko zanesemo na podatke, ki so jih vpisali v Litostroju v anketno polo Občinske zveze združenj borcev, potem je pri njih en borec brez stanovanja, 28 pa prebiva v neprimernem stanovanju. In ta ne-merna stanovanja so, razen drugod, tudi v njihovi baraki, ki jo je čas nagrizel in ki bi jo morali že davno podreti. Stanovanjski fond šteje v Litostroju 600 stanovanj, zraven tega pa še 400 stanovanj, ki so jih gradili delavci v zadružni gradnji.
Nov pravilnik o izboru ponudnikov pri natečajih za stanovanjsko gradnjo so sprejeli pred nedavnim. V njem so uzakonili izjemno pravico borcev. Po njih imajo poslej borci več možnosti za uspešno konkurenco na natečaju. Ob tem se poraja vprašanje, koliko borcev ima takšne materialne pogoje, da se lahko loti gradnje, kajti med borci, ki so ostali brez stanovanja, so v glavnem delavci s povprečnimi osebnimi dohodki in družinami. Miro Stalowsky, ki je v izvršnem odboru sindikalne podružnice zadolžen za vprašanje borcev, pravi q tem tudi to: »Ali ni morda prišlo razumevanje prepozno? Pred leti smo izročali ključe stanovanj brez vplačila deleža. Danes pa je treba za stanovanje štediti ir, graditi s krediti v zadružni ali individualni gradnji. Potemtakem imajo nekdanji borci .prednost' v tem, da gradijo stanovanje z lastnimi sredstvi, medtem ko so jih dobili drugi v minulih letih brez vsakršne žrtve.«
V Avtomontaii so iz rokava stresali podatke. Do stanovanja so pomagali vsem borcem. Zadnja dva sta se vselila lani v vrstni hišici. Tovarna jima je pomagala s krediti.
V Ljubljana transportu je bilo lani 6 borcev brez, trije pa so živeli v slabem stanovanju. Eden med njimi se je vselil letos v večje stanovanje iz po-strešne sobice. S številno družino je čakal 15 let na ta dan. Nekaterim so dali stanovanja v minulih letih, nekateri pa še čakajo. Rekli so: »Menda sta to še dva.«
Tudi v Unitasu je bilo lani 6 borcev brez stanovanj, trije pa v slabem. V 8 stanovanjih, kolikor so jih doslej kupili, je »menda« tudi nekaj borcev. »Gotovo so primeri, da živijo borci v slabših stanovanjih, vendar, kolikor vemo, ni nihče brez stanovanja. Zdaj nameravamo bolj dosledno reševati tudi ta vprašanja.« — Tako so povedali v kadrovskem oddelku.
LETOŠNJE MOŽNOSTI LETOVANJA ZAGORSKIH DELOVNIH LJUDI
UGODNI OBETI
Zagorjani letujejo v počitniškem domu rudarjev v Crikve-nici in v novozgrajenih počitniških hišicah v Savudriji, medtem ko imajo ljubitelji planin nekaj možnosti preživeti del dopusta tudi v nekaterih zasavskih planinskih postojankah. Lani je letovalo več sto delavcev s svojimi družinami, zato je vprašanje, kako kaže z letovanji letos, spričo novih razmer, aktualno in umestno.
Občinsko sindikalno vodstvo se zavzema za to, da se število vseh tistih, ki žele prebiti del dopusta ob morju ali v planinah, ne bi zmanjšalo. Na zadnji seji plenuma sindikalnega sveta so, razen drugih zadev, obravnavali tudi to vprašanje, in ugotovili:
Stroški enodnevnega bivanja v počitniškem domu v Savudriji bi znašali po skrbno izdelanem predračunu 2350 starih dinarjev. Pri sedanjem povprečku osebnih dohodkov v občini, približno 58 tisoč dinarjev (ta bo do poletja večji), bi vsak zaposleni name-
sto bivšč K-15 dobil okrog 17 tisoč starih dinarjev. Samoupravni organi delovnih organizacij pa se tudi lefos nagibajo k temu, da bi celo nekoliko povečali regres za vse tiste, ki žele letovati. V industriji gradbenega materiala so sklenili prispevati vsakomur, ki bo odšel na dopust v Savudrijo po 1500 starih dinarjev vsak dan, drugod pa so ti regresi nekoliko manjši. Tudi pri rudniku bodo letos pogoji za letovanje v Crik-venici taki, da bodo omogočili bivanje čim večjemu številu rudarjev. Slabše bodo vsekakor
možnosti regresiranja v nekaterih družbenih službah, npr. v šolstvu.
Za dokončno ureditev počitniškega doma v Savudriji potrebujejo še okrog 6 milijonov starih dinarjev, zato je občinski sindikalni svet predlagal, naj vseh pet delovnih organizacij, lastnikov tega doma, prispeva sredstva, ki bodo omogočila nemoten počitek delavcem. Nekoliko preseneča le sklep, da bodo/ odprli počitniški dom v Savudriji šele 20. junija, zaprli pa 10. septembra. Komisija za oddih pri občinskem sindikalnem svetu je to predlagala zato, ker so pred tem časom relativno slabd vremenske razmere in morje razmeroma hladno in seveda ker, po podatkih sodeč, pred 20. junijem ni interesentov. Vsekakor pa bi bilo umestno o tem še razmisliti, kajti počitniški dom bo tudi letos ostal devet mesecev zaprt. -M-
gospodarila v hiši. Evidenca porabljenega materiala je bila slaba. Nekateri so zlorabljali položaj, kršili samoupravne pravice, slabo gospodarili...«
Tovariš Dolinar je še našteval najrazličnejše nepravilnosti in jih tudi dokumentiral. Nepravilnosti je bilo mnogo in jih na omejenem prostoru ne bi mogli našteti. Opišimo najznačilnejše:
Kot pripoveduje Jože Dolinar, je bil 23. in 24. septembra predlanskim na dopustu. Njegovo odsotnost pa so izkoristili ostali člani tarifne komisije, katere član je bil tudi Jože Dolinar in tako brez težav krojili osebne dohodke nekaterim članom v upravi in v ostalem kolektivu, ki so podpirali direktorja. To je bila ena bistvenih oblik ustvarjanja tudi materialnih koristi na škodo drugih članov kolektiva. Čeprav je kolektiv na tak postopek vodilnih uslužbencev v Vodni skupnosti reagiral, so si ti le uspeli izplačati razmeroma visoke osebne dohodke. Jože Dolinar tudi ni prisostvoval seji delovnega kolektiva 9. aprila lani. Pa tudi na seje, za katere je sam pripravljal posamezne akte notranje zakonodaje v Vodni skupnosti, ni bil vabljen, da bi obrazložil formulacije in potrebo predlaganih internih zakonodajnih aktov.
»Na vse te nepravilnosti sem sproti opozarjal,« pravi Jože Dolinar, »tudi kot predsednik sindikalne podružnice. Največkrat so na posameznih samoupravnih organih v Vodni skupnosti, katere član sem bil, izkoriščali mojo odsotnost in vse napake skušali naprtiti meni. Zdaj mi očitajo šikaniranje, laž, podtikanje in kaj vem kaj še vse ...«
skupnosti ni hotel niti poslušati' Bolj je poslušal le tiste člane kolektiva Vodne skupnosti, ki jim Jože Dolinar očita in j ti11 je očital napake v poslovanj*1 in gospodarjenju. Upravni odbor je, kot kaže, dopustil, da so ga informirali le enostransko.
Bili smo na sejii sveta Vodne skupnosti, kjer so člani obravnavali Jožeta Dolinarja in g3 tudi s tajnim glasovanjem kij učili iz kolektiva.
Če je bila izključitev zakonita, bo razsodilo sodišče. Opišimo le okoliščine, pod kakšnih11 pogoji je bil Jože Dolinar iz' ključen. Najbolj značilno je, da so že na začetku seje sveta skušali odstraniti s sestanka D«' linarjevega pravnega zastopnik3 in mu s tem onemogočiti vsakršen zagovor. Tudi Dolinarju niso pustili do besede. Šele 1,3 ostro intervencijo je v obrab1' bo lahko spregovoril nekaj besed. Ponovila se je ista podob3 kot na seji UO. Nihče od prisotnih ga ni hotel poslušati, n1111 ni vsaj kanček popustil ali se zamislil: »Morda ima pa Dolin31 le kaj prav?« »Je vsak član sveta po svoji vesti glasoval za lZ' ključitev,« se sprašujemo. Pre glasovanjem ni o Dolinarjevi11 »napakah« razen predsednik3' ki je vodil sejo, in direktor)3, nihče razpravljal. Zavoljo tež3 je vse skupaj izzvenelo nen3' vadno. In še to: na seji je bi16 od 11 le 7 članov sveta Vodu1 skupnosti in vseh sedem je gl3' sovalo za izključitev. Dobili srU, vtis, da so pri izključitvi D oj1
narja vse skupaj hoteli naredi1*
po domače, kot so po domače tem kolektiv^ storili še mar5* kaj. Morda se motimo, toda V vtis smo dobili.	_
M. Ž
V POKOJ —
BREZ STANOVANJA
In na Občinski zvezi borcev? »Čedalje več delavcev — borcev odhaja v pokoj — brez stanovanja. Prihajajo k nam, mi pa vsem ne moremo pomagati. Preveč jih je. Po približno zbranih podatkih so v občini 204 borci, ki nimajo urejenih stanovanjskih vprašanj. Od tega jih je 59 v manjših podjetjih, 113 v večjih, ostali niso več zaposleni. Lani smo uspeli nakupiti stanovanja za 59 borcev, ki niso več v delovnem razmerju. Letošnja sredstva ?o manjša in bodo komaj zadoščala za odplačilo anuitet, za nova stanovanja sredstev ni.«
Komentar na vse to pravzaprav ni potreben. Namesto tega le ugotovitev: vsi ti borci, ki smo jih spremenili to pot v številke, v probleme, so povprečni državljani. Nobeden med njimi ni na »položaju«, kajti če bi bil, bi si že »uredil« svoj stanovanjski problem. Zato še to: mar ni čudno, da je bilo v teh letih tako težko urediti to vprašanje, ko dela v družbeno političnih forumih in na vodilnih položajih še toliko nekdanjih borcev, ki bi jim pripisali veliko več razumevanja za svoje nekdanje tovariše? — Čudno, krivično in žalostno protislovje časa.
Po naključju smo izbrali prav občino Šiško, po vojni novo zgrajeno Šiško, kjer je dobilo stanovanje na tisoče občanov. Vsak dan gre mimo teh modernih blokov več kot dvesto delavcev — borcev in kdo ve, kaj bi še morali storiti, da bi si zaslužili pošteno streho nad glavo.	I. VRHOVČAK
EPILOG, KI JE VSE PREJ KOT PRAVIČEN
Jožeta Dolinarja so postavili pred disciplinsko komisijo.
Še prej pa je o vsej zadevi razpravljal upravni odbor Vodne skupnosti Gorenjske. Tu je Jože Dolinar »potegnil« ta kratko, kar je razvidno iz 65 strani zapisnika te seje. Kot nam je povedal Jože Dolinar, ni imel priložnosti, da bi na seji upravnega odbora vse pojasnil in dokazal. Če pa je že skušal kaj dokazati, so mu ostali člani kolektiva Vodne skupnosti, ki so prisostvovali seji, vse zanikali. Morda ga upravni odbor Vodne

JlasSlo HepuruiAKCK- -• vet« za Slovenijo izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. Lis1 le ustanovljen tu uuvernbiy 1942 Urejuje uredniški odboi klavni In odgovorni urednik
MILAN POGAČNIK
Naslov uredništva m uprave1 Ljubljana, Dalmatinova ul. 4i ooStni predal 313/VI. telefo^ uredpis« va :<) 66 72.	31 24 02 ,n
31 00 33. uprave 31 oo 33. Račun prt Nart dni banki v Liublian1 št NB 501-1-365	- Posamezni
številka stane N 50 par — 51 starih din — Naročnina je če' trtletna N 6.50 din — 650 sta' rih din - polletna N. 13 din 1300 starih din in letna N. din — 2600 starih din — &0* čopi sov ne vrača-*. Poštnin^ plačana v gotovim ~ Tisk
k!1«e11 C7P »Lindeka oravIrS' 1.1 n hi In n a * V
2«
V
Kmalu zatem je podjetje
drotehna prevzelo v -------
Nemčiji gradnjo treh velem^ govnic. V Egipt so odšli *?lZ „ nirji, ki znajo angleško,,
Nemčijo tisti, ki znajo nem•

Gradbena stroka je ena prvih. ki je organizirano začela izvažati svoje »usluge«. Uspehi na mnogih konkurzih v tujini dokazujejo visok tehnični, organizacijski in tehnološki nivo naših gradbenih uslug. S takim uspehom so vsi zadovoljni, tuji investitorji in naša gradbena podjetja, ki so zaradi restrikcij v domačih investicijah našla izhod za svoj obstanek na inozemskem tržišču.
Vse v redu in prav. Ne povsem. Kajti aranžmajev v tujini bi bilo lahko še več, če bi več naših strokovnjakov znalo tuje jezike. Ne bi se tokrat spuščali v problem, zakaj strokovnjaki tujih jezikov ne znajo niti v sistem pouka v srednjih šolah in na fakultetah, temveč bi postregli s primerom, ki nikakor ni osamljen.
Zagrebško podjetje »Hidro-tehna« je s podjetjem »Melioracije« iz Splita prevzelo dela v Egiptu. Gre za izgradnjo namakalnega sistema z vsemi pripadajočimi objekti na 26.000 fedanih puščave v delti Nila.
Sedaj ima podjetje možnost, prevzame gradnjo cest in * j novanjskih zgradb v	.
Veliko in donosno naročilo, bi ga podjetje s svojimi st kovnjaki in svojimi zmoim vostmi zmoglo. Zal pa so sv j kovnjaki, ki znajo vsaj en jezik, že v inozemstvu, tist* V ki so še na voljo doma. ne zn jo drugega kot materiščine,
V Hidrotehni so se nad * j, resno zamislili. Začeli so mulirati svoje strokovnjake
učenje tujih jezikov. P°šy^g-
jili na tečaje. Tistim.
do uspešno opravili izpHe>
b«
podjetje plačalo šolnino,
Ijeni delovni čas pa jim - ,0. obračunali kot nadurno ^ t Stroški so sicer veliki, ven ^ so v podjetju izračunali, d jim to splača.
Tako v sosednji HrvaL(jli Kako pa pri nas? Borno ^ sposobni prevzeti naročila, ^ jih bodo ponudili? Bojim s 'p ne, kajti tudi pri nas štu . % ne zapuščajo šolskih kloP#. večjim registrom tujih p
Iz naše druW&e
Hill! Pogovori z upravljavci ® Pogovori z upravljavci
llllllilllllllll
DELO ZA VOLANOM
g Minilo je svetovno hokejsko g prvenstvo. S trga pred našim g uredništvom so odpeljali 10 S lepih mercedesov v Kompaso-g ve garaže, kjer bodo čakali na g nove turiste in naročila za pre-g voze. Podjetje Kompas iz g Ljubljane je v času svetovne-| ga prvenstva opravljalo z nji-g mi različne prevoze po Ijub-g Ijanskih ulicah. Z njimi pa so g se tujci vozili tudi na izlete, g na letališče in na službene g opravke.
g Milan Virant, šofer pri g Kompasu, ni dremal za vola-g nom, kot to dela večina pre-g voznikov na ljubljanski želez-g niški postaji, ko nimajo dovolj J dela. V zadnjih dneh je bilo g precej voženj. Njegov števec g na vozilu ni miroval. Izraču-g nal je, da je v času hokejskega g prvenstva opravil okoli 300 g voženj. Če so njegovi podatki
■iMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiim
točni, pomeni to 30 voženj na dan. Šoferji prevozniške službe pri Kompasu so v zadnjih desetih dneh delali 12 ur, izmenično ponoči in podnevi.
»Ste kaj utrujeni po takšnem delu?« f.
Reševal je ‘križanko. Bil je edini prosti taxi na trgu pred Metalko. Ostali vozniki so opravljali zadnje vožnje.
»Kaj bi bil utrujen. Naša služba ni naporna za ljudi, ki radi sedijo za volanom. Za volanom se sploh ne utrudim. Vedno se boljše počutim, če imam dovolj voženj. Najhujše je stati in čakati na potnike.«
»Pa ste imeli zadnje dni res dovolj dela?«
»Se dvomite. Ne spominjam se, da bi bilo pri naši hiši kdaj prej toliko dela. Poleti je res precej dolgih voženj, saj z našimi vozili krožimo po vsej
državi, vendar toliko kratkih prevozov še nismo opravili, kot v zadnjih nekaj dneh.«
»Kaj ste bili vedno za volanom?«
»Ne, delali smo po dvanajst ur. Menjavali smo se ponoči in podnevi. V mestu je bilo največ prevozov ponoči. Pa tudi nekaj daljših voženj sem imel: v Postojno, na Veliko Planino in v Velenje. Z mojim vozilom so se največ vozili Švedi in Finci. Bilo je res dela čez glavo.«
»Kdaj ste se najbolj potili?«
»Kar dvakrat sem v tem času lovil ekspresni vlak za Avstrijo. Potniki so vlak v Ljubljani zamudili in moral sem pritisniti na plin, da ga še pred mejo ujamem. Prvič sem ga ujel v Kranju, drugič slišali mnogo o naših krajih pa na Jesenicah. Človek je ve- in ljudeh. Kako so nas ocenje-sel, ko potniku lahko pomaga vali tujci?«
iz zadrege. Takšne divje vožnje še nisem imel.«
»Verjetno ste v teh dneh
!lllllllllll!l!lllllllllllllllllll!llllllll!ll!llllll!l!!lll!ll!llllll!l!llllllll!ll!l!l!l!llll!IIIIIHIWIiniW
»Veliko ljudi sem v teh dneh spoznal in moram reči, da jim je bilo pri nas zelo všeč. Zadovoljni so bili tudi z našimi uslugami. Mnogi tujci so govorili, da tako lepih krajev, kot so na Gorenjskem, še niso videli. Včasih so kaj tudi grajali. Prepeljal sem res veliko ljudi in prijetno mi je bilo, da se je vse dobro izteklo in se večina vrača domov z najboljšimi vtisi.«
»Kako pa vas bodo v podjetju nagradili za naporno delo?«
»Imamo svoj delež pri prevoženih kilometrih, drugače pa imamo stalno plačo. Obljubili pa so nam tudi posebne nagrade za delo v zadnjih dvanajstih dneh. Naš poklic je lep in težak. Vedno se moramo ravnati po potnikih, ki jih prevažamo, zato tudi nimamo rednega delavnika in malo vihamo prostega časa. Takšna je pač naša služba. Z. T.
iiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii!ii
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiini
iiiiiiiimmmiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
n '»• nrrAiiim a ■■	i -
Na temo REFORMA so rekli
_ ___'
•	BORIS KRAIGHER, na 3. seji CK ZKJ:	gj
»Prerazdelitev v narodnem dohodku je sklep 8. kongresa. ss "lenim, da moramo biti v tem pogledu doslednejši in uve-Javljati dosledno politiko v tej smeri in to nam mora biti šs eha izmed predpostavk, ko razpravljamo o našem srednje-r°čnem planu. To seveda niso enostavni računi in strinjam	|s|
?e z mnenjem, da je potrebna najširša diskusija o tem vpra-	§|§
®anju, da moramo upostaviti najbolj demokratične odnose	|=|
;udi v tej diskusiji in v dokumentiranju enega, drugega in	m|
ribjega stališča, da pa mora biti osnovni sklep to, da mo-	H=
ramo opraviti prerazdelitve v narodnem dohodku v korist	gg
standarda, v korist osebne potrošnje in v korist osebnih do-	§g|j
*k>dkov, predvsem na račun investicij in na "račun nekaterih	|=|
°“hk splošne potrošnje.«	=i
•	ANDREJ VERBIČ, na občnem zboru ObSS Celje:	Jj
»Nekateri pravijo, da v Sloveniji /nimamo oblikovane raz-	|=
^°ine politike. Kdo pa nam naj jo oblikuje? Morda je celo	mn
"°bro, da si še nismo začrtali v vseh podrobnostih svojega	ggg
gospodarskega in družbenega razvoja. Lahko bi sicer plani-	m|
.oli, kam vse bomo izdelke, ki jih bomo izdelali, v Jugosla-	jn=
prodali, lahko bi torej plansko in v številkah predvideli azvoj slovenskega gospodarstva, toda takšna politika pred- =s 'de van j a je avtarkična in se zanjo ne kaže zavzemati. Me- == !}lrh, da je koristneje, če si v Sloveniji prizadevamo za to, =H a bi država ne dajala več garancij za nove kredite, ki jih ' jH Ujemajo podjetja, kajti posledica dajanja takšnih garancij 3= n da najemanje kreditov -ni vselej ekonomsko utemeljeno =s J1.da jih ne plačujejo tisti, ki jih dobe, ampak jih plačujemo A Bojevati se moramo tudi za ustvaritev takšnih odnosov,
ZAPISEK O ZDRUŽITVI KOMUNALNIH SKUPNOSTI SOCIALNEGA ZAVAROVANJA DELAVCEV MARIBOR IN PTUJ
• ■ '	•' •
Z nezaupanjem v »zakon«
Po novem zakonu o komunalnih skupnostih zavarovancev ptujska skupnost ne izpolnjuje vseh pogojev in se je zato pripojila komunalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Mariboru ® Ptujska skupnost socialnega zavarovanja delavcev je stopila v »zakon« z velikim nezaupanjem? Zakaj?
bodo podjetja lahko sama najemala inozemske kredite == tih tudi sama odplačevala in se na ta način vključevala == Mednarodno delitev dela. Naša naloga je tudi oblikovati
Okretne predloge za ureditev vprašanj s področja cen, tr-l9Saa itd. Če'jih ne bomo izdelali, potem nam načelno predanih zamisli tudi v prihodnje ne bo uspelo uveljaviti in Uničiti.«	'	„	t
• PETAR STAMBOLIČ, v televizijski oddaji Aktualni Ogovori 24. februarja:
j, »Jugoslavija bo spričo svojega razvoja kmalu dosegla sj ven razvitih držav, to pa pomeni, da tudi problem nezapo-vehosti ne bo tako pereč, kot je zdaj. Ko se bo država po-g Pela na višjo stopnjo razvoja, bodo dane možnosti za dru-. cho zaposlovanje, za zaposlovanje v tako imenovanih ter-arhih dejavnostih.
Se Sicer pa tudi v srednjeročnem planu predvidevamo, da 3 bo stopnja zaposlenosti povečevala vsako leto za 2,5 do ^dstotka. To bo resda nekoliko počasneje, kot je naraščala
" P°slenost doslej, vendar pa bomo tako absorbirali skupni iraetni, ..i.,:.prebivalstva. V naslednjih letih naj bi srednjeročnega plana vsako leto zaposlili delavcev.«
(J^astek aktivnega
h’iKuizvajanjem ‘bhzno 100.000
Do leta 1962. je tedanji mariborski zavod za socialno zavarovanje urejal zadeve s področja socialnega zavarovanja tudi za območje občine Ptuj. Izračuni stroškov so pokazali, da so bili v Ptuju izdatki vedno višji od dohodkov; leta 1961 je bilo 100 milijonov dinarjev primanjkljaja, leta 1962 pa 56 milijonov. Zaradi tega je mariborski zavod, ozir. skupnost, tedaj odklonil, da bi še naprej pokrival izgubo. V Ptuju so zato ustanovili lastno komunalno skupnost socialnega zavarovanja delavcev, ki je hkrati skrbela še za področje ormoške občine. Že prvo leto, to je ob koncu leta 1953, je bila nova skupnost aktivna, saj jim je v skladu ostalo 57 milijonov. Naslednje leto so gospodarili še bolje. Pri dohodkih so za 105 milijonov presegli izdatke. Lam so, tako kot velika večina komunalnih skupnosti, spet zabredli v hude težave. Zaradi nelikvidnih sredstev poslovno leto začenjajo s približno 100 milijoni dinarjev primanjkljaja, ki naj bi bil — glede na vrnjene anuitete — poravnan nekako v dveh letih.
Zaradi vsega tega v Ptuju menijo, da so dobro gospodarili in
šo ob zdhižitvi predlagali, naj bi v prihodnje obdržali neokrnjeno samostojnost v obliki avtonomije, ki bi vključevala tudi ločene žiro račune. Predvsem pa bi po njihovem mnenju morali poskrbeti za enakopravno obravnavanje vseh zavarovancev in vseh delovnih programov tudi v okviru nove in večje komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor.
Gotovo drži, da je na neki način razumljivo nezaupanje"Ptuj-čanov, ki imajo veliko slabih izkušenj glede na številne teritorialne in druge reorganizacije v prejšnjih letih. Vsa sporna vprašanja ter druge »občutljive1« zadeve pa je najbrž laže urediti z ustreznimi dogovori, kakor pa z. vztrajanjem po vsej sili »pri svojem«. Posledice tega se bodo pokazale že v najkrajšem času. Komunalna skupnost v Ptuju je namreč prej nedavnim povečala osebne dohodke svojim uslužbencem. Zdaj, ko se je priključila mariborski, bo treba izenačiti Osebne dohodke. To pomeni, da jih bodo morali v Ptuju znižati pod višino prejšnjih zaslužkov, ker mariborska skupnost nima sredstev za splošno zvišanje osebnih dohodkov. Osebne dohodke pa so v Komu-
nalni skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Ptuju dvignili v času, ko so v blagajni imeli primanjkljaj. To pa z druge strani ne daje najboljše ocene njihovemu gospodarjenju. Končno pa še tole: če jim ne bi priskočila na pomoč mariborska skupnost socialnega zavarovanja, ki je zaradi tega najela kredit, potem ptujski upokojenci ta mesec ne bi pravočasno dobili pokojnin ...
Po vseh teh razpravah na ustanovni skupščini nove komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Maribor je — na srečo — na obeh straneh prevladalo prepričanje, da se obe doslej samostojni skupnosti združujeta zaradi tega, da bi ustvarili pogoje za pocenitev in izboljšanje uslug zavarovancem. Na tej poti pa jim želimo samo sloge in uspeha. -mG
S I G NALI
INDUSTRIJA: NA ŠTIRI
PODJETJA EN PRAVNIK
Pravno tehnična izdelava posameznih delovnih inštitutov nalaga še prav posebne naloge strokovnim službam v delovnih organizacijah — predvsem ekonomistom in pravnikom. Zlasti slednjih pa je v delovnih organizacijah bore malo. V gospodarstvu imamo sicer 36 °/o vseh zaposlenih ekonomistov v Sloveniji, pravnikov pa je v gospodarskih organizacijah le 10 %> od vseh, ki so končali pravno fakulteto. To v absolutni številki izraženo predstavlja 300 pravnikov.
Pomanjkanje pravnikov je še posebej občutno v industriji. Medtem ko v industriji dela 14 °/o ekonomistov, ki so zaposleni v gospodarstvu, odpade komaj na vsako četrto industrijsko podjetje en pravnik.
Struktura neustrezno zasedenih delovnih mest kaže, da v mnogih delovnih organizacijah ne razumejo, kako zelo so jim potrebni pravniško usposobljeni kadri. In posledice? Delovne skupnosti še nimajo izdelane notranje zakonodaje, originalne rešitve pa nadomešča prepisovanje bodisi zakonskih načel bodisi določil samoupravnih norm drugih delovnih skupnosti.
VARČEVANJE NA NEPRAVEM KONCU
Čeprav se nikakor ne moremo pohvaliti, da je problemov, ki spadajo v področje socialnega varstva, vsako leto manj, se sredstva za financiranje teh dejavnosti nenehno zmanjšujejo.
Ko so v občinskih upravah začeli iskati notranje rezerve, so močno zarezali v službe socialnega skrbstva,,' čfeprav so bile te že pred reformo nezadostno zasedene. V občinskih upravah so skupaj ukinili po reformi 17 delovnih mest za socialno varstvo, se pravi, da se je ta dejavnost zmanjšala s 8 ”/o samo na občinah (v centrih za socialno delo soegmanj-šali delovna mesta za 15 %). Med tistimi občinamij kT Imajo za področje socialnega varstva in varstva invalidov ter borcev v upravi le dva delavca. so tudi take. ki imajo problemov okrog tega še zelo ve-» liko. Občina Lenart v Slovenskih goricah bo imela po novi sistemizaciji občinske uprave za socialno varstvo le enega uslužbenca z nižjo srednjo šolo, občina Ormož pa eno tretjino uslužbenca za socialno varstvo, ker istočasno dela tudi za zdravstvo in šolstvo.
• REZERVIRANO ZA KOZERIJO • REZERVIRANO’ ZA KOZERIJO •
!^QV NAČIN STANOVANJSKE GRADNJE IN OCENE V RADOVLJIŠKI OBClNT
Sindikati računajo, a denar ima banka
vih
V
Radovljiška banka je med tistimi redkimi, ki imajo precej denarja za stanovanjsko gradnjo. Računajo, da s° od stanovanjskega sklada in od prejšnjih anuitet podedovali okoli 230 milijonov dinarjev, ki so namenjeni kreditiranje stanovanjske izgradnje. S tem denarjem ej lahko začeli graditi stanovanja, vendar je za pridobitev stanovanjskega kredita še razmeroma malo pologov, lastne udeležbe podjetij in zasebnikov. To dejstvo je Povzročilo v občini obširno razpravo, ki so jo začeli sindikati.
Stanovanjsko gradnjo v no-
Sredstva se zdaj šele nabirajo. Kaj torej storiti v tej prehodni dobi, ko mnogi nimajo še nobenih prihrankov za stanovanja in ne lastne udeležbe, imajo pa hišo že pod streho? Ob takšnih in podobnih vprašanjih je sindikat trdil, da so pogoji bank v prehodnem obdobju prestrogi. Sindikat tudi meni, da bi morali biti pogoji pri dodeljevanju stanovanjskih kreditov pri posa-
slovno zainteresirana, da svoja sredstva čim bolj hitro obrača.
Sindikati tudi ugovarjajo, da je 60 % udeležba podjetij in nosilcev stanovanjske pravice na začetku previsoka.
Banka odgovarja, da bo udeležba verjetno nižja, ker pa ne vedo, kak&ie dolgove so nasledili od stanovanjskega sklada, se morajo zavarovati.
Na splošno pa so bančniki v
O
►s
S
H
N
O
a
<
N
O
Z
<
K
>
K
N
a
Danes se mi je odvalil kamen od srca. Kako se mi ne bi! Preden je šel France kot običajno še pred malico ven, »po cigarete«, mi je vrgel preko pulta časopis. In v časopisu sem bral, da je vse, kar sem mlel in kuhal v sebi, pravzaprav plod moje domišljije, da nisem imel povoda za mračne misli in da pravzaprav lahko samoupravno brezskrbno zadiham.
Ali me res ne razumete?
No, saj sem tudi sam nekaj časa osuplo strmel v masten naslov: VELIKI USPEHI KURJEDOLSKE »ZAGICE«, pod katerim je (malo manj mastno) pisavo: »Razgovor z
(Kar je pri nas sploh pozitivno. Enkrat sem bil nekonstruktiven in sem povprašal, zakaj ima tov. Zagič vpisanega na kartici več orodja, kot npr. brusilec Jaka, pa so me gledali, češ, za rekreacijo. Pa še ženi in nam vsem pomaga. Zena je namreč obrtnica in sodeluje z »Zagico« ...)
Najbolje je, da na vse to pozabim. Problemov tako ni več in dobro, da jih pri nas tako zavestno in hitro rešujemo!
(Pa še pred nedavnim jih je bilo toliko. Vsi smo govorili o njih. Celo na občinski skupščini. Polna skladišča, slaba kvaliteta, premalo mate-
Problemov ni več!
razmerah so razčiščevali na sestankih. Sindikati so da morajo v občini na-skoYati ? načinom stanovanj-US(-rgradnie. ki občanom najbolj v6£-.eza- Radovljica in ostala Do ':!Ls.redišča v občini so znana becli*?-lvidualnih hišicah. Na tej DrecjiClni so zasnovali svoje h j j oge 0 stanovanjski izgradnji , novih razmerah. V občini indiv-\ za8otovili večjo gradnjo ha a Analnih hišic, saj je takš-Zultata<Via dosl3i dala lepe
*-UCPlt t	it a let	i c-
duainfil jlkrati z gradnjo indivi-"	hišic večajo tudi št"’'"-'
turiste. Izkušnje so
Sob
teč nn,^ilt,Le. izKusnje so nam-skih „ azale, da oddajanje tuj-VečuiP°°i v turistični sezoni po-bostaia družinski proračun. To a°dkov V načini dodatni vir do-b>hogp ^nnogih občanov, saj so «krati Zene zaposlene s tem. ^hožia-l® to tudi zagotovilo
Si5^.tu*-a.
pa svojo privrže-
nost individualni gradnji razlagajo tudi "z / drugimi dokazi. S tem, da so žene doma zaposlene z oddajanjem tujskih sob, je pritisk na osebne dohodke v tovarnah manjši in nodjetja lahko dobršen del svojih sredstev namenijo za modernizacijo strojev in opreme. Razen tega so površni računi pokazali, da je v sedanjih razmerah individualna gradnja še najbolj poceni, večina občanov gradi hiše z lastno delovno silo, gradnjo pa je mogoče poceniti tudi s cenejšim gradbenim materialom in z zbranim lesom.
Sindikati postavljajo tudi druga pomembna vprašanja: kaj bo s hišami, ki so že pod streho, graditelji pa nimajo prihrankov, da hi lahko najeli kredit po novih predpisih in hišo dokončali. Ali naj čakajo tako dolgo, da bodo ta sredstva prihranili? Tudi podjetja na začetku stanovanjske izgradnje nimajo dovolj denarja, da bi lahko pomagala.
meznih bankah, različni, ne pa ?krbeh, ker v stanovanjski izda so pravila o kreditiranju sta-gradnji nimajo nobenih izku.
novanj delana vsa po istem kopitu, po beograjskih tezah. Z različnimi pogoji pri kreditiranju bi prišla do izraza poslovna moč bank.
Radovljiška banka, ki ima v svojih denarnih skrinjah 230 milijonov dinarjev, namenjenih za stanovanja, odgovarja, da je za banko poglavitna matematika. Banka bo delila kredite tistim občanom, ki bodo izpolnjevali pogoje. Zavrača trditve sindikata, da bi morali omiliti pogoje za družbene službe, ki na skladih nimajo denarja. Razen tega se tem pridružijo še borci in revnejša podjetja. Banka odgovarja, da vsi, ne glede na višino skladov, plačujejo od osebnih dohodkov 4 °/o za stanovanjsko izgradnjo in da je stvar podjetij, kako bodo ta sredstva izkoriščali in združevali. Izkoriščati bi jih morali tako, da bi dosegli najboljše učinke. Banka je po-
šenj. V Radovljici zdaj nadaljujejo gradnjo dveh stolpičev. To so stanovanja za trg. Ne vedo pa, kakšna je v občini ktipna moč za stanovanja. Ali bodo lahko stanovanja pravočasno prodali in denar obrnili? K temu sodijo še mnoge neurejenosti pri urbanizaciji naselij in mest, saj je zelo težko odpreti nove gradnje, ker zemljišča nikjer niso pripravljena. Razlika v ceni med individualno in blokovsko gradnjo pa bo sedaj, pravijo, odpadla, saj bodo graditelje individualnih hišic Zadela enaka bremena za ureditev okolja.	'
Z razpravami v radovljiški občini sindikati stanovanjski gradnji v novih razmerah niso prišli do dna, prispevali pa so, da so začeli nove pogoje za stanovanjsko gradnjo vsestransko povečevati, kar se v drugih občinah ni zgodilo.	T. Z.
direktorjem Zigičem ob 15-letnici tega vitalnega kolektiva« ... Zbral sem se, ter počasi bral, da je: ... »Zagica« (to je naša Zagica) lahko za vzor ... zrasla iz obrtne delavnice v sodobno industrijo ... zavest neutrudnega kolektiva... prehod na sodobno or-ganizacijo^dela... že pred reformo so reformirali 'podjetje ... analize . . . (dajte jim več obratnih sredstev!), zasluge neumornega direktorja ... velika bodočnost tega neumornega, homogenega kolektiva ...
Novinar TA PA TA.
Torej tako. In jaz tega nisem vedel. Zakaj ta ljubi TA PA TA ni prišel že prej k nam?
Lahko bi prišel takrat, ko so vsi povprek govorili, da bodo Zagiča odžagali. Menda zaradi nekih žagic, ki so jih za nas pilili kooperanti, pa jih je že 8000 plačanih izginilo neznano kam. .. Potem si ne bi nič očital, pa še tiho in mirno bi sedel na vs'eh sestankih.
riala, nezadovoljstvo delavcev in številni odhodi iz tovarne...)
V veselo resničnost me je iz mračnih misli iztrgal že nekam veseli France, ki me je potrepljal po rami:
— Kaj pa ti je? Ali spet kaj neumnega premišljaš? Pa na malico si tudi pozabil...
Odvil sem, kar mi je zjutraj v naglici zavila žena kar v časopis. Hotel sem že reči Francetu, kako mi je odleglo, pa sem se hitro premislil. Pogled se mi je prilepil na naslov v pomečkanem, zamaščenem časopisu. Bral sem naslov članka, ki smo ga pred tedni brali vsi in je direktor besnel: VELIKE NEPRAVILNOSTI V »ŽAGIC1«! Res je nesmiselno, da bi Francetu kaj rekel. Tako je čuden. Ničesar ne razume. Pravi, da je vsega že sit in da bo odšel iz »Za-gice«.
In to zdaj, ko imamo lake uspehe!
PIB

Kaho gospodarimo
7R T e kaže se slepiti: reformne gospodarske ukrepe uresničujemo počasneje, kot smo predvidevali. Pri-y čakovali smo, da bodo ekonomske zakonitosti z logiko svojega delovanja bolj odločno razmejile dobre'gospodarje od slabih ter prisilile gospodarske organizacije s podpovprečno produktivnostjo dela k boljšemu gospodarjenju ali v likvidacijo, da se bodo gospodarska podjetja hitreje odločala za poslovno sodelovanje in za skupen nastop na zunanjem trgu, da nam bo uspelo gospodarsko življenje hitreje uravnovesiti itd. Počasnost pri uresničevanju reforme opravičujemo sicer z znano krilatico: »Reforma je le začetek globljega procesa preobrazbe, le zato še ni pravih rezultatov, pokazali pa se bodo, ko bo.. .« Toda vprašanje je, če takšno opravičevanje povsem drži. Bolj res bo najbrž, da reforma predvsem zato še ne učinkuje tako, kot smo pričakovali, ker smo bili pri njenem uveljavljanju nedosledni.
Sicer pa, kdor pozna osnovno abecedo politične ekonomije, je moral vedeti, da »s pomočjo« zamrznjenih cen reforme ni mogoče uresničiti, pe je 70 in več odstotkov vseh cen administrativno določenih, je govorica ekonomske zakonitosti na trgu nebogljena in neučinkovita. Če so cene določene »od zgoraj« in niso rezultat ponudbe in po-
a
CENE POD
REFLEKTORJEM
USNJARJI PA TUDI ČEVLJARSKA INDUSTRIJA SO SE ZNAŠLI V PRAVCATI SUSl ZA REPRODUKCIJSKI MATERIAL. VRHNIŠKA U3NJARNA.
----- FOTO SLUŽBA DE
OD KODER JE TUDI NAS MOTIV, NI V TEM PRIMERU PRAV NOBENA IZJEMA
PREKINITEV DELA V ENEM IZMED OBRATOV JE ZNOVA OPOZORILA NA NEUREJENE NOTRANJE ODNOSE V MARIBORSKI ELEKTROMONTAŽI
vpraševanja na trgu, potem ni mogoče jasno in odločno -reči: pray ta investicijski objekt je rentabilen in noben drug, in se tudi ni mogoče zavzeti za gradnjo (pa tudi za selekcioniranje investicij) drugače kot —administrativno.
Ob tem tudi ni mogoče storiti več, kot na glas povedati:
»Tovariši, ki odločate o investicijah, osebno ste odgovorni za rentabilnost investicijskih naložb/«
Kadar se sprosti nejevolja
Ali: Če deli devize administrativni državni organ po enotnih, povprečnih kriterijih za vso državo, potem je še manj možno ugotoviti, katera podjetja in panoge imajo »komparativno prednost« v izvozu (kakor krščujejo ekonomisti možnost optimalnega izkupička za izdelke naše industrije na tujem trgu) in katere ne. Če drži roko nad devizami operativno planski organ države, pa čeprav blagoslavlja delitev deviz denarni zavod, kakršen je Jugobanka, potem je tudi še vedno možno pomagati tej ali oni gospodarski organizaciji ali panogi iz zagate z administrativno, ekonomsko neutemeljeno odobritvijo deviz, torej z ukrepom, ki je povsem v nasprotju z duhom reforme.
Izkušnje pri uresničevanju reforme so torej pokazale, da sto, glavna krivca za prepočasno uravnovešanje gospodarstva še vedno preširok, strukturno neusklajen obseg investicij in centralizirano administrativno razdeljevanje deviz. Razen tega pa še »zakovane cene« ali — bolje — pretirana skrb državne administracije, da bi ekonomske zakonitosti ne ušle povsem z vajeti tistim načrtovalcem našega gospodarskega razvoja, ki so jih po ustaljeni praksi toliko let krotili.
Pri obravnavanju vseh napak in pomanjkljivosti uresničevanja reforme torej ne smemo prezreti bistva spopada med njenimi uresničevalci: spopade med delavci in delovnimi kolektivi, ki terjajo sproščanje ekonomskih zakonitosti, da bi lahko bolj rentabilno gospodarili, upravljali in živeli — in med državno upravnimi ter planskimi organi, ki so se v obdobju planskega gospodarjenja navadili gospodariti s pomočjo administrativno planskih ukrepov ter obračali presežek novoustvarjene vrednosti bolj na osnovi administrativno predvidenih razvojnih možnosti gospodarstva, kot pa na osnovi razvojnih možnosti, ki nanje kaže trg.
Ko ocenjujemo vrednost in osnovni ton tretje plenarne seje Centralnega komiteja ZKJ, na kateri so razpravljali o tem, zakaj reforme ne uresničujemo hitreje, je treba potemtakem podčrtati bistveno v razpravi: Če ne bomo začeli odtajevati cen, ki smo jih administrativno zakovali tudi zato, ker nas skrbi gospodarska usoda tega ali onega podjetja oziroma gospodarske panoge, se tudi struktura investicijskih naložb ne bo bistveno spremenila (saj ne bo jasno, kje nalagati!), podjetja se ne bodo integrirala v gospodarsko sposobnejše poslovne organizme, s težavo bomo prodirali na tuja tržišča pa tudi življenjske razmere se ne bodo tako naglo, izboljševale, kot smo pričakovali in si obljubljali na' vseh ravneh od občinske do zvezne.
VINKO BLATNIK
Nizki osebni dohodki m ne »razbijači« so glavni vzrok neljubih dogodkov © »Krivce« iščejo vsepovsod/ šele nazadnje tem, kjer se zares skrivajo © Zapoznele, vendar dobrodošle pobude, da bi vepdar uredili
notranje odnose
V obratu stikalnih naprav mariborske Elektromon-taže je pred nedavnim prišlo do prekinitve dela. 300-
članski kolektiVtega obrata je za dobro uro ustavil delo,
al
da bi na ta način protestiral proti načinu delitve osebnih dohodkov, ki jih — glede na novi, nedavno sprejeti pravilnik — delijo tako, da proizvodnim delavcem, ki delajo po normah, izplačajo samo polovico učinka, režijskim delavcem pa učinek izplačajo v celoti.
Raziskovanje ozadja tega, prav gotovo neljubega dogodka pa je pokazalo, da bi se mu lahko izognili, če bi bili tako operativni organi te delovne organizacije, kakor tudi samoupravni organi in politične organizacije malo manj »nerodni«, kakor pa so bili, in če bi se, kar jq bistvena, že prej resneje lotili urejanja notranjih, predvsem materialnih in samoupravnih odnosov; še posčbej pa, če bi poskrbeli za boj j še; obveščanje članov kolektiva. Da je res tako, končno potrjujejo podobni dogodki v lendavskem obratu tega podjetja, ko so probleme uredili — tako pravijo — ko so se z ljudmi pogovorili!
»BILI SMO NERODNI!«
Ill!l|lllill|lllllll|llll
Tisto, kar je treba najprej omeniti, so očitna protislovja v ocenah, zakaj je prišlo do prekinitve dela, kar daje slutiti, da si odgovorni predstavniki podjetja, samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij niso na jasnem, kaj so hoteli doseči z novim pravilnikom o
POSVETOVANJE KOVINSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE V MARIBORU
Tržišče terja tudi lepo obliko
Republiški sindikati in republiška gospodarska zbornica sta v prejšnjem tednu organizirala v Mariboru enodnevno posvetovanje za kovinsko predelovalno industrijo, ki so se ga udeležili vodilni uslužbenci posameznih podjetij kovinske stroke na mariborskem področju. Na posvetu so obravnavali zelo različne strokovne in gospodarske probleme, katerih razrešitev bi pripomogla k boljšim poslovnim uspehom v kovinski industriji. Nemogoče je, da bi podrobno obravnavali vsebino vseh strokovnih prispevkov, zato se bomo v tem sestavku omejili samo na problem industrijskega oblikovanja.
Pomen industrijskega oblikovanja je nesporen, čeprav si pri nas s težavo utira pot. Če pogledamo izdelke naše kovinsko predelovalne in^ustrjje, nas pogosto motijo različni stili in neustrezne zunanje oblike, ki so zastarele in jih na tržiščih industrijsko razvitih držav ne vidimo več. Mnogokrat sam zunanji videz izdelkov že kaže v bistvu zastarelo tehnologijo, kar petičr.ejši kupci takoj zapazijo. Pri številnih končnih izdelkih imamo še vedno stare oblike, značilne celo za predvojni čas.
Med tovarne, kjer sio največ napravili v industrijskem oblikovanju, sodi Iskra. V tem podjetju imajo že nekaj let posebno službo industrijskega oblikovanja. Noben njihov izdelek ne gre v proizvodnjo, dokler ga ni
oblikoval strokovnjak za industrijsko oblikovanja. Kako neposredno se prepleta delo industrijskega oblikovalca in konstruktorjev, kažejo nekatere uspele rešitve v Iskri. Industrijski oblikovalci v Iskri so svoje izdelke razstavljali že na mnogih mednarodnih razstavah industrijske opreme in dobili na teh razstavah najvišja priznanja za zunanjo opremo.
Pred leti so bili izdelki Iskre še prava mešanica različnih stilov in vzorov. O enotni zunanji ppremi bi težko govorili. Prva ■ naloga industrijskih oblikovalcev v Iskri je zato bila, da vsem Iskrinim izdelkom dajo kolikor mogoče enoten in sodoben zunanji videz. Vendar je bilo za radi zastarele tehnologije včasih zelo težko polepšati izdelek,
ker pri konstrukcijah oblikovalci še niso sodelovali. Uspehe so začeli dosegati šele takrat, ko so vzpostavili trdnejše sodelovanje med konstruktorji in oblikovalci. Najbolj uspešno je bilo sodelovanje prU'novem telefonskem aparatu. Pri starih izdelkih so lepotne napake samo zakrivali, niso pa jih Smeli zaradi tehnologije bistveno spreminjati.
Pri zunanjem videzu izdelkov ni važna samo oblika, ampak tudi funkcionalnost in barve. Največ idej za lepa razmerja im posrečene oblike dobijo industrijski oblikovalci pri opazovanju živih predmetov. Tam so razmerja najbolj skladna. Za zunanjo obliko novega Iskrinega telefonskega aparata je oblikovalcem služil človeški obraz. Na Osnovi teh razmerij so prišli do skladnega razmerja med skrinjico aparata in slušalko.
Industrijski oblikovalci, ki j,ih pri nas lahko preštejemo na prste, so važen člen v prizadevanjih, da se naši izdelki uveljavijo na tujih tržiščih. Izdelki naše kovinske industrije so lahko ?;elo kvalitetni, če pa nimajo lepega zunanjega videza, včasih ne pomaga nič in ostajajo zaprašeni na , trgovskih policah neprodani.
Z. T
delitvi osebnih dohodkov, ki je povzročil hudo kri. Irt drugič: pravijo, da je bil osnutek pravilnika v razpravah tolikokrat popravljen, da takšne reakcije dela kolektiva niso pričakovali.
Predsednik sindikalne podružnice obrata stikalnih naprav v Košakih tovariš Kacbek je na primer povedal, da so z novim pravilnikom hoteli vsaj nekoliko bolj stimulirati režijske delavce. Mednje v Elektro-montaži štejejo vsi, ki ne delajo po normah. Takšnih pa je med 2800 člani kolektiva nekaj več kot polovica. Delitev osebnih dohodkov .je ob tem urejena po točkovnem sistemu, ki vključuje tudi tako imenovane faktorje vpliva: od 0,10 do 0,28 odstotka glede na vrednost točke. Doslej se je v praksi dogajalo, da so bile znatne razlike v osebnem dohodku dveh delavcev, ki sta na primer imela enako število točk in enak faktor, samo da je eden delal po normi, drugi pa ne. Pri isti kategoriji delovnih mest je ta razlika znesla kakih 5 do 6.000 starih dinarjev. Z novim pravilnikom so popravili to »krivico«, ki so jo doslej delali režijskim delavcem. Delitev učinka v 100 odstotnem deležu za režijske delavce in 50 »/o deležu za proizvodne delavce, ki delajo po normi, je namreč vplivala, da se je razlika v zaslužku zmanjšala na približno 2.000 starih dinarjev, pri čemer pa se prejemki proizvodnih delavcev niso nič zmanjšali. Motiv, ki je narekoval delitev učinka po ključu 50 :100, bi torej lahko iskali zgolj v ugotovitvi, da so proizvodni delavci lahko presegali norme tudi zato, ker so si »re-žijci« bolj prizadevali, da bi delo teklo čim bolj enakomerno in nemoteno, pri tem pa so naraščali osebni dohodki delavcev v neposredni proizvodnji, stagnirali pa so zaslužki »režijcev«.
Predsednik koordinacijskega odbora sindikalnih podružnic podjetja EM Maribor tovariš Fi-deršek ocenjuje vzroke drugače. Glavni »krivec« so nizki osebni dohodki, ki v času po reformi dosegajo povprečno 53.000 starih \dinarjev. Nizki dohodki že sami po sebi ustvarjajo neraz-položenje. Ker kolektiv najbrž ni bil dovolj obveščen, kaj so želeli doseči z novim pravilnikom, se je nejevolja sprostila. Zdaj je »zatišje«, ker kolektiv obrata Košaki čaka, kaj bo o njihovih predlogih odločil centralni delavski svet.
Sekretar koordinacijskega ko* miteja OO ZKS v Elektromon-taži, tovariš Planinšec pa meni, da so krivi prekinitve dela članki v časopisju, »ki s senzacionalističnim obravnavanjem podobnih dogodkov v drugih podjetjih ustvarjajo tako klimo in vse posledice, ki iz tega ^izvirajo.« Po njegovem mnenjuz je nekaj
tovarišev iz obrata Košaki, ki se sicer niso udeležili -razprav o novem pravilniku in ki so v podjetju zaposleni le malo časa, izkoristilo objavo nekega članka v »Nedeljskem dnevniku«, da bi s »horuk« metodo izsilili večje osebne dohodke. Zgolj iz radovednosti so se jim pridružili tudi drugi, vendar ne vsi člani kolektiva. Med prekinitvijo dela se je odvijal neorganiziran sestanek, na katerem je bila izrečena vrsta predlogov, o katerih je kasneje razpravljal tudi sektorski delavski svet. Po tretjem glasovanju je bil sprejet samo predlog, da bi delitev učinka spremenili tako, da bi režijski delavci dobili 100 "/o, tisti člani kolektiva, ki delajo po normi, pa 75 odstotkov učinka po poslovnem uspehu.
Vodja splošnega sektorja v obratu Košaki, tovariš Vasič je bil kratek: »Bili smo nerodni! Učinek smo izplačali -posebej, namesto da bi ga skupaj s »plačo.« Ko smo kasneje primerjali vsa izplačila, se je izkazalo, da so kljub temu režijski delavci manj zaslužili. Tako smo hudo kri povzročili po nepotrebnem, kajti ljudje so videli samo to, da so režijski delavci dobili še enkrat; toliko učinka kot delavci, ki delajo po normi«
Po mnenju glavnega direktorja Elektromontaže, tovariša inženirja Valanta, bi morali le migniti s prstom, da bi iz kolektiva odstranili peščico povzročiteljev, pa bi bil mir! Ce tega niso storili, je tako zato, ker so prezaposleni z razreševanjem drugih problemov, med katerimi je zadnji čas najbolj kritična preskrba z reprodukcijskim materialom.
Predsednik centralnega delavskega sveta EM tovariš Rozman pa .je spet drugače povedal:
»Z novim pravilnikom smo želeli spodbuditi večjo produktivnost. Ob vseh težavah, ki jih imamo in vseh slabostih, ki jih pravilniku očitajo — med drugim tudi način delitve učinka in pa razpon pri faktorju vpliva — smo vendar dosegli plan in to nekaj pomeni, ker ne vem,
kdaj se je to zadnjič zgodile1, Pravilnik velja poskusno za do' bo šestih mesecev, dotlej bom0 zbrali vse predloge za spremeffl' be in dopolnitve. Tako že pU pravljamo taka merila, Id ’01 proizvodne delavce, ki delajo P° normi, še posebej pa »režij ce* spodbudila tudi k doseganj1/ boljših finančnih učinkov. Na/ omenim še to, da smo v času P° reformi zmanjšali število režij' skih delavcev za približno 200 za-poslenih ali za 15 °/o. Vse te ra?' prave in spremembe pa poteka' jo v času, ko pripravljamo n<r ; tranjo reorganizacijo — sistePJ združenega podjetja. V novi, pogojih bodo, po mojem, pred lagane spremembe vplivale ^ boljše gospodarjenje. Glede pr0' kinitve dela v obratu Košaki P“ si ne bi upal trditi, da so krit ] predvsem časopisi. Krivi so nf ki osebni dohodki«
ODLAŠANJE — DVOJNA ŠKODA ,
Tovariši iz EM, s kateri d1 sem se pogovarjal, so menili, A nikakor ne gre zamenjava .vzrokov s posledicami. Druga ^ rečeno: nizki osebni dohodki-tudi posledica vsiljene združi*,' podjetij HIMO in TOBI v d našnjo Elektromontažo.
Drži, da so združitvi »boti vali« zunanji činitelji. Toda ži tudi to, da se je kolek1-^ združenega podjetja zelo p°?I\ odločil za tako pot, ki bi — ^ kor šele zdaj napovedujejo . j tej integraciji dala tudi vseP^ no. V teh letih, ki so minila, P so konkurenčna podjetja mcc napredovala. To samo še pote čira nasprotja in nesogl8", znotraj EM, kajti težav je liko, da je težko razliko^ »drevesa od gozda«, z vsemi k morajo spoprijemati h k ra da bi bilo tez^j
se
Gotovo pa je.
neprimerno mani, če bi do--namenili več skrbi urejanju kj, tranjih, predvsem samouprav*1’ in materialnih odnosov: čg U bi tolikanj odlašali! Odlašaj
se sedaj maščuje..., ker odlašanje problemov ne rnAa
suje, temveč Jih samo še in zaostruje protislovja.
MILAN GOVEKAR
lllllliilllilllllllllllllllllllllllll
!lll!lllll!llli:ii!liilililllillllllllllll!!ll!|li!i:!lllllllill!!i!!!l!!i;illi!iXI!ll!lilllilill!lll!llll!l!l!lil!l
iiiiiiniiiiBiiiintiiiiiiiiiiiiniiiiititiiiisfli1-1'1

Ali veste.
... da se v Novem mestu sprašujejo, ali pri nas res ne znamo ničesar več poenostaviti. Po novem navodilu SDK namreč mo-
reš se odpirajo nove perspektive za administracijo;
... da so lanski bančni manipulativni stroški kombinata MTT Maribor znašali 41.440 novih dinarjev, za letos pa so jih morali planirati kar desetkrat več — 425 tisoč novih dinarjev.
uuana	Pravijo: SDK skrbi za pia-
rajo podjetja m zasebni de- ^ Jpromet> ^ m eyj_
lodajalci posebej plačevati n y__ in’okrožnica SDK
"tU™ zzi	-
poslovanje. To so poprej	_ip(1 U.
plačevali skupno s prispev- Konsu preapto’ kom za socialno zavarova- ... da namerava komu- | nje. S tem so se delodajal-	nalna ustanova v■ Novi Go-	g
c cm bistveno zvišali bančni	rici odpustiti 28 cestarjev	g
manipulativni stroški, pri	in še nekaj drugih delov-	|
zavodu za zaposlovanje pa	cev. Pa ne zaradi dobro	g
si bodo morali urediti še	vzdrževanih cest, ampak	|
posebno evidenco, kakršna	zato, ker bodo dobili samo	g
je že pri socialnem zavaro-	tretjino tega, kar bi za red-	j
vanju, da bodo videli, kdo	no delo morali dobiti iz ob-
je in kdo ni plačal, torej, činskega proračuna...
Mtlflffl#

lllllilllll
Povzetek iz študije: »Analiza izobraževalnih centrov in služb.« Raziskava stanja organizacije in dejavnosti izobraževanja v 168 delovnih organizacijah v Sloveniji, ki jo je izvedel konec leta 1965. Zavod za šolstvo SRS. Pobudo za raziskavo so dali republiški sindikati, financirali pa so jo Zavod SRS za zaposlovanje delavcev, Komisija za kulturo, prosveto in tisk pri republiškem svetu v ZSJ za Slovenijo, republiška gospodarska zbornica in tedanji Zavod ERS za strokovno izobraževanje, zdaj Zavod za šolstvo SRS.
ORGANIZACIJAH IZOBRAŽEVANJE V DELOVNIH
miilll|llll!SliPI!!!lll!
PREJELI SMO:
SO -
;	I .
T~w izobraževanjem v delovni organizaciji pomagamo re-M, ševati probleme, ki se pojavljajo pri uresničitvi proiz-vodnih in drugih ciljev podjetja. Izobraževanje tako temelji na potrebah po izobrazbi, ki izvirajo iz problemov delovne organizacije. Izobraževanje zaposlenih bo le tedaj tudi pokazalo dobre rezultate, če bo pokrivalo neposredne potrebe po izobrazbi. Potrebe po izobrazbi pa je treba ugotoviti. Te so osnova za sistematično planiranje izobraževanja.
Ugotavljanje potreb po izobrazbi mora zajeti: pomanjklji-va znanja pri že zaposlenih delavcih, potrebe po izobrazbi pri delavcih, ki jih predvidevamo dobiti po planu kadrov in usmeritev v znanjih, ki jih nakazujejo v perspektivni poslovni politiki proizvodni program, tehnologija in organizacija dela. Iz teh potreb moremo izluščiti v Srobem vsebino izobraževanja.
Poznavanje vsebine izobraževanja šele omogoča določanje vseh elementov plana izobraževanja In s tem sistematično planira« nje. Plan izobraževanja vključuje te osnovne podatke: naslov Izobraževalne akcije, namen akcije, število udeležencev, število tkcij, čas trajanja akcije, izva-
ki o potrebah po izobrazbi in kdo pri tem sodeluje. Na vprašanje »Kdo je dal podatke oziroma je sodeloval pri izdelavi planov izobraževanja?«, so odgovorile delovne organizacije takole:
izvodenj, in nasprotno sorazme-roma majhno število delovnih organizacij, v katerih te podatke dajejo delovodje (13 %) in delavci (9%) pa daje vpogled v globino ugotovljenih potreb, ki jih plan zajema. Ta primer-
UčlS IiajclUJči titvvijc,
ialce, rok izvedbe in potrebna finančna sredstva za izvedbo. Pako izdelan plan izobraževanja je eden izmed osnov načrtnega izobraževanja v delovni organi-
taciji.
Kakšno je stanje v pogledu Planov izobraževanja in kvalitete teh planov v analiziranih Podjetjih? To je eno izrried temeljnih vprašanj, po katerem fahko presojamo sistematičnost 'h ustreznost izobraževanja v delovnih organizacijah. Od 168 analiziranih delovnih organizacij ima izdelane letne plane izobraževanja 111 podjetij ali 65°/o. “ Perspektivnim planom izobra-^vanja pa se ponaša le 20 (12 “dMotkov) analiziranih podjetij. . Z ozirom na to, da je prav letni plan osnova ža načrtno de-
H-
*9 ‘
a
o
Bt
Z
C
K
N
<r>
<
Z
<
□
lo v izobraževalnih centrih in službah, nas zanima, kakšni so ti plani in kako so jih podjetja sestavljala. Rekli smo, da je ena izmed potreb po izobrazbi, ki jo mera plan vključevati, tudi potreba po izobrazbi, ki izhaja iz plana kadrov. Zato smo ugotavljali, koliko tistih podjetij, ki imajo izdelan plan izobraževanja, ima izdelan tudi plan kadrov, Rezultati kažejo, da le 62 od 111 podjetij, ki imajo izdelan plan izobraževanja, ima tudi izdelane plane kadrov. Torej le dobra polovica (oziroma 37 % vseh analiziranih) podjetij, ki imajo izdelane plane izobraževanja, ima te lahko sestavljene na osnovi potreb po izobrazbi, ki jih nakazuje plan kadrov. Pri 49 delovnih organizacijah plan izobraževanja ne temelji na izdelanem planu kadrov. Torej ti plani niso popolni.
•j.	_	' rov. Torej ti plani niso popolni,
Infarpc ip _ tnnfl	ker ne zajemajo celotne problc-
*UIVIV3 JV Lvvvrvt	matike potreb po izobraževanih.
bveščanje »šepa« - •
^ a seminar o uvajanju 42-Vj urnega delovnega tedna, ki ^ga je s sodelovanjem RS ‘SJ za Slovenijo in Go s p od ar -zbornico SRS pretekli teden iVedla Zveza delavskih univerz ‘iovenije, je bilo veliko zamaje. Seminar je bil namenjen Tedavateljem in organizator-6lTi te akcije. Namesto 60 pri-ayijenih se je seminarja ude-eztio kar 73 strokovnih delav-6v iz 33 občin.
, Poslušalci so bili zelo zado-°ljni s kvalitetnimi predavanji ??arišev Romana Albrehta in ®bra Jožeta, ki sta v strnjeni I «ki posredovala to snov, od i^žbeno ekonomskih pogojev .g Vsebine, ki naj bo v načrtu p Prehod na 42-urni delovni Roman Albreht je še po-j‘Jej opozoril na dejstva, da aianje 42-urnega delovnega ,,aUa ni formalen akt, ampak ‘Uboka družbena akcija, ki bo , ^erniirila in prestrukturirala plovne družbene kategorije pri ;6S- Opozoril je na spremljajo-Probleme, kot so nujna pod-y spremljajočih služb te-'Uni. proizvodni dejavnosti, sorške spremembe v družini, ir,, ev šolstva, problem strogosti delavcev, še posebno a vPrašanje nadaljnjega razvo-•a? s.arn°upravljanja za njegov Jr ^!.tejši organizem in pravno a Pitev. Zlasti je treba do kra-JotIZra^i^ ’n podaljšati strojni ncjal, uvesti dve oz. tri iz-kinv vPeljati znanstvene di-y lne v proizvodnjo.
{j-i^^eženci seminarja pa so i£ailzlral> neučinkovitost obve-sai mnogi sploh niso velo d ^a taki seminarji obstoj i-;a s elav&ke univerze jih tudi za »a s err|inar niso obvestile, pač 5s(j.° c*Va dni pred njegovim za-»a s0rn izvedeli zanj od svoje-
^Pk d»9lneSa sveta ali iz ča" laVska' belijo si, da bi jim de-
!&rhin5 un‘Verze organizirale več skr, ; ayjev za družbeno-ekonom-
izobraževanje.
se C? ^6'avskih univerz, ki Cije s, *■ da bi koordinirala ak-S°v, invPn^ rePyblišk:ih intere-Srarou x V sv°3em delovnem prodih s "e v®č Podobnih strokov-erPinarjev.
TROHA ZDRAVKO
Pri izdelavi plana izobraževanja kot enega osnovnih analitičnih in načrtnih metod dela v centrih in službah je tudi zanimivo, na kakšen način se v izobraževalne plane vnašajo podat-
Pri dajanju podatkov za plan in pri sodelovanju ob izdelavi plana po teh podatkih največ prispevajo strokovne službe (v 66% podjetjih), kot posamezniki pa vodje proizvodenj. Pod strokovnimi službami, ki sodelujejo pri izdelavi plana izobraževanja podjetja, navajajo zlasti: kadrovsko službo, pripravo dela, razvojni oddelek, plansko-analitski oddelek in še nekatere druge službe. Vsekakor je sodelovanje naštetih strokovnih služb pri izdelavi planov izobraževanja zelo pohvalno in kaže na to, da so nekatera podjetja problem1 izobrazbe načela s prave strani. Povezovanje izobraževanja. z ugotavljanjem potreb po izobrazbi ima prav gotovo svoj najboljši začetek prav pri zajetju problemov, ki jih odkrivajo in predvidevajo strokovne službe. Isto velja za vodje proizvodenj. Ti, ki se dnevno srečujejo z dolgo vrsto proizvodnih problemov, bodo prav gotovo lahko prvi ugotovili vzroke teh problemov, katerim botruje neznanje. Prav veliko število podjetij, v katerih sodelujejo pri dajanju podatkov za plan izobraževanja vodje pro-
DELAVSKI SVET
UPRAVNI ODBOR PODJETJA
DIREKTOR
STROKOVNE SLUŽBE
VODJE PROIZVODENJ (VODJE EE ITD.)
[j [j] DELOVODJE (MOJSTRI)
TEHNIKI, ANALITIKI PELAVCI
DRUGI
java nam namreč pove, da se v dosedanjih planih izobraževanja zajema le grobe potrebe po izobrazbi, tiste, ki so značilne za večje organizacijske enote (obrate, ekonomske enote), ne pa tudi tistih, ki se pojavljajo v posameznih oddelkih ali delavnicah ali celo na samih delovnih mestih. Večina dosedanjih planov izobraževanja torej še ne zajema posameznih manjših in specifičnih problemov. To pa je pomanjkljivost planov izobraževanja.
Ob zaključku lahko rečemo, da se je planiranje izobraževanja v naših delovnih organizacijah že uveljavilo kot metoda dela v izobraževalnih centrih in službah. Plani izobraževanja pa še ne temeljijo dovolj na analitičnih osnovah, ne zajemajo celote, ki bi jo po vsebini morali in so premalo povezani s plani kadrov. Plani izobraževanja nastajajo na problemih in potrebah podjetja, vendar pa zajemajo le grobo problematiko, ne pa drobnih in specifičnih potreb, ki se porajajo v delovni organizaciji.
IVAN KEJŽAR
Proračun in mariborska glasbena dejavnost
Sramežljivi ali preveč proračunski ?
Mariboru in na področju, ki k njemu f glasbenih ansamblov in prav tako tu živi gravitira, deluje trenutno 22 različnih in ustvarja nad 30 kvalitetnih vokalnih in instrumentalnih solistov. Naj nekatere od ansamblov naštejemo: Opera, simfonični orkester, komorni orkester, mariborski komorni zbor, pihalni orkester, dva mladinska godalna orkestra, godalni kvartet, pihalni trio, moški zbor »Slava Klavora«, mešani zbor »Angel Besednjak«, centralni pionirski .zbor itd.
V nedavni razpravi o razvoju, mestu in vlogi zavoda RTV v republiški skupščini pa smo lahko slišali, da mariborsko glasbeno zaledje daje komaj 5 % celotne slovenske glasbene arhivne produkcije, to je od cca 200 ur komaj 10 ur letno. Pregled glasbenih ansamblov in solistov pa kaže, da bi ob povečanju kvalitete ansamblov, delni prilagoditvi repertoarja in ob investiranju v pi o-storne in tehnične pogoje, mariborski glasbeni delavci lahko ustvarjali približno za 60 ur arhivnih posnetkov letno. Navedeni podatki prav gotovo zadostujejo za krajše razmišljanje.
Proračunska sredstva, s katerimi razpolagajo naše ko-mune, so precej omejena. Za Mfevod RTV Ljubljana pa je prav gotovo zanimivo spremeniti čimvečji delež snemanj v arhivna snemanja. Snemanja za enkratno ali nekajkratno predvajanje so sicer potrebna, toda nedvomno manj racionalna. Drugače je, kadar bi že sedaj lahko izvedli določen premik v korist trajnejših magnetofonskih posnetkov. Tu pa je tudi vir dohodkov za glasbene ansamble mimo proračunov. Ce se ne motimo, je za sedaj edina glasbena ustanova, ki ponuja svojo ustvarjalnost za snemanja, Slovenska filharmonija. Vsi ostali, z morda še katero izjemo, pa čakajo na sredstva za svoje poslovanje. Ce bi v Mariboru samo za enkrat povečali arhivno glasbeno produkcijo, bi si na ta način lahko povečali lastna sredstva za približno 10 milijonov letno. Ce bi...
Trenutno stanje pa je tako, da Radio Maribor že d.ve leti zaman razpisuje mesto glasbenega urednika producenta, ki naj bi s strani RTV skrbel za glasbeno produk-cno Ob številnih ansamblih v Mariboru očitno m nikogar, ki bi se lotil tega dela. In to istočasno, ko mariborski 'glasbeniki ugotavljajo, da bi lahko naredili veliko več, če bi imeli koga, ki bi delo organiziral. Povsod je navada, da glasbeni ansambli in solisti iščejo možnosti nastopa. Glasbeno produkcijo zavoda RTV Ljubljana, na primer, nekateri tuji solisti in ansambli celo po večkrat na leto zasipajo s svojimi ponudbami. Slovenski glasbeni ansambli in solisti pa so očitno preveč sramežljivi, ali pa prora-čunski ?
Kadar razpravljamo o odnos.u do kulture v Mariboru, bi bilo morda prav razmišljati tudi o možnostih za ustvarjanje dohodka. Skupščinski odbori so v že citirani razpravi v načelu sprejeli mnenje, da je v Mariboru poti eb-no ustvariti prostorne in tehnične pogoje za arhivna L-snemanja. Morda je taka investicija ob sodelovanju mariborskih komun precej manj proračunska kot so včasih samo direktne dotacije za približno opredeljeno dejavnost Toliko bolj, ker s tem odpiramo možnosti in zahteve za kvalitetnejšo dejavnost in tudi za prodor mariborske glasbene ustvarjalnosti do vsakega slovenskega poslušalca in gledalca, pa tudi do možnih zamenjav doma in v tujini. Razen tega pa — kolikor vemo — še nihče v Sloveniji ni arhitno snemal zastonj.
MILAN MERCUN
l!!l|llllllllllllll!llllllilllil!l|lllll!!llllllllll lllllll!llllll!lllllllll!lllll#lllllllllilllllll!!!!!llillllllllllillllllllllll!H

NAS PROSTI CAS B NAS PROSTI C AS B
NAS PROSTI CAS H NAS PROSTI CAS B NAS PROSTI CAS 0 NAS PROSTI CAS S
NAS
65
b
fJl
<
Z
cc
<
O
H cn O
se
a,
<z>
<
Z
VEČERI V KOKRICI
b cesti, ki pelje proti Brdu, je vas Kokrica. Le tri kilometre daleč od Kranja in prav toliko- bližje ponosnemu Storžiču. Vas
sobotah plesne vaje, je lahko v klubu le počivala. Plesala je v dvorani. Za strelske vaje in na-
^ prav toliko-bližje ponosnemu oiurziuu. voo	----- —.........
in industrijsko predmestje. Prijazen kraj. Nema- mizni tenis pa si je morala ure ra nekaj več kot štiristo hišnih številk. In pn-	nrnstor vod odrom. V lclu
jazni, blagi ljudje. Le njihov delavnik jih ločuje na kmete in delavce. Svoj prosti čas preživljajo skupaj.
Ni je hiše tod, ki bi ne imela radijskega sprejemnika. In vsaka četrta ima tudi že televizor. Nekaj je v vasi tudi osebnih motornih vozil, ki človeku skrajšujejo razdalje. Nekaj njihovih lastnikov je med domačimi pevci, ki z njimi razvijajo pravi kulturni turizem. Na koncerte v bolj oddaljene kraje se popeljejo kar s svojimi avtomobili, kot pravi tovariš Sicherl. Čas je resnično marsikaj izpre-menil. Toda v vasi ni šole. Otroci hodijo v dva kilometra oddaljeno podružnično šolo v Pre-dovljah. A če ni šole'; kulturni dom, vas vseeno premore. Semkaj radi zahajajo Kokričani ob daljših zimskih in krajših poletnih večerih.
V kulturnem domu so lani januarja odprli lep vaški klub. Dotlej so se ljudje le kdaj pa kdaj zbrali v dvorani. Za igro. ki so jo enkrat na leto pripravili domači amaterji, ob koncertu društvenih pevcev, ob gostovanju amaterjev iz sosednih krajev, ob proslavi in še kakem predavanju. To pa je bilo tudi vse. Dvorano je pozimi težko do toplega sagreti.
Tu, kjer je zdaj Učno opremljen klubski prostor, pripoveduje predsednik kulturnega društva Franc Strniša, sta bili poprej »dve pravi razbojniški jami«. Mrzli, zanemarjeni, neudobni. Potepi so se zbrali iakorekoč vsi vaščani, staro in mlado, vse organizacije. Z mnogo volje, z zavihanimi rokavi, pa z malo denarja, brez pravih obrtnikov. Po-
drli so odvečno steno, ključavničar je polagal parket, z Brda so privlekli stare lesene zidne obloge, ki prenovljene zdaj dajejo toploto novemu družabnemu shajališču.
Če smo se poprej pogosto spraševali, kako bi popestrili prosti čas vaščanov, pravi predsednik krajevne skupnosti Finžgar Peter, se zdaj 1e še pogovarjamo, kaj izboljšati. Pevci, ki so »motor« kulturnega življenja na vasi, niso le prvi prišli na zamisel, da bi tu napravili klubski prostor. Iz izkupička od koncertov, pravi Dežman Lojze, smo skupaj s Socialistično zvezo tudi kupili za klub pianino. Socialistična zveza sama je prispevala še televizor. Mladina je iz izkupička pri plesnih vajah kupila radio z gramofonom in plošče. Ivan Lužovec, gospodar in duša tega kluba, pa poskrbi i~ skromnega bifeja za čašo hladnega piva ali vroče kave.
Ob obisku kluba sem v slabi uri lahko videla, kako je ta pro-s tor že danes pretesen. Vedno več jih je bilo v sobi, ki so hoteli na televizijskem zaslonu gledati hokejsko tekmo. Za vnete in številne šahiste v teh hokejskih dneh ni bilo dosti prostora-Pripovedujejo, da je lani vsak volivec vsaj štirikrat obiskal klub. Pevci so hodili na vaje. nekateri so gledali televizijp ali igrali šah, ob torkih se je zbral ženski krožek, kadar so bila predavanja, zlasti potopisna, pa je še celo 'zmanjkalo prostora. Mladina, ki je imela ob zimskih
diti prostor pod odrom. V klubu imajo tudi organizacije zdaj svoje sestanke. Od časa do časa pa priredijo klubski debatni večer. Da bi zvedeli, česa si ljudje še želijo, je kulturno društvo anketiralo 165 vaščanov.
Ljudje bi radi knjižnico. Matična knjižnica v Kranju jim ne pošilja potujočega kovčka, češ da zanj nimajo Kokričani vsaj omare. Se ena omara v klu-res nima prostora. Če bodo
tnjo, bodo zopet udarniško preuredili tisti izpraznjeni prostor za knjižnico in družbene organizacije. Zdaj pa malokdo hodi po knjige v mesto. A ker ne či-tajo mnogo, jih tudi še ne zanima kak literarni klubski večer, na primer o Kajuhu ali So-lohovu (Kajuhov večer so jim priredili Nakeljčani). Akademska višina ni za nas. pravi Franc Strniša. Potrebna je postopnost, led je težko prebijati!
V kino hodijo v mesto. Kolikor in kdo pač hodi. Včasih so jih obiskali z ozkotračno aparaturo in filmi, ki so po sodbi Kokričanov le kvarili publiko. Na pobudo kranjskega filmskega kluba pa je kinematografsko podjetje letos kupilo potujočo aparaturo za predvajanje širo-kometražnih filmov, s katero
Naj le pridejo, če bodo filmi tako dobri, kot oni. ki jih predvajajo v mestu.
Mladina si želi magnetofon in diaprojektor. Potem bi lahko pripravili tudi kak kulturni klubski večer, pravi Marjan Tomše. Dotlej pa. .. V eni izmed številk »Vaščana«, glasila krajevnega odbora SZDL. sprašujejo: Ali mislite, da bi bilo koristno, če bi komentirali TV drame? '
Vaščani, zlasti mladi, bi radi telovadnico. Lahko bi jo uredili v dvorani. A morali bi položiti parket, ta pa je drag. Pa bo treba, pravi tovariš Finžgar.
Med našim razgovorom so se odprla vrata. Kar med vrati se je ustavil mali Strnišev Janez in resno povedal: »Naš ata je vprašal, kaj imate!« Kar pride
bu res nima prostora. Če bodo kometraznih filmov, s katero	Qn j-gj povedal, smo
uspeli iz kulturnega doma pr e- naj bi obiskovali 14 krajev. Tu- mM rekU DoJtaz reč, kako zelo
seliti zbiralnico mleka, tako pra- di Kokrico. Toda ljudje pravijo:
,

Kulturni dom v Kokrici
mu rekli. Dokaz reč, kako zelo vse zanima ljudi, kar se dogaja v klubu.
Odkar imajo^Cokričani kraj, kjer se lahko o marsičem pogovore, se to pozna tudi v življe-iju vasi. Hiše in vrtovi so nemara bolj s cvetjem obdani odkar imajo vsako leto predavanje o fožah. »Visoke obiske imamo skozi .našo vas,« pravi Franc Strniša. In da so vrtovi zlasti na spodnjem koncu vasi poleti še celo lepo urejeni. V vasi bi radi ustanovili tudi turistično dr::št-vo. Na zadnjem zboru volivcev so se dogovorili, da bodo dali raziskati vodo v Babovniku, jezeru, na katerem, se pozimi drsajo tudi Kranjčani. Če bo voda zdrava, hi tu lahko razvili turistično točko.
Iniciativni ljudje, ni kaj reči. Sposobni skupaj marsičesa storiti. In nihče pravzaprav ne stoji ob strani. »Z mladino imenitno skunaj vozimo,« pravi tovariš Fivžaar.
IN EPILOG? Tudi tovarne, kjer so zaposleni Kokričani, hi. gotovo lahko kaj prispei7ale. da bi'bil presti čas njihovih delavcev v domačem naselju še lepše in koristneje izrabljen.
SONJA GAŠPERŠIČ
KOVINARJI V MURSKI SOBOTI SO NAŠLI SVOJ REŠILNI PAS
'	. # 5--V
»Mi; v ii».«
VEDNO MANJ JE TOVARN, KJER BI VISELI NA STENAH STENCASI, KT BI POVEDALI, KAKO JE TOVARNA NASTALA, KAKO SO JO GRADILI, KAKO VISOK JE NJEN DIMNIK, KAKO DOLGA JE NJENA OGRAJA IN KAKO V NJEJ GOSPODARIJO. ZDAJ TAKSNE PODATKE IŠČEMO V POSLOVNIH KNJIGAH IN NA ZASEDANJIH DELAVSKIH SVETOV. TO PA VELIKO POMENI, KER SE LAHKO PREPRIČAMO, DA VEDNO NE DELAJO NAJBOLJŠE V VELIKIH TOVARNAH, KI IMAJO VISOKE DIMNIKE IN NOVE PROSTORE.
TOVARNA KOVINSKE GALANTERIJE PANONIJA V MURSKI SOBOTI, KI JO NEKATERI OBČINSKI MOŽJE UVRŠČAJO MED INDUSTRIJCE, IMA ZELO STARE PROSTORE. RAZVILA SE JE IZ OBRTNEGA PODJETJA. V NJEJ JE ZAPOSLENIH 170 DELAVCEV IN S SVOJIMI 600 MILIJONI DINARJEV LETNE BRUTO PROIZVODNJE RES NE SODI y INDUSTRIJSKI VRH OBČINE. VENDAR PA JE TA KOVINSKA INDUSTRIJA PRAVI SAMORASTNIK.
—	Ste pri vas že prešli na specializirano proizvodnjo?
—	Seveda, delamo samo še tisto, kar trenutno ravno imamo!
Če boste kdaj prišli med kovinarje v Murski Soboti, vam bodo pokazali sodobno komoro za lakiranje • Pred leti so lakirali še na prostem in predi se jim je nabiral na pljučih • Videli boste še dve kolesarnici in skoraj prazno skladišče • Ob vsem tem ne boste navdušeni S Navduši vas lahko pogum mladih strokovnjakov, ki si ne delajo utvar • Rekli so mi: reforma nas je naučila, kakšna je prava vrednost
časa in kako nesmiselno ga izkoriščamo /
Biti ali ne biti - nič več aktualno vprašanje
:ie
na splošno v kovinsko predelovalni industriji po gospodarski reformi poostrili. Ceno njihovih izdelkov so ostale zamrznjene in so jih smeli povečati za 5 % pri končnih izdelkih in za 8 % pri izdelkih industrijske kooperacije. Surovine pa so se neprimerno bolj podražile. Cene nekaterih surovin, predvsem pločevine, so se povečale za 40 %, lakov za 5 %, najbolj pa so se podražili pomožni materiali, pa les, ki ga zdaj plačujejo po dnevnih cenah. Nadomestilo za višje cene surovin so kovinarji poiskali v boljši organizaciji dela, večji produktivnosti in večji ekonomičnosti poslovanja. In res so soboški kovinarji v kratkem času uspeli najti dovolj notranjih rezerv in je njihov finančni položaj zdaj dober. Minulo poslovno leto so zaklju-
čili ugodno. Hkrati pa so se v teh poostrenih pogojih lotili tudi druge važne naloge, skrajšanega delavnika in s februarjem letos so že začeli delati 42 ur na teden. Tako so z enim udarcem ubili dve muhi.
Soboški kovinarji trdijo, da nikoli niso živeli na tuj račun. Precej časa so se zadovoljevali s prepričanjem, da delajo najboljše. Gospodarska reforma pa jim je stisnila pas. To je povzročilo, da so začeli proučevati svoje delo bolj temeljito in predvsem strokovnejše. K sreči so ob pravem času prišli v podjetje mlajši strokovnjaki, ki jim zdaj v tovarni pravijo »možganski trust«. Strokovnjaki s potrebnim tehničnim znanjem so začeli iskati rešilni pas in po nekaj mesecih vztrajnega dela tudi našli odgovore za mnoge težave.
Dve struji: staro-kopitneži in reformatorji
r-i
Možganski trust predstavljajo v tovarni tehnični strokovnjaki. Razen direktorja, ki je diplomiran strojni inženir, je v tehničnem oddelku še nekaj tehnikov, ki so nosilci novih idej v proizvodnji. Nekaj pa je med vodilnimi ljudmi tudi takih, ki mislijo po obrtniško in trdijo, da novosti v proizvodnji niso potrebne. Sedijo na položajih in mečejo drugim polena pod noge.
Predsednica delavskega sveta Estera Rotdajč je menila:
činu, da bodo delali tisto, kar so naročili, pa več ni mogoče delati, zatrjujejo tehniki.
Mladi tehnik Emil Zelko je prepričljiv:
»Proizvodnja mora temeljiti na takšni analizi tržišča, ki bo omogočila optimalne količine proizvodov. Lanske analize pa kažejo, da smo proizvajali tisto, kar so narekovale trenutne potrebe tržišča. Tako več ne gre. Proizvajamo še vedno veliko število izdelkov, ki so bili napravljeni v velikem številu majhnih serij. Njihov skupni
Ekonomsko izkoriščanje surovin
V na pol obrtniški proizvodnji tudi ni mogoče vedeti, kakšne izgube nastajajo zaradi sla- \ bega izkoriščanja materiala. Zmanjšanje odpadkov v proiz-
Čas je zlato, pravijo v »Panoniji«
Kovinarji v Murski Soboti so začeli s starim ljudskim pregovorom: »Čas je zlato«. Izraba delovnega časa je bila za njih eden izmed temeljnih kamnov boljše in učinkovitejše proizvodnje. Kakšna je resnična izguba delovnega časa na posameznih delovnih mestih? Po podatkih je bilo precej izostankov z dela zaradi bolezni, dopustov, zamud itd. Vendar to za delovni učinek ni najbolj bistveno, če,-prav je mogoče tudi takšne izgube delovnega časa zmanjšati z večjo delovno disciplino. Veliko bolj zanimivo je bilo proučevati podatke o tem, kako delavci izkoriščajo čas na delovnem mestu, kakšne so izgube zaradi pomanjkanja materiala, orodij, nepravilne delitve dela, zaradi zastojev, klepetanja in ne vem kaj še. Te izgube so ugotavljali s pomočjo »fotokart« na vsakem delovnem mestu, tako da so zapisovali, v kakšne namene izkoriščajo delavci čas v osmih urah. Na stroškovnem mestu 30 v strojnem oddelku so na primer ugotovili, da delavec porabi za delo v 8 urah samo 225 minut ali 47 % razpoložljivega časa. Ugotovili so, da je 86 minut zamud, ki bi jih lahko v celoti odpravili. To znaša 18 % delovnega časa. Dalje so ugotovili, da 25 minut v osmih urah
ali 5 % delovnega časa odpade na privatne pogpvore.
Ko so imeli odkrite karte, so še začeli pogovarjati, kaj napraviti, da bodo delavci čim bolje izkoriščali svoj delovni čas. Kako intenzivirati delovanje delovnih orodij? Proizvodnja namreč ni odvisna samo od izkoriščenosti delovnega časa, ampak tudi od izkoriščanja strojev in orodij. Vrednost delovnih naprav in porabljenih orodij na zaposlenega je v Panoniji zelo nizka in znaša v letu 1965 le 381.138 dinarjev. Podobno kovinsko podjetje v Bački Palanki ima vrednost orodij in naprav nmogo višjo, in sicer 868.000 dinarjev, slovensko povprečje za kovinsko industrijo pa je 550.000 dinarjev.
Podatki, ki so jih zbrali, potrjujejo, da imajo preveč omrtvičenih osnovnih sredstev. To pa pomeni, da so tovarniški prostori tehnično slabo opremljeni. Tako bodo morali v prihodnjih letih vsa razpoložljiva sredstva usmeriti nakup strojev in boljših orodij.
Direktor tovarne Alojz Gregorič je odločen:
»Stari prostori nam bodo še nekaj let služili, čeprav nimamo denarja, da bi popravili tla v nekaterih obratih. Vsa sredstva bomo 'vložili v nove stroje. To je edina rešitev.«
»Delavci vidijo, da so med vodilnimi trenja. Nekateri si prilaščajo preveč moči in to nas ovira.«
Trenja pa nastajajo o stvareh, ki so jasne celo otrokom
Tehniki vztrajajo, da proizvodnja teče čim bolj rentabilno, komercia^šti pa godrnjajo, da to ni mogoče, da morajo proizvajati tisto, kar naroča tržišče. Tehniki zahtevajo, da skrčijo asortiment proizvodnje, ker bodo samo tako lahko izpopolnjevali tehnologijo. Tovarna naj proizvaja tiste izdelke, za katere ima najboljše pogoje, komerciala pa naj skrbi, da bo te izdelke prodala. Po starem obrtniškem na-
vodnji pa zelo vpliva na ekonomičnost proizvodnje, ki skupaj s storilnostjo dela odmerja poslovni uspeh. Po razpoložljivih podatkih so v Panoniji izračunali, da gre v izmeček 19,8 % materiala. Izkoristek je zelo majhen, če upoštevamo, da je v nekaterih sodobno organiziranih kovinskih podjetjih izkoristek že 96%.
To razliko bodo morali popraviti tehniki z boljšimi konstrukcijami in s smotrnejšo obdelavo.
Ko govorimo o ekonomičnosti poslovanja, ne moremo mimo trenutnih težav v oskrbi kovinske industrije. Na domačem trgu je že nekaj mesecev veliko pomanjkanje vseh vrst kovin. Naj večje je pomanjkanje alumi-
delujejo več, uvoza pa tudi ni. Direktor je nevoljen:
»Zaradi pomanjkanja surovin smo v tovarnah včasih podobni gasilcem, ki tako dolgo sestavljajo cevi, da pridejo do vode, da bajta že skoraj pogori. Pri. nas včasih ne vemo, kaj naj delamo. Mnogo izdelkov smo sploh morali opustiti. Stiskalnic za krompir, ki smo jih lani izdelali 30.000, letos ne delamo, ker ni kositra. Aluminijastega brzoparilnika ne delamo zaradi višje cene aluminija in zaradi splošnega pomanjkanja aluminija na tržišču, trenutno pa je veliko pomanjkanje tudi bakra.
V proizvodnji nastajajo velike nevšečnosti in motnje, saj se znajdemo včasih v nerešljivi
čas izdelave je majhen. Prav tako je majhna vrednost živega dela, kjer podjetje ustvarja sklade in osebne dohodke. Z drugimi besedami povedano, to pomeni, da so bili previsoki stroški na enoto proizvoda. Razen tega je bil plan, ki smo ga napravili brez pravega proučevanja tržišča in po grobem občutku, popolnoma v zraku. Takšno poslovanje povzroča samo prevelike stroške izdelave in močne izpade v optimalnem izkoriščanju proizvodnih kapa-ptet.«
zagati. Da proizvodnje ne usta?' ljamo, jo pač improviziramo 8 neustreznimi materiali. Samo d* stroji ne stojijo. Smisel reform6 pa najbrž ni proizvodna impr°' vizacija, ampak red in trdno*1 v proizvodnji«
Kako splošno je pomanjša' nje reprodukcijskega material v‘ kovinski industriji, najbolj*6 ponazori primer, ko so pred seči od novosadske tovarne aj'" tomobilskih motorjev kupili K ton odpadnega materiala. 0 prevzemu so ugotovili, da “ lahko porabili le 8 ton od p a"' kov, ostalo pa so namerava vami ti. Ko pa so neustrezni r/ terial hoteli odpeljati, so v skl8' djšču od 6 ton natehtali sak1” še dve toni odpadkov. Vse d d1 go so med tem časom že P° rabili.
nija, kositra in bakra. Pa tudi železne pločevine primanjkuje. Nikjer ni mogoče dobiti bele pločevine, ki jo železarne zaradi rentabilnostnega računa ne iz-
So računi pravilni?
Malo je podjetij, ki bi v k°. vinsko predelovalni industm po reformi izpolnjevala pog°*
za prehod na skrajšan delavfl1
Tovarna v Murski Soboti ( ena izmed redkih. Bremena,
jim je naložila reforma,
zmožni nositi. Rezultati
bo>e
dela se kljub težavam, ki jih J veliko, že kažejo. Tako se ie ?
VCUAU, A C I\d/.C,|U. JL CU\V 5C	-y
reformi zmanjšalo število zaP slenih za 10 ljudi, mesečna r®'. lizacija pa kljub temu sta* narašča. Lanska proizvodnja :0, že dosegla vrednost 600 mikh, nov dinarjev, kar je za 120 o8
lijonov več kot leta 1964. Tak^jj
uspeh je podjetje doseglo zat^, večje prizadevnosti vseh de*3,, in tovarniškega »mož!?3
skega trusta«. Vendar 1
zmanjševanje števila zaposli svoje meje.
Tehnik Emil Zelko je P°te nil pravo ločnico^
3nPi
»Da bi v nedogled vman.iL vali število zaposlenih, je_ dr
beno škodljivo, saj že sedaj j, koriščamo samo 68 % razp°* Ijivih kapacitet. Dolgo vec , bo mogoče opravičevati taks1^ ga načina dela z izgovorom. p primanjkuje na jugoslovansk.
tržišču ustreznega reproduk^,
skega materiala. Nujno b°

morali preštudirati, če je 1L,*, nabavna služba dovolj 6ib -jr metodična in strokovno sp0*^) na. Sprašujemo pa tudi, v
bodo ljudje, ki skrbijo za mere na našem tržišču, .p.
raPr
ukrenili, da se stvari poPra' ^ Drugače se bomo morali
usmeriti na tiste izdelke, za ^ tere je mogoče redno dobi11 produkcijski material.« jjr Predsednik sindikata Hj. slav Kazal pa ga je dopoi" ,, »Koliko vroče krvi je v ” “
, >>!
jetju po nepotrebnem! ^ < *
A D	norih /J otronlT Tl ITI I ,
40 % naših delavcev narI!!J~n9 posebni anketi trdi, da j1 pri' deelovnem mestu pogps}0 manjkuje dela. Še torej n
našli vseh notranjih rezer^^j
ZDRAVKO TOMAŽ