O LA S SVOBODE HIjOVBJNHKI TEDNIK Za Kotim DtuoKKii Liram. Glas Svobode. GLASILO. SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. GLAS SVOBODE SLOVBNIO WIG BUCI/V D»om To T»« Imam ta« Luoum Ouaan OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO. SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 20. Chicago, 111. 18. maja 190«. Leto V. Razgled po svetu. RUSIJA. Rusija preganja Gorkija. V Petrqgradu je izšla uradna objava, vsled katere Gorkija zasleduje, radi tega ker podpira protirusko gibanje v inozemstvu. Obtožuje ga ob enem anarhizma. Ruska vlada bode naprosila ameriško državo, da ji Gorkija izroči ter gR privede nazaj na Rusko, kjer ga bodo radi gori imenovanih prestopkov procesirali. Radovedni smo če bode dežela "prostosti" pripustila tako zlorabo ruske krutosti ter Gorkiija izročila. Dan danes je pač vse mogoče kajti tudi s slavo vpevana prostost A-meriki. je šla vže davno rakom žvižgat. Obtožba generala Stdssel. Petrograjska "Strana ' |x:>roča o sodnijski preiskavi proti generalu Stbsselju, ki ic obtožen, da je predal Port Artur brez boja. Na ta način je prepustil sovražniku takozvano "staro mesto", v katerem je bilo vw polno zaloge živil. Vojaštvo je pri tem zgubilo vse svoje imetje, a Stossel si je pa izgovoril, da sine svoje stvari spraviti kamor hoče. Dne 29. dcccmbra zapustil je general s svojo družino trdnjavo in nič več iti nič manj nego 40 voz je odpeljalo njegove stvari. Med tem ko je general pripustil vse imetje častnikov in vojakov sovražniku, je on sam za se dobro preskrbel in celo — svojih psičkov ni pozabil. Varšava, 15. nraja. Zaničevani policijski stotnik Konstantinov', kateri jc svoječasno zaukaza! »streljati na mirno skupino delavcev pri katerem je bilo 30 oseb ustreljenih, je dobil svoje zasluženo plačilo. Dne 15. t. m. večer je na Mar-šalkovski ulici neki človek vrgel pred njega bomba, katera je stotnika pojiolnotna raztrgala. Storilec je hotel ubežati, a vojaki so na njega streljali, ter ga u-strelili. Pri 'tem je bilo ustreljenih tudi nekaj drugih nedolžnih oseb. Na to je vojaštvo naskočilo zbrano ljudstvo, ter je z bajoneti ranilo 14 oseb. Petro grad, 14. maja. Podadmi-rala Kuzmiča, kateri je bil v Petro-gradu povelju k hike, 1-0 danes u-morili. Kuzmič je bil nasprotnik delavcev in nasprotoval praznovanju 1. majnika. (Po ruskem koledarju pade 1. majnik na 14. maja.) Admirala so umorili pri novih admiralitetnih delavnicah, kjer so se vsi delavci, okolo 2000, k delu prijavili. Moteli iso pa odkorakati na maj-nikovo praznovanje, vender obljubili so, da bodo delali do 2. ure po-|>oldne. Admiral pa je jjoudarjal, da tudi ob drugi uri ne smejo delo zapustiti. Vender na to se delavci niso ozirali. Neki očividec popisuje ta umor: Ko je okolo 10 ure dopoldne admiral prišel iz neke delavnice, skočil je neki delavec, ter ga je z dolgim bodalom zabodel. Kuzmič je takoj padel mrtev na tla. Vse to se je jako hitro zvršilo. Morilec je na to zbežal v neko kovačnioo. ter se je tam med drugimi delavci pomešal. Vojaštvo m policija je takoj odstopila delavnico, vender morilca ni mogla najti, ker se je vsak delavec storil nevednega. Med temi delavci je dosti prejš-nih vojakov in upornikov. Kuzmič pa je brezsrčen m tiran- 1 , i-ki poveljnik,^delavci so ga pa na splošno sovražili. Tiftis, 14. maja. Policija je zasledila veliko podzemsko delavnico bomb, ter našla 250 nabasanih bomb, Petro grad, 14. maja. Petrograj-ski delavci -o jako imjjozantno praznovali 1. majnik. Skoraj po vsih tovarnah in delavnicah je Uelo počivalo in okolo 200,000 mož je praznovalo ta dan. Tudi po deželi je bilo delo ustavljeno. Povsod so delavci imeli obhode po mestah in na čelu sprevoda »so nosili zastave z napisi "Svoboda a za delavce brez dela — delo." Skoraj vsaka družina v Petro-grathi ima svoje ali pa sorodnike, kateri so radi političnih nazorov v konfliktu s kazenskim paragrafom. Radi tega pa se |x> celi deželi na '-p'oimX-zmhteva za osvobodenje polit Čnih hudodelcev. Radikalci državnega zlx>ra 50 carju predložili amnestijsko zahtevo. ki se glasi kot ultimatum, — Skrivnostna osoda [>opa Ga-[xjna je vender le razkrita, kajti v neki vili v O žarki »so dobili obešeno truplo, katero je bit vže precej segnito, a vender so v mrliču spoznali |>opa Gapona. To vilo so vzeli dne 8. aprila v najem in neki neznani človek je najemnino odrajtal. Dne 11. aprila pa je bila vila popolnoma- zapuščena,* • Lastnici se je zdela čudna cela stvar in naznanila je to policiji. Ko je policija udrla v hišo, so našli v neki. s<>bi obešeno a vže precej segnito truplo, v katerem so s|>oznali Gapona. ___ AVSTRIJA. Xastop novega ministerskega predsednika. Dunaj, 15. maja. Novi avstrijski min sterski predsednik princ Konrad Hohenlobe je'včeraj prvič nastopil v parlamentu in so vsi čla tri odobravali njegov govor. Poudarjal je, da se mora v prvi vrsti 11a to delati, da pride do sporazuma med različnimi narodi, kajti le s tem bode zavladal v der-žarvi mir. Pred vsem bode pa vlada se bavikk s splošno, enako volilno pravico, ter priznalo vsakemu sloju svoje pravične zahteve. Radi Ogrske pa je omenil, da bode avstrijska vlada svoje interese znala varovati a vender gledala na to, da se razpor med Avstrijo in Ogerskim mirnim potem poravna. Preiskava proti grofu \'ayhaus končana. Po preteku dveh mesecev je dokončna preiskava proti grofu Otto Naybair- Cormons iz Nagy Rako, kateri je v preteklem mesecu marcu umoril Sok t no Bentzki in veleposestnika Rakovskija. Vso pričevanje in vsi dokazi so jako obtežilni za grofa, radi tega je državno pravdni št vo dvignilo zoper njega obtožnico in v kratkem ča>-u bode stal grof pred porotniki. ( »brnvnava l*xle dala jako zanimivih (kugodbic, ter osvetljevala življenje ogrskih plemenitaŠev. Dunajski zidarji brez dela. Dunaj, !,V maja. Dunajski zidarji so zahtevali od svojih delodajalcev povišanje dnevne plače, a delodajalci so jim s tem odgovorili, da so 50,000 zidarjev odslovili- Zidarji so skkrniW, da se Izselijo v Ameriko, ter se podajo v San Framcisco, kjer bode dosti dela in opravka za ta delavski sloj, dlanes z višjega mesta inspirirano razpravo o Avstriji in Italiji. V razpravi j«^rečeno: "Dogodki silijo obe državi, da se še tesneje združite. Kar ju je ločilo poprej* kleri-kalizem in ireilentizem, to je izgubilo (?) Vsak pomen. Avstrijski klerikalci so prilili mnogo vode svojemu vinu, odkar vedo, da so se njihovi tovariši v Itgliji sprijaznili z novim redom. Na Dunaju govorijo o stremljenju visokega gospoda, ki v-c mu enkrat zaupa usoda monarhije. V Italiji vedo natanko (?), da so ta stremljenja miroljubna in prijateljska. Da pa se prisrčne razmere med Avstrijo in Italijo tudi postavijo na |>opoluoma trdna podlago, |x>jasniti se mora temiva točka: Kaj se zgodi na Balkanu, ako Ixxlo dogodki zahtevali odločitev? Avstrija je prepričana ( ?). da si Italija na Balkanu ne išče zemlje.".. „ .......... NEMČIJA. Kakor smo pričakovali, tako se zgodilo. V zadnji številki našega lista smo poročali o neki tatvini, katero je zvršila kneginja Wrede. Sedaj se pa naznanja: Kneginja Wrele je tatvino ]>o-polnoma priznala ter izjavila, da je vse pri njej najdene stvari pokradla i>o hotelih. Rekla je tudi, da jo jc priganjala k temu neka čezna-ravna moč, katerej se ni zamogla zoperstavljati. Na podlagi ujene izi>ovedbe so jo dali i>o več zdravnikih preiskati, vsi so i«i enoglasno izjavili, da kneginja ni pri popolno zdravi pameti rn da radi teg* tudi ni<-o njena dejanja kazujiva. Vsled te zdravniške izjav" jo bodo [xjslali v eatiatorij. Tako pač končajo vsa taka fa-lotstva kronatiih tatov. Kazenski paragraf za take ljudi nima nobene moči in proste volje in jxdjubno lahko krade, ubiva in prešestva, AN'GLFZKO. AVSTRIJA IN ITALIJA. 'Nuova Antologia" je prinesla Aovi šolski zakon na Anglei-jtm, _ Angleška vlada je predložila parlamentu novi šolski zakon, ki odgovarja vsem modernim zahtevam. V-e ljudske osnovne šole pridejo v bodoče pod javno kontro-l. Takozvane prostovoljne šole, ki so jih ustanovile verske zadruge iz lastnih sredstev, se izroč jo krajevnim šolskim oblastnijam, ki imenujejo v bodeče vse učitelje. Versko vprašanje pri tem ne sme priti v puštev. Sožske oblasti vzamejo šolska poslopja verskih družb v najem. Ako zahteva štiri petine star-šek kak posebni versk pouk, dajo se posebne olajšave zato, ako so na razpolago primerni prostori. Sicer pa se mora ves pouk ločiti od verskega vpliva, ker le na ta način je mogoče govoriti o razvoju in napredku, pravi določba v zakonu. London, 15. maja. Število brezposelnih od dne do dne rapidno narašča, Včeraj so brezposelni priredili v Hyde Park velike demonstracije. Dva člana parlamenta sta bila tudi zraven, ter ljudstvu govorila. Sprejeli so resolucije, s katerimi energ čno zahtevajo posla. ITALIJA. Štrajk v parlamentu. Rim, 11. maja. Vsi po>lanci so-cijalne stranke so odložili svoje mandate in sicer radi tega, ker j>ar-lament ni uvaževal od wcijalistov predlagano načrtno postavo, Tcate-ra omejuje vporabo vojaštva pri delavskih demonstracijah. Poslanci so delavskemu sloju stop naznanili, delavci pa to odo-brujejo. Danos. se je vršil dobro, obiskovan ljudski shod v Kolizejfc Soci-jalistični poslanci so govorili- in sprejela se je resolucija, s katero obsojajo, da se nastopa proti delavcem z orožjem. Pozneje prišlo je med delavci, vojaštvom ip. policijo do spopada in vojaška konjiča je potrebovala dalj časa, predtio je demonstrante razgnala. kateri so hoteli korakati v mesto. 600.000 mož je sedalj na štrajku in sicer v mestah: Rim. Turin, Bologna, Sampierdarenta, Forli, A-mona, Cagliari, Budrio, Medicina. Livorno, Molinelela, Turola, Catste-sanpietro, San Giovanni, Pasiceto in Novara. V Milanu je delavstvo tudi skle-nilo se štrajku pr: družit i. Promet na goul enih železnicah je popolflo-ma ustavljen, časopisi ne izhajajo, trgovine wake vrste so zaprte. Gledališča so tudi zaprta. V razstavi so sami inozemski delavci ostali pri delu, a domačini so hoteli te razguati, vodstvo razstave je pa razstavo zaprlo. Ameriške vesti. Dcunci, ne v San Francisco/ San Frančiškanski delavski voditelji .-varijo unijske delavce, da za sedaj naj ne hodijo dela iskati v San Francisco. Tam je vže mnogo delavcev, ki tso brez dela. in so srečni če se vrnejo proti vzhodu. Poročila, da se vže zidajo velikanski- fctavbe, kjer potrebujejo večje število delavcev, so prenapete. Rudarji ponesrečili. PottsviUe, Pa., 15. maja. V Shenandoah rovu se je zgodila velika eksplozija. 20 še živečih, a sn)rttto-nevarao ranjenih so do sedaj pri-netili na svitJo. Veliko, število rudarjev pa je še v rudokopu in misli se, da so usmrčeni, kajti rešilna družba ne more preriti do kraja ne-sreče. Gorkijeva sena je priobčila svetu odprto pismo, v katerem, odločno protestira proti Izstopanju Amerikancev napram Gorkiju rad: tega. ker je prišel z -vojo prijateljico v Ameriko. Gospa Gorki naglasa v svojem pismu, da javnost nima pravioe brigat: se za intimne privatne stvari kakega človeka. Znabit* bode Amerikancem zado->tdvala ta moralna zaušnica, ki je pri žvižgal a iz odprtega pisma Gor-kijeve žene. Son Francisco. Vedno večje število ljudi prihaja v taljore na Golden Gate parku. Major Mclvoe je izjavil, da mu ni mo-goče dati več šotorov, ker je že vse oddal na razlago. Tudi deržava noče odstopiti \-eč šotorov. Število prostovoljcev, kateri so prve tlnij (*> katastrofi nujna dela opravljali se je znatno skrčilo, kajti vsakdor išče tlela za zaslužek. Kitajt-ki tabor so od drugih ta-|>orov p>j)oIn vsem prav dobro. Plesaželjni pari so se prav pridno vert-li do jx>zne ure, na splošno pa je bila veselica jako zabavna in prav dobro obiskana. Odljor, kateri se je za dober izid veliko |K>trudil je lahko na svojem uspehu s |xmosom zadovoljen. I 'enčanje. Naš (lični rojak gospod Ivan Hribar se je preteklo nedeljo poročil z gospodično Cecilijo Mare-šič. Mlademu paru želimo obilo sreče v novem stanu. Živijo! Liatnlca uredništva. Oziraje se na to, da stno pretekle dnij, dobili tolikanj dopisov, ki se tičejo dnevnika, "Glas Naroda", naznanjamo cenjenim dopisnikom, da> nismo istih radi tega priobčili, ker so skoraj vsi enega in istega |x>mena, ter odgovarjajo priobče-11 i dopisi j»o]K>hioma zahtevam cenjenih dopisnikov. Black Diamond, Wash., 6.|s. 1906. Prosim če Vam je mogoče po-zvedeti, kje je dobil Ptoletarec moj naslov, ker mi pošilja svoje ničvredno glasilo. Tacega lista, katerega ne spoznam za socijalnega, ne prebiram, ter tudi obrekovalee poštenih ljudi ne [»odpiram. Zatorej naj Proletarec obderži svojo cunjo (kutta in naj ga njegovi sot rudnik i vporabljajo za druge namene, lie pa da svoje puhle in ne-socijalne ideje med svet trd-ijo. Blažij Felicijan. N'a» vprašati je, kje iti na kak način je dobil Proletarec Vaš naslov, naj Vam služi odgovor, da so skoraj vsi naročniki Glas Svobode dobili omenjeni list, in sklepate lahko sami, kako so ti prišli do naslovov. Upravništvo. ČLANOM S. N. P. JEDNOTE NA ZNANJE. Glavni odlx>r Slovenske Narodne Podporne Jednote naprosit je s Mn vse svoje člane, da izvolijo svoje certifikate (|»lice) oddati tajnikom svojega društva, da potem glavni od'bor izdela novim pra- ( vilam odgv)varjajoče certifikate. Ako pa' je eilcn ali drugi član zgubil svoj stari certifikat, naj 'se poda k notarju, da pred njim izjavi izgubo te listine, iu da se na podlagi te izjave, katero se mora poslati Jednoti, proglasi zgubljena polica nevaljavno. Vse to pa prosim, da -e zvrši hitro ko mogoče. M. V. Konda, glavni tajnik. Rojakotn priporočamo "International Theaitre" v GhicagL Vstopnina 10, 20 in 30 centOv. OLAB SVOBODI Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Ponatis iz "Slov. Naroda" Tretji del. VII. / — To Vam povem drugič, danes itak iiumate časa; ko pričakujeta snubca. ' Uaronica je zopet sedla in naslonila glavo ob roko. — Torej mislite, da se m: ni treba ničesar bati? — Ničesar! ttodite brez skrbi! — A povejte mi vendar, kdo je zarotnike izdal, kako jim je policija prišla na sled, koliko se je dognalo. Dokler tega ne izvodi, ne bom imela miru. Kopitar pa ni hotel ničc.-ar povedati, najmanj, da je on vso stvar zasledil in razkr'l in da je policiji niti naznanili ni hotel, dokler ni ve del, če baronici Cojzovi ne preti kaka nesreča. — Kar sem hotel izvedeti, to vem. Zato dovolite, da grem. Tu imate svojo karto, uničite jo sami, da ne bodete imeli skrbi. Baronica je še mnogo vpraševala, aH Kopitar, ji hot d .ničesar ;>o-ja-'iiiti in jo je zapustil v veliki zbeganosti. Lz Cojzove hiše je šel naravnost h generalnemu intendantu, s katerim je imel dolg |>ogovor. \'si urad-twki so se čudili, ko so videli, da je generalni intendant spremil Kopitarja do stopnic in mu kakor najboljšemu prijatelju stiskal roko. Kmalu potem pa je postalo v mestu nenavadno gibanje. Policijski uradniki so begaili semintja, vojaštvo je v malih oddelkih odšlo na razne strani iz mesta, general Del-zons pa se je z generalnim inten-datitom peljal v ju-tiono palačo (kjer je sedaj kmetijska družba), kamor so bil pripeljali več areto-vanih oseb. Popoldne je prihrumel grof Lich-tcnberg v Cojzovo hišo in ves iz sebe pripovedoval baronici in njenemu stricu, kar je bil izvedel. — Zaprli so grofa Lavala, nekega Doberleta z Trnovega, nekega A nt. V ranči ča iz St. Vrda, dva fanta iz Rudnika in hišnika Ceškdta. Nekaj drugih pa še zapro. Ii> ta Laval! Ta tri bil samo vohun — tudi slepar je bil. Pomislite, še grof ni jn tudi Francoz ni. Lath je, nekje iz Pijenionta, prej je bihgleda-liški igralec. Pravo njegovo ime je (iiovamii Pantaleone Aimonad. O-goljufal je vse polno ljudi, posebno žida Heyncmanna, ki mu je na/ ponarejeno nakazilo izplačal 5000 frankov. Žiga baron Cojz ni rekel ničesar, ker ni hotel prpoznati, da je ta slepar tudi njega prevaril. Baronica pa je smrtnoblcda slonela tia svojem stolu in v dno duše jo je bilo .sram, da so o njej, nad vse ponosni in nepristopni arstokratitijj, jio Ljubljani govorih\ da postane Giovanni Pantaleone Aimonad njen — mož. VIII. Giovamii Pantaleone Aimonad je bil junak dneva. Arotovanje tega vohuna, ki je toliko ča^a kot grof Laval zavzemal v ljubljanski druž-bi odlično mesto, je že na sebi obudilo veliko senzacijo. Ta se je pa še povečala, 'ko se je zaznalo, da je vlada prišla na sled veliki in po celi deželi razširjeni zaroti, ko se je videlo, koliko ljudi so vojaki ti orožniki prignali v zapor, ko se je izvedelo, da se po celi deželi pri stinv-ljivih ljudeh vrše hišne preiskave m da se posebno natančno preiskujejo farovž:. Dasi so franco-ki funkcijonarji vodili preiskavo jako energično in Irtro. vendar niso mogli dosti dognati. Kmet je, pri katerih so dobili kaj orožja, niso ničesar povedali, zaloga pri Doberletu je bila izpraznjena in pri duhovnikih se ni dobilo niti košček papirja, ki bi bil kaj izdal. Samo v hotelu "Pri divjem možu"', ker je stanoval Aimonad, je policija zasačila nekaj l>eležk, iz katerih je spoznala, aai je bilo utiho-tapljenih že 2000 pusk na Kranjsko. Policija se je posebno trudila dognati, kdo je med Aimonadom in med duhovniki posredoval, kajti vedela je, da ni Aimonad nikxlar občeval z duhovniki. A ves trud je bil zaman. Šele čez dve leti je dog-, nal Fouche, nekdanji Napoleonov policijski minister in zadnji francoski guverner Ilirije, da je bila Ljudmila posredovalka med Aimo-nadom in duhovniki in da so ljubljanski duhovniki obveščali svoje somišljenike na diželi n» ta način, da so jim poš ljali knjige, V kafte-rih so bile razne besede |>odčriane. Ce so se čitale samo podčrtane besede, se je dobilo besedilo dotične-ga obvasrta. Preiskava proti zarotnikom je trajala le malo Časa. Sodbe so bile krute. Giovanni Pantaleone Aimonad je bil obsojen na 7 let težke ječe in na izgon iz Ilirije. Ta sodba je bila potrjena dne 3. maja in isti dan, sn pustolovcu užgalš na tilnik pečat. da je bil obsojen zaradi vohunstva in goljufije. Tudi vsi drugi u-doležniki zarote, pri katerih so do-bi4i kaj orožja, so bili obsojeni na velike kaztr, samo duhovniki in Jernej Doberlet so srečno ušli vsaki obsodbi. Za to pa so se imeli zahvaliti le Kopitarju. Predno je namreč taf generalnemu intendantu razkril, kar je vedel o zaroti, je zahteval zagotovilo, da ne lx> za-lišan kot priča, (ieneralui interulant mu je to tutl' oUjubil tu je držaji svojo besedo, vsled česar je ostalo manjkaj nepojasnjeno. Med tistimi, ki še je najmanj zanimal za to stvar, je bil Konrad Podobnik. Da je njegova žena v to zaroto zapletena, da je ona izdala zarotnike Kopitarja ter da je Kopitar vso stvar razkril, tega niti slutil ni. Odkar se mu je Ljudmila na soareji pri baronici Cojzovi pr bližala, je bil neprestano tako vznemirjen rn v takih skrbeli, da je bil nesposoben za vsako delo. Ljudmilini zahtevi, naj jo obišče, se ni udal. Pisala 11111 je potem še dvakrat, naj pride k nji, a on ji ni odgovoril in je tudi ni obiskal. Pripravljen je bil, da pride zdaj osebno k njemu in je z nervozno raz-draženostjo pričakoval tega trenot-ka, a — "Ljudmile ni bilo. Hotela je pač priti k njemu, ali medtem je bil Kopitar razkril zaroto in Ljudmili tedaj ni kazalo, da bi -e količkaj ganila. Šlo je za njeno osebno varnost in v tem času ni hotela ničesar riskirati. Mari ni Konrad ničesar povedal, kako se mu je poskusila približati njegova žena. Ali Mara je dobro opazila, da -e je Konradu nekaj primerilo. kar ga skrbi in razburja, in uganila je tudi, da je s tem Ljudmila v zvezi. A rekla ni ničesar, nego le ncixxsrodno, s svojo trdno zaupnostjo, da vse dobro izteče, delala Konradu pogutn. Kar je sama trpela, to je -krbno prikrivala >11 iskala razvedrila in tolažbe v delu pri očetovi kupčiji. Tako je minilo več tednov, iti Ljubljana se je začela pripravljati na sprejem novega generalnega guvernerja grofa Bertrauda, čigar prihod je bil napovedan za dan 29. junija 1811. Zanimanje sa novega generalnega guvernerja je bilo toliko večje, ker se je vedelo, da sc po njegovem prihodu iz vrše važne personalne premembe. Te je general Delzons sam napovedal dne <> junija, ko se je v Ljubljani praznoval kr-i rimskega kralja in je bil pri generalu Delzonsu velik banket. V tej razburjenosti, ki jo je pro-vzroČilo razkritje zarote, obsodba Aimonad a in drugih obtožencev ter 7 miimanje za novega guvernerja, se ljudje niso dosti menili za poročilu v "Telegraphu", da se je v Tr>tu ustrelil baron Herbert. Poznali so Ilerberta le slabo, ker se je samo nekaj tednov mudil v Ljubljani; vedeli so o njem samo, da je bil rodom iz Celovca in jako častivreden in simpatičen mož. Edini Kopitar je vedel nekaj več, di je bil namreč baron Herbert zasnubil baronico Cojzovo in da ga je ta odklonila, Ko je Kopitar v "Telegraiphu" čital,'da se je baron Herbert ustrelil, zastalo mu je srce, ker je takoj slutil, da si je mladi, premožni in ljubeznivi mož končal življenje, ker ga baron ca Cojzova ni uslisala. — Lahko bi ga vzela, je mrmral, saj je imel vse lastnosti za dobrega soproga in ona bi bila ž njim srečno živela. In vendar ga ni hotela. 1 V tem trenotku on>enii svojega svoj s t va edinega nasprotnika, t. j. neti ravnost, katero podpira "mči-»t-nik". N'Kvilnosti "'pohotnost in nečistost" ste si dan t lanes pose-tnili in obe te dve pregrehi usebujati hudodelstvo napram "moraln", napram čistosti. Vsaka vera pa izvaja svojo sovražno uasprotstvo proti temu in z vso ji prisojeno močjo deluje v omejitev teh pregreh, kajti voditelji vere učijo svoje vernike, ter o-p »rahljajo svojo moč, da se omeji "Ne prešestvaj"! Voditelji verskih sekt so pa duhovniki in njih naloga je brzdati človeški rod. Vender naravi se ne more zauka-zovati, kajti narava zahteva svoje pravice in cerkvene in j>osvetne jk>-stave ne ustavljajo nagona naravnih čustev. Po tem takem, in klub božjemu in prav nem d jiostojKinju vlada med ljudsxvom nenravni zakon, katerem pa najbolje hrepeni oni sloj, ki drugim prepoveduje rabo nara1-vc in ravni ti največ uprizorjajo /akouolomstva, nečistost in slabe jxxslediee '»zmotnjav" s[>o!nega občevanja. J Kakšne (xxsjediee pa prinaša "ob-Ijubljeno kloštersko devištvo' zna vsakdor, kateri p>zna zgodovino kloštrov. Tudi o sodno-kaženskih razpra-vah in vsakdor, kateri ni s pametjo skregati, se mora. hooeš ali nočeš" tem uradnim dokazom posmehovati. Tudi se mora pomisliti, tla -o le redki slučaji nečistih pregreškov duhovenstva. ki pridejo v javnost, ter dni večinoma tih krije zastor prikrit j a. Vender število je tolika, da po- j jKilnoma osvetljuje "čistost" katoliških pridigarjev. ()bMxlba stolnega prošta v Main-ztt v enoletno ječo, radi spolne zlo-ral»e šolskih otrok, ki je provzroči-1,-k tolikauij hrupa, ; nam je še v spominu. "Tribune" tudi prinaša sedaj, da m> na bavarskem zaprli nekega duhovnika, kateri je s svojimi učenkami iii s cer v cerkvi, z;idej za orgijami in oltarjem [»očenjal take stvari, katere -1» dovoljene le zakonskemu paru in še te k' v skriti -obici a tudi te. »e U* |*»teni, če sta si pred oltarjem obljubila zakonsko zvestobo. Tudi v Lvovtt v Galiciji je kate-het tta tamošnjem uč icljišču zlo rabljat «hišateljioe, in to je opHvn-K> 11a štiri' učenke na tak način, da Mt dobik- ohotnc čute s tem hladil, da je na bolnih in dkoraj nezavestnih vojak h dal otkluska svojim "napetim'' čustvom. Vender nobena posadka pre-, vele- in visokočestitih maziljeneev, se ne mora ponašati s tolikanj pregrehami, kakor ravno Italija. Od v zadnjih dve let pozaprtih duhovnikov in sicer cdaislo jest in sedemdeset, jih ni bilo nič več in nič manj, kakor sto in osemnajst, ki so pozabili na šesto božjo zapoved: "Ne prešestvaj"! In kaj je temu ttzrok? Mlada, lepa in j>ožeIjiva deklica pristi |x> Evinih jabolk ah. Posledice temu pai ne izostanejo, kajti Ijoji oroti naravi je nenaraven, ker narava zahteva pri vsakemu - voje pravice. Ko bi bili duhovniki oženjeni, takrat bi se od ve rni!o marsikatero zlo, radi tega pa ker tega ni, mora slednji zadostiti [xweljivositi narave na ta aH drugi način. Talke nedostatke l»i moralo člo- veštvo'v korist oerkve, kakor tudi ljudstva prej ko mogoče odpraviti itt - ,tem bi obvarovala'žene in o-troke zapeljavaiija |>o pohotljivih duhovnikih. V prvi versti bi moralo Časnikarstvo r&ztolmaČiti to idejo. Nerazuininenni ljudstvu bi morali predočivati, ter svariti pred istimi, ki >e smatrajo najemniki božje pravice in či-to>ti, morali bi osvetljevati nevarnost spovedi, katera nais še dan danes\s|K>minja tra srednjeveške neumnosti. Tudi bi morala pravica proti blagoslovljenim hudodelcem -regrel 1 a mi mazil jence v. l e bi se na ta način postopalo, u-pošteval bi tudi dnhovski stan šesto božjo zapoved, ki pravi: "Ne ime-še-lvaj! Hitro in ugodno potujete, nko se vozite z brzini poštnim parnikom BROOKLYN KATERI ODPLUJE IZ NEW YQRKA DNE 31. MAJA 1906. Parobrod je last Frank Zottijeve parobrodne clružbc, ter jo eden največjih in najhitrejših parobrodov, ki plovejo iz New Yorka po sredozemskem morju. Purnik vozi pošto združenih deriuv, ter rabi iz' NEW YORKA V MARSILJE NA FRANCOSKEM SAMO 10 DNU Za Slovence je ta proga najbolj pripravna, Talužbenei ki bo uslužbeni na paruiku so sumi Hrvati,ter vse je popolnomu po domače urejeno sobe in krovi so pr»>storui, a celaladija je razsvitl-jenu z električnimi lučmi. .Na splošno je pa na najmoderneji način opremljen. Ako se vozile 7. drugimi parniki, postopa se z Vami kakor o ptujei, medteui, kosti* tia tij ladiji popolnoma ined svoj uii. Iz Mursilja se tukoj jm izkrcanju prepeljete z železnico preko riusoljn na poljubile kraje, karnor dospete vže ilru^i dan.. ('ena voznemu listka III razreda iz New Yorka črez francosko do Trsta, Reke, Karlovea, Helovnra, Zagreba ali Ljubljane znušu . SAMO $35.00. Purnik odpluje ob II uri predpoldne, a du ga ne zakasnite, morate priti vže en dan poprej v New York. Du Yam zumoramo prihraniti vozni listek, vpoaljite vže poprej o dolarjev nuduve, da Vam potem pripravimo prostor na parniku, FRANK ZOTTI & CO. (ilavni zastop F. Z. S. S. CO. za zdjedinjene države," Oanado in Mexico 108 Qreenwich ulica, New York. Blue Island Ave. vogal 14. Str. iz in Tiopulsirnimi cenami. Ravnokar prejeli smo fino zalogo mo/.kih poletnih oblek v najnovej* ši MODI in razni barvi. Vse naše blago Ne prodaja za eno in isto ceno vsakomur, torej po. polnoma zanesljivo. Možke obleke vsih vrst in mod CENE OD $8.50 DO$25.00 X0ZKI KLOBUKI PO $1.50,12.00 in $3.00. i.....■•■■• s** ^ mm mrnmi mm In nemore drugače biti. Iz aužcnstva tlakurutva, bo bc ljudstva po dolgih, ardltih bojih v večjem delu Bveta že priborili v slobodnejfie razmere. Iz obražcnost Je rastla vkljubu nasprotovanju kat. cerkva in veliko goBpodarBt-vo preživlja zdaj lahko veliko ljudi. — Ljudje hočejo zdaj eamostojnl biti, vsako vladanje Jih teži, vladanje sre-dajeveške goapode pa Jim kar le gabi. — Itrienujmo to demokratično raz-položje, ali toliko Je gotovo, da tudi verni katolik v večini dežel ri! več le neumen vernik, ampak on čustvuje ln misli tako, tla nečo biti le maSln« za opravljenje rožnih vencev ln za plačila farovžem, ali da bi le poslušal, kar se mu iz leče ukazuje, on hoče tudi kaj govoriti o tem, kar se naj opravlja cerkveno premoženje, nastavljajo duhovniki itd. — Socljallstl sploh nečejo vedeti nič o kat. pokornosti in uboglJIvoBti. Protestanti bo prosti ljudje. Kat. duhovniki nad vsem tem vljejo roke, papeži tarnajo. AH to Je le dobro znamenje, da postaja vedno večje Število onih katolikov, ki hočejo odpraviti nadvlado kat. du-hovenstva, ln ga potisniti tje, kamor spada kot služabnik laikov. Ker Je pa to, Be kat. duhovnik posebno zdaj h riga za to, da mu kmet n« nifie hi ubožnejši rokadelec. Za omikane katolike Be ne briga dosti, ti bo mu nevarni, ker gn hočejo tudi ti vreči iz prestola nadvladanja. Tedaj pa Je kat. duhovnik še brezobzlrnejSi, ker se zanese na neumnost kmeta, ki ga nsprej dobro redi in mu pomaga b svojim t volilnimi glasovi do zmage nad omikanejfiiml bIoJI ln ljudmi. Katoliki, katerim nI za nadvlado duho-J duhovnikov kako dru&tvo osnovati, n. pr. v varstvo cerkvenih korlBti, se tako društvo po cerkvf prepove. Le v velikih mestih, v katerih duhovniki ne morejo povsod biti, Je dovoljeno z vednostjo duhovnika laikom skrbeti za verski poduk otrok, ali katolikov, ki bi, bo drugače veri odtujili. Protestanti Imajo takozvano "notranje zva-nje, misijo." Laiki učijo tudi verski nauk ln skrbijo za verski poduk otrok ln odraslih. To posnemajo zdaj tudi katoliki na NemSkem, na Dunaju. Sila kola lomi. AH zadnja beseda gre le duhovniku; ta Inhko odpokliče učitelja — laika kadar hoče. Kakor kat. cerkev uči, Je ona zdravilo za vbo bolezni v družbi, ali vsaj ona ve lečltl vse. Cerkev je noBlteljica vbo kulture ln tedaj Ima tudi v soclialnlh razvojih ona odločilno besedo. Leon XIII je to večkrat poudarjal, ko je delav-Btvo učil, kako naj z duhovnikom na čelu naBtopa, Ilngntl ln reveži so vedno bili. Je menil ta mož, — le ravnajte se po tem; trpeti Je treba ln v nebesih bo vse drugačno. Kamor pogledamo, vidimo v kat. deželah kat. duhovnika v odborih dru Žtev. On pa mora v kat. družtvlh biti voditelj. — Delavstvu se hoče zdaj pomagati do boljSega izhajanja. Delavsko uprašanje J« zdaj najvarnejše. Kat. duhovniki bo danes tudi socialisti. ljudje pridejo s časom le na pravo In to krSčan»ke socljaliBte skoraj zapustijo In soc. demokrati postanejo. Ali tudi to delo kat. duhovnika gre na to. da se to delavstvo pripne papežt-vu, da se povzdigne moč istega. Najhujši nasprotnik, knr ga Je doelej k. cerkev imela, Je soc. demokracija; tej Je verBtvo privatna stvar in vse Ji Je dobra ureja premožensklh, kruSnlh skrbi na tej zemlji. Pogledajmo v kat. dežele, v katerih čno, dobro živeli na svojih plodovitlh zemljah. Doma kraljuje reva, ki al odtrgji ud ust, da krmi svoje duhoven-stvo. Kolikokrat poftlje kak slov. človek Iz Amerike dolarje za župnika — za otroke, gladne raztrgano otroke pa le cente, ali Se teh ne. Tudi življenje v slobodni Ameriki ne uči ničesar na|ega slov. katolika. Ko pride domu, Je stari vollček v Jarmu za farovi, All so 'nebesa" draga na ubogem SlovenBkem! venstva, se britko pritožujejo da be' Ima se kat, duhovnik vbo ohlast, npr. krog IzobraženejSih katolikov vedno -' v Španiji na Bavarskem, na Slovens manjSa. Izobrazba mlajSega duhoven Btva je tudi taka, da se ta mlajfii kat. duhovnik ne more lahko gibati tnej Izobraženimi ljudmi. In da agitlra to duhovenstvo pri volitvah, mu puSča-jo fikofl prosto pot v drugem. Razuzdano življenje'nič ne zmanJSa vrednoHtl kat. duhovnika v očeh Škofov. Papež Leon XIII Je sprevidel, da o-mikanejši katoliki nočejo biti le verniki, ampak laiki, ki imajo kaj govoriti v cerkvenih Btvareh. Zatorej zablčuje v svojih pismih katolikom, da bo pokorni duhov enaki gotspodl. Ta papež proBi za to vernike, naj bodo složni s Bvojlml duhovniki, ftkofi. Ta Leon XIII se je Jako nevoljnega Izrazil o takozvanem amerlkanlzmu, katerega smo omenili v I. spisu. Tudi evropski ftkofi v tem smislu plSejo in prldlgujejo ter znmečejo llbernllzem v cerkvenih stvarlh, zlasti pa nauk liberalizma sploh, da Je vsa autoriteta oblast v družblnskih. političnih ln verskih stvareh narodova. Isti učijo, da Be o verskih stvareh ne sme tako govoriti in debatirati, kakor o socialnih političnih, znanstvenih vprašanjih. V kat. cerkvi sme govoriti le duhovnik laik mora le poBlu&atl. Ali joj, da kem. Vse črno Je poslancev duhovnikov v deželnih, državnih zborih. Menda ti poslanci niso neumni, da bi pri državnih mizah ne skrbeli v prvi vrati za svoje želodce in če skrbijo duho-venski poslanci za koristi duhovenske kaSte, po tem ne more ostati dosti delavskemu ljudstvu grlztl. V nekaterih nemških krajih se kat. laiki že malo sramujejo, ako Je preveč ta-larjev mej poslanci; pri nas na Slovenskem se naš kmet nič ne sramuje In tudi ne če poSlje v kak zbor pijanega duhovnik«, ki že z daleč po vinu ali šnopsu smrdi. Na Nemškem bo Be nekateri kmeti združili v takozvanl "Dauernbund" ln ti ne marajo duhovnikov kot poslancev. Kdaj dožlvlmo na Slovenskem kaj takega? Ali bo kdaj naš poslanec predlagal da se vzame duhovniku pravica voljenim biti? V Belgiji, Luxemburg!], v Italiji ln celo na Španskem se ne morejo voliti duhovniki kot poslanci. Tam so po-Btavodajateljl rekli, da Be ne strinja versko opravilo, gojitev ljubezni do bližnjega z političnimi boji, razporl ln ker bi duhovniki v tem poBlaniškem poslu nemara svoje korlBti zasledovati Kat. duhovnik je urednik kat. Ca- bi se kdo v kakem cerkvenem razporu flopisov. Ta duhovnik piše najbolj laž-prtzlval na shod vseh vernikov! Celo njivo ln zagrizeno o nasprotnikih kat. pa ne gre. da bi laiki svoj nos utak- duhovenitv«. Ne dobrega lasu ne naj-nltl v upravo cerkvenega premoženja, (de na njih ln vseh hudobij so ti na dohodkov duhovnikov! — Ubogati, pokornim biti, Je zablčevul katolikom najpametnejši papež mlnolega stoletja Leon XIII! Novi Papež Pil X Isto določuje. Krščanska demokracija ne nastopa pobožno, ako samosvoje kaj etvori brez dovoljenja škofov. Kat. pisatelji se morajo podvrčl s pametjo In voljo škofom In papežu. Torej po nauki sedanje kat. cerkve so kat. laiki le verniki, ki se Imajo v cerkvi in tudi v svojih druzlh zapo-četjlh ravnati po povelju cerkve t. J. duhovenstva In papežtva. Tako kat. župnija Je po kanonlčnem pravu le •neki cerkveni upravni okraj z celo pasivnim ftrpečlnU pomenom. Župnija, fara ln korporaclja, Ista ne more biti delavna, ona nI gospodar cerkvenega premoženja fare. Župlja-nom ne prlstojl sodelovstvo pri upravi cerkvenega premoŽenja, daai se par mož za ključarje jemlje. V srednjem reku so imeli grajščakl ki so dosti premoženja kaki cerkvi dali, nekaj, pa preklicnlh pravic. Le pruska ln sprotnlkl duhovenstva polni. AH vseh nnučnih knjigah za mlade kat. duhovnike, se najde navodilo, da ima duhovnik dolžnost kot državljan kake države ln kot člen cekve delati v politiki, o katerih Be pravi, da je grdil stvar, — ker je toliko razprtije, sovražtva v njej. In tako najdemo, da kat. duhovnik razpostavlja najsvetejše pri volitvah, v katerih gre boj na nož, tako tudi vemo, da spovedni-co, lečo zlorablja za politične boje, da hujska mirne sosede, ženske proti soprogom. Volilni list Je v kat. deželah važnejSI kat. duhovniku, kakor »povedni list. Torej povsod kamor pogledamo. Je najti ta Jetnlčar, kat. duhovnik mej kat. verniki In ta kat. revež nima pravice pritožiti Be, če mu v cerkvi ni kaj po volji, ali v troji hiši, ako mu duhovnik v njej koman-dlra, ali v občinski, deželni, državni upravi. V verigah in t dolžnem pismu zavit se rodi katolik In če se ne skrega s duhovnikom, «e uleže tudi v jamo ivezan In zadolžen. Tako dela zdaj francoska postava določuje, da (in učinkuje nanj katolicizem, ki ga Je župnija pravna oseba In lastlteljlca' daneB Imenujemo ultraraontanlzem. V Nezmožen za delo. GoBp. Frank Kolaček iz Mount Calm, Tex. nam pripoveduje o ne-, srečif katera ga Je pree kratkim zadela. "Želim vas obvestiti, da sem veliko terpel z vhadanjem po nogah in rokah, katero jo postajalo Simdalje hujše. soeBbno pa pri spremembi vremena. Kakor hitro p« jo ozračje postalo bolj mrzlo nisem mogel več delat i. Potem sem pričel rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, katero mi je takoj pomagalo, ko sem popil par steklenic zginilo je vbndanje popolno-ma, radi tega priporočam to zdravilo vsim bolnikom", Ta g. imel je revmatizem in greučiea ga je ozdravila, katera prenovi vso kri in daje novo moč celemu životu. Kdor doli potrebuje čisto kri, močne mišice, zdravo obličje trpežne živce in popolno zdravje naj rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino Dobiva se v vseh Irirarnih in pn izdelovalcu Joaip Trineru 799 S« Ashland Ave., Chicago, 111. Ne trpite na rermatizmu! Drgnite boleča, otekla mesta z m. mam m m mama in iznenadeni bodete nad pri* jetnim olajšanjem, kterega Vam podeli (3) Spričevalo nekega duhovnika Rev.H.W.Freytag nam piše iz Hnmel, 111. :"Že 20 let vporab-Ijam v inozemstvu in v tej deželi z izvrstnim vspehom v slučajih revmatizma, protina, pre hlajenja. >>olečin v hrbtu in podobnih bolih Vnš sijajni Anchor Pain Expellor hodom vednosabil. 2f>c in 50c. A Pri vseh lekarnarjih ki A F. Ad. Richter čt Co, V|/ 215 Pearl st.,New York g!5>Mg§5>gS5)g§5>g$3> rV^XrvCl Slovencem ln bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vsem bratskim društvam priporočam tudi moje dvorane za društvene seje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice. Cc gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke ln prost prigrizek. jW Potujoči rojaki vedno dobro došll! Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladic, ^fl 587 8. Centre Aye. $ Slovenci pozor! ^ Ako potrebujete odeje, klobuke, srajce, kravate ali druge f važne reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. JSf Čistim stare obleke in izdelujem nove Vi jk najnovejši modi ln nizki ceni. jt J UBIJ MAMEK, 581 8. Centre Ave. Ef bliže 18. ulice Chicago, 111. JAVNA ZAHVALA. Cenjeni gosp. Dr. E. C. Collins New York. Vam naznanjam o bolezni inojo-ga deteta, katero je popolnoma oz-dravelo. kar je Vaše druge medicine zavživalo: nobenih novih znakov bolezni ni in noben mazuljse mu veo ne izpuBti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo. — zato se Vam zahvaljujem iskreno za Vaš trud in zdravila ter Vam ostajam hvaležna s Ivana Šume. Box 87 ForeBt City, Pn. cerkvenega premolenja. Ako al ho-ftejo n. pr. dobri katollkl-laikl bre* rudokope tujine lene ta verski »istem katolike vseh dežel, ko bi lahko are- NAZNANILO. Matija Erklavec.edini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu* da seje radi premajhnega prostora preselil iz 433 W.17 St. na fi24 S. Centre ave. Nadalje javlja, da ima sedflj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakor tudi v popravo štirih VBe po zmerno nizkih cenah. MATH ERKLAVEC, 024 So.Centre ave. Chicago. t|t tb 'i' 'i* 'i' 'i' 'Jr ^ T1T 'I' TI? o. ^ E. PaUCh gostilničar 663 Blue Island Ave. CHICAGO, ILL. * * * * * * * * * * * * se priporoča cenjenim Slovencem za mnogo-brojen obisk. Toči vedno svete pivo, ima v zalogi dobra vina In Izvrstne unijske smodke. D«ber in prost pregrlzek * * * * * * * * * * * * * * If Pozor! Poior1 Slovenci. "Salon" z MODERNIM KEGLJIŠČEM Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče zd nizko ceno. Postreiba točna In izberna. Vsetn Slovencem in drugim Slovunom se priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre he, Chicago, III. T * K :n irintljtii NAJVEČJO IZBERO LETNIH O-BLEK IN POMLADANSKIH SVR&NIKOV, Mi imamo največjo zalogo o-biek na zapadni strani. Obleke izdelujemo sami, radi tega jih lahko kupite bolj po ceni, kakor drugje. Mi imamo popolno zalogo klobukov in druge opreme, ter dajamo zelene menjalne znamke Telefon — Canal 11 rv OBLEKE IN 8vršne suknje lovi pomladni kraji, dobro pristojne in skrbno na vsakovrstno načine izdelane od $7.50 I>0 $25.00 Zgotovljene iz čistega Bukna za kar so jamči. Povubimo Vtis, da Bi ogledat«; , HiN6@ Ave. in 11 ceste. JKMNKK in MAYER lastnika. "W' ■ , ^ .. ------, ............ - - - - - GLAS BVOSODB "Glas Svobode" [The voice of Liberty] WEEKLY Published by The Glas Svobodo Co 669 Loomis St. Chicago, 111, KaUnii »i thu lV»t Offlo« »t Utile«*«, III., ai Srca ad Cl»»» Mailer. Subscription 11.60 per yw. Advertisements on ii^reemeni. "Glu Svobode" Izide viafcl petek m velja za AMERIKO: u celo leto............ ....$1.80 u pol leta ................. 78« ZA EVROPO: sa celo leto ............Kron 10 ta pol leta .............Kron 5 Prvi svobodomiselni list s a slovenski narod v Amerik'. Naslov za dopise in pošiljatve je sledeči: Nvobode' 669 Loomis St. Chicago, III, Cenjene naročnike, katerim nc dohaja list redno, prosimo, da istega reklamujejo vender pa ne tako "hudomušno", kakor nekateri, kajti z izdajanjem lista je spojeno veliko preglavice, truda in sitnosti]. Pri tem tudi opetovano naprosu-jemo, da cenjeni naročniki, kateri naznanjajo svoje novo bivališče, nam naznanijo tudi stan naslov, kajti brez tega je težko dobiti naročnika in nam to daja obilo brez-,potrebnega posla, naročniku pa u-prizarja. da se mu list dostaviti ne more. * * « Z predzadnjo izdajo Gh Sv. smo nekaterim cenjenim naročnikom poslali opoinimke liste za naročnino. Naprosujemo jih, da nam blagovo-le isto čim preje poravnati, kajti vsakdor mora vedeti, da imamo z izdajanjem lista ogromne stroške, ter da moramo plačevati tiskovino in papir brez odloga, mislimo toraj, da to našo prošnjo ne ponavljamo gluhim ušesam. Dopisi. Portland, 111., 9. maja 1905. Zopet je izšla tista umazana cunja, katero jo tiskajo chicaški ober-'iocijalisti. Seveda, naša hiša je bi-- la tudi tolikanj srečna, da je dobila eno številko tega šmira, čeravno ni nobeden na njega naročen. Dobil ga je naročnik "Glas Svobode'' rn lahko se posname iz tega na; kakšen pošten način so prišR dO naslovov naročnikov Glas Svobode. Čital sem ga nekoliko časa, a ko i-em posnel in spoznal iz njegovih nesramnih napadov, kam da meri, sem ga zvil in mu odločil mesto kamor spada smrad k smradu. Iz njega se nc vidi nič druzega, kakor same napade in hujskanje proti Glas Svobodi in S. N. P. Jed-noii. Ti možje pravijo, da so soci-jalisti, ter da je njih list glasilo Slovenske ^ocijahie zveze v Ameriki. Kje je ta1 zveza? Menda po chi-lcaških saloonih, kjer ti "voditelji" čakajo, da bi jih kdo napajal. Da pravi "free lunebarji". .Je li ta zveza socijalna, ki ne dela druzega, kakor da poštene ljudi obrekuje in naš delavski list "Glas Svobode" blati? Kakor petelini se zaganjajo v S. N. P. Jednoto, a pravična roka jim zaf-tavlja pot v blagajno iste, po kateri tolikanj hrepene. Da bi to dosegli, ustanovili so si neki klub. ki obstoja iz par mozič-kov, začeli so izdajati svoje glasilo in z v tej razglašeno podlostjo na-skakujejo Jednoto. katero pa nikdar ne bodb dobili v svoje roke. Jedra*a bode trdno stala, a naš list Glas Svobode pa tudi ne bode propadel. Hudobni jeziki in laž Proietarčevih sot rudnikov botjo naše postajanke še bolj uterdile. Jaz bi "Proletarcem" svetoval, da naj gre jo raje am je pob:rati. kakor pada kvasijo svoje budalosti meti svet. Zatorej rojaki, če dobite Pro-fetarca v roke, vržite ga v smrad. Povem jim pa vže danes, da nas ni potreba mučiti z njih neumnostjo, naj sami berejo svoje spise in naj sami o svoji budalosti prepriča- jo- — Rojaki I Zapodimo "P role tarča a berimo naš list "Glas Svobode". Naiočujte si ga, več ko bode naročnikov, prej bode ugonobi j ena Ptoletarčeva zalega. I "Ozdravi jami rojake po Ameriki-. _ ___________ J.B. Fresno, Ca-1., 27. aprila 1906. Dragi mi urednik! Dovoli mi, da >e Ti tudi jaz nekalikaj oglasim, posebna da Ti naznanim, kako se mi je godilo v San Francisco po potresu. Moj delodajalec, kateri ima v San Francisco stariše, brate in sestre, prejel jc brzojavko, da naj jih pride rešit obupnega položaja. Z automobilcon se takoj odpravi a mene pa je vzel s saboj. Ko sva1 prišla v San Frisco, nas je takoj vojaštvo prijelo. Meni so dali opravka z dinamitom, moral sem pomagati pri razstreljavanju, moj gospodar je pa moral delati na ulici razna opravila. Moj gospodar je delal po 6 ur na dan; jaz pa sem moral 2 dni in 2 noči neprenehoma voziti dinamit na Market Street, s katerim so potom blizo ognja stoječe hiše razstre-lili, ter na ta način ogenj omejili. Take grozovitosti še nisein videl, ter sploh tudi si predstavljati zamo-gel, trpeli smo kakor živina, vode nismo mogli dobiti ne za piti ne za gasiti, kajti cevi so popokale in bili smo brez vode. Ljudje kuhajo na prostem, a prepovedano je bilo o-genj zakuriti blizu hiš Neki meščan pa je kljub prepovedi blizo hiše zakuril ogenj, a prišel je vojak, ter ga z bajonetom prebodcl v prsa. Seveda je tudi hitro zdihnil. Čeravno, je bil i>oložaj žalosten, a vender sem se mogel smejati, ker so mogli tudi isti, kateri cilindre no>i-jo, težka dela po ulicah opravljati. Z gospodarjem sva sc rešila in odpeljali smo se z njegovimi vred nazaj v Fresno. Letina kaže dobra jx> celi Cali-forniji; le po zimi smo imeli preveč dežja. Pozdravljam vse rojake sirom Amerike, ter želim Glas Svobode obilo uspeha. J. J. Srmonič. Skidmore, Kans., 12. maja 1906. Gospodu Sakser ju v odgoz-or! Vže rečkrat smo se pripravljali g. Sakserju na njegove kapitalistične dopise in članke odgovarjati, pa vender odlašali smo do sedaj. Njegov nesramen napad v Glas Naroda pa nam daja povod, da mu na ta nekoliko odgovorimo. Pred vsim protestujemo proti temu, da na njegove članke podpisuje " premogar ja", kajti prepričani smo. da to ni pisal noben premo-gar, pač pa se je ta dopis spisal rn podpisal v tamošnjem uredništvu. Kajti kateri premogar bi odobraval najKufe na lastni sloj ? Kateri premogar bi podpisal kapitalistično trobifo, kakor je Glas Naroda? Kateri premogar bi puntal izdajalec, "Efijalt"? S podpisi na dan! Spoznati hočemo istega rojaka "premogarja", kaderi sc brati z z delavskim sovražnikom Sakser-jv-tnl Sakserjevo predbacivanje, da je sedajnl lastnik "Glasi Svobode" svoječasno pasel svinje, je tako podel, da ne more biti bolj. Gosjxxl Sakser, za Vas bi bilo najbolje, če gliste med kozle rn svinje, kajti tam dobite hvadežnejše opravilo, kakor pa pri istem, katerega si pri-svojate, to je, delavski voditelj 1 Zatorej zarvežite svoj punkeljČek in hajd med kozle. Do sedaj smo bili naročniki Vašega lista, a sedaj ga odpustimo, kajti mi nočetiKi podpirati nečastnega1 podjetja. Konečno Vas še vprašamo: S katerim denarjem ste si napolnili svoje žepe — ali ne z delavskim. Kdo Vas je do sedaj podpiral — aH ne delavec? Dobro I Nastopati ste pričeli proti delavcu, a tudi delavec bode znal uporabiti primerno orožje proti Vam. Pričeli ste delavca teptati in blatiti. a povemo Vam, da ga ne bodete dolgo časa, kajti ne bode se pustil. Za dines naj bode dovolj, če bode pa se treba se bodemo pa vže pobrigali, da Vam razvedrimo ra- zum, iti preprečimo, da ne bodete razglašali v Vaši cunji 'svoje bolne modrosti. .1 To naj Vam služi v odgovor na dopis z dne 2. maja v Vašem listu. Anion Matulja, Ivan Čcrnota, Anton P ad ar, Franec Z gone, Ivan Zakraj$ek.t Svgan, Pa.', .13. maja 1906. Cenjeni gpsjjod urednik! Pred všim blagovolite mi oprostiti. da sem z mojim dopisom nehote provznočil napad na Vaš liM oziroma na g. Konda od strani "Glas Naroda" v New Yorku. Vender s tem napadom se je dotič-ui dnevnik sam osramotil, ter ]x>-kazal kolikanj omike ima gosp. kapitalist Sakser. Kako nosipametna in pretirana je njegova trditev, s katero pravi, da odobril je "Glas Svobode" umore. Kapitalist Sakser! "Glas Svobode'' še ni nikdar to storil, tudi jaz kot dopisnik tega nisem učinil, pač pa Vi odobru jete dam na dan delavske nesreče in nezgode vsaj toliko se iz Vašega lista posnema, ki vedno piha kapitalistom pod rep. V mojem dopisu sem razlagal, da-slaba agitacija provzroči needinost delavstva, radi tega pa nastajajo tudi umori. Ako bi "Glas Naroda" hotel delavca dobrega storiti, bi ga jxxht-čeval z koristnim beri hm, ne pa med svet trobil "'skabovske" ideje, ter predbacival, da je ta ali oni svinje in ovce pasel. Ako bi to delal, ako bi se potegoval za koristi delavca, takrat bi odvrnil marsikatero zlo in nesrečo. Od dne do dne spoznavamo čednosti New Yorskega slovenskega dnevnika, kajti dan na dan kaže ta list in njegov lastnik, da' je sovražnik delavca. Zaradi toga pa upam in uverjen sem, da Ixxlo delavci spoznali svojega sovražnika, ki nasprotuje de-lav-kim zahtevam, in odobrava "skabska dela". To naj služi g. Sakverju in "Premogarju" kot moj odgovor. Želeč "Glas Svobodi" obilo u-s|>eha, pozdravljam drage rojake širom Amerike. Julij Lesjak. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko Francoska proga glavna prevozna imicžba. La Proveace La Savole... New York v Avstrijo čoz Havre Basel. Veliki in brzi porobrodl. ........:tO.(XX) ton. .22.000 ton. > La Lorraine..........22.000 ton. La Touraine.........15.000 ton. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na pnrnikib družbe. Snažne postelje, vino, dobro bruno in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak Četrtek. Gluvni znstop na 82 Broadway St. New York. MAl'ltlCE W. KOZMINSKI, glavni zaBtopni k za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank MedoNli, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovich, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pav I Sarle, ngont na 216-17. cesto. St. Louis, Missour. ^wnfmmmmmnfwnfmnfnfnfWfnfwmmffnfnfnfK £ m DNEVNI KIJRZ. 100 kron avstr. vHj. je $20 50 Temu je prldjati ie 10 centov ze poštnino. Listu v podporo. F. B. Glencoe, O. $0.201 phone: Hell 1271 J. Cev, Central 4279 K Slovenska notarska pisarna, V CLEVELAND, OHIO, kjer se izdeluje vsa notarska in svidivijska opravila kakor: pobotnice. jwoblastila, dolžna, odstopna, čezdiijiniBka. ženi-tovanjeka, kupna pisma, i.t.d. prepisi intabulacije, tožbe v slovenskem, neciškem in angleškem jeziku raznovrstne prošnje v vojnških zadevah, ter iztirjavajo dolgovi tukaj in v stari domovini. Zastopstvo pri sodnijah, Prodaja : parobrodnlh listkov, pošiljanje denarja. : FRANK KORCE & A. BENEDIK. 6201 St. Clair Ave., preje 1778 St. Clair St. Clevelad. : ^iUiUiUiUiUiiiiUiUiUiUiUiUiUiiUUlUlUiUiUlUlUiUiUlUI £ £ r 3 / Ako hoeete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri NAS Jas. Vasumpaur, na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111. BRATJE DELAVCI! Cene delnicam so vedno višje. Našf^a novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejekih vodah pokazal krasno proBperi teto. Z redno plovitlx) je družba pričela v začetku meseca oktobra p. 1. Radi tega so tudi cene delnicam poskočile. Se je čbb, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotnul nik tega ogromnega podjetja. Ne odlašajte! Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po $5.00 FRANK ZOTTI & CO. Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila. Ta kupon izrežite, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov. Vsaka delnica je vplačana popolnoma, in se nemore ve£ vplačati. (Incorporated under the laws of the 8t«te of Maine) Frank Zotti Steamship Company. FRANK ZOTTI, PBESIDKNT. [Inkorporirana po državnih takonih 1 glavnico $2.000.000, od katerih je ž« $1.500.000 u plačani h. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni gospod:— S tem predplačam na................... .delnic Frank Zotti-jevc pnrobrodne družbe po $5.00 komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v a?goraj povedano svrho, in delnice mi prej ko mogoče dopošljite, S tem se razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo svoto vrne-te v celem znesku. Ime......................................... Ulica in št...... Mesto in država. Dne..................190.... Ceki, menice (trate) in poštne nakaznice naj b« pošiljajo direktno na: Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. Y. .........> ^ T nt >»>tnngar, taj., box 99 Lansing, O., Frank Hpendal, zast.. box 235 Bridgeport, O. Mesečne Beje vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sloga" it. 14 v Waukegan, 111., Ivan ZdeSar, pred., 705 Market St., Alojz Svigelj, taj., Gabrijel Dominik, zast., box 482. Mesečna seja, VBako 1. nedeljo v mesecu. "Zarja" it. 15 v Ravensdale. Wash.,; Matija Poterpin, pred., Ciril Ermene, i taj., Anton Logar, zast. Mesečna Beja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Bloga" it. 16 v Milwaukee, Wis., Alojz Bergant, pred., 572 Bred St., Iv. Kalan. taj.. 328 Oregon St., Fr. Mat.z, zaBt., 322 Florida St. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Bled" it. 17 v 8o. Loraln, O., M. Vrbanek, pred., 672 10. ave., Alex. BeidniUer, taj., 672 10. ave., M. Kure, zast,, 672 10. ave. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Planina" it. 18 v Wellaborg, W. B. D "Orel" it. 19 v Stone City, Kans., Louis Kovač, pred., P. Jurie, taj., box 357 W. Mineral, Kans., Ivan Kovač, zast. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu. "Sokol" fit. 20 v Ely, Minn., Josip Sellikar, pred., Martin Slebir, taj., Ivan Teran, zaBt. Mesečna seja vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu. "Orel" it. 21 Pueblo, Colo,, Joalp Samec, pred., Alojz Anžeč, taj., Josip Mišica, zaBt. Naslov druitva je 1207 S. Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. nedeljo V mesecu, "Danica" št. 22 v Trimountain, Mich., Josip Mrvar, pred., Martin Ba-čar, taj,, Josip ObranoviČ, zast. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "EdiuoBt" it. 23 v Darragh, Pa., K. Maekovček, pred., box 103 llerminie, Pa., Val. Urbas, taj., box 103 llerminie, Pa., Jos. Mohar, zast., box 293 llerini-nte, Pa. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Smarnlca" it. 24 v Jenny Lind, Ark., 1>. Seuuškar, pred., box 35, Ivan Uregorinn, taj., box 125, Frank Dollar, zast., box 42. Mesečna sejn, VBako 2. nedeljo v mesecu. "Zora" št. 25 v Tercio Colo., Fr. Bajt, pred., box 137, Fr. Levar, taj., box 130, Ivan Adame, zast., box 140. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Bratje Svobode" it. 26 v Cumberland, Wyo., Ivan Schwartzkoblar, pred. Jurij Peternel, taj., Ivan P. Korpnik, zast. Druitvena boxa W. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Celje" it. 27 v Frontenae, Kana., Matija Mam, pred., box 174, Anton Hmode, taj., Fr. Boldin, zast., box 181. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu. "Novi Dom" it. 28 v Greenland, Mich., Matija Sehneller, pred., box 203, Peter Geshell, taj., box 111, Jac. Brula, zast., box 42. Mesečna seja vsako 4. nedeljo v mesecu. "Domovina" it. 29 v Thomas, W. Va.t Jacob Luzar, pred., box 141, Ivan Gruden, taj., box 235, Ivan Mrhar, zast. box 42. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v meBecu. "Popotnik" it. 30 v Weir City, Kans., Martin Stefančič, pred,, K. K. No. 5 Pittsburg, Kana., Alojz Cirar, taj., box 188, Paul Obregar, zast., It. B. No. 1. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Slovenski Dom" it. 31 v Sharon, Pa., Ivan Bečaj, pred., box 932, Joaip Paulenič, taj., 18 Fraklin St., Ivan Smole, zaat., box 297 Girard, O. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Sava" it. 32 v Winter Quarters, Utah, Ivan Jukret, pred,, box 38, L. Logar, taj., box 8, Anton Oman, zast., box 13. Mesečna seja, vaako 1. nedeljo V mesecu. "Naš Dom" it. 33 v Ambridge, Pa., Frank Toinaiič, pred., box 141, Frank Boaenberger, taj., box 109, Josip Pele, zast., box 141. Mesečna seja, vsako zadnjo nedeljo v mesecu. "France Prešern ' it. 31 v Indianapolis, Ind., Josip Hvalica, pred., 727 Warman Ave., J. F. Falletieh, taj., 725 Warman Ave., Anton Mesec, zast., 714 Holmes Ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Zvestoba" it. 35 v Chicopee, Kana, Alojz Ajdič, pred., Fr. Koiic, taj,, box 34, Ivan Lesjak, zast., box 85. Meaeč-na seja vsako 2. nedeljo v mesecu. "Zveia" it. 36 v Willock, Pa., Joa. iSinkovič, pred.. Frank Miklavc, taj., box 115, Tom. Fortuna, zast., box 207. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu. "Proletarec" it. 37 v Lowellville, O.,Rudolf Miglič, taj., Fr. Bruder, zast., bo« 236. Mesečne seje, vsako 1. nedeljo v mesecu. Zastopnike krajevnih druitev se na-prosu je, če se je pomota urinila pri ime-,|L L -fj dnevu — — naznaniti Edina vinarna, ki toči najboljše kalifornijska in importirnna vina. Kdor pije naše vino, trdi, du še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro došli! |Slo^i^ Va., Vi no ene Kolar, Uj., R" '^"itevilkah'all pri dnevu m'e.ečneh vaako 2. nedeljo v meaeeu. | .ledno«. • i......L.ms-, tr.n«-^--— - — * * * * * * Zakaj kupujete »iabo meso po vhoki ceni, ko Vam je le- ^L pa prilika dana, da kupite dobro im'HO in po nizki ceni. ^ OBRNITE SE NA ^ 4 ^ Otona Preiss, * 209 Grove St. 4 ^ kjer bodete točno pontreženl z najboljšim blagom. J? ^ V »alogi ima tudi printne Kranjske' klobase. ^ Kasparjeva državna banka. 6?3 Blue Isiand k, Chicago, III, plačuje o74 W. 21st PL, Chicago, III. Matija Stroben, 443 Main Str. La Sulle, 111. Martin Potokar, 564 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor'Mladic, f>17 S, Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tikol, 343 Fulton St. Pullman, III. Mautin Skala, Box 105(5 Ely, Minn. J, mi- Matko, Box -181 Claridge, Pa. Matija 1'ečjak, Hill Chestnut St. Johnstown, Pa. THE DOPISE nuj blagovolo društveni zastopniki pošiljuti na 1. tajnika Martin Konda; denarne pošiljat ve pu blagajniku Frank Klobučarju. Osrednji odbor S. N. P. Jednoto ima vsuko tretjo soboto svojo redno mesečno sejo. Opozurju so vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pruvoeusno dopošljsjn svoje dopise jednotnemil tajniku. John. J. Dwyer (170 Blue Island Avenue. Gostilničar se priporoča Slovencem in dragim Slovanom v obilen obisk Postrežba točna in solidna J, J. Dwyer, 679 Blue Island Ave |Se prodaja povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. 6 OULfl SVOBOD* VESTI II STARE DOMIVINE III iz ju{isliTanstih pokrajin. 1 Samomor slovenskega dijaka-od-gojitelja. "Deutsches Tagbkvtt" piše: "V Johannesbergu so našli 18. t. m. mrtvo truplo dobi o oblečenega mladeniča, ki si je končal življenje na ta način, da se je obesil. Pri sebi je imel nekaj denarja, zlato uro m jx>bofuico, dal je plačal ndke v Stut-gantu naročene knjige. Poizvedbe na pošti so dognalle, da je bil nesrečnik na Vranskem na btajer-skem rojeni Blaž Trofl, ki je bd že dv»e loti odgojitelj mladih prin-cev v hiši kneza Sehvvarzenberga v Neuvvaldeku. V kneževi bili « jc vest, da so našli mrtveca, sprejela z veliko hladnostjo m ravnodušno-st jo, In>eli o uboz-ceka 20. t. m. z vso častjo pokopali v župniji Ober-Laa. Tu so namreč tako srečni, da imajo poštenega župnika, ki je pdkojniku dovolil ča-sten cerkven pogreb, in prebival-stvo je šlo za pogrebom, kakor da laga posebne važnosti — v gosposko zbornico itak prideta — i" pokojnik je za svoj trud bil itak plačan t Kaj ie žalitev a še več? Sorodniki nesrečnega) Trofla bodo seveda velikodušnim prebivalcem občine Laa hvaležni, da so z njih sinom ravnah plemenitejše, kakor plemiči 1" — Blaž Trofl je bil sin mlinarja in posestnika Martina Troflai v Ložnici pri Trojanah, ki ga jc za-jedno z njegovo deklo Heleno Flori j an in njenim sinom Tomažem 5. decembra 1895. umoril Pavel Fertile. Morilca je porotno sodišče obelilo na smrt in je bil obešen 13. aprila 1897. na dvorišču okrožnega sodišča' v Celju. Blaž Trofl je študiral gimnazija v Celju in je bil ves čas svojih študij na stanovanju in na hrani pri celjskem opatu Fr. Ogradiju. Po končanih gimnazijskih študijah ni šel v bogoslovje, kakor so ga silili, marveč na Dunaj študirat modrbslovje. Pred leti je postal odgojitelj pri knezu Schwar-z*.nbergu. Trofl je bil velenadarjen mlwlienic. Kaj ga je gnalo v smrt, ni znana Bitka ined devičarji. Dne 17. t. m. je srtaroloŠki kaplan Ferjančič odvedel svoja družbo Marijinih fantov na božjo pot na Šmarno goro. Tja je ravno ono dopoldne prišla tudi mladeniška družba iz Vodic, jkhI načelstvom nekega kaplana. Ker je imel eden staroloških fantov zakrivljena peresa na klobuku, je prišlo pred cerkvijo med bdtdelkoma do prepira, ki se je končno razvil v pravcato bitko. Ko je bilo že na obeh straneh več ranjencev, so poklicali nekega duhovnika, haje starološkega Ferjančiča, ki je tačas bil ravno opravil mašo. Ta se je zavzel za tepene devičarje, na kar so nasprotniki navalili še nanj ter ga baje .poštene premika-strK. Pripovedujejo, da so ga fantje položiti na kramar ski >tatit. mu raz-strgali suknjo ter s krepe.ljci dobro preustrojili kožo. Ko so "krščanski vajščdki" dovršili svoje delo, sta se sporekla baje še voditelj«. Kapfema sta slavila junaštvo svojih kozlov, ki se končno raztrganih oblek in obloženi s krvavimi bulami klavrno odkorakali domov. Pravijo, da "bitka na ?marni gori" pride pred sodišče, kar pa .je dvomljivo. Kristusovi namestniki l»odo vsekako skušali stvar prikriti, da se rešijo hlamaže. tjal deklino ljubček ves potrt in žalosten, bal se je pač ia svojo dekk. d;; ne potrdijo k "vojakom". No vojaška komisija je bila vendar u-sni::.]jena, ter deklici verovala, da razen las je tudi vs«. drugo ljubi Bog pri njej |>o žensko ust varil. Seveda je moral tudi župan potrditi. da deklica od rojstva do danes krilo in k* po rimi hlače (a spodnje) nosi! Ž veselim obrazom je deklica zapustila "vojaški nabor"; nikoli pa ne bode odpustila župniku, da jo je vpisal v kritno knjigo za1 fanta. \ ^ 1 Preprečena pot v Ameriko. 400 kron je imel zašilih v suknjiču Peter Bauer iz Ciornjega Ro-dovca, ki jc še podvržen vojaški dolžnosti, a se je hotel izseliti v Ameriko, toda pot mu je preprečil na južnem kolodvoru službujoči nadstražnik Veeerin. Krščanska tjuhecen do bližnjega. V Frajhamu pri Mariboru je živela stara devica, ki je vsak čas .pričakovala smrti. Zato je napravila decembra pr. 1. pismeno oporoko, v kateri je med drugim svoji dekli, ki ji je ves čas tako ljubeznivo stregla, (Lila zapisati dosmrtno stanovanje v svoji hiši, vinograd naj bi pa dobili sorodniki. Ženska je pa živela še nekaj tednov po tej oporoki. K njej je hodil, kot je lepa navada, oixlotni župnik, ki se pa ni toliko brigal za njeno dušo, kot za njeni vinograd. Ko je bila bolnica že skoraj na onem svetu, ji je prigovarjal, naj njemu proda vinograd s hišo vred za 1,700 K ; ker ne more imeti v hiši tuje osebe, namreč dekle, celo njeno življenje, naj tej mesto pravice dosmrtnega stanovanja dofloči legat 120 K. Bolnica je pod pritiskom župnikovim dovolila omenjena npremert»l>o, seveeta že vsa zmešana in župnik je letel po testamentariČne priče. Bolnica je pa že tako oslabela, da ni mogla več podpisati nove oporoke. Ker je za to stvar zvodelo sodišče, odločevalo bo to. ali je prvi ali drugi testament pratvi. Naj razsodi kakor hoče, to ostane pril^to: katoliški duhovnik je hotel ultogij služkinjo ociga-niti za njeno dosmrtna stanovanje in ji milostno privoščiti celih 120 K. To so abstinenti.' iz lX>!a» pri Ljubljani se piše. Pri nas imamo izobraževalno društvo, katerega člani se hočejo blesteti v naj lq*ih čednostih. Da se jim ta njihov namen res vedno posreči, je dokaz, da se je podpredsednik tega društva te dni tako do sitega napil, da je pafrkrat padel z voza, na kalterem ga je žalostni konj vlekel domov. Ta |>odipredsednik se je pred kratkim podpisal, da celo leto nebo pil nobeneopojne pijače. Mož drži besedo, zato le naprej na delo krščamsko! PROŠNJA ZA OBJAVO. KEDOR VAM POMAGA v nesreči in v bolezni ta vam je tudi prijatelji zr — Ali III bolezen lilij vetja nesreča ! Radi tega rojaki Slovenci ,,Vi" kateri si morate s težkim delom služiti vsakdanji kruli in kateri ste radi tega bolj nego drugi podvrženi vsakovrstnim boleznim, recite, ali vam ni v tem oziru največji prijatelj naš slavni in pov- sod spoštovani 1 -T- Dr. E. C. Collins Medical Institute, kateremu se toliko rojakov zahvaljuje za povrnjeno zdravje in blagostanje, v Citajte kaj pišejo rojaki. Veleučeni gospod ! Dajem Vam na znanje, da so me Vasa zdravila popolnoma ozdravila, če prav nisem imel tipanja, da bi Se ki daj ozdravi' Vi pa ste me do kraja ozdravili zato se Vam tem potom zahvaljujem za popolno ozdravljenje in vsakemu hodem priporočal Vaše izkušeno zdravljenje. Anton Klapčič, Box 83. Barberton, Ohio. Mili Profesor! Naznanjam Vam, d? sem po vaših zdravilih popolnoma ozdravil. Sedaj sem zdrav in vesel kakori Še nikoli. Kjer bodemŽi-vel, vedno vas hočem priporočati in hvaliti. Vaš hvalebni Vinko Sušanj, 1214 K. Road St. McKeesport.Pa. VelespoŠtovani Profesor I Vaše pismo sem prejela ter vam naznanjam, da se sedaj dobro počutim in popolnoma sem ozdravila. Nič me sedaj neboli,a poprej me je celo teto bolelo. Jaz sedaj tako dobro izgledam, da se mi vsaki čudi in me praša kedo me je zdravil in katera zdravila da pijem, a jaz povem vsakemu, da ste me samo vi ozdravili, a prejmi ni mogel noben doktor poma"ati in mi rek«*l, d.t ne ve kakšno bo lezen i nam. Ko bi me oni videli, kako sem bila slaba inmršava, vsaki mi je rekel da sem taka ko smrt, a vi ste me z svojim' velikim Jnanjenvpivpol-norna ozdravili. Bog vam bo to dobroto stotero poplačal. Sliko bi vam takoj posijala, a niso še gotove. Za dobrih 8 dni vam jo doposljem in zahvalo. Za sedaj oštajam vaša hvaležna Paulina Žagar, 1516 Hecla St., Calumet, Mich. Spoštovani g. Profesor I Vaša zdravila sem zopet do-malega ponucal ter vam sporo-čujem, da se mi bolezen že dol-go ni več povrnila iz česar sklepam, da sem popolnoma zdrr.v, ker se tudi drugače počutim krepkejšega. Prepričan sem to raj, da sem popolnoma rešen Svoje padavične bolezni. Za r. : -kaj dni vam doposljem še iidno Zahvalno pismo in mojo sliko. Konečon vas pozdravljam ter ostajam vas hvaležni prijatelj. Gregor Fabjančil, Box 45, Large, Pa. Slavni Dr. Collins M. 1.1 Vam naznanjam o bolezni n:c-jega detata, katero je po vu i h | drugih zdravilih popolnoma oz- * dravilo, nobenih znakov bole*u ' ni več. Sedaj je čisto popolnoma I zdravo, zato se vam iskreno Za- | hvaljujem Za vaš trud in zd:u- S vila ter vam ostajam hvaležna. «! Ivnna Šume, * J Box 87, Fore t City, Pa. J Iz mnogih pismenih zahval se razvidi, da največ bolnikov ozdravi ravno naš Dr. H. C. COLLINS M, I., On je edini kateri garantira zii popolno ozdravljenje vseh I bolezni naj si bode akutnih ali kroničnih (zastarelih). Tajne spolne bolezni moške in ženske. kakor zastrupljanje krvi: Sifilis — izdravi v kratkem času. Zntoi'i^j ! Zakaj bolujete in trpite ? Vse vaše bolezni trpljenja in rane točne opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov ; Dr, E. C. Collins Medical Institute 140 West 34th Street, New York, N. Y. Potem smete biti prepriČami v kratkem popolnega ozdravljenja. — Za tiste kateri Želijo sami osebno } priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6. j»opoludne. Ob nedeljih in praznikih "f4 j 10. ure dopoiudne do 1. popoludne. j NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovice mineralne vode iu drugih neopojnih pijač. 62-84 Fisk St, Tel. Canal 1406 Import i ran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 13 in 17 kr, kakor sport, sultan in dam-ske cigarete, J. VOKOUN, 644 Blue Islnd Ave. Dekle na naboru. Pravijo, da so se le pred davnim časom dogajale neverjetnosti. Temu pa ni tako! K naboru v Ilirsko Bistrico je dobilo "pozivnico"' brhko kmetsko ikfcle. Medtem ko so drugi fantje ve«elo ukali, je ^>rem- Naiprošeni smo od nacijonalnega eksekutivnega kluba socijalne stranke objaviti sledeče: Kongregacijske volitve v tem letu bodo najbolj važne, kar jih je dežela imela izza časa zadnjih let. V teh volitvah postane socijalna stranka faktor, in da si pridobi per-venstvo zagotovljeno ji je z ozirov, da se nje število množi dnevno. Mi toraj, upamo nabrati fond za te ikongregacijske volitve, ki so velikega pomena, verujemo torej, da se bojo vse stranke finančno priprava le za boj. (ilede na to. priporočamo, da sc obvesti vse strankine člane in so' mišljenike, da darujejo za ta fond -voto v znesku eno dnevnega zaslužka najzadnje do meseca julija. Ena tretjina te nabrane svote se razdeli iia lokalne klube, druga tre^ tjina na državno in tretja na narodno organ zacijo. V državah, kjer ni državnih organizacij, porazdeli se na polovico in sicer prva polovica na lokalne klube in druga polovica na narodno organizacijo. Priporočilo. Nadalje priporočamo vsim so-cialnm glasilom, da to objavo redno oglašujejo in priporočujejo, tako da se vsi strankini Člani in somišljeniki zavedajo in stopijo v boj v tej veliki borbi. Slika predočaje zlato damsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. Y naravni velikoHtl alike. Koleeovje je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. <2*1 A A Te vrste ura stank 1© T V obilo naročbo Be priporoča vsem Slo-vencem in Hrvatom dobro znani Jacob Stoinich, 72 E. MadiNon Ht. Chicago, IU. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. VBiika pedobn je lepo in naravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene Blike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povičuje manjše slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 391—393 Blue Island A v«, vojal M. Plač«. CHICAGO. ILL. ESTABLISH 1883 PHONE CANAL SS7 Nižje podpisani priporočam Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom Bvoj lepo urejeni ■»■SALOON«« x dvojnin kegljiščem in biljar na razpolago. Točim sveže pivo, domača in importirnna vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke. Prost prigrizek vedno na razpolago. J0I111 Kumar, na vogalu Laflin in 20 ulice in Blue Island Ave. Chicago. 111. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno OSTILNi na 257 . 1st Ave.Milwaukce, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do- C. HOFBAUER. N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni Saloon^ Točiva vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen peset se priporočava brata Košiček 590 S. Centre he. Chicip, III. OLAS SVOBODE 7 Mirko Vadjina Sriporoča bratom lovencem svojo BRIVNICO. 390 W. 18. St. Chicago. Največja slovanska tvnlka Emil Bachinaii, 680 So. Centre Ave. (fhlcago. ** *Jt t|t ijt t|f t|r tjr tjr t|t tjt r|f fjf^fjt tjt t|t t|t tjt tjf J55 ** Jakob Dudenhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, Milwaukee, Wisconsin. Priporoča thim slovenskim salonom svoja Izvrst-: ua vina in likerje. Ima r^alogi tudi ira-portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P,.T.Dedbicb je pooblaščen sprejemati naročila in denar Izdeluje društveno znake, gumbe, zastave in druge ptrehšoine. Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chioagi in drugim pookolioi naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vetlno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske Bmodke na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Center Ave. blizo 19 ulice Chicago, III. £_2 ATLAS BREWING CO. sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. « g LAOER | MAONET | ORANAT | Razvaža pivo t steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, no žabi ae oberniti do nns, kajti mi te bodemo zadovoljili. r*I**i ^ —-A f i o-glavi, Funlan je pa zgrabil sekiro in na sprotnika > sekiro tokrat udaril po glavi, da so gai morali proix-ljati bolnico, Furlana |>a odvesii v za |K>r. Moški imajo prai'ico nositi žensko obleko. Nedavno so v Wa^hingtotut pri jeli učitelja glasbe Randolphs Mil-lnirna, ker je hodil po ulicah v žeu-ki obleki. Na policiji je izjavil Ako ima gospodična Mary Walker pravico hoditi v moški obleki zakaj bi jaz ne stnel nositi ženske obleke." Pregledali so vse postave ter našli določbo, da se sme moški oblački, kakor -e mu ljubi, toda "ne sme s tem hote prevarati ljudi gle le svojega spola." Zato so tudi Milburnu pustili nadflje hoditi po mestu v ženski obleki, le na prsi si je moral pritrditi ploščo z napisom "Randolph Milburn, Jaz sem mo ski." Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS BANK 278—92nd Street Chicago, III. ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno čmern>}v nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vsekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi vo0eph trinkh'8 Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje siast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino • iol»tcni» najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Izborno prebavljatije. Trdno zdravje. To jc zdravilo, kakršnemu ni para na svetu. Ako )e rabite, odvzamete mnogo bob zni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepealo in čistilca krvi, Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje. branite bolezni. POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO* ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tri ne rje v brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. I Zu cn se je nuulil m.mik teden nadvojvoda Jožef Ferdinand, ki jc prišel na lov na divje peteline. Lov ski blagor je bil lovcu izredno naklonjen, ustrelilo se je v dveh ju-trih 6 divjih petelinov. Nadvojvoda je preučeval v gostilni gdč. Mar-janice Sedej v Novi vasi. Lov na ^ «|ivje peteline v Žireh mora biti vvirdar posehno ugoden, da se je potrudil nadvojvoda iz dahtjega O lomuca, kjer je sedaj njegova gar-nizija, v Zire. Zrakoplov. Izumitelj ameriških podmorskih čolnov, Holland, namerava letos preizkusiti novo izumljeni stroj za letanje po zraku. Pravi, da jc pre pričati, da1 se mu to |x)?reči. Ta stroj sestoji i z dvojice letalk, ki so podobne onim pri mlinih na veter. Pregiba te se Ixxlo te letalke z rokama in nogama. < i ore ulji dve 'krili pritrdi Holland pod rameni, dolenji j*id bokom. Krila so izdelana1 iz a-lmninija in so prav lahka. Izumitelj trdi, da pri letanju z njegovim strojem ne bode nikakega naj>ora, ampak *e Ik> vršilo vse z največjo lahkoto. Navaden pešec, ki prehodi na uro štiri kilometre, prejadral hi z njegovim strojem v zraku najmanj bilometrov. Če bo le res! 1'ogumen deček. Nedavno je prispel v Trst skrivoma na ladiji iz Pulja neki majhen deček; prispevši v Trst se je takoj odpravil dalje na [>ot. Usta-v I i pa -o ga i>olicaj i, katerim je ravnodušno pripoznal, da je Ettore Uisosuio i/. ( i sale pri Milanu, star devet let. Mati nui je umrla, ko je j še bil prav majhen, a žena, ki je pozneje živel z njo njegov oče, ga i; mar.da, temuč ga jc dala neki oirkusni družbi, ko-so očeta zaprli. /. glumači je prepotoval celo Gor-njo Italijo in avstrijsko Primorje. Ker pa je dobival pri tej družbi več bat i n kakor pa jesti, [>ol)egnil je iz Pulja nai parobn.vl in na tem v Tr-t. Ker pa mu je Trst preveliko in neznano mesto, zato je hotel o-diti drugam. Policija ga je izničila italijanskemu konzulatu, da ga zmčasno spravi v ubežnico. Izpit po fonogrrafit. Na londonskem konservatoriju je bilo razpisano mesto prve pevke. Neka nitaula dama v Avstraliji bi se bila t min rada potegovala za službo, a ji jc bila j>ot v negotovost predolga. Poslala je ploščo iz gramofona. v katerega je zapela s polnim glasom, nekemu profesorju petja v London. Profesor je navil gramofon ter pazno |>oslušal. Glas se mu je zdel tako popoten, da je takoj pozval damo, naj pride v London. Iti res je dobila med 190 prositelji-carni raizpisatio nagrado in službo. Od kod prihajajo frankfurtarske klobase. V New Yorku je Ezra Warner v neki restavraciji naročil par frankfurtarskih klobas. Pri jedi je pa v eni našel — pasjo znamko z 2459-" Tako izbonicga dokaza o domovini import i ranili klobas Še javnost ni imela na razipdlago. Pobarvan duhovnik. V Splet jc prišel v neko gostilno, kjer niso ravno najstrožji pred-p si za varovanje svete čistosti, 9pi-taiu duhovmik in se kmalu začel z natakarico ljubezni^ jtombukova-ti; zmenjena sta bila kmalu: ker je bilo dekle božjemu namesrtniku nad-vse všeč in viporabna za njegove nannene, ji ^je obljubil jx;tak. Gostilničar jc ijia naščuval natakarico, da si je namazala roke s črno barvo in ko je posvečenega/ grešnika l>o izvršenem opravilu božala po licih, ga je ta'ko lejx> pobarvala, da ?e je svetil kot pristen zamorec. Ves vesel in zadovoljen jc zapustil olajšani dušobrižinik "pribežališče grešnikov" in odšel v bližnjo kavarno. A tu se mu je vsak smejal, komaj ga je 1 wugledal. Jezen je odšel v restavracijo, a tudi- tu se 11111 je zgo-ilo ravno tako. Ko je bil znova na cesti, je srečali svojega črevljarja, •ki ga je opozoril, da ima ves oni tjtiraz ... Pa ne da bi naš ljubi '"Slovenec" rekel, da napadamo s »pripovedovanjem tega tragikomičnega slučaja vero! Smrt skopuhov, V napol podrti koči v Hastingsu na Angleškem sta živeJa dolgo vr--■ito let dva brata popolnoma ločena od sveta. Nedavno je eden bratov umrl, drugega pa so našli i tako o-'itemoglega, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je tudi 'kmalu u-'!url. \ kcjč: je vladalo največje si-»romaštvo. Manjkalo je celo najpotrebnejše |x>hištvo. Spala sta brata ua tleh na |>ol gnili slami. Komisija je preiskala kočo ter našla 2JO,-OOo K vrednostnih papirjev in 15,-000 kron v zlatu. V smetiišnici pa so našli zavitek 20,000 kron v bankovcih. Tako dobi po zastradanih bra-t h bogata država '4 milijona kron. ' Tudi Judečeva kupnina se jc skrčila. Češki listi poročajo, da je nadškof Schwarzeuberg dajal starčkom. katerim je veliki četrtek u-mival noge, vsakemu vrečo s 30 goldinarja v spomin na srebrnike, ki je zanje prodal Judež Kristusa. Vjegm- naslednik Schiinborn je lajal že satuo 30 K, sedanji nadškof Skrben sky pa je dal le še 30 nikelnov jx> 20 vinarjev. Potemtakem je cerkev prišla do nauka, da je Judež dobil za Krista nikel. Kakor smo slišali, so nekateri slovenski Škofje darovali celo to vinarski nikel. Krščanska ljubezen do bližnjica. X Mitterndorfu je umrl te dni >5letni župnik Adalbert Andrl. Za-uistil je cerkvi ?voje premoženje 40 tisoč K. Njegova dva brata sta revna« delavca ter sta brata-župni-ka kleče prosila, naj z;ipusti vsakemu vsaj 5.000 kron, da si vsaj nekoliko olajšata bedno življenje, tola župn k ni imel srca za solze lastnih bratov, temuč je vrgel celo premoženje v nikdar polno rimsko ►isago. Japonski sd ravni k iznašel sredstvo zoper tuberkulozo, apOnskl bakterijolog in zdravnik dr. Tšigafmi je predaval ne-lavno na kongresu japonsfkih me-iciuccv v Tokiju o novem načinu zdravljenja siušc?. Dr. Tšigafmi je svojim načinom že več let 'zdravil voje bolnike. Njegov tlačiti je vpeljan tudi v mncuge bolnišnice ter so zdravniki ž njim popolnoma zadovoljni. Izkazi sedmih bolnišnic govore: izmed 21 y jet čnih l>oluikov je popolnoma ozdravelo 79, znatno se je zdravje zbaljšallo 80 l»olriikom, 15 jih je.umrlo', 45 pa jih je iz- ka^ terilikoli razlogov opustilo zdravljenje. Novi način zdravljenja je jako uspešen, toda se prikaže šele . po petih do šestih mesecih. NA PRODAJ. Vse priprave za tiskarno »a list "Delavski Prijatelj'* kakor tudi banko. Dobi se za nizko ceno. Tozadevno vprašanja in pojasnila daja Ana Schlander 4918 Hatfield Str.. Pittaburg Pa. ■ 8 ' GLAS SVOBOD® Konklave 1. 1903. m. Ce pogledamo malo po svetu, spozuaano hitro, kako prav je imel oni francoski govornik, ki jena. letošnjem kongresu svobodomislecev v Rimu dejal, da še anarh sti niso taiki škodljivci, človeške družbe, kakor rimsiki klerikalci. V llelgiji itv v Nemčiji dela kle-rikalircni z tiajbrezveslnejšimi sredstvi najbrezvestnejše demagogije. Klerikalci delajo veleposestnikom in malini knnotom obljube, katerih sploh ne morejo izpolniti, ravno tako obntmikom in delavcem. Svet ni še videl tako prekanjenih sleparjev, kakor so klerikalci. Za strahovanje poštenih ndklerikaituh ljudi služi 'klerikalno časopisje, katero je prezident amsterdamske sodttije, kakor so poročali nemški listi, imenoval 'najmfainnejše časopisje na svetu. Al: nekaj se mora konstatirati: škofje se v lielgij'i in v Nemčiji -koro nič nc vtikajo v politične'boje, dobro vedoč, da bi posnemajoč ij-ubljamskega škofa, katolicizmu največ škodoval i. In šele Španija. Kakor pijavka izsesava r anski'klerikalizenn zadnje kaplje krvi in tiuu:ga Cervanteso-v'm sinovom. Skupni dohodki rimske cerkve na Španskem znašajo 77^ milijonov pe?ot na leto. Cerkev požre več, nego izda španska država za vse svoje uradnike, za vse šolstvo, za vse javne na/prave, za vso armado iti mornarico, španska ima iS1., milijona) prebivalcev in 180,-ooo duhovnikov, menihov in nun. Analfabetov je — 47' i vsega prebivalstva. Skoru polovica vseh ljudi ne zna ne citati, ne pisati! Span-ski poslanec Menendez Pallarez je zatdel v črno, ko je rekel: Španski narod izda voč denarja za to, da se pripravlja na smrt, kakor da se vzgoji za ž.vljenje; v svojem fatalizmu ini v svoji indolenci pričakuje od nebeškega jerobstva vse in nične misli, da je v>e odvisno od lastne moči, od lastne eneržije in od la-tne inicijative. Tak narod nenvo-re živeti, tak narod pogine." "Tudi "framazonska" Italija je še vetlno žrtev rimskega klerikaliz-ma. ItaJija itna 33 milijonov prebivalcev iu 275 škofov, med tem ko ima Francija 40 milijonov prebivalcev pa -viinu 81 škofov. Italijanski škofje dobe skupno 3,970,000 lir plače na teto, ne glede na [xxstraii-ske dohodke, duhovnikov je kakih 100,000. Ti kar beračijo [>o cerkvah iti hodijo okrog znancev prosit, naj jim dajo za kako mašo. Stara želja je, da se odpravi (»olovica vseli fara in naj se odpravi -'-'S škofij. Papež se mogočno naraščajočega gibanja socijalistov, waldenzov irn svolxxlo-misiocev tako l»oji, da je pri zad-nji/h volitvah poslal klerikalce v 1k»j za t' ste stranke, ki stoje na s.rani izobčenega kralja in njegove fraimazonske vlade. BLAMAZA NAiD BLAMAZO. Vodja ponarejenih Chicaških o-bersocijalbto^ si je zoi>et zvadal krepko zaušnico. Njegovi zljefnclo-sti ne zadošča dosti njegova "krvava flika", paČ pa se je zatekel še na' drugo i»olje, kjer javno kaže svoje trhlobo. Znašel je drugo sred'-.tvo, s katerim misli udrihati po M. V. Konda. To liajnovejse sredstvo išče sedaj pri društvenih sejah .društva'Slavi je. Pokazal je Kovačev Jože, da i-nw korajžo in hlačice se mu ne tresejo, kadar mu gre za to, da bi se rešil iz zagate. Vsakovrstne načine jc vše vporabljal, da bi prišel do oblasti in groša (kranjske klobase) vender vse zaman. Ne eno, niti drugo se mu ne posreči, kajti oblast je v drugih rokah, a klobaso mu je pa maček odnesel, vender tipanje še goji \t-aj do klobase (delajo jih vedno iz sveže sv i ni ne). V nedeljski seji Slavije, je ta "manager klobas arske delavnice" predlagal pri seji, da> naj društve-niki izvolijo tri može (3 može "od soc. kluba imajo vže zvoljene), kateri >raj bi rešili njegovo čast in poštenje iz krutih Kondatovih rok. Jožck b;ft trdi, tla ga je Konda počasti! s "sleparjem"' iti s tem mu »blat 1 njegovo čast. Pozabil pa je povedati, da je on bil prvi, kateri je Kondata z sleparjem, lažnjiv-čeiii lfd.'nazlv^t '*"" ' Jožck hoče. da bi društvo Slavi-ja segla za njega v žerjavico jjo kostanj. Vender Jožck — res, Ti si pravi modrijan. Salomon bil je le senca proti Tebi. Ko bi bili društveniki Slavije kratkovidni in se mu pustili 'speljati na led, bi bila rešena njegova cast in ozdravljen bi bil njegov je-tičen žep. Ta slučaj nam jasno kaže, kako daleč pripravi strast človeka. Kaj jiruzega je nameraval Kovačev Jože koL zaplesti društvenike v zme- r ! . , . . <:mm ntrezo, iz katere bi se gotovo ne izmotali brez po-ledic. Le tako naprej Zahrbtnik. Od boja do zmage I HUSPOSKA BRITJE, mej Siovenoi dobro znan. Izdeluje najlepšo slike različnih vuli-koHti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. HOJ A KI POZO It! 1000 mož potrebujeva v —Silver Saloon— 4ti 1-403,-4th St. San Pran. Cal. zapiti fino Wielaud-otopivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejšo linijsko smodke Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobo hrano in stanovanje. BRATA JUDNICH, San Francisco, Cal. Telefon urada Main 3». Telefon stanovanja 2'J 8—Y. Dr. F. E. Hicklin La Salle. III. Se prijioroča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno. Ozdravljenje oči je moja peHobnosL ...... Vaclav Donat izdeluje lieopojne pijače — sodo Vico in mineralno vode. 576 U. 19. St. Telefon, Canal 62l)t3 Slov. Narodno Podporno Društvo Edinost št. J3 v Darragh, Pa. Pri prvem letnem zborovanju dne 6. t. ni. je bil z vol j en sledeči odbor: Kari Mackovšek, predsednik; Matija Kic, }vxipredsednik; Valentin l'rta«, tajnik; Jo»ip Mohar, zastopnik ; Andrej Obed, zapisnikar. /' bolniški odbor: Josip 1'irc, France Osolnik, France ^lajdič. V gospodarski odbor: Vincenc Ilirtar, Ivan Avbelj, Blaž Jakopč. Reditelj: Anton Rahne. Poslanec: Ivan Kokelj. Redne mesečne seje se vrše v-a-ko prvo nedeljo v mesecu. Slovensko NarodiiO Fodporno Društvo Bled št. 17. r South I.orni n, Ohio. i,ISIUIII, 1 'III". Na Angleškem in v Severni A" nazn.anja svojim članom, da se l»o- meriki me šteje katolicizem prav nič Tam so katoličani sploh zlasti pa katoliški .duhovnik- splošno zaničevani kot duševno iu moraliČno manjvredni. Avstrija je danes eldorado klerl-kaliama, obljubljena dežela za klerikalce, ali na v eh koncih in krajih jc vdeti znamenja, da pride do strahovite katastrofe. Na Francoskem zadevajo rimsko cerkev'"v"zadnjih letih najstTahovi-tejši udarcu Dasi je cerkev dolgo let s korupcijo iti z zastrupljanjem narodove duše vse pripravila, kar jc mogla, da zaduši republiko in dob Francijo v .»vojo oblast, vendar ni v stanu, ubraniti se hudih it-darccv, ki j h sedaj dobiva. (Dalje prlhodj Slovensko narodno podporno društvo Triglav št. 12. S. N. P. J. v La Salle, 111., prosi svoje člane, da pri prvi seji, t. j. 3 junija t. 1. osc l>odc tudi raz-1 notrivalo o natavi nove društvene zastave. France Vevar. Slov. Narod. Pod p. Društvo Trd njava št. to. t- Rock Springs, Wyo. naznanja s tem svojim članom, da bode imelo dne 3. junija t. 1. glavno sejo, pri katerej se bodo volili novi uradniki in odborniki. Člani. kateri se ne udeleže te seje, bodo morali plačati kazen. Franc Cukale. Ako pošljete denar v staro do-movino, obrnite se zaupno ttf>(.) Loomis na M V. Konda-ta, Str., Chicago, III. Za oglase, dopise in njih vsebine ni odgovorno ae urednlfttvo n« upravnlltvo. PRAVA PCX DO DENARJA, Hranite ga, ter vložite ga na zanesljivo banko, kjer bode varen. Popolnoma zaneslivo vložen je v INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. Ustanovljena ISiK). VSAKO SOBOTO ODPRTO DO 8 UliE Z VEČ EH fy\ STARA IN IZKUŠENA (jUNAKD LINE oaUmorJJcm* M* 1840. prevaža ljudi in blaoo čez ocean GIBfULTUB, CEMOVA. HAEPELITO. i.bi'i, veliki is n'ovi PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. "PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. 11 New Yerku od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite se do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navedi-la q cenah in času kodaj parniki otl plujejo. a« IU«]o agentja! F. «. WHITING, ravnatelj. '57 Dearborn Str. cuiuaoo. 0* Dr. M> A. Weisskopf Ave. Telefon Canal 47B © Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne In od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. . DR. WEISSKOPF je Čeh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v HVojo korist. e e as 1 ® ~ t - a^ S •X u r rt t > >U fi< £ # F. J. SKALA & CO. 320-322 W.lH.St.,prodaja prevoznih HnUov ČEŠKA. SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj deoar. iztirjn glavnice in preskr-bujo vrednostne listino poceloui svetu sosebno pa v AvKtro-Ogrski in Zilr. državah. Sestav-lja plačilne in druge pravne listine. Izterju-jo dedščiuo. Zatopstvo prekniorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črte. To tvrdko zastopa tudi M. V. Konda v Chicago. 111. L< 0111 is Sl» ter so vabijo rojaki, da se zaupno na njega obrnejo, 'S B S3 S ® g. » h-1 O X- _ a J! p I rjemu pustiš od nevednih zobo-! zdravnikov izdirati svc;e, mo-počeše popolnoma zdrave zobef Pusti si jih zaliti s zlatom ali sro-] Hrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. U. K. Simonek Zobozdravnik. 544 RLIJE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 43H. . Colorado Slovi Po Svoji Rodovitosii N A J ru r) DN E J ŠA Vt )ŽN.JA V NJO JE Denver &Rio Grande R.R. ) ožilja predori v a najlepši razgled. Colorado j. najrodovitnejaa dcieln pod soiueem, in nikdo naj ne zauiudi jirilike se turn nastaniti kot kmetovalec. Zsiiaae roinjs cena dne 7, aprila S SOS. Pišite po volne listke in pojasnilu. S. K. HOOPER, O. H. & T. A. R. C. NICHOL, Oeneral Agent Denver, Colo. 242 Clark Str., Chicago. Znižane cene za Naseljence Samo $2.00 toč kot v eno stran za t jo i u nazaj. Vnuk torek Unižnnn cena $7.(X)) iz St. Paul, Minneapolis, in DULUTH, MINN., NORTH DAKOTA, MANITOBA, WESTERN ONTARIO IN ZAPADNO CANADO. V'nak prvi in tretji torek v februarju, Marcu, aprilu, msju, juniju, septembru, oktobru, in novembru v razne krajt v MONTANO, IDAHO, ZAPADNI DEL OREdONA, VZHODNI DEL WASHINOTONA IN VSHODNO BRITISH COLUMBIA Veliki sovecozapad je kraj zavsucegu. (Joto vu letna z najboljšimi trgi, kjersenuliH-ja še veliko bogate zemlje po raznih o-krajih po primerno Za proste brošuro in informacije pišite na C. W. AIOTT, Gen. Emigration Agent St niakioeni- ^tytftm*?^^ Paul, Minn. SPALNI VOZOVI ZA TURISTE NA NORTHERN PACIFIC ŽELEZNICI Ulede »ožilje pa obrnite na A. H. CLELAND, (len. Passenger Agent, St. Paul, Minn. C. A. MATHEWS, 208 S. Clark Street, Chicago, IU, . ...........i:'*-. ...Vi, V, kiil..:. • , . . . • 1:,.