• •vv iisce. Z italijanskega boji.š2a razglašia na& generalni štab: da se ni zgodilo nič iiosebnega. Ob Novem letu sta si Irancosld predsednik! Poincare in italijanski kralj želela, da bi bila njih domovina. velika in njih armada slavna. Italijanska: gosposka in poslanska zbornica sta poslali sMoje zastopnike v glavni stan1,,! da voSčijo kralju Novo leito. Kralj jim je odgovoril, da'se no yrne prej domov v Rim, dokler ne postan© zinagovalec. Bo pač moral v glavnem stanu plofialcati svojo smrt, veroloranr Emanuelo. Pri 'Milanu in Ferari so zopet trčili vlaki skupaj, pri čemur j© bilo ranjenih 25 oseb. Slovenski fkctje in možje stojimo kakor skala. Slovenski fantjo pešpolka štev. 47 nam piš'ejo z južnega bojišfia: Ljubi mi domači! Vprašate me, kako sem obhadal Božične praznike. Naznanjam Vaon, da sem jin obhajal v strelskih jarkih, pred sovražnim polentat-jem. Ravno ob polnočni uri, ko smo s© spominjali ro.stva Gospofdovega, nas je napadel sovražnik s hudo silo. Vendar smo ga z božjo pomočjo dobro naklftstili in pregnali od na&ih postojank. 'Mi slovenskoštajerski fantje in možje, ki stojimo tukaj kakor skala za domovino in presvitlega nam cesarja, smo mu dali zobat jeklonih črešenj, da se je moral vrniti s krvavirai glavami. Veseli nas tudi, če dobimo slovenske časnike na bojno polje, ker s tem si defemo tu kratki Sas. Mnogo srčnih pozdravov vsem dbmacim in čitateljem ..Šlovienskiega. Gospodarja" in ,,'S'traže", ter sTečno in veselo svidonje, 6e ne tukaj na zemlji, potera pa nad zvozdaimi. Fnanc Žižek od Sv. Benedikta v Slov. gor.; Ignac Urbanija od Slv. Urbana pfi Ptu,;u; Ignac !Murko od Sv. Lenarta v Slov, goric; Ludovik Pšeničnik, poddesetnik, dd Sv. Marjete ob Pesnici; Anton Tišler od St. Ilja v Slov. gor.; M. Harb od Sv. Marjete ob Pesnici; 'Jbžef Fluher od Sv. Barbare v Slov. gor^; Alojzij Požgan od Št. Janža na Dravskem polju. Po seštih mescih. Tvan Sepetauc z Bizeljtekega nam piše: Te dni mino šest mescev, kar nam je laški1 zahrbtnež napovedal vojsko. Nažia armadai stoji kakor živ zid neptemakljivo na svojih postojankah.. Izdajaleo se vedno zaganja v nas, a se vrača le s potrtimi rebri nazaj. Dne 23. listopada smo imeli pripravljenih za Laha več zabojev ročnih in puškinih gra- nat. Bili smo čisto brez skirbi v našem kritju, ko jar yi naenkrat straža, da Lah koraka: profi na&emu brogu. Menda bi rad im©l dalj&i razgled na morj©. G. narednik Zaveršnik je takoi vse nripravil za lov na kosmate polentarske glav©. Pa l^alko je bilo prijetno gledati, ko je marsikateri strahopietec str©petal za kamenom, To j© bila prav prijazna igra, kakor v kinogledališču v Ljubljani, samo majlo t?olj Krvavo je bilo. Dokler imamo takšne gospod© vaditelje in podčastnik©, kakor jo g, narednik Zavii^šnik in gp jdrugi, se ni treba bati naši stotniji poraza. Kako je ob Soči. Anton Alt piše svojemu bratu č. g. Altu, kaplanu v Slov. Bistrici: Dan se je nagnil. Poslednji žarki zahaja.iočega solnca padajo na bojiš^e ter se poslavljajo od mnogih pač zadnjikrat v življejenju. Cel dan so grmeli topovi ter sipali svoj pogubonosni ogonj med številne vrsto pogumnih bojeivnikov. Napočil je večer, napočila noč, bojni grom ponoha, vsak si želi majhnega počitka. Mnogi in mnogi iže počivajo in spavajo tu smrtno spanje. Podamo s© v našai kritja, napravimo ogenj, da si vsaj na veSer ogrejemo piremrle ude. Vojaki, za to pripravljeni, gr©do in pregledajo bojisčo in nosijo na vojaških nosilih ranjence v že pripravljene vojaške J?olnišnice. Padlim tovarišom pa pripravljajo tovariši pri čarobnem svitu blede lune zadnji počitek v skupni gomili.. Skupaji so se bojevali, skupaj so padli, n!aj še skupaj pofiivajb, dokler jih ne zbudi trobente glas. 0 pofeivajte, junaki, mirno! Dal©č pofiivate, dragi tovariši, od svoje domovine. S pogumom sto šli v boj, oborožoni ne le s puško in mečem, ampak mnogi tudi z rožnim vencem. — Pripravljeni moramo biti ne le na boj, ampak tudi na večnost. O sreSni, kateri so padli pripravljeni, — bil je kratek poslednji bOj, splavale so njih duše iz te solzne dolino v večmo veselje. Sedaj nimajo nobenega sovražnika v,eč. Naj jim bo tirja zemlja lahkia! V dežju smrtonosnih krogel in morilnih granat mislim često na svojo drage v mili domovini in na minule 5ase.. Marsikateri prej ni Zaal oeniti svoje domovine ter bil z marsičem nezadoivoljen. Toda kruta usoda nam je pokazala, kaj je trpljenje, zato je postal marsikak drug človek. Oe se še enkrat vrnenio, bomo bogati na izkuš|njah. Jaz s©ra hvala Bogu dozdaj zmiraj zdrav. Z Bogom do zmage Avstrij©! Naše mlsli o ljubi domovlni. Slovenski vojaJd, doma iz mariborsk© okolice, nm pi&ejo: Marsikatera družina\, ki je še lani. v družbi svojega očeta, svojega brata praznovala Sveto noč, se veselila pri lučicab božičnega drevesa, letos pa vzdihuje: kje je oče, kje je sin? Vse je pokpical naš presvitli cosar pod zastalve, pod orožje, branit ljubo našo dottiovino. Poslovil se je oče od matere, ženin od nevešto, hitela sta tja k svojiim toviarišem na bojno polje, kjer se mora prein(i|gati naš ljuti- sovražnik. ,,jTiha noč, sveta no6!" Tiho platvajo nebeški glasovi čez ltfojno polje, tiho plavajo misli tja v ljubo domovino, tja y irojstni kraj, kjer se nfihajajo, njegovi liubi pri lufiici božičnega drevesa, V duhu se nahaja doma pri svoji žoni in otrocih. V duhu sliši mili glas domačih zvonov farno cerkv©, ki naizaianjajo, da se nam rodi na& Zveličar. 'Mi pa osrtanemo tukaj na straži z napeto puško v roki, dokler nje udarimo naŠega sovr^ažnika in dokler so ne uresniči glas: Cast bodi Bogu na višaivah in niir Ijudiem na zemlji! Srečno Novo leto želijo vsem dobrim Slovencein in Slovenkam v domovini: Alojz AVeis, doma iz Krčevine pri IMariboru; Gašper Fluher in Karl Kebrič, oba iz Kamnice pri 'Mariboru; F. Pečnik in J. Zehtl. Italijane zebe. Pismo 'slovenskih ,yojakov s koroško-italijansk>B mej©: Zimo že imamo dva mescai tu-kaj. Burja in sneg, to nain dela nadlogo. Na polentarja nimamo slriaihu, ker si itak ne upa k nam Z granatami in šrapneli nas včasih oblega, pa teh smo mi že vajeni. Z infanterijo si ne upa naprej; mu menda ne d>iši naš svinec. Pol ]0ta je že minilo, -kar LaJi tukaj zgoraj čepi, pa Š0 ni nič pridobil. Ne gre tako lahko, kaJcor si je mislil, da bo samo šel naproj proti Celovcu. A zime iLah tudi ni navajen. Tuklaj nismo daleč narazen, pa slišimo po noči, kaiko tožijo Lahi: ,<Fredo, fredo!" (mrzlo). I>aj vsemogočni Bog, da bo skoraj zmrznila sovražnikovaj mo<J! Tukaj na korosko-ifalijanski meji mi slovenski fantje stojimo, n!a polentarja prežimo in zvesto čuvamo prehode v slovensko domoviino. Vrese)o Novo leto in skoraljšnj© veselo. sviden|e! Anton Brumen od Sv. Tomaiža pri Ormožu;i 'Martin Horvat od Sv. Petra pri Mariboru; Anton Marinifi iz Janišterga pri Kapeli.