Mi plešemo Spoštovani gospod urednik! Spošlovani gospod urednikt To moje pismo, ki ga Vam pišem, je Ker se še nihče ni oglasil iz naše moje prvo pismo. Sedaj stanujemo v Kra- znane Krope, zato sem se jaz ojia'o- nju. Jaz zelo rad prebiram »Vrtec«. Naj- napisati nekaj vrstic. l°eila bolj mi je bila všeč letos povest, ki so fabo rada čitara >Vrtec«, na ka( jo napisali nai eosp. kaplau Joža Vovk: svu naročena z bratom. Ko ga dobftega .Kako so Zaplankarji luno gasilic Sedaj roke pogledam najprej, kako so kaiV a v se pndno učim m mislira, da bom Dekoč orehi, potem si pa začneni z njimi „ 'rdi še velik učenjak. možgane. V dokaz Vam pošiljaln ™*6itj Sprejraite pnsrčne pozdrave iz 3. b raz- petih orehov, katere se mi je DO»Jecira reda ljudske šole v Kranju. _ izluščiti. Upam. da mi bo sreča p,; e{ilo Raot Joza. banju naklonjena. Jako rada čitam >> *re- bo o pastirju Pavhi-t in poveat »p Lod- Dragi gospod nrednik! Peter«. Najbolj pa mi ugajajo >SpisfŠek Oprosiite, da se iudi jaz oglasim. Do- rekovega Jurčka«. Uu_ ma sem iz štalcerjev pri KoCevju. Hodim Povedati Vam moram še to, da h. v i. razred nižje ljudske šole. >V'rtec< v 1. razr. osnovne šole in da senj iC?'* rada berem. Zelo mi ugaja »DurekoT Ju- uajboljše izpričevalo v razredu. «>ela rek« in sploh \se povesti. Letos je huda Stčao Vas pozdravlja zima. Jaz krmim ptičke. Naredili smo z Lazar Terezija bratom in očetom ptičjo pogačo iz raznih učenka osnovne iole y Ir zrnc, seraena ln loja. rred dnevi nam je °bi oeka mačka ukradla kos loja. Sinice sn žalostno gledale. Mačko smo podili koi Našega Stanka ni več! samega rogača. Zdaj ni reL priila. V soboto, 13. dec. je hodil še ptidn Ya§. trdi oiehi so nu dali dva popol- redno Y 5olo Fopoidl,e se je ie SH l«»o in dneva dela. Upam, da sem Jih prav re- razbija, ^d, ko je napajal živino "' >n i, . .v ™ V nedeljo ga je bolela glava, da m Vrahiž Zora, gel k sluSbi Ložji in ne k sose(lu "' t»o- učenka i. razr., Stalcerji pn Kocevju. časopise. Legel je in molil, molil. Jg 'faf raj v nezavesti ni nehal moliti. Konij.^0- Ko so nmrli stara mamica it^^ moUtvic ie prl8el> pa ie zoPe/ 2g° Ko se je pričela zima, so naša stara "^ponedeljek ga ni bilo v šolo y. ' inamica zboleli. Niso mogli vec hodlii, zjutraj ob pol osmih pa so ga že oa fek ne sedeti. Vsi smo se bali, da nam bodo angelci k Jezusu in Mariii, sai ;„ ed]j umrli. Niso dolgo bolehali, ko so nekega sr(no ljubil. Nas pa je pretresla tain olla dne zaspali za večno. Zadela jih je kap. Na5 Jtanko Movrin je hil izreden dVi"1"- Dočakah so visoko staiost, 81. lcto. Vsi mator pri šolskih proslaYah, odlif.n k'a- smo bridko jokali, ko smo stali ob mrtva- nec in součenec, da ga je bil Tsak'd»ttCe- škem odru, na katerem so v svitu svec se] ker je vsakoniur racl pomagal 2 Ve- ležali stara mamica. Zalostno so doneli čadno, ko je veduo tičal pri kniwa\,9 ni zvonovi naših cerkvic sv.Marka in sv. Ka- pre(| {asopisom, da jc Teč vedel kof d aIi tarine v slovo stan mamici. Ko je pnSel Bil je zvest braiec >Vrtca< ter vni«.uei. dan pogreba, so pnsli crni mozje ter jili Marijin vrtec. Hodil je vsako nedeF1 v odnesli do farne cerkve sv.Martina, kjcr sv obhajilu l0 k sc je zanje brala sveta maša. V voliki družbi ni bil rad. Nairai Od tam so Jih odnesli na pokopahsce posedal sam na paši, ali kje v tihem L Je k TCcnemu spanju. Pr\ grobu so molili tcr prepeval Marijine pesmi. katerih °'u gospodjc mrtvaške molitve. nato so jih nautil pri shodih in t šoli. Rad je Kif6 ie zagrebli v črno zcmljo. ma, fcjer je bil izmed vseh najbolj ,1». Žalostni ln potrti smo se vrnili domor, Potolažili smo se, ker Boe ?.e vV VTn- kjer je bilo -rse pusto ln prazno. „„ je tako zgotlaj poklical k sebi" *aj Sprejmi Bog njihovo dušo t svojc na- Srečni Stanko, zdaj si pri Niem l ročje, kjer naj uživajo večno srečo. sije večna Luč. ' Rler Češnovar Cirila, Tvoj součenec učenka II. razreda Ijtidske šolc Kramarič Janko- pri St. Katarini nad Trbovljami. V. r., Črnomel' 311