Posamezna* šfevtllTa po' lOvfn:
UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, II. nadstropje. — Uradne ure za stranke so od 10. do 12, dopoldne in od 4. do 7. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne 5 ! s	sprejemajo.	:	J
NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogersko in Bosno K 10'40, polletna K 5'20, četrtletna K 2 60, mesečna K —‘90; za Nemčijo celoletno K 12*—; za t : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 14'—. j s ;
„ ZARJA" izhaja v Ljubljani vsako sredo
••
in soboto.
Glasilo slovenskega delovnega ljudstva.
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenbnrgovi ulici Stev. 6, II. nadstropje, in uraduje za stranke vsak delavnik od 9. do 12. do* :::	poldne in od 4. do 7. zvečer.	:n
Tnserati: enostopna petit vrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništva. :h
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
Reklamacije liBtn go poštnine proste. ..................
Stev. 845.
Delavstvo in politika.
Kapitalisti ljubijo udobno življenje. To Je menda tako očitno, da ni treba posebnih dokazov. Oni ne marajo puščavništva in se ne ogrevajo za priproste užitke, temveč segajo po vsakem razkošju in po vsaki ugodnosti. Nič se pa ne potegujejo za osebno delo in za nepotreben trud. Rajši prepuščajo take reči drugim.
Kljub temu se kapitalistična gospoda prav izdatno bavi s politiko, torej z rečjo, o kateri slišimo vsak dan, da je polna sitnosti, da zahteva velik trud in da dela neizmerne skrbi.
V	tem oziru so gospodje na videz neznansko požrtvovalni. Z veseljem prevzamejo vsa bremena politike, tako da se ni treba proletariatu prav nič brigati zanjo. Kajti politika je zelo zamotana reč, kajneda, in kdor se hoče baviti z njo, mora znati že kaj druzega kakor postavljati črke, krojiti hlačnice in kuriti kotle.
Res je; za politiko je treba nekaj znanja in razumevanja. To kar uganjajo špisarji zvečer kadar sede pri cvičku ali pivi pa prežvekujejo to in ono, kar so čitali v »svojem« listu, ki nima druge skrbi, kakor da bi ostal »zanimiv« in imel naročnike, ni politika, tudi če se suče okrog samih velikih in važnih političnih vprašanj. Take gostilniške čenče, ki naposled nimajo druzega namena, kakor da dajejo pivcem pretvezo za še eno četrtinko, so prav tako neumno zapravljanje časa, kakor kavni in čajni sestanki, pri katerih vlačijo dame svoje odsotne sestrice skozi zobe.
Politika je resna reč, in kdor se hoče z njo baviti, mora biti dobro pripravljen. Prav *ato pa bi moralo biti delavstvu sumljivo, da se njegovi nasprotniki tako radi »žrtvujejo« za politiko. Zakaj drugod, kjer se ne morejo dejstva tako zakrivati in maskirati, opazi delavec prav malo ljubezni od kapitalistične gospode. V tovarni, v delavnici, v rudniku, na železnici je treba le nekoliko odpreti oči, pa se vidi, da se vsak podjetnik drži načela, da Je Bog oče sam sebi najprej ustvaril brado. Izkoriščanje ni ljubezen, a med podjetnikom in delavcem ni druzega razmerja kakor med izkoriščevalcem in izkoriščanim. Kjer je le mogoče mezdo nekoliko potlačiti, se potlači; kjer se da delovni čas raztegniti, se raztegne; kjer bi bile koristne varnostne naprave, se prihranijo. Ce se zboljša konjunktura v industriji, ne pride podjetniku na misel, da bi od svojega večjega dobička kaj oddal delavcem; če se razmere poslabšajo, je delavec prvi, ki mora trpeti zaradi njih.
Vse to opaža delavec lahko, če le ne miži. In če potem še nekoliko premišljuje, mora priti uo spoznanja, da so med njim in podjetnikom nasprotja, prav lahko razumljiva nasprotja. Ne da bi si Človek veliko belil glavo, lahko razume, da vidi kapitalist denar rajši v svojem žepu kakor v delavčevem.
Kdor pa to opaža, se ne more izogniti vprašanju: Zakaj so oni kapitalisti, ki ne privoščijo delavcu koščka boljšega kruha, malo počitka, malo razvedrila, tako čudovito ljubeznivi, da ga hočejo obvarovati vsake politične skrbi, pa si sami naprtiti vse težave? Kako se vjema ta dobrota z ono sebičnostjo?
Ce bi bila politika res le breme, bi bilo to nerazrešljivo protislovje. Ali vprašajmo nekaj druzega: Kakšen odgovor bi mogli pričakovati delavci, če bi šli h kapitalistu in mu predlagali, naj jim prepusti upravo tovarne? Najbrže ni noben delavec tako neumen, da ne bi uganil, kaj bi se zgodilo. Taka deputacija bi prišla hitreje iz sobe nego vanjo. Zakaj v svoji to-
iimi-p-ina rmrrjiiriiiiii
Za resnico,
Roman.
Spisal JožeiLalchter.
1	(Dalje.)’	;, %'
Videl je že dalje, da, njemu se je vendar /e že rodil dan, ko je spoznal vso srečo življenja. Baš sedaj, ko so mu po samomoru Souma-rja vrele te misli po glavi, se je prepričal o tem. Baš sedaj, ko ga ta smrt ni potrla na duhu, ko je sam sebi rekel: »Prav si imel, Soumar. Podlo življenje ni vredno, da bi se živelo.«
»In naj je podlo, naj je še gorje, vredno Je ua je živiš in dolžnost imaš, je živeti. In če bi bil en sam človek poleg tebe na zemlji, ima življenje zmisel in stori vse, kar moreš storiti za tega človeka!«
To formulo življenja Je našel že tedaj, ko ;Je začel nadaljevati zdravniške študije, te formule se je držal, to formulo je v sebi poglabljal jJn razširjal, ta formula mu je pomagala črez »kaline vseh analiz. Ta formula se je oživela ,V njem tudi sedaj.
In tako je šel po praških ulicah na Žižkov in z Žižkova na Vinograde, mislil in mislil, pjudi ni videl, mimo katerih je hodil, ni se brigal pa ulice, kjer je hodil, šel je kar tako avtomatično in si vedno ponavljal: »Baš v to bedo, y to žalobnost življenja se moraš zatopiti in v tej bedi življenja moraš najti in ustvariti vendar krasno življenje, človeško življenje. To ni brav, oditi, iztrgati se razdvojen s sveta. To je tvoja domneva, izhajajoča Iz nedelavnega pre-mišljanja, kakor da si sem postavljen samo za igračo, da si sem dan za zabavo sebi ali pa
V Ljubljani, v soboto dne 13. junija 1914.
varni hoče biti kapitalist gospodar. To se razume samo po sebi. Ta bi bila lepa, da bi mu delavci še v to vtikali nos! Kako bi neki delili profite, ki se zdaj stekajo v njegovo blagajno? Jezi ga itak že dovolj, če ni absoluten gospodar. Delavske organizacije že nekoliko omejujejo njegovo oblast, kolektivne tarifne pogodbe mu vežejo roke. Vsega tega bi se rad iznebil. In dasi so tudi med podjetniki nasprotja, ker bi vsak najrajši sam pobral ves dobiček, se vendar združi z drugimi kapitalisti v organizacijo, da more uspešneje nastopati proti delavskim zahtevam.
Tudi za upravo gospodarskega podjetja je treba znanja, brige, paznosti itd. Ali kapitalist se tudi tukaj »žrtvuje«, ker gre za njegov profit. In če se hoče »žrtvovati« tudi v politiki, ima tudi tam povsem enake razloge. Pripravljen je obvarovati delavstvo skrbi in si jih naprtiti sam, ker ne mara, da bi mu delavstvo gledalo na prste in prekrižavalo račune.
Kapitalist hoče biti gospodar v tovarni; gospodar hoče biti tudi. v državi. Namen je v obeh slučajih enak.
Res Je: Za politiko je treba razumevanja in znanja. Zato ni gospodujočim slojem nič tako zoprno kakor izobrazba delavstva. Nevednemu proletariatu je lahko dopovedati, da je politika knjiga skrivnosti, s katerimi nima kot delavec nobene neposredne zveze in v katere mora verjeti kakor dober kristjan v sveto pismo: Slepo, brez kritike, brez razmišljanja, brez dvomov. Ali iz te knjige prihajajo zakoni, ki vežejo delavca, če so mu všeč ali pa ne, prihajajo davki, katere mora direktno in indirektno plačevati iz svojega žepa, prihajajo zanj dolžnosti. za privilegirance pa pravice.
če so delavci spoznali, da morajo imeti kaj besede v tovarni, ker se z njimi sicer lahko pometa, morajo spoznati, da jim je prav tako treba besede v državi, v deželi, v občini. Tudi tukaj je enaka razlika med izkoriščevalci in izkoriščanimi kakor v tovarni in v rudniku. In nikjer ne morejo izkoriščevalci zastopati delavskih interesov.
Kdo pa naj jih zastopa, če jih ne bo delavstvo samo?
In še enkrat: Za politiko je treba znanja in razumevanja. Nasprotnikom proletariata se ni čuditi, če nfso dali delavstvu pouka v takih rečeh.,Sam sebi ne vzgaja nihče rad nasprot-. nika. Delavsko znanje je nevarno privilegiranim,.--delavsko neznanje jim utrjuje privilegije
—	torej naj ostanejo delavci nevedni.
Ali delavci sami ne smejo misliti tako. Politika je zavozlana reč, toda tudi v proletarskih glavah so možgani, ki znajo misliti in razvožljavati vozle. In razvozlati morajo polagoma vse, da ne ostane nobena nejasnost, da jim nobeno politično vprašanje ne ostane nerazumljivo, da bodo mogli v vseh političnih rečeh ne le ustvariti si svoje mnenje, ampak tudi odločati.
Brez politične moči ni gospodarske moči. Da se morajo v gospodarskih vprašanjih zanašati na svojo moč, to delavci že razumejo. Alj priboriti si morajo tudi politično moč, da si z njo zavarujejo svoje gospodarske interese.
Socialno demokratična stranka ni za šalo politična stranka, in ne zato, da bi brez potrebe sekirala delavstvo s politiko. AH dokler je politična moč v rokah nasprotnikov, morajo vsa gospodarska prizadevanja proletariata ostati brezuspešna. Kaj pomaga delavcem, če si pribore nekoliko vinarjev mezdnega priboljška, pa jim ga vzamejo kapitalisti ob prvi priliki z novim davkom? Drednoti po osem-
deset miljonov kron so politične zadeve, ali plačuje jih delavsko ljudstvo, ker jih dovoljujejo njegovi nasprotniki. Mbret Viljem v Albaniji je operetna figura; ali to opereto plačuje avstrijsko ljudstvo s težkimi miljoni, ker je brezmočno v zunanji politiki. Avstrija se oborožil je, baje ker se oborožujejo vse države; a topove, utrdbe, nove kadre, nove puške plačuje povsod delavno ljudstvo, ki nima nobenega razloga za medsebojno sovraštvo. Paragraf 14 ni ne iz testa ne iz mesa; ali z njim se lahko podražuje testo in meso, ker ima en grof Stiirgkh več vpliva kakor vse avstrijsko ljudstvo.
Kamor se človek obrne, zadene z nosom ob kakšno politično vprašanje. In to vse »ni za delavce«. Ali čim se malo pobrska, se izpod paragrafa, izpod zastave, izpod napihnjenega gesla pokaže pest, ki sega delavstvu v žep in razbija njegove pravice.
Ali kakor je v Avstriji, tako je po vsem svetu, ki stoji pod oblastjo kapitalizma. Razmere ene države so v zvezi z razmerami druge države. Kamen, ki ga vržeš v vodo, napravi kroge vse do brega. Povišan vojaški proračun v eni državi ima za posledice povišanje v vseh državah. Zaradi smešne Albanije mobilizira šest velesil svoje bojne ladje; stroškov pa ne bo plačeval mbret. Člen sega v člen in tako nastaja neskončna veriga, ki uklene indiferentne in nevedneže.
Politično se mora izvojevati svoboda proletariata; politično se mora izobraziti delavstvo, da spozna razmere in svoje moči, da jih more združiti in da inore zmagati. Pehati delavstvo v politično neznanje, greniti mu zanimanje za politična vprašanja je podel, neodpu-sten zločin. Delavstvo ni le poklicano, da si pribori v kapitalističnem kraljestvu od danes do jutri nekoliko soli na svoj kruh, ampak da premaga kapitalizem in ustvari nov svet. To pa je naloga močnega, hrabrega, zavednega in — izobraženega delavskega razreda.
Politični lisjaki zopet na delu.
Sijajen shod socialističnega delavstva na Jesenicah.
Enajst let je minilo pretečeni mesec, odkar je rajni Josip Luekmami, zastopnik veleposestva v kranjskem deželnem rbtmtv v imenu gorenjskih občin Jesenice, Koroška Bela in nekaterih drugih, protestiral proti takratni klerikalni obštrukciji, ki je že več let zadrževala delo v deželnem zboru. O. Šušteršič in Krek sta mu zaradi tega zagrozila in mu obljubila maščevanje. Obljubi so tudi kmalu sledila dejanja.
Župniki, kaplani in drugi klerikalni hujskači so stopili takoj v ofenzivo, prirejali so shod za shodom in hujskali delavstvo na Savi in Javorniku tako dolgo, da so dosegli svoj namen: Spravili so ga v stavko. Seveda jim ni bilo na tem, da delavci kaj pridobe, (v resnici niso tudi nič dosegli), bilo jim je na tem, da ponagajajo in škodujejo Luckmannu. Pokazati so tudi hoteli, kdo da ima ljudstvo na vajetih. In res so imeli takrat vse jeseniško delavstvo na vrvici. Sledilo je slepo črnuharjem, ne da bi s tem kaj pridobilo. Pač pa so si delavci takrat škodovali, škodovali toliko, da švrka že deset let kapitalistični bič po delavskih plečih. In ravno letos ga občutijo nabolj. Vse to je sad klerikalnih hujskačev. Vsega tega ne bi bilo treba, če bi bilo vse delavstvo organizirano v
drugim ne, ne, to vse ima namen. Da, tebi
se ni treba prepričevati, — saj ne moreš biti prepričan, da je drugače. Poglej, ali more — le predstavi si to — ves svet v svojem kroževju hiti nekaj slučajnega? Ali se ne vjema tu vse drugo v drugo, ali se ne izravnava drugo z drugim: I harmonija i disharmonija? Le predstavi si to ogromno kroženje, to velikansko,
celotno vrstenje vsega tega in da bi to ne
imelo nobenega namena, da bi se to godilo tja-vendan? Analiziraj, grebi v sebi, v svojih psi-
hologičnih vtiskih, uvažuj   uvažuj, kakšno
egoistično, neharmonično, narobe bitje si, uvažuj o svojih navalih idealizma, strasti in sovraštva, a vse to počenjaš le iz dolgega časa, le iz lenobe. Bržko si se pa lotil dela, resnega,
polnega dela ne titanskega dela, katero
naj bi mahoma prevrnilo in izpremenilo ves svet, ampak drobnega in najmanjšega dela, katero izvršuješ ne zase, temveč za tega druzega, dasi i edinega človeka, dela, katero ti ne bo puščalo časa za večno seciranje in glodanje tvoje notranjosti in družabnih redov, dela utemeljenega na spoznanju samega sebe in spoznanju sploh--------------O,	da, spoznal sem, sem
že spoznal vse! In, da, kakor hitro se polotiš takega dela, pa ni več praznote in ničnosti -in brezpomenljivosti, pa se ne vprašuješ z izbuljenimi očmi to — to da je življenje?
Tu vidiš, kam smeruje to prosto kroženje — za kakšnim ciljem in kakšno službo v njem opravljaš, kako si ga i ti deležen. Potem pa ne obupaš nad takozvano skrivnostjo življenja in nočeš premotrivati projektov vesmirja. Tukaj si, ne zdeha se ti, obratno, strah te je te naglice, sam čutiš, da se ti tudi mudi, da moraš, moraš brzo — naporno delati, da ne zamudiš,
da izvršiš vse,^ kar življenje zahteva od tebe
—	da se izživiš, popolno izživiš, ne zase, ampak za one druge, za vse tiste druge, kateri so tvoji bratje in zaradi katerih si ti tukaj, saj ni grozovitejšega življenja, nego če ga ne živiš za druge. In baš to je največja nesreča za ljudi, da preveč pogosto žive za se, da skrbe le zase, ne za druge. Po tem hrepene vsi, dasi morda nevede, po oni skrbi za nekoga in za nekaj, po tem, kako bi ušli sami sebi, —• in kateri ne najdejo tega, so tisti nesrečni, najbolj nesrečni razdvojenci.«
Tako je premišljal Ivan, govoril in ponavljal si v raznih variacijah, hiteč zamišljeno po praških ulicah, baš tisti čas, ko bi bil moral biti v bolnišnici. Še več, še več si je povedal, zagotavljal se v teh nazorih — razvijal se nekako navdušeno. In dejal si je, da bi se morda marsikomu zdelo naivno, otročje tako-le razrešiti zagonetke življenja, da je v resnici morda to naivna in otročja rešitev, toda kaj je dejal Kristus? »Resnično vam povem: Če se ne iz-pr<W)brnetc in ne boste kakor ti mali, nikoli ne pridete v nebeško kraljestvo.«
XXXVII.
V	takih mislih je naposled pozvonil pri vratih Hanuševega stanovanja, prihajaje od Bartoševih, kjer se je zamudil skoro eno uro, poslušajoč vse možne razlage o zagonetnem vedenju Soumarja v zadnjem času. »Toda kako bi bilo človeku prišlo na misel, da bi on —« s tem refrenom so se završevali vsi razgovori.
Tudi sam si je liekolikokrat ponavljal za drugimi: »Da, kako ni naj si bil človek mislil!
Leto IV.
strokovni organizaciji, in tudi ne bi bilo: treba prenašati prikrajšanje zaslužka.
Leta 1904. o velikonočnih praznikih so šli vsi gorenjski farji in njih podrepniki na delo. Posrečilo se jim je, da so spravili 16. aprila javorniške delavce v štrajk. Osem dni so stavkali. 26. aprila so nahujskali v stavko še delavce v jeseniških plavžih in v mojstranski žeb-Ijurni. V jeseniške plavže je poklicala družba namesto stavkajočih 80 kaznencev, ki so delali pod varstvom kaznilniškega uradnika, nadporočnika in 60 žandarjev; 28. aprila, ko so uvideli klerikalni demagogi, da je ljudstvo do skrajnosti razburjeno, so udarili farji na drugo struno, namreč na staro jezuitsko struno. Sklicali so shod in pričeli pridigati, da je Bog tako napravil, da morajo biti trpini in bogatini in da naj se trpini vdajo v svojo usodo in naj gredo pridno na delo.
To je na kratko žalostna zgodovina jeseniških kovinarjev. 2000 ljudi so shujskali klerikalci v stavko, dobro vedoč, da ne prinese delavcem nobenega uspeha. Klerikalni voditelji so zadostili svoji politični demagogiji in to Jim je bilo uspeha dovelj. Račun naj plačujejo —■ trpini!
Žalostna je ta zgodovina in še žalostnejše so njene posledice. 10 let se delavci niso smeli ganiti, in kruti kapitalistični bič še vedno udriha po plečih Jeseniškega delavstva.
Podjetništvo, dobrovedoč, da se Jeseniški delavci med seboj ravsajo in kavsajo, da leta še velika čreda za farji, da je jeseniška kovinarska organizacija šc prešibka, so delavcem sedaj plače znižali.
Deželni zbor kranjski je naložil industriji ogromne davke, češ, kapitalisti jih lahko plačajo! Tako so govorili javno, da pokažejo delavstvu svoje dobro srce. Vedeli so pa dobro* da bodo prevalili kapitalisti te davke na delavstvo. In res! Takoj, ko so se davki zvišali, je jeseniška tovarna delavcem znižala mezde, kar je seveda povzročilo upravičeno razburjenje med jeseniškim delavstvom.
Klerikalni politični špekulantje, uvidevši da je delavstvo nezadovoljno, se hlinijo sedaj okrog socialistov na Jesenicah. Poslali so zopet starega lisjaka na Jesenice, da ublaži vihar, ki so ga povzročili kristjani iz deželnega dvorca.
24. maja je imel J. E. Krek na Jesenicah shod, na katerem je pral klerikalne zamorce,; češ, so pač kapitalisti brezsrčni, ki vam znižujejo mezde. Najbolje je, če se združijo delavci, ne glede na to, kje da so organizirani, pri socialistih ali pa pri katoliški.organizaciji; skupaj naj se upro. Lepo je govoril gospod Janez, samo nekaj je pozabili namreč to, da delavci na Jesenicah niso več tako lehkoverni kakor so bili pred desetimi leti. Pred desetimi leti so klerikalci že lahko natvezili delavstvu bajko, da se bore za njihove koristi, ko so v resnici hoteli zadostiti le svoji pohlepni gospodstvaželj-nosti. Danes bi radi prikrili klerikalci svojo hinavsko ljubezen do delavstva, pa zvračajo vso krivdo za znižanje mezd na kapitalizem. O. Kreku teče jeziček gladko, lepe besede, sladko doneče se mu usipljejo iz .ust, ali v srcu je hinavec kakor vsi klerikalci,‘kadar govore
o	ljubezni do delavstva. Zato pa jeseniško delavstvo ne bo Šlo na sladki med Krekovih •besed, temveč bo posvetilo vse svoje moči v to, da organizira delavstvo v mednarodni strokovni kovinarski organizaciji. Ko to dosežemo, bomo brez vas povedali jeseniškim podjetnikom, da tako ne gre dalje. Upamo, da pride ta ura kmalu. Svita se tudi na Jesenicah in de-
1» vendar,« je dostavljal, »se je menda dolgo v njem godilo nekaj podobnega.«
Pozvonil je torej. Pravzaprav niti vedel ni, zakaj gre sem, domišljal si je vendar, da je hjanušu že znano, da je že čital v časnikih, pravzaprav obisk torej ni imel gotovega namena. Najbrže se je ivan hotel pogovoriti s Hanušem o Soumarjevi smrti, slišati i njegov, nazor;
Odprli so mu, vstopil je brez okoliščin in našel Otilko samo v spalnici pri malem detetu. Odložil je havelok črez stranico postelje, sedel na taburet in povedal, zakaj je prišel. »Ali Hanuš že ve,« je vprašal z napetim pogledom.
Otilka je pokimala. Oddala je nasičeno dete pestunji in pozvala Ivana v sosednjo sobo. »Rada bi ti nekaj povedala,« je zašepetala.
Ivan je torej odšel z njo. »Kaj je torej dejal?« je vprašal zamišljeno.
Tudi Otilka je bila zamišljena, resna. Sploh ni bila več sveža, brezskrbna in zmagoslavna nekdanja gospodična. Kakor da bi se bila senca razprostrla po vsem njenem bitju, in na obrazu se ji je zrcalilo nekoliko utrujenosti. Ivan je precej spoznal po izrazu obličja, da ni srečne volje in da se je doma najbrže nekaj zgodilo. Poznal Je že tiste odseve raznih dispozicij, kažočih se na nje obličju In zadnje: leto se je naučil ugibati jako dobro, kdaj je njei zakon srečen, miren, in kdaj zavozi na nehodnO pot. Razumel je vse popolnoma dobro, sicer pa mu je Otilka često zaupala to — kako se s;odi vse pri Hanuševih, kako se bojuje in asimiliraj dvoje različnih individualnosti, kako se bojuje dvoje različnih svetov, in slutil je, predstavljal si je lahko, da Otilkl ni in ne more biti svo* bodno pod trdno, brezobzirno, roko. Hanušev®
flavci spoznavajo pomen strokovne organizacije.
V' pondeijek 1. junija je bil javen kovinarski shod pri Jelenu na Savi. Predsedoval mu je sodrug Ogris. Velika dvorana je bila nabito polna zavednega delavstva. S. Mihevc iz Trsta je prav jasno in odločno razkrinkal klerikalne namene. Pokazal je, kako hočejo izrabljati klerikalci zopet jeseniško delavstvo za svoje politično komedijantstvo.
Njegovemu temperamentnemu govoru, spremljanim z ogorčenimi medklici na farško politično spekulantstvo je sledilo burno odobravanje. Na to je govoril s. R. Kocjančič iz Trsta. Izvajal je približno sledeče: Jasno sli! o 'ri vašem žalostnem položaju vam je podal s. Mihevc. Zato ne bom govoril specielno o vaših razmerah. Predočiti vam hočem namene, ki jih imajo meščanske stranke, klerikalne i in narodne s tem, da vas vabijo v svoje vrste.
Pri nas v Trstu imamo narodno stranko. Ta stranka si je ustanovila pred sedmimi leti za svojo stafažo takozvano »Narodno delavsko organizacijo«, da z njeno pomočjo lažje lovi neravedne delavce. V sedmih letih svojega obstanka ni napravila za slovensko delavstvo prav nič koristnega. Razvnela je le najnižje instinkte slovenskega delavstva, zanetila je med slovenskim delavstvom sovraštvo proti italijanskim in nemškim sotrpinom. Da ima oči-viden namen rušiti solidarnost in preprečiti vsak uspeh razredno organziranega delavstva, to le pokazala v neštetih primerih v Trstu, v zadnjem času tudi v Nabrežini. Dokazoval je, da Je vsak Slovenec, ki se bori proti socialni demokraciji sovražnik slovenskega delavstva in s tem sovražnik slov-, naroda. Ako res vidijo, da je pri nas narodnost ogrožena in ako jim Je res kaj za interese slovenskega delaystva, naj vstopijo v naše vrste in naj tu popravljajo kar Je krivičnega v človeški družbi ter naj ne rušijo krvavo potrebne solidarnosti delavstva vseh narodov proti mnogo večji solidarnosti kapitalizma vseh narodnosti. Sicer pa iščejo ti frazerji vedno dlako v jajcu in svojim zaslepljenim ovčicam ne povedo nikdar resnice. Izmed 10 strokovnih tajnikov v Trstu na primer je 5 Slovencev, 1 Hrvat, 3 ftalijani in 1 Nemet, istotako je s strokovnimi glasili. V političnih organizacijah smo popolnoma samostojni. AH n^rodnjakarji Vedno gonijo, da so slovenski socialisti v Trstu popolnoma odvisni od Italijanov.
Na Kranjskem imate pa razne pope, ki v imenu vere rušijo delavsko edinost. Socialisti nismo proti veri, smo pa odločno proti onim, ki izrabljajo vero V svoje politične svrhe in ki pridržujejo ljudstvo v imenu vere v temi in v zmotah.
Pokazal Je pota, ki so najboljša, da rešijo slovensko ljudstvo iz klerikalne teme in nacionalistične omame. To so poučne knjige In delavsko časopisje. Citajte torej veliko, uporabite prosti čas za izobrazbo.
Naš boj mora biti pa predvsem ta, da si izvojujemo 8urni delavni čas, ker le tako se bomo lahko izobraževali.	,	.
Zaključil je z apelom na one, ki tako radt kritizirajo. Poprimite se resnega dela in čistite to kar je slabega, ako hočete, da bo naš boj uspešen. Le na podlagi skupnega delovanja bomo razrušili stebre sedanjega krivičnega družabnega sistema. (Burno odobravanje.)
Nato Je še govoril sodr. Mihevc o bratovski skladnici in o zavarovanju proti nezgodam. Oglasilo se je za njim še več govornikov z Jesenic, ki so vsi apelirali na pristop v kovinarsko organizacijo, ter poudarjali važnost strokovnih organizacij.__________________________
Politični pregled.
= švlhova afera še nikakor ni končana. Medtem ko upozarja znani profesor Masaryk na razne nedostatke sodnijskega postopanja, Je proti uradnici VVoldanovl, ki je bila pravzaprav edina priča za Švihov proces, pa ni bila zaslišana pred sodiščem, vložena ovadba, da je potvorila neko menico na 200 K. To seveda1 nima nič opraviti z vprašanjem, če je bil Šviha konfident ali ne. Toda druga zanimiva vest se razširja zdaj. V poučenih krogih namreč zatrjujejo, da tisti policijski šplcel, ki se ie psevdo-nimno imenoval Wiener, ni bil šviha, temveč nekdo drugi. Iti ga baje poznajo. Ta špion Je bil baje tri leta v narodno socialni stranki, obenem pa je bil za stalno plačo nastavljen pri praški policiji. Ko je spoznal, da Je njegovo početje razkrito, je brez sledu izginil iz svojega razkošnega stanovanja v Pragi in baje pobegnil v Ameriko. Zato potovanje je dobil denarja... Marsikaj v tej povesti Je skrivnostno. Policija in vlada, ki bi lahko govorili, molčita. Parlamenta, ki bi mogel zahtevati pojasnila, ni. In tako je zadeva še bolj zamršena. Namesto enega vprašanja jih je zdaj cela vrsta.. Ali je bil S viha konfident? Ali je bil le skrivnostni begunec, špion? Ali sta bila oba špicla? Ali je cela kompanija takih poštenjakov v policijski službi? Ali se plačujejo davki za take namene? In tako dalje. Da bi ljudstvo imelo pravico do pojasnil, pa ne gre v glavo grofu Stilrgkhu.
= Bivši finančni minister dr. Robert Me-yer je v sredo večer na Dunaju nenadoma umrl. Meyer je bil finančni minister v Biener-tliovein kabinetu pred imenovanjem Zaleskega. Tam ni mogel storiti nič posebnega. Občutilo bo pa njegovo izgubo dunajsko vseučilišče, kjer je kot profesor nacionalne ekonomije zavzemal odlično mesto, še bolj pa veliko izobraževalno društvo »Volksheim*, v katerem je bil predsednik. Iz Meyerjevega peresa je prišlo tudi več finančnoznanstvenih spisov trajne vrednosti.
= Francoska ministrska kriza, ki je naspala po končanih volitvah, Je po raznih ponesrečenih poizkusih rešena tako, da Je stari Ribot prevzel ministrsko predsedništvo. Druge listnice Imajo: Bourgeois zunanje zadeve, Pey-tral notranje zadeve. Delcassč v6jno, elemente! finance, Chautemps mornarico, Dariac poljedelstvo, Dupuv Javna dela. Reville trgovino, Des$oye pouk, Maunory_ kolonije. Poleg 72-
letnega Klbota so najznamenltejšf člani nove vlade Bourgeois in Dupuy, ki sta bila oba že na čelu kabinetov, ter Delcasse, ki je bil že minister za mornarico, minister za zunanje zadeve in naposled poslanik v Peterburgu. Njegovo ime je dolgo časa pomenilo vojno nevarnost. Zdi se, da se je mož v Peterburgu nekoliko unesel. Veliko je pa vprašanje, kako bo mogla nova vlada — vladati. Viviani, ki je bil pred Ribotom poklican, da sestavi ministrstvo, ni mogel izvršiti svoje naloge, ker bi bil rad ustregel dvema nezdružljivima zahtevama: Ohranitvi triletne vojaške službe in odpravi triletne vojaške službe. Sedanja vlada izjavlja, da bo »lojalno« izvršila zakon o triletni službi. Ali značilno je, da ne najde novo ministrstvo, ki je sestavljeno iz radikalcev, podpore pri združenih radikalcih. Proti vladi se izjavljajo tudi socialisti. Dvomljivo je, če najde sploh večino; če pa jo najde, bo taka, da ne bo mogla vztrajati. Zadnje volitve so jasno pokazale, da ljudstvo na Francoskem ne mara triletne vojaške službe. Proti volji večine prebivalstva ne bo mogoče dolgo vladati.
= Angleško gosposko zbornico čaka nova reforma. Vlada je izdelala zakonski načrt, s katerim se odpravlja dedično članstvo gosposke zbornice. Načrt bo v kratkem predložen poslanski zbornici.
—	Albanska tragikomedija je od dne do dne bolj zmedena. Knez. ki je ob prvem prihodu vstašev zbežal na italijansko ladjo, hoče biti zdaj naenkrat junak in z orožjem premagati puntarje. Pravijo, da so mu to junaštvo ukazale prijateljske velesile. Ali kaj bo z zmago, še ni popolnoma gotOvo, zakaj tudi vstaja v Epiru se zopet širi. V Draču so popolnoma izgubili glavo, pa so v svoji konfuziji aretirali italijanskega polkovnika Murichia in profesorja Chi-niga, češ da sta bila v zvezi z vstaši, potem pa so ju ruorali prositi za odpuščanje. Holandski polkovnik Thomson nabira prostovoljce za kneza, ali v Albaniji je lahko mogoče, da postanejo iz njih prostovoljci proti knezu. V albanskih vodah je že cela flotilja tujih ladij. Vse evropske velesile se morajo neprenehoma baviti s to nemogočo državo. Človek bi lahko smatral vse skupaj za groteskno predpustno prireditev, če ne bi šli stroški za vso komedijo iz žepa ljudi, ki jih briga Albanija sicer toliko kolikor lanski sneg in če ne bi prežala v tem kotu nevarnost, ki nenadoma lahko pograbi nedolžno prebivalstvo evropskih držav.
Splošna stavba v Italiji.
Proletarska kri je pordečila v nedeljo ulice v Ankoni. V militaristični državi, kakršna je Italija, mora plačati proletarec — saj bur-žvazija ne nastopa nikjer resno proti militarizmu — upor proti vsemu, kar si izmisli blazna kcvolotnost mUitarizina, s svojo srčuo krvjo.
Za nedeljo so sklicale vse delavske zbornice po Italiji protestne shode proti uredbi kazenskih kompanij v armadj. Na ukaz ministrskega predsednika Salandre so prepovedali te shode povsod, ali kliub temu so Se vršili in potekli mirno. Le v Ankoni je prišlo do prelivanja krvi. Ker je policija v Ankoni tudi prepovedala shod, se je sešlo popoldne okolo 300 republikancev in anarhistov v prostorih republikanske stranke. Zborovalci so protestirali proti prepovedi javnega shoda. Po shodu so poizkušali priti na Rimski trg, kjer je igrala godba. Policija Jim je zabranila vstop na trg. Prišli so seveda tudi orožniki. Naenkrat so počili streli in takoj so obležali trije mladeniči mrtvi, pet je bilo težko ranjenih, več pa lahko ranjenih. En policist in več orožnkov so bili streljali brez povoda, brez ukaza, zgolj iz slepega sovraštva proti demonstrantom.
Nedolžno prelita kri antimilitarističnih demonstrantov je zahtevala maščevanje; delavstvo Je prevzelo to maščevanje: Proklamiralo. je po vsej širni Italiji splošno stavko, da izrazi tako svojo solidarnost z demonstranti in žalost nad mladimi Žrtvami. Z ogorčenim navdušenjem Je sprejelo delavstvo geslo za splošno stavko. Promet je bil skoraj docela ustavljen, po tovarnah in delavnicah le bilo vse tiho, časopisov ni nihče stavil ne tiskal, ženske so legale na železniške proge, da niso mogli vlaki nikamor. Tako se maščujejo zavedni delavci za žrtve iz svojih vrst, ki jih zahteva militarizem v mirnem času. Po vseh večjih italijanskih mestih so bila v torek velikanska protestna zborovanja zaradi dogodkov v Ankoni. Ker ni bila policija toliko previdna, da bi bila ostala doma in pustila, da zborovalci svobodno izražajo svoj gnev nad besnimi napadi orožništva v Ankoni, je prišlo v mnogih mestih do krvavih pouličnih pretepov med zborovalci in policijo, in v Firenci so usmrtili demonstrantje mladega moža. To so posledice oboroženega nasilja.
V	poslanski zbornici je izjavil ministrski predsednik Salandra, da so orožniki in policist, ki so streljali brez povelja, že aretirani. Socialistični, republikanski in radikalni poslanci so ostro grajali prepoved nedeljskih protestnih shodov in izražali žalost nad krvavimi dogodki v Ankoni.___________________
Iz domačih krajev.
—• Zoper socialno demokracijo je dobro vsako orožje, in nasprotniki, četudi so sicer med sabo kakor pes in mačka, so tisti hip složni, ko izlije eden izmed njih golido na organizirano delavstvo. Naj pride obrekovanje iz kateregakoli tabora, tako zaničljiv se jim ne zdi nobeden, da se ne bi liberalci in klerikalci po-služili njegovih smradnih bomb. Dunajski krščanski socialci, ki so se s svojimi korupcijskimi aferami »proslavili« po vsem političnem svetu, so srečni če se pojavi kjerkoli kakšen škandal, kakor da bi se tako kaj zmanjšala nesnaga v njihovi hiši; ničesar pod solncem pa ne žele tako goreče kakor socialno demokratične korupcije, zakaj nik<jgar pod solncem ne sovražijo tako besno In vztrajno kakor socialno demokratično stranko. Ker o.a ie. težko
najti, česar ni, sl pobožni kristjani včasi iz trte izvijejo kakšno afero in krošnjarijo z njo povsod, kamor jih zanese noga. Zadnje dni pa so imeli srečo; našli so bivšega socialnega demokrata, nekega Tempferja, ki je na javnem shodu v Meidlingu nastopil s »senzačnimi - razkritji o nezaslišani korupciji v prvem nižje-avstrijskem delavskem konsuinnem društvu. Kadar sliši pravi krščanski socialec tako obrekovanje. mu seveda ni treba ničesar preiska-vati; take ocvirke pogoltne brez kritike kakor mano nebeško. Tako je krščansko socialno časopisje takoj napolnilo svoje predale z onimi uničujočimi obtožbami, modri Bielohlavvek je in-terpeliral v nižjeavstrijskem deželnem zboru, Miiller in Hemala pa sta pricapljala za njim z interpelacijo v dunajskem občinskem svetu.
V	Ljubljani pa sta »Slovenec« in »Slov. Narod« brzojavno poročala o socialno demokratičnih konsumnih škandalih, in liberalno glasilo je še celo v neki notici porabilo ta lopar, kakor da ne gre za natolcevanja, ampak za dokazana dejstva. Kajti zoper socialno demokracijo ni treba dokazov; obdolžitve zadostujejo. No. laž ima kratke noge in naši dični nasprotniki tudi z najnovejšo dunajsko »afero« ne pridejo daleč. Predvsem je zanimivo to. da »razkriva« gospod Tempfer socialno demokratične »ne-rednosti« zato, ker ga je moralo konsumno društvo, pri katerem je bil prej za prodajalca odpustiti iz službe. Mož je bil namreč uepo-boljšljiv pijanec. Nikakor pa se ne more pritoževati. da bi bil enostavno vržen na cesto. Ko je bil že večkrat prišel popolnoma pijan v službo, tako da so se pritoževali člani in da so ga morali nckolikokrat poslati že zjutraj domov, so ga posvarili. Dne 11. februarja t. 1. je sam podpisal reverz, s katerim priznava, da je dobil zaradi ponovne pijanosti strog ukor in da bo, če se to še enkrat zgodi, takoj odpuščen. Kljub temu se ni znal varovati svoje strasti, ampak je bil potem še parkrat v službi pijan. Due 25. aprila je nadzornik podružnice opazil, da se obračun ne vjema; Tempfer je bil zopet posvarjen. In nato se je še tisti dan tako napil, da je zaspal v skladišču v času, ko bi bil moral streči članom. Dne 28. aprila je bil odpuščen, ker se je pokazalo, da vse prizanašanjc nič ne pomaga. In zdal daje ta mož krščanskim soci-alcem materija! zoper socialne demokrate. Ali kakšen je ta materijal? Lani ie bila v društvu res mala kriza, ki je imela svoj poglaviten vzrok v znanih gospodarskih razmerah po vsej državi. V nekaterih oddelkih je bil uspeh nekaj slabši kakor druga leta in konsuni se je nekoliko znižal. To ni bila krivda društva, ali vodstvo je vendar takoj naprosilo centralno zvezo za kontrolo, in revizija je priporočala razne reforme, ki so se članom predložile z revizijskim poročilom na podružničnih shodih. Raznn centralne zveze avstrijskih konsumnih društev. ki je poklicana za revizijo, ima vsaka po-družnea poseben revizijski odbor. Ne verjamemo. da bo veliko meščanskih ustanov, ki bi imele tako temeljito kontrolo. Toda .kakšne SO. bile tiste velikanske nerednostl, o katerih trobi in bobna krščansko socialna morala? Dunajski kristjani so kričali in naši domači prijatelji so takoj zakokodakali za njimi, da Je bil v treh letih ves rezervni sklad, ki Je znašal 750.000 kron, porabljen, to se pravi zapravljen. — Tudi najdebelejša laž se hitro izreče, toda ta Je bila vendar predebela. Resnica Je namreč sledeča: Leta 1912 je rezervni sklad znašal 538.277 kron. Leto 1913 je bilo gospodarsko neugodno. Dobiček ni bil tako velik, da bi se bila mogla iz njega izplačati članom običajna petodstotna dividenda. Zato Je občni zbor sklenil, da se vzame iz rezervnega sklada 99.516 kron, ker bi bilo znižanje dividende prav v času krize za člane preobčutno. Rezervni sklad pa je znašal Še vedno 440.4U kron 22 vin., medtem ko štejejo deleži članov 374.795 K 20 vin., tako da jih presega rezerva še za 65.676 kron. Marsikatera meščanska delniška družba bi si ob takem razmerju oblizala vse prste. Neka druga povest, da Je konsumno društvo prodajalo slabe klobase, ie bila ie 13. avgusta I. 1912 uradno ovržena; društvo }e tako}, ko so se širile slabe govorice, dalo preiskati klobase od preiskovalnega urada za živila, ki Je naznanilo pred-stojništvu po izvršeni preiskavi, da ni onim klobasam nič prigovarjati in da se svobodno prodajajo. — Tak je torel boj zoper socialno demokracijo, to so »načela« naših nasprotnikov. Skoda bi bila, da bi se kdo razburjal zaradi tega. zakaj način ni nov. Ponosni pa gospodje nasprotniki ne smejo biti, če ne najdejo v svoji bojni shrambi boljšega orožja.
—	Nestrpni slovenski socialni demokratje. »Slovenski Narod« od srede predbaciva slovenskim socialnim demokratom nestrpnost, ker smo bili nastopili proti cvetličnemu dnevu Ciril Metodove družbe. Pri tem se poslužuje »Narod« prav enake metode kakor nacionalistični nasprotniki socialne demokracije po drugih deželah: Za zgled nam namreč postavlja nemške sodruge, češ, da ima agresivni nemški »Schulverein« pri nemških sodrugih močno zaslombo. To je debela laži Svojo lažnivo trditev opira »Narod« na to, ker je bila prinesla »Arbeiter-Zeitung« poročilo o letošnjem glavnem zboru »Schulvereina«. »Narod« pravi, da je to poročilo obširno. »Obširno« poročilo obsega celih 70 vrstic! No, pa to je malenkost. Bolj važno je, kar naj Si zapomnijo gospodje okolo »Naroda« enkrat za vsdlel, da Je izstopil sodrug Pernerstorfer iz odbora »Schulvereina«, ker se ni strinjal z njegovo nacionalistično huj-skarijo in da je strankim zbor nemške socialne demokracije pred tremi leti v Libercah odobril ta njegov korak in ostro nastopil proti »Schul-vereinu«. To je tista močna zaslomba! Nam je prav vseeno, ali je Ciril Metodova družba samo obrambna družba ali pa agresivna, za nas je merodajno to: Da je družbino delovanje hujskajoče. socialna demokracija pa deluje na podlagi svojega programa za bratstvo med narodi ne za razdor; da je družba skoz in skoz bur-
žvazna in končno da prav nič ne soglašamo z njenim šolskim programom. Pouk na družbinih šolali je prikrojen prav po tistem staroveškem vzorcu kakor na javnih ljudskih šolah. Nobene moderne reforme — kakor jih z uspehom prakticirajo Kerschenstein, Scliarehnann in drugi — ni uvedla še družba na svojih šolah. Dalja tudi nima socialistično delavstvo nava* de. da bi podpiralo inštitucijo, kjer vlada pri oddaii služb najgrši protekcionizem, ki ga »Narod« tako rad obsoja pri kranjskih klerikalcih. Torej imajo slovenski socialni demokratje vzroka dovelj. da nastopajo proti družbi, ki ni prav nič drugega nego torišče buržvaznih nacionalistov.
— Zakon o občinskih posredovalnih uradih je potrjen iu pride v veljavo. Izprcmenjeni zakon upeljuje obligatoričfte posredovalne urade, to se pravi, občine bodo obvezane, da jih ustanove. Gre namreč za posredovalnice v slučajih privatnih prepirov. Klerikalci, duševni očetje tega duhovitega zakona, pravijo, da je to sredstvo zoper tožbarstvo. Kadar se bo dvoje petelinov sprfo pa bosta obložila drug druzega z raznimi krepkimi priimki iz narodnega besed-»Jpp naklada iti se bosta hotela tožiti zaradi žaljenja časti, bosta poklicana v posredovalni urad, ki se potrudi, da ju spravi in prepreči tožbo. To je navidez vse lepo, ali mi nismo taki optimisti, da bi pričakovali od teh uradov one čudeže, ki jih napovedujejo klerikalci. Priznavamo, da bi te spravne posredovalnice lahko kaj pomenile v kmečkih občinah, kjer ni spdiSc. Tupatam bi se nemara prihranila kakšna pot do sodnika. Toda izpremenjem zakon zahteva zdaj od vsake občine, da ustanovi in vzdržuje tako posredovalnico, ki seveda obremeni občinski proračun. V mestih, kjer so sodišča, bo pa tak urad preklicano malo vreden. Nature, ki se le v prvi jezi tako razvnamejo, da hočejo kar tožiti, sc dajo potolažiti, če se ohlade. To se pa lahko doseže tudi brez posebnega posredovalnega urada, ker Je tudi sodnik dolžan, da poizkusi v slučajih žalitev mirno spravo pred obravnavo, če pa sodnik ne doseže, da bi se stranke pobotale, ne Vemo, odkod naj Vzamejo posredovalni uradniki čarodejniško moč, da jih pripravijo do {ega. Uspeh bo v. mnogih slučajih ravno nasproten. Tožbarji sc. bodo jezili, da morajo letati Še k eni instanci, ki Jim itak ne more dati tega. kar_ zahtevajo, napir<?č kazni za nasprotnika, pa bodo pogo-stoma še bolj strupeni, in namesto sprave se bodo včasi dosegle še nove žalitve. Ali zakon je zakon, in če bo ta ali ona občina še tal o prepričana, da Je nczmlseln; bo vendar morala poseči v žep svojih davkoplačevalcev In ustanoviti posredovalnico za denar, ki bl se za marsikaj važnejšega bolje porabil. Tako ukazujejo kranjski deželni kristjani.
— Letošnji strankin zbor. Sodrug M. L iz Idrije nam piše: Članek sodruga Rožcta iz Trsta me je prav razveselil, ker hoče zbuditi zanimanje za mladinsko organizacijo. Soglašam s sodrugom Rožetoin popolnoma, da ie nujna iu neodložljiva potreba, da se bavi letošnji
strankin zbor * mladinsko organizacijo. (Mimogrede omenim; da bi bila tudi živa potreba,: baviti se z vprašanjem ženske organizacije). Dobro se še spominjam, da je bilo pred nekaj leti nekoliko gibanja med socialistično mladino na Goriškem, ki pa je žal zaspalo. Bilo je tudi nekoliko gibanja po Trbovljah. Hrastniku itd. A sedaj obstoje mladinske organizacije samo še v Idriji*. Ljubljani in Trstu, ki vse še dokai lepo napredujejo. Po vseh krajih, kjerkoli je nekoliko več socialnih demokratov, je treba zbuditi našo mladino in jo organizarati. Naša strankarska dolžnost zahteva, da postavimo na mesto, kjer nam ugrabi smrt ali druga nepri* lika izvežbanega starejšega sodruga, dobro poučenega, odločnega mladega bojevnika. Na delo torej za prosveto naše mladine!
— Ljubljanska plinarna. Na torkovi seji ljubljanskega občinskega sveta je bil sprejet predlog, da naj ukrene župan vse potrebno, da preide Ljubljanska plinarna v last mestne občine. Ljubljanska plinarna le delniško podjetje, večinoma delnic ima £e sedaj mestna občina.
— Volilne sleparije. Na ljubljanskem sodišča bosta v kratkem dve zanimivi razpravi: Ena se bo bavila s klerikalnimi volilnimi sleparijami na Rakeku, druga z volilnimi sleparijami v Ljubljani, ki jih je zakrivil liberalni deželni poslanec Jožef Turk. O obeh razpravah bomo poročali.
— Čltajte, sodrugil V založbi »Zarje« je še na tisoče brošur, ki jih je treba razpečati med
jamči
za izvrstno kakovost
-JEVIH
MAGGI
po 5 vin, za Vditra najfinejše goveje Juhe
AGGI
Le-te so najboljše!
Blagovolite to upoštevati pri kupovanju
Priloga ..Zarle** St. 845. dne 13. luniia 1914.
čitatelje. Sodrugi! Pobrigajte se, da dobe tisti, ki potrebujejo pouka, dobro čtivo v roke. Opozarjamo na Erfurtski program, na Komunistični manifest, na Ferijevo »Moderno vedo in socializem«, na Wahrmundovo brošuro itd. Na zahtevo pošlje založba »Zarje« cenik zastonj in poštnine prosto.
— Narodni delavci. Iz Spodnje Šiške nam pišejo: Pri Moharju v stibelcu je bilo v soboto večer polno — tako piše »Dan« in tako tudi poroča Šegatov Rudel v »Slov. Narod«. Govoril je g. Brandtner iz Trsta o važnosti N. D. O. Zabavno je brati taka širokoustna poročila. Kako pa je v resnici? V Sp. Šiški so štiri stranke: soc. demokratje, Nemci, klerikalci in liberalci! Ce se hočejo liberalci imenovati odslej NDO — je vseeno za nas, da je le za liberalce taktično in prav. Na Češkem so »Narodni Listy« zelo forsirali Klofača in narodne delavce — proti soc, demokratom. Vse mladočeške občine so jim šle na roko. In danes? Kdo ie v najhujšem boju z narodnimi delavci? Mladočehi, »Narodni Listy« in pa dr. Karel Kramaf!!! Danes so »Narodni Listy« odkrili dr. Šviho — narodnega izdajalca predsednika N. D. O.!! — če hočejo liberalci v Šiški isti usodi v naročje, potlej sta lahko Rudel Šegatov in pa Milanček Cimmermanov liberalna — narodna delavca. Pribiti hočemo le, da iz razredno-zavednih delavskih vrst ne more nihče biti ne liberalec in ne član N. D. O.
0 Narodni Delavski Organizaciji so pač pojmi jasni. Zolta, krumirska, s podjetniškimi denarji vstvarjena »organizacija«. Juvan, Mrak, Brandtner itd., kdo se ne smeje? Kaj je tem ljudem mar vprašanje o delavskem socialnem boju? Službica — to je vse, za čimer stremijo! Socialna demokracija je svetovna stranka, ki re-prezentira nov svet misli, stremljenj in ciljev. In proti taki stranki — ah, ubogi NDO, imejte sicer veselje s svojim igračkanjem, toda vedite pa, da delavstvo ne more postati nič drugega, kot socialno demokratično, In to pre}allslej. Za nekatere je pot sem krajša, za druge daljša.
— Z Vlča-GHnc. V naši občini vlada velikansko razburjenje. Očetje frančiškani so tisti, ki so ga povzročili in kdor danes odkritosrčno besedo izreče, pravi:	»bog	nas	varuj
očetov frančiškanov«. V poprej prijazno kmeti-ško selo Vič in prijazno delavsko naselbino Glince-Rožna dolina se je vgnezdilo sovraštvo, zavidanje, nevoščljivost — odkar imamo novo cerkev in patre frančiškane. »Mir med ljudmi« — je bila nekdaj parola krščanske cerkve — »boj in boj vsemu, kar se ne ukloni našim poveljem«, taka je pa parola danes, ki jo razlagajo očetje frančiškani. Sredstva so jim dobra Kakršnakoli. Denuncilaeije (slučaj p. Arangel — jurist Pekič), blatenje po časnikih, vporaba Marijinih devic, Društveni dom — godba — igre — izleti na Katarino itd. itd. Zadnje čase so uporabili še c, kr. okrajni šolski svet v svoje namene. Na viško-glin-ški ljudski šoli so uvedli obvezne šolske maše ob nedeljah za zaklenjenimi vrati. Zapovedali so otrokom, da morajo hoditi v cerkev. Mnogi starši so bili mnenja, da maša ni poduk in niso pustili otroke k šolskim mašam, bodisi da so jih vzeli s seboj sami v cerkev, bodisi da so jih imeli doma. C. kr. okr. šolski svet je po c-kr. okr. glavarstvu že kakih 80 do 90 staršev kaznoval vsled tega z globami po 2, 4. 5, 7 K. x r,za.c'e<1 so seve poslali priziv na c. kr. dež. šolski svet. v katerem zahtevajo, da se jih kazni oprosti in — ako je že res potrebna ob nedeljah šolska maša, da se ne zapro oziroma zaklenejo cerkvena vrata, ampak da se dovoli
1 staršem pogledat, kaj se godi v cerkvi. Stališče staršev je opravičeno. Nikdo nima pravice zahtevati, da bi otroci hodili k tzv. šolskim mašam. Otroci morajo hoditi v šolo — da pa morajo hoditi tudi v cerkev, to pa ni nikjer zapisano. To je v moči in oblasti staršev! — Smo radovedni, kaj poreče c. kr. dež. šolski svet. Jasno je, da bi moral razveljaviti kazni in razveljaviti šolske maše. Prizadeti so bodo bojevali za svoje pravice do konca. — Frančiškani pa bodo želi. kar so sejali. Prav je tako. Klerikalizmu bol brez konca!
— Največje razstavno podjetje v Avstriji,
1	C'r^us KIudsky, ki je ravnokar do-Koncal z največjim uspehom v lastnem cirkuškem poslopju na Dunaju svoje petmesečno gostovanje, pride v soboto dne 13. t. 'm. potom dveh posebnih vlakov v Ljubljano, kjer bo še isti dan začel s svojim na sedem dni določenim gostovanjem. — Cirkus Kludsky je točasno'
največje in najmodernejše cirkuško podjetje in stoji s svojim obsežnim osobjem, s svojo množino raznovrstnih živali na višku vseh potujočih cirkusov. Velikanski šotor ima prostora za čez 600 oseb, in je urejen arenam podobno z najmodernejšim komfortom. — To podjetje, ki razpolaga z več nego 200 ljudmi in 300 živalmi, z 80 lastnimi menažerijskimi salonskimi, transportnimi in pisarniškimi vozovi, z lastnimi parnimi in električnimi stroji, bo gostovalo v Ljubljani sedem dni, začenši soboto dne 13. t. m. Z ozirom na svoje žive nilske konje, čebre, kamele, črede slonov, množico afrikanskih berberskih levov bengaličnih kraljevskih tigrov, severnih medvedov in svoje krasne konje — čez 100 po številu — razpolaga to podjetje z najbogatejšo menažerijo sedanjosti. — Poleg tega razpolaga cirkus Kludsky z mnogobrojnim umetniškim osobjem, najboljšimi jezdeci sveta, precejšnjo množico zastopnikov različnih plemen, kakor Arabcev, Kinezov, Indijancev, jezdeci iz Teksasa, kakor tudi veliko skupino klovnov. — Pod naslovom »Mexico« bode to veliko podjetje predvajalo krasno pantomino, v kateri nastopi čez 50 Indijancev in Cowbo-yev. Brez dvoma pričakujemo prihod tega modernega potujočega razstavnega podjetja z velikim zanimanjem. Predprodaja vstopnic vršila se bo v trafiki češark, Šelenburgova ulica.
— Ničmanova ustanova za eno revno vdovo iz šentjakobske fare (120 K) je od vlade razpisana. Razglas je nabit na magistratu.
— Sodrug Nace Šlambergar se je odpeljal včeraj zopet v Ameriko in se tem potom poslavlja od svojih prijateljev in znancev, bratov in sester. — Vrlemu sodrugu želimo mnogo sreče!
— Cirkus Charles, ki pride v kratkem v Ljubljano, se je razvil do svojega sedanjega ugleda pod spretnim vodstvom sedanjega ravnatelja Charlesa. V rani mladosti je že potoval
z menažerijo svojega očeta po Francoskem in Belgiji. Na teh potovanjih je pa raztrgal medved njegovega brata in oče je nato prepovedal nato tudi Charlesu vsako občevanje z divjimi zvermi, čez nekaj let je ustanovil mladi Charles prvi »Zoologični cirkus« v Evropi in čez pet let se je razvil ta cirkus v sedanje velikansko podjetje. Cirkuško podjetje Charlesovo je vredno več milijonov in ima 600 uslužbencev. Charlesu se je posrečilo, da je ukrotil živali; katerih doslej še ni nihče. V Ljubljani ostane cirkus Cahrles le nekaj dni. Vsakdo, ki se hoče izpopolniti svoje znanje, poseti gotovo ta cirkus.
— Opatija. Pri letošnjih deželnozborskih volitvah v Istri je naša stranka prvikrat postavila lastnega kandidata z okraj Voloska-Opa-tija. V tem okraju nimamo še politične strankine organizacije. Vsi naši pristaši se rekrutirajo iz strokovno organiziranih . delavcev, zlasti mnogo je organiziranih zidarjev in kle-sarjev. Postavili smo kandidata prvič za to, da dobe naši sodrugi priliko, da volijo po svojem prepričanju; drugič pa za to, da prvikrat seštejemo koliko imamo v tem okraju zavednih socialistov. Ker nimamo politične organizacije, ni bilo mogoče opraviti tistega dela, ki bi bilo potrebno ob takem času; zaradi tega nas tudi število naših glasov — 92 — ni iznenadilo. Narodnjaška banda je računala s pomanjkanjem naše politične organizacije in je več kot polovico naših volilcev na Kastavščini (tu imamo mi največ pristašev), zlasti zidarje, izpustila iz volilnih imenikov. Naši sodrugi. računajoč s tem, da so stari domačini, niso verjeli, da bi bili izpuščeni iz volilnih imenikov, ko srno jih silili, naj se sami prepričajo, če so vpisani ali ne. Vsak je odgovoril, da je dobil vedno glasovnico in da jo bo tudi letos dobil. Prišel je dan Qred volitvami, a ni bilo volilnih legitimacij. Sli so jih iskat, a bilo je prepozno. Dobili so odgovor: Niste vpisani v volilnem imeniku. Delavci so protestirali, ali nič ni pomagalo, prepozno so prišli. To je eno! Drugo je pa to: Neznatno Število naših pristašev, ki so bili v volilnem imeniku niso dobili glasovnic, ker so jih raznašalci dajali otrokom ali jih pa sploh niso prinesli. V takih razmerah, in če vrhu-tega še pomislimo, s kakšnimi sredstvi so agitirali narodnjaki proti nam. se ne smemo čuditi izidu volitev. Čeravno Je število glasov manjše kakor smo pričakovali, smo z uspehom zelo zadovoljni.'Že zaradi tega, ker je veliko strokovno organiziranih delavcev spoznalo, da je 'zraven strokovne potrebna tudi politična organizacija in so sklenili, da ustanove v naj-
krajšem času politično organizacijo. Na drugi strani so še enkrat spoznali, s kako nepoštenimi sredstvi delujejo narodnjaki proti socialističnim delavcem. To sta dva velika uspeha zadnjega volilnega boja. Odkrito moramo povedati, da nam je postopanje raznih Orličev in Červarjev veliko pomagalo k našemu napredku. Danes imamo v Opatiji nad 300 organiziranih delavcev, pred dvemi leti niti 50. (»Dnevov« dopisnik naj nategne ušesa). Danes ima »Slobodna Riječ« 50 naročnikov, pred letom ni imela nobenega. Pri zadnjih volitvah za bolniško blagajno smo zmagali z večino delegatov, na kar nismo mislili. Volitve v bolniško blagajno mislijo narodnjaki razveljaviti, čeravno so jih sami vodili. Ali se bodo vrezali, ker bomo prihodnjič še lepše zmagali. Iz vsega tega se razvidi, da naša stvar tu napreduje in to je več vredno, kakor vse narodnjaško čvekanje. Mi gremo naprej in vas je strah!
— Gorica, drž. žel. Sodrugi odborniki naj pridejo v torek 16. junija na sejo. Začetek in. lokal pove sodr. Čerčič ustmeno. Dolžnost vsakega posameznega odbornika je, da pride gotovo in ob določeni uri, ker je seja jako važna za obstanek naše delavske stranke.
— K VI. deželni konferenci Jugoslov. soc. dem. stranke v Gorici. Pri šesti točki dnevnega reda, agitacija, časopisje, organizacija, sem se izjavil proti dnevniku, ker upam več uspeha, če izhaja list enkrat ali dvakrat na teden. Lažje se za tak list dobivajo naročniki in se ga tudi sicer lažje razširja. Naročnike za dnevnik Je težko pridobivati, ker je delavca, ki ni bil nikdar vajen žrtvovati ničesar, le težko pripraviti, da žrtvuje 20 K na leto. Zato pa sem rekel, kakor meni tudi mnogo drugih sodrugov, da bo bolje, če bi imeli pri dvakratni izdaji na teden po 6000 naročnikov, negb pri dnevniku pa morda le 2000. Dnevnik v premajhni nakladi bi mogel premalo uspešno širiti socialistične ideje. — Tak je bi zmisel mojega govora na konferenci, ne pa kakor trdi »Zarja« z dne 6. t. m., češ da sem bil proti dnevniku in trdil, da naše delavstvo splošno nima potrebe po čitanju več kakor ob nedeljah. — V toliko se mi je zdelo potrebno, da zavrnem sodruga zapisnikarja, ki me ni sledil ali pa me je napačno razumel. — V Solkanu, 8. junija. 1914.
Andrej Srebrnič.
— Shod strankinih pristašev bo v nedeljo 15. t. m. v društvenih prostorih »Ljudskega odra« v Rojanu, via Appiari 12. Dnevni red: Strankin zbor. Volitev delegatov. Začetek ob 4. popoldne. Na tem zborovanju se bo nadaljevala razprava o strankinem zboru, ki se je prekinila na zadnjem shodu. Pridite vsi! — Politični odbor.
— Javen kovinarski shod v Škednju je bil v soboto 30. maja v prostorih konsumnega društva z dnevnim redom: Mednarodna in narodna delavska organizacija. Poročal je sodrug Etbin K r i s t a n, ki je v dveumem govoru Jasno očrtal ves razvoj kapitalistične družbe, razvoj delavskega gibanja od prvih početkov do danes. Dejal je med drugim sledeče: Težko je danes dobiti delavca, ki bi znal jasno povedati, zakaj, da žive delavci v današnjem času tako težko. Nekateri pravijo, da je tako božja volja, da mora on stradati. Drugi zopet pravijo, da je delavstvo premalo narodno itd. Indiferentno delavstvo išče različne vzroke svoje bede, a pravega ne najde, ker prerado veruje frazam, ki jih uporabljajo tisti, ki obljubujejo po smrti večno veselje, če prenaša delavec na tem svetu mirno svojo bedo. Na drugi strani pa farbajo delavstvo različni Rybafi itd. in mu pravijo: Naroden moraš biti, potem boš pa imel vsega dovolj. Toda delavstvo ne bodo rešili izkoriščanja ne klerikalci in ne narodnjakarski slamo-rezci, temveč delavstvo se mora samo z lastno močjo osvoboditi izkoriščanja. Delavstvo, zlasti škedenjsko, je lahko spoznalo, da ljudje, ki vodijo narodno delavsko organizacijo, nimajo drugega dela, kakor da zabavljajo čez politične nasprotnike na najbolj nesramen način. Dr. Ry-baf je meni podtaknil nesramno laž, da sem dejal na zadnjem shodu v Skednju, da je N. D.
O.	dobila 50.000 K podpore od italijanskih kapitalistov. Na današnjem shodu imenujem Javno drja. Rybara nesramnega obrekovalca in tistega, ki je drju. Rybafu kaj takega o meni dejal Ce je kak nasprotnik navzoč, naj se oglasi k besedi! S. Kristanu so poslušalci burno aplav-diraii.) — Nekaj časa smo čakali, da se zglasi kak narodnjakarski junak, toda nihče ni imel poguma zagovarjati dr. Rybafeve infamije. Za-
vedno delavstvo v Škednju bo odločno hodilo po poti, ki pelje do cilja. Delavstvo bo prišlo do zadnjega v mednarodno organizacijo, kjer je ves zaveden proletariat vsega sveta. — Ker narodnjaki niso imeli poguma se priglasiti k besedi, je sodr. Vehovec zaključil krasno uspeli shod. Podružnica kovinarjev bo imela prav gotovo uspeh od tega shoda.
(o c) (&cv	(sm?) & g) (9 cj) G J) (9 *) (sj <*) (j c) (w) (s>q.<(> C) G g.- (9 p) (9 gjm p' (•
Organizacijam, sodružicam in sodrugom!
V	zmislu strankinega opravilnika bo
IX. redni zbor
jugoslovanske socialno dem. stranke v Ljubljani, dne 28. in 29. junija.
Provizorični dnevni red:
1.	Poročila. 2. Organizacija in taktika. 3. Tisk. 4. Volitve. 5. Raznoterosti.
Vse organizacije vljudno vabimo, da naznanijo svoje zastopnike čimprej izvrševalne-mu odboru, vsaj pa 8 dni pred zborom, da jim pošljemo vabila.
Udeležbo na zboru določa strankin opra-vilnik. Nadaljna pojasnila in navodila pošlje te dni izvrševalni odbor vsem organizacijam. Če morda ta ali ona organizacija ne dobi pravočasno povabila, naj se obrne na izvrševalni odbor jugoslovanske soc. demokratične stranke na naslov: Založba »Zarje« (izvrševalnemu odboru jugosl. soc. dem. stranke) v Ljubljani, šelenburgova ulica št. 6. U.
Izvrševalni odbor.
'AoiltMv (t)A>. JO, (-.V	<’	•>	i	’	<••*<»»	.	>'	'*)(>)(	(c	’> (o/.
Zadružna mlekarna v Fari.
»Tržaške delavske zadruge« so otvorile koncem pretečenega leta lastno moderno mlekarno v Fari, sredi Furlanije. Tudi to podjetje tržaških zadrug je popolnoma uspelo. Kdor ve, kakšne težave so pri nabiranju in razprodajanju mleka, se čudi hitremu razvoju nove mlekarne. Mleko se prodaja samo članom skladišč v Trstu in v Tržiču. Mlekarna dobi dnevno samo od poljedelcev v Furlaniji in iz Brd okolu 2400 litrov mleka. Toliko mleka ne dobiva nobena druga klerikalna ali privatna mlekarna na Goriškem. Vidno solidnost in ugodne pogoje naše mlekarne priznavajo vsi kmetje v teh krajih. Vse kaže, da bomo imeli v kratkem na razpolago še večjo množino pristnega in zdravega mleka, tako da bo mogoče zadovoljiti v polni meri vedno večje zahteve naših konsu-mentov. Z ozirom na to je vodstvo delavskih zadrug tudi sklenilo, opremiti mlekarno z večjimi modernimi stroji za predelavanje in prečiščenje mleka. Sklep vodstva je bil takoj izveden, novi stroji so že na mestu.
Poleg kotlov, brizgalnic in stroja za ohlajanje mleka, so sezidani tudi posebni betonski čebri za čiščenje ročk. Novi stroji ohlade mleko do 2 stopinj Celzija. V eni uri je mogoče ohladiti do 1500 litrov mleka. Stroje gonita dva posebna električna motorja.
V	posebni ledenici Je mogoče shranjevati nad 3000 litrov mleka. Mleko ostane v tej ledenici. do čaSa odpošiljanja.
Mleko, pomolzeno zjutraj in zvečer, se predeluje podnevu in ponoči in ga prepelje avtofflobftsKf voz zadrug ob 3. zjutraj v Trst, kjer dobe potem zveže in zdravo razna skladišča.
Mlekarni Je dodeljen poseben kemični urad za preiskovanje mleka ob prejemanju, tekom predelavanja in shranjevanja v mlekarni. Vse prostore za predelavanje mleka razsvetljuje električna luč.
Nova mlekarna Delavskih zadrug se je v petih mesecih svojega obstoja bolj utrdila nego vse druge mnogoštevilne klerikalne in privatne mlekarne, ki eksistirajo na Goriškem že
mmi
100 pravih Indijancev PrS?3"1'
še It z CHARLES naiii im. g«**1
da vidite z ogromnimi tež-kočami v Evropo prepeljane prave Indijance Sioux, za katere je bilo treba založiti velikanske kavcije, da smo jih smeli peljati po svetu!
da ne doživite nikakršnih
razočaranj in si za svoj denar pribavite resnično zabavo!
da se prepričate o pravosti Indijancev Siouz, ki pridejo s cirkusom Charles, potom dokumentnih izkazov.
nekaj
»najbolj svetovnoslav-nihw, „najodlicnejših“ in „najdelazmožnejših“ PT cirkuških podjetij
Soboto 13 Nedeljo 14 Pondeii. 15
§ 801
IA Veseloigra v 3 dejanjih polna | zdravega dovtipa In fine pl-_	u*	kanterijev glavni tiiogi Wan-
octstavek, U.w10 vin. evišane cene. da Treumann in Vigo Larsen.
mnoga leta. tfobena druga mlekarna na Goriškem ne razpolaga s tako množino mleka kakor nova mlekarna Delavskih zadrug. To je mogoče vsled tega, ker so naši poljedelci spoznali solidnost novega podjetja, ki jim zagotavlja vedno večje koristi.
Delavske zadruge v Trstu so pričele delovati predvsem z razprodajo najelementar-nejših življenjskih potrebščin: Danes pa imajo že svojo lastno moderno pekarno (z dnevno proizvajo okolu 2800 kg kruha), imajo svoje veliko skladišče oblačil, mesnioo, klet, mlekarno itd.
Naj vsi člani vneto agitirajo za naše za-, druge, (v Trstu, na Primorskem in v Istri bi moral imeti vsak okraj svoje zadružno skladišče) ki se bodo tako vedno lepše razvijale. S tem bo omogočeno vodstvu zadrug razširiti delokrog podjetja Se na -druge strani proizvaje in razprodaje.
Vestnik organizacij.
Mladinski odsek ^Svobode« in »Prijatelji
prirode« prirede v nedeljo 14. t m. pešizlet na Laverco čez Orle. Odhod točno ob pol 2. pop. iz društvenega lokala Šelenburgova ul. 6. Na obilno udeležbo vabita — odbora.
Zaslužek in onemoglost.
Delavec poslušaj, kaj ti jaz tvoj »kruho-dajalee« želim vtisniti v dušo: Starost tvoja nima nikakega vpliva na boljšo plačo; sivi lasje ne napolnijo prazne glave. Meni je pridržana cenitev deiozraažnosti. Jaz merim razvoj. Jaz sodim delavca samo po njegovem delu, ne po njegovih krepostih. Kupujem njegovo delovno moč prav tako, kakor moram kupiti stroje. Rabim stroj, pa naj bo človeški ali mehanični, ki dela z najvišjo dovršenostjo, in z najmanjšo potrato; ki teče z najhujšo hitrostjo, brez znatne napake. Vzamem model, ki mi do-naša dobiček, pa -rte vprašam, ali je star 16 let ali pa 70 let, če ie bil izumljen 1.1630., ali 10(14., to me malo briga.
Trgovski svet vladajo (brezverci. Napredek ne sme motiti tercialstvo in brezverstvo paiošlih dni. Nezmožni ovira boj. Delazmožnost urejena po službenih letih Je zastarela navada, nezdrava teorija, ki sem jo odklonil, ko sem nadomestil konja z motorjem, pisača s stenografom. laz cenim le .to, kar delavec naredi, ne to kaj je. Mojemu obratu dovajam sveže krvu ne zato, da ščitim starost, temveč da se je odkrjžam. Ne morem si dovoljevati, da bi dal trhlemu drevesu prostora. Tekma ne pozna čuta. Tekmovanju na zunaj nisem kos, če nisem pogumen na znotraj. Odprava udobnosti je
kruta, »toda pravična. Narava je stvarila, pred-no je 'človek znal rabiti. Nadomestitev doslu-žeriih, je neizogibna. Za tvoje prejšjno delo si že bil plačan. Od začetka si zahteval tako plačo, kakoršna je bila tvoja zmožnost. Ko si mi postal dragocenejši, si se znal okoristiti. Med svojim razvojem si stegal vedno roko po polni plači svoje vrednosti. ,Ce ;pa si to opustil, tem slabše zate. Sedaj nimam do tebe nikakršnih dolžnosti. Najin račun sva teden za tednom poravnala.
■Če je tvoj razum na višku časa, pozabim ;uro tvojega roijstva. Ce pa se ustavljaš prilagoditi se novim idejam, iče se novotarijam in iznajdbam odrekaš, če se pustiš voditi od včerajšnjih vplivov mes,to od današnjih izkušenj, če praviš, da si prestar za učenca potem si prestar tudi za delavca. Od mene ne moreš pričakovati, da bijem moderne vojne z obrabljenim orožjem.
Socialni in strokovni pregled.
* Pri tvrdki Toman v Ljubljani so zastav-kali delavci 12. junija. Vzrok stavke je mrzlo postopanje g. Tomana napram svojemu delavstvu. Pogodbo, ki je potekla 9. junija, bi moral obnoviti, ker so delavci že 27. maja poslali ,načrt .nove pogodbe. G. Toman je človek čudnih manir. Niti ne misli na to, da bi dostojno odgovoril na zahteve. 9. ijunija je bil pri njemu strokovni tajnik sodrug Ivančan, da bi se pogajal z njim. Takrat ni bilo starega gospoda doma, a mladi ni imel nikakršnega pooblastila. Na to je sodr. ivančan tpredlagal, naj se pogajanje nadaljuje 11. junija, kar je g. Toman odobril, iker bo takrat oče doma. Ko je prišel določenega dne sodr. Ivančan in prašal po g. Tomanu, je dobil v odgovor, da ga ni doma in da se je odpeljal v Kamnik. Sodr. Ivančan ni verjel, ker so mu bili sodrugi že poprej povedali, da so videli gospodarja pred pol ure. O dejstvu, da je g. Toman doma se je prepričal tudi •sodrug Ivančan sam, ker ga je videl na svoje oči. Gosp. Toman je zvit. Misli, da je že vse končano, če se skriva in odlaša. Delavci so po-, šlali načrt, ker hočejo izboljšanje, in ker g. Toman ni voljan se pogajati, so sklenili delavci
11. junija stavko. Opozarjamo sodr u ge kle-sarie hi brusače, da ne jemljejo dela pri tvrdki Toman v Ljubljani.
* Slovenski zidarji! Kakor smo že poročali, so predložili stavbinski delavci v Opatiji in okolici tamošnjim delodajalcem spomenico, v kateri zahtevajo izboljšanje mezd in skrajšanje delovnega časa. Podjetniki niso na spomenico hiti ‘odgovorili. Zaradi tega so poslali stavhin-siti delavci podjetnikom pismo, v katerem zahtevalo precizen odgovor najkasneje do 19, t.
- n“"   .
Kinematograf ,ideal*
 |--------------------
m. Vse kaže, da je boj skoraj neizogiben. Zato prosimo zidarje, da naj ne iščejo dela v Opatiji, dokler ni boj končan.
Odgovorni urednik: Ivan T o k a n. Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Tteffeljska tiskarna* v Ljubljani.
Jaz podpisani Alojzij Pernačič iz Sesljana h. št. 7, obžalujem, da sem dne 26. aprila 1914 v Mirnem razžalil odbornike »Strokovne organizacije klesarjev« v Nabrežini in g. Antona Frandoliča, ondi h. št. 250, z očitanjem nepo-štenih dejanj na škodo ljudstva oziroma delavstva. — Prekličem hrezpogojno te razžalji- , ve besede in prosim odpuščanja.
Alojzij Pernačič 1
Sesljan h. št 7.
Zlato na obroke!
od 4 K vsakomur na vse kraje. Kdor hoče poceni kupiti zlato verižico in srebrno uro naj piše takoj na
R. LECHNER,
Goldvvareirhaus, Lundenburg, Nr. 707-
Rudarje
sekače (Hauerje) sprejme po dnevni mezdi 4—5 K za takojšnji nastop A. SllStllk,
Ljubljana, ZaloSka cesta.
Štev. 8641.
Razglas.
Vsled sklepa občinskega sveta ljubljanskega z dne 10. februarja 11914. št. 3175, ustanovila je ljubljanska občina podpiranje v Ljubljani stanujočih brezposelnih organiziranih delavcev in delavk potom dotičnih delavskih •društev in organizacij ter v ta namen poklonila letni znesek 5000 kron.
Ker se ima sedaj pričeti poslovanje v tej novi agendi mestne občine, se tem potom vse one delavske organizacije, ki se zanimajo za to, da bodo njeni člani in članice v slučaju nezakrivljene brezposelnosti ipostali deležni podpiranja iz občinskih sredstev, ‘pozivijejo na priglasitev in vposlatev enega izvoda svojega veljavnega štatuta podpisanemu mestnemu magistratu.
Opozarja se, da prihajajo v poštev le organizacije, katere jpo svojem štatutu tudi same dede svojim brezposelnim članom določene podpore.
V Vlogi je navesti radi preglednosti število sedanjih članov, sedež organizacije (ulica in hišna številka) ter ime sedanjega načelnika, tajnika in blagajnika.
Tako — kakor povedano — z društvenimi pravili opremljeno vlogo je vposlati semkaj do konca meseca junija 1914.
Mestni magistrat ljubljanski.
dne <6. junija 1914.
Št. 11118.
Razpis ustanove za uboge vdove.
Na dan obletnice poroke Njene c. in Jer. visokosti gospe nad voj vod in je Marije Valerije je pri $nestnem magistratu razdeliti 400 K med pet ubogih ljubljanskih vdov (to je vdov, ki imajo v Ljubljani domovinsko pravico).
Nekolekovane prošnje, v katerih je natanko navesti gmotne, zdravstvene in rodbinske razmere (dohodke, bolezen, število nepreskrbljenih otrok i. t. d.), je vlagati
do vštetega II. julija 1914.
na vložnem zapisniku mestnega magistrata.
2v£estrn.I meigrlstrsut Ij^Toljaaa-sikd.,
dne 9. junija 1914.
■iOiibtAiniiDtiuabiraunainitiumiuaiftminnnM^ a	g
g Kmečko delavska gospodarska | I zadruga v Dobravljah na Goriškem S
r. z. z o. z.
a	a
g Zadruga ima v svojih kleteh veliko mno- g a žino dobrega in naravnega vina svojih za- a a družnikov. Za pristnost od zadruge prodanega ° °	vina	se	jamči.	g
a Oddaja se v lastnih sodčkih od 56 litrov [j | naprej v vsaki množini. — Kdor kupi od g o nas enkrat, ostane nas stalen odjemalec, g
a	‘	n
DDBBDDDDaaoDDDannBaoDBDncDDDaaaBDaDn
Ljubljana, Frančičkanska ul. 6
—	registrovana zadruga z omejeno zavezo. —
Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za .*. shode in veselice. *.*
Letne zaključke
za društva.
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikalij itd.
Stereotipija. H Litografija.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasr.a ir-% i	krila, kostume, plašče,
Zl I Ul	©	domače obleke, perilo mo-
v	derce in vse modno blago.
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trjj štev. 9. Lastna hiša. Ncprckosljiva v
otroških oblekc&h in krstni Opravi.
■"	Solldja.«t	tvrdUea.. —....
Kavarna S(ša,erv.
celo noč odprta
Naročite si „Knjižnico Slov. Ilustro-vanega Tednika*, pet elegantno vezanih knjig za samo 8 K, ki se lahko plačajo tudi v mesečnih obrokih po 2 K.
Pišite po prospekt, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto. Naslov: „Slovenski Ilustrovani Tednik** Ljubljana.
Gostilna
Florljanska ulica štev. 6. ^ Pristra vina. Domafa uhinja
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
----------------------------- strojev	™
y	in	stroje za pletenje
(Strickmaschinen) ^ 2a *°dbino in obrt.
Pisalni stroji Adler. IS
Ceniki se dobe zastonj in Iranko. ===== IIH
Pošljite naročnino, če ie še niste!
Edna posebnost likerja je
Zdravnik =
w= želodca
je edina posebnost želodčnega likerja	IB
iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga	n
radi tega v nobeni družini ne bi smelo	JE
manjkati.	■
Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico.	1
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno iti (as. križecem.
IliHHIBiBIlBIRII
Od 1. julija Sv. Petra nasip št. 7 (za vodo poleg gostilne pri fajmoštru).
Josip Peteline«,
Ljubljana, Križevniika ulica St. 7.
Stroji n vsako obrl In kolosa.
“■BKBBBBBBEBBBBBBl.MB.BBBBBBBBI.BBttBSBBBBBBBBBBERliliiKBlSSBSttBBBBBBKBBBBBBr
g Zalega pohi-	j	g	DAAI» An!]T } Ljubljana,Ma
i štva In tapet-	f	I OtfuCfSIM j rije Terezija
| niškega blaga	j	mi/.:ir^vo. | c. 11 (Kolizej).
SlIBIIRIIIIIkll	8	5
| Zaloga spalnih ter je- j Zaloga otomanov, di-S dilnih sob v različnih j:	vanov,	žimnic
i: najnovejših slogih. ; š in otroških vozičkov
orehu
Potniki
1 Odhod parnikov: —■
▼ sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Trst-New-York, vsako soboto. Trst-eJužna America, vsakih dni. Trst-Kanada, vsak mesec.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glavni agentprl za Kranjsko, Štajersko ln Koroško:
SIMON KMETETZ, Ljubljana,
----------—	Kolodvorska	ulica	štev.	26.-----
severno in južno AMERIKO
se vozijo sedaj le po domači aVstrijski progi
Trst-\ewjork, liuenes Aires-Ki« de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dveina vrtlnicama, električno razsvetljavo,
S J" b?,z®javo?> "a kalerih,Je 2a vsa*«ega potnika preskrbljeno, da
dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, postelje, kopelj itd.
B. Sotil
Najboljši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih
čevljev
Krasne novosti spomladanskih in polletnih oblek, površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Brez konkurence!	Solidna	postrežba.	^|*g	^
Ljubljana
Nafnlžfe cene.
je v zalogi lastne tovarne
PETER KOZINA & K2, Ljubljana na Bregu.
Cojzova hiša, poleg St. Jakobskega mostu.
Cena za gospode ...... K 14*—, 17*—, 20*—.
*	„	dame	.	.	.	.	.	K	12*—,	15*—,	18‘—,
„ dečke	.......................K	10-
„ otroke ...... 6t
12‘-
K
6 —
w-ai
k an
7 —
8-.
(Varstvena znamka.)
Garantirana kakovost po teh cenah.
Cenejše vrste od kron 1*50 naprej.
BORCEV/]
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
fl.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TEREZIJE CESTA ŠT?h NOVI SVET MA5PR0TI KOLIZEJA ZAHTEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
Kupujte „Zarjo“.
Ceno posteljno perje!
Najboljši Seški nakupni viri
1 kg sivega, dobrega, pu-lienega 2 K; boljSega 2'40 K; prima polbelega 2*80K, belega 4 K; belega puhastega 6’ 10 K; velefinega ane?.nobe]«va, puljeuega, !"6*40 K, 8 K; puha sivega '8 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejS! prani puh 12 K. Naročila od C kg naprej franka
Zgotovljene postelje SJSSKSJSJ
ali rumenega nanldnga, pernica 180 cm dolga, 120 cm Uroka, x dvema (glavnicama, 80 cm dolj 60 cm ilr., polnjena s novim sivin vitnira puhastim perjem 16 K; napol ;
. Benijch
60 cm ilr., polnjena s novim sivim, nra ‘	'*	lapol	pub	2(
24 K; posamezne' pernice 10K, 12 K, 14 K, 16 K
iv stano-20 E; puh
(glavnice 8 K, 8*50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 em Ur. 18 K, 14*70 K, 17*80 K, 21 K, (glavnica, 90 cm dolga, 70 cm Ur. 4*60 K 5*20 K, 5*70 K, spodnja
pernica iz močn 116 cm iir.
12
črtastega gradla, 180 em dolga, 14 80 K. Razpošilja se po po franke
P°*
vretju, od 12 K naprej franko Lahko se Iranko zamenja aa neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Beniscb, Dešenlce štev. 758, Češko.
Pozor stavbeniki!
Cesta na
I
Pozor občinstvo!
Izgotovljene štedilnike
solidno domače delo, prodaja po jako nizkih cenah.
Rudolf Geyer, k'1”i,«T.iSr"“ Ljubljana 4,
Rudolfovo železnico štev. lO.
priporoča tudi vsa v stroko spadajoča dela, vrtne, stopniščne in balkenske ograje, rastlinjake itd., ter vsa poptavila.
Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to svrho spadajoče blago dobite najceneje v specialni trgovini
j A. & E. Skaberne; Mestni trg 10.
Velika izbira!	Solidna	postrežba!
T/'l/-xVvl-Ilxi najmodernejše oblike in barve IvIUUuKl vsake cene.
Slamniki, čepice in kravate
vedno najnovejši vzorci in barve.
Rokavice iz usna in mkanca la kakovosti. Srajce bele in barvaste vsake izvršbe.
Palice, dežniki, nogavice, žepni robci, naramnice itd.
Modna in športna trgovina
P. MAGDIČ, Ljubljana
Franca Jožefa cesta, nasproti glavne pošte.
DBflDDDBBPPDPC PDPCCCCCPCCCBCCCCCCCCCCCBCCCBPDDDtlDnnannCDcnDPDPOcnnnnbctELil
go on	aa oj
b	Pri	nakupu različnega manufakturnega	blaga se blagovolite obrniti	na tvrdko	a	□
S	I A. &	E. Skaberne	|	f
q	|	Obstoji od L 1888.	Mestni	trg 10. Obstoji od	1.1883.	g	«
B	Na	debelo in drobno!	Izredno nizke cene.	jjj	S
n	pc
I
n b BO BO
I DaOOaOOODBDnOBBBnOOBnBBOaOODDBBBBDBOOBOOOOaBBBBBOBiBDDBBOOOOBBBBBBB^rOB S
Cirkus Kludsky se le od zadnjega gostovanja lOkraf povečal.
Samo 7 dni
in nobenega dneva več
od 13. t. m. do Ind. 19. t. m.
Ljubljana
Mava ie vredna, da se jo pride sle-:.;. Sat na milje daief. /.
lia Klopni! i.d 10-dop-do
  r.~.	zvečer	v	trafiki
gosp. cefark, šelenburgova ulica In pri cirkiaiki blagajni.
Kludsky-jeva
velikanska cirkuška razstava
O
E
Najyečji živi nilski konj na svetu.
Nabavna cena kron 30.000.
200 oseb
prvovrstne umetniške moči.
300 iivali iz vseh delov sveta.
Skupina Kltalcav In Arabcev.
Velikanski šotor za gledalce,
obsegalo! les 6000 oseb.
Sobota dne 13. junija 1914 ob 8V zvečer
I
in v sredo dne 17. junija 1914
2 veliki slavnostni predstavi
ob 4. popoldne In ob 8V zvečer.
Ob delavnikih ob 8. url noter ■■■
velika predstava.
Jako nizke
vstopne cene.
Loža za 4 osebe K 16—,
Sedež v loži K 4—.
Zaklopa! sedež K 8—.
Največji živi nilski konj na svetu Nabavna cena kron 30.000.
Stalni posebni vlaki
65 lastnih voz za prevažanje.
Lastna električna centrala.
Ognjegasci, krojačnlca, tiskarna, sedlarstvo, ključavničarstvo, kovačnica, lastne telefonske naprave.
10 slonov, 6 čeber,
cebroidi, kengrui, Nilski konji*
22 levov,
tigri, severni rujavi in več vrst drugih medvedov, kamele, lame, opice psi itd.
levi in tlgri-bastardl.
I. prostor
K 2 —.
II. prostor K 1*80.
Dl. prostor K 1—.
Stojišče na galeriji 70 vla.
Pri popoldanskih predstavah od narednika,d^lje in otrori pod 10. letom na vseh prostorih polovične eene.
Stojišče 40 vin.	Zvečer	polne	cene.