T E L E P O N UREDNIŠTVA: 2S- 15. septembra. Po pole Ztji’. Prihajajo sem s poljskih bojišč, tergAii® sot°vo, da se Poljakom ne bo temjL 0 zaustaviti nadaljnje prodiranje W ^ v°lske na osrednji obrambni črti, ^ru motorizirane kolone na v“- v a na iugn že predaleč napredo-z* nevarnost, da bodo tudi one poljske čete, ki branijo z uspehom Varšavo in osrednji del fronte, popolnoma obkoljene. Usoda osrednje obrambne črte bo odločena že v najkrajšem času. Obdržala se bo lahko samo v primeru, če se Poljakom posreči zaustaviti nadaljnje prodiranje Nemcev pri Lvovu na jugu in pri Brestu Litovskem na severu. , Nemški uspehi na obeh krilih &UN. IS ______ ,________________,,, ^ ki ib k sePtembra. Poljska voj-«», sg . bfanila pristaniško mesto Gdy-% ji®. včeCaJ po 14-dnevnem odporu “®i! s ‘z">čila mesto nemškim četam. ®%lej0 ‘a°zahodno od mesta se še na-J** . ^Vnja je le malo poškodova- P°ljskem bojišču so naše a v I S v^erai cesto, ki vodi iz Lu-^ HaV°V ier Predrle do samega Lvo- e Ruske. Na osrednjem boji- ^Cihrv.JOračili Pr' Sandomerzu na jtl v»i. yisl° >n nadaljevali prediranje > sa , ou. Od Modiina naoreduioče K??' sgZ N»V| *uy,' °d severa bližajo za hrbet ?,da s® obroč okoli nje po-sk ^ »a«* N'a Sev®rnem bojišču napre-0>, i.? ^et® v smeri Bresta Litovcu/0^ ok®^11 so se že približale. ».v1 .Pri Kutnem zajetih poljskih PoMaiJe' Fl' Radomu smo ujeli fl ,e 0r0i. l0v in zaplenili velike koll-la. a ter drugega vojnega mate- iAlN i s a. hkj ’ 15- septembra. Nemški poro-Lcw*Vest h zan*kuje včerajšnjo london-Dta 1® '|,tta So Poljaki vnovič zavzeli lHv Onei!,av*lia deistvo> da *e fuhrer v6s[ hl|g trenutku prispel v Lodž. h Poslana v svet tista angleška 'hi^N, is ^a'b sporoča: Maršal Go- lc, "-UN 1E elavrti štSeptemlbra- (DNB) Fuh' ring je danes vnovič obiskal fiihrerja v njegovem glavnem stanu in mu poročal o svojem potovanju po fronti. Nato je maršal Goring obiskal letalske bojne enote in velike tovarne v 'industrijskem področju Gornje Šlezije, da se prepriča o preureditvi teh industrij v vojno industrijo. Goring se je dolgo zadržal v tovarni municije, kjer se izdelujejo bombe za letala, in ko je delavce pohvalil za njihovo marljivo delo, so -ga ti navdušeno pozdravili. Goring je nepričakovano obiskal Gleiwitz. Vest o njegovem prihodu se je hitro razširila, tako da je bil trg pred kolodvorom poln občinstva. Policija je imela dosti truda zadržavati navdušene ljudi, ki so klicali maršalu. Ko je Goring vstopal v avto, je množica predrla kordon in obkolila avto z navdušenimi vzkliki. POLJSKA PETROLEJSKA POLJA V NEMŠKIH ROKAH BERLIN, 15. septembra. Zaradi naglega napredovanja nemških čet v Galiciji so prešla v nemške roke petrolejska polja v okrožju Jaslo, Drohobics in Barl-slaw. Izguba teh petrolejskih vrelcev pomeni za poljske motorizirane oddelke in letala hud udarec, nasprotno pa zelo pomembno pridobitev za Nemčijo. Poljska je doslej dobavljala 6% vse produkcije petroleja na svetu. oljski napori za obrambo ona5« SePte,Tibra. Na vzhodni ški oddelki, ki so hoteli obkoliti mesto, VK Onasa f-uiuiu. na vznouni O'1*’ da se J!? P°roCi,ih, ki so prišla SL^Utoje iS1. p0,iske osrednjc in na p lske sile na Pomor-(tri,t,-&rnc' Že ^TJskem, o katerih so ^80°^ drunP bričani, da so oddvojene file... °bkoHenc ®r so °benem že javili, _jene> ne Samn h* ., 3ak 80 -;> samo da so se spo-vprt st'k » z ofenzivo ter vzpo-h® krepk0 ‘v"? P°ljsko vojsko, ki \ ti nJaJoČ frnrZ.‘ rto med Bogom in % 88 1® Preh»nt,°’ ie te Poliska voj-želi ,Z zahoda Protl St j . S°chaczewl!!vC Proge PoznanJ S Čet U8Pešnn arSava Južno od So, «, ’ katerih x naPadati *bok nem-S le ^čna *®10 J® ogražalo Var->^0g,aa C a PoiJskegn voja-$BL intJ«striisL O8vobojenju Lodža, ShV^bivaili!**!‘ m®8ta z nad pol Nh, ,*yeh kril a' ManJ ugodna je si->0o ^ Buga “ zahodni fronti. Na > b0i,atia,juje!0 ®mnuožene nemške čete > i"adaliiie "b;°ljevanJ®ni. ki se ®CBre8t 1 ^ Jugovzhodu in a ** ^t4>ico,1'a do Bnjestra ter se Nvečlp kati Pioti Lvovu, 1 ®oto v Poljski. Nem- jugovzhodu k a na jugu prešla reko L nrest n* jugovznoi ški oddelki, ki so hoteli obkoliti mesto, so bili odbiti. VARŠAVA, 15. septembra. Naše pozicije pri Varšavi so trdne. Na jugu se je našim četam posrečilo zaustaviti vsako nemško napredovanje proti Lvovu. Na severovzhodu so v teku srditi boji, o katerih še ni znano, kako se bodo odločili. London, 15. septembra. Reuter. — Radiooddajna postaja iz Wilna je javila, da je nemški napad na Lvov odbit. Enako je poljsko težko topništvo odbilo napad nemških motoriziranih oddelkov. Poljaki so zajeli deset tankov, 11 motornih kole3 in oklopni avtomobil. 20 nemških letal je sprejel ogenj iz topov in strojnic. Nekoliko nemških letal je bilo sestreljenih. LONDON, 15. septembrom Reuter. Nemške in poljske vesti pravijo, da Nemci polagoma napredujejo proti Varšavi. Tudi z jugovzhoda prodirajo nemške čete, ki so dosegle Lublin, kar priznavajo tudi Poljaki. Napad na Lvov je bil odbit. Poljaki so objavili listo mest, ki so bila napadena iz zraka. Med njimi je tudi Dubno, ki lež! komaj 45 kilometrov od ruske meje. Borza. C u r i h, 15. septembra. D e v i-z e : Pariz 9.75, London 17, Ne\vyork 444, Bruselj 75.87, Amsterdam 235.25, Poljska vlada na romanski meji BUKAREŠTA, 15. septembra. (DNB.) Poljska vlada, ki se je pred nekaj dnevi preselila v Kremenjec, je zdaj prenesla svoj sedež na južno mejo. Včeraj v zgodnjem popoldnevu so prispeli vsi člani vlade, in baje tudi člani veleposlaništev in poslaništev, v Zaleszike, malo mesto na romunski meji. Podoba je torej, da na- merava poljska vlada preiti čez romunsko mejo v primeru, ako bi nemško prodiranje postalo še bolj nevarno. Sklep, da se Kremenjec zapusti, je bil storjen po novem nemškem napadu iz zraka in v zvezi z vestjo o naglem napredovanji/ nemških čet. Boji v Posaarju so nadaljujejo PARIZ, 15. septembra. Francoski uradni komunike pravi, da so francoske čete lokalno napredovale in ujele več nemških vojakov. PARIZ, 15. septembra. Havas. Vkjlub slabemu vremenu ter delovanju nemškega topništva francoske čete napredujejo počasi in z gotovostjo. Včerajšnje poročilo pravi vkljub običajni rezerviranosti, da CHAMPETIER DE RIBES, državni podtajnik v francoskem zunanjem ministrstvu so francoske čete zajele sovražno vojaštvo. Gotovo je bilo ujetih več nemških vojakov ob priliki nemških protina-napadov, sedaj pa vse kaže, da je stik med francoskimi in nemšk mi četami tako blizu in da so bile operacije na teh bojiščih tako nagle, da je lahko bilo zajeto večje število nemškega vojaštva. BRUSELJ, 15. septembra. Reuter. Francoske čete so začele včeraj popoldne z ofenzivo blizu Perla ob Moselli, to je na najzapadnejšem delu francoske fronte. BRUSELJ, 15. septembra. Reuter. Opazovalci na luksemburški meji so videli, kako so nastopili po streljanju težkega topništva francoski tanki. Videlo se je, kako se je 8 tankov približevalo prvim nemškim linijam. Grmenje topov je bilo tako strahovito, da so oblasti v Luksem-bourgu sklenile evakuirati prebivalstvo. BRUSELJ, 15. septembra. Neki Belgijec popisuje v listih napad francoskih tankov, ki je pri Luksemburgu popolnoma presenetil nemške čete. Pri SaarbrUckenu je nemška artilerija 36 ur vzdržavala zaporni ogenj. Tudi letalstvo je stopilo v akcijo. Francozi imajo sedaj v oblasti okoli 1500 km nemškega ozemlja v dolžini med Renom in Mozelo. RIM, 15. septembra. Reuter. Posebni poročevalec »Lavoro fascista« z zahodne fronte je poslal svojemu listu poročilo, v katerem z velikim navdušenjem popisuje kvaliteto francoske in angleške vojske. Nemško stališče do nevtralcev BERLIN. 15. sept. (DNB.) Nemška diplomatska korespondenca piše: V kolikor je započela vojna na diplomatskem polju, se nanaša poglavitno na vprašanje nevtralnosti. Nemčija smatra za pravico drugih držav ne samo, da se držijo vstran od vojne, ampak tudi, da se obvarujejo škodljivih posledic vojne. Znano je, da je Velika Britanija nasprotnega stališča in da drugim narodom ne želi omogočiti izkoriščanje položaja, da so izven vojnega spopada, in znano je, da ona to metodo prakticira tako v miru kakor v vojni. Očividno je, da Velika Britanija zdaj stremi za tem, da prisili nevtralne države, da bi sodelovale v trgovinski vojni proti Nemčiji. Boj za nevtralnost je zdaj na vrhuncu. Kar zadeva politično stran, se države, ki želijo zasigurati svoj obstanek, še nadalje upirajo. Na jugu Evrope, kjer Anglija misli, da si je že pred to vojno pridobila pozicije, se vidi, da sc tudi tamkajšnje države ne marajo zaplesti v vojno. Jugovzhod se ne smatra, da bi bil kaj bolj ogrožen, pa se posveča svoji obnovi, držeč se izven nastalih zapletov. Nemčija je mnenja, da je nepotrebno vse te države, ki niso zašle v zaplet, vznemirjati v njihovih notranjih po- slih in njihovem napredku. Nemčija, trudeč se, da na svojih vzhodnih mejah za-sigura mir, ima edino ta cilj, da ne ene omenjenih držav, ki nimajo nobene zveze s sedanjim spopadom, ne privlači k sebi, da morejo tako ostati svobodne in zavzemati svobodno stališče nasproti Nemčiji, ker nimajo nobenega razloga, da bi bile v opoziciji proti njej. ZASLUGE ITALIJE ZA OMEJITEV VOJNE BUKAREŠ1 A, 15. septembra. List »Se-mandul« piše, da sedanje zadržanje Italije ustreza miroljubnosti italijanskega naroda, a tudi političnim interesom Nemčije. Z vmešavanjem Italije bi nastala svetovna vojna, ki pa je Hitler ni želel. Spričo nevtralnosti Italije se je tudi več drugih držav izjavilo za nevtralne, s čimer jo za Nemčijo vsekakor nastal ugodnejši položaj. Zadržanje Italije in Nemčije je torej v mnogih pogledih pripomoglo k izo-Iacl.il evropskega konflikta. Mariborska napoved. Prevladovalo bo oblačno vreme z dežjem v presledkih. Včeraj je bila najvišja toplota 17.6, danes najnižja 9.3, opoldne 14. Danes je do poldneva padlo dežja 19.1 mm. anovine Slovenije Slovenska banovina bo po vsej verjetnosti dobila iste kompetence kakor banovina Hrvatska Vprašanje ene ali dveh srbskih banovin še ni rešeno BEOGRAD, 15. septembra. PREDSEDNIK MINISTRSKEGA SVETA DRAGIŠA CVETKOVIČ JE DOLOČIL POSEBNO KOMISIJO, KATERE DOLŽNOST IN NAMEN JE V TEM, DA BO PRIPRAVILA POTREBNE ZAKONSKE PRILOGE ZA PRENOS KOMPETENC V SMISLU DOLOČIL UREDBE O RAZŠIRITVI PREDPISOV ZA BANOVINO HR-VATSKO TUDI NA OSTALE BANOVINE, V TEM PRIMERU NA SLOVENSKO BANOVINO. V TEJ KOMISIJI SO MINISTER BREZ LISTNICE UNIVERZITETNI PROFESOR DR. MIHAJLO KONSTANTINGVIČ, GRADBENI MINISTER DR. KREK IN POMOČNIK BANA DRAVSKE BANOVINE DR. STANKO MAJCEN. BEOGRAD, 15. septembra. Po pisanju nekaterih listov se zdi, da se bo uredila banovina Slovenija na isti podlagi, kakor banovina Hrvatska, zato reševanje tega vprašanja ne bo predstavljalo posebnih težkoč ia tudi ne bodo potrebna kaka dolgotrajna pogajanja. Istočasno je pa dozorelo tudi. vprašanje ureditve bodočega položaja srbskih ozemelj. Vendar ni še gotovo, ali se bo po zgledu hrvatske in slovenske ustanovila ena sama skupna srbska banovina, ali pa se bosta ustanovili dve. Mnenja pri Srbih so uarnreč v tem oziru še deljena, obstajajo zagovorniki tako prvega kakor drugega načrta. NAMESTNIŠTVO NARODNE SKUPŠČINE BEOGRAD, 15. septembra. Ministrski svet pripravlja uredbo, ki bo v smislu določil paragrafa 116 ustave določila začasno namestništvo narodne skupščine iu senata. To namestništvo bo izdajalo zakone in uredbe, katere bo kasneje odobrila narodna skupščina, ko bo izvoljena. Obojestranski po za mirovna pogana Mussolinijevo posredovanje med Nemčijo in Francijo ter Anglifo — Ka? zahtevajo Nemci in Italijani in pod kakšnimi pogoji bi bili v Londonu in Parizu pripravljeni na pogajanja Bonnet odstavljen kot pristaš sporazuma RIM, 15. septembra. Tukajšnjim diplomatskim krogom se je posrečilo izvedeti, da se v resnic pripravlja velika diplomatska akcija, v katere središču je Mussolini in katere namen je, doseči s !>omočjo posredovanja sporazum med Nemčijo na eni ter Francijo in Anglijo na drug! strani ter nato premirje in sklenitev miru. Iniciativo za to akcijo je da! Mussolini, toda s pristankom Hitlerja. Italijanski veleposlanik v Berlinu, Atto-licco, ki je prispel v Rim, je prinesel s seboj podroben Hitlerjev pristanek na Mussolinijeva prizadevanja. V tem pristanku so vsebovani tudi nemški pogoji za sklenitev takega sporazuma. Uradno se o nemškem pristanku in o nemških pogojih ni dalo nič izvedeti, vendar krožijo tu vesti, da bi bila Nemčija pripravljena na sklenitev premirja in miru pod pogojem, da se ji prizna priključitev vsega tistega poljskega ozemlja, ki je do leta 1918. pripadalo Nemčiji ter ozemlja Tješinskega, ki ga je Poljska vzela bivši ČSR. Razen tega bi dobili tudi Slovaki del ozemlja v Karpatih. Na Poljskem bi se morala ustanoviti nova vlada, ki bi zamenjala sedanjo in bi vodila nato popolnoma novo, Nemčiji prijazno politiko. Od Anglije in Francije Nemčija za enkrat ne bi zahtevala nobenih teritorialnih koncesij. Ni znano, ali so v tem predlogu vsebovane tudi kolonije ali ne. Italija je te nemške zahteve že osvojila, bo pa stavila Angliji in Franciji tudi s svoje strani zahtevo po ureditvi nekaterih spornih vprašanj, ki obstajajo zlasti med Italijo in Francijo in so več ali manj javnosti že znane. Ako bi Anglija in Francija na ta predlog pristali, bi se pogajanja lahko takoj pričela in verjetno bi se sklenilo tudi premirje, kateremu bi nato v doglednem času sledil mir. Tej akciji Mussolinija posvečajo vsi tukajšnji diplomatski krogi veliko pozornost, vendar se zdi, da so izgledi na uspeh več ko minimalni. Skoraj soglasna je sodba, da bosta Anglija in Francija predloge odklenili, ker če bi bili pripravljeni na take kompromise, bi jih bili lahko sklenili prej, preden sta se odločili za vojno. Ni pa še znano, kakšno stališče bi zavzela Italija v primeru, ako bi bila Mussolinijeva iniciativa odklonjena, ker so v njej vsebovane tudi italijanske zahteve. Ni izključeno, da bi potem prišla v poštev določila italijansko-nemškega pakta. Vesti, ki jih imajo tu iz Pariza in Londona, pravijo, da Anglija in Francija nista nenaklonjeni eventualnim pogajanjem, tcda brez prekinitve operacij na bojiščih. Ta pogajanja pa bi bila mogoča samo v primeru, da bi se v imenu Nemčije pogajal kak drug, ne sedanji režim, proti kateremu je dejansko naperjena vsa vojaška akcija obeh zahodnih demokracij. Mi- mo tega po zatrjevanju v Parizu in Londonu ne more biti govora o kakšni okrnitvi Poljske. Dalje se zdi, da sta Anglija in Francija dali tudi dr. Benešu že neka zagotovila, ki bi se pri eventualnih pogajanjih in sklenitvi premirja ter miru morala upoštevati. Vse to ustvarja skeptično razpoloženje. BERLIN, 15. septembra. Tu se potrjuje, da je italijanski veleposlanik A ttolicco zares odpotoval v Rim s posebnim poročilom nemške vlade. Zdi se, da je diplomatska aktivnost med Rimom in Parizom dosegla sedaj vrhunec. Tu pričakujejo tudi vsak trenutek prihod nemškega veleposlanika v Rimu Mackensena. Ni pa res, da namerava priti v Berlin tudi maršal Baibo, kakor se je te dni ponekod trdilo. AMSTERDAM, 15. sept. »Nieuvve Rot-terdamsche Courant« piše o nenadnem potu italijanskega veleposlanika Attolicca iz Berlina. Tam se misli, da je odpotoval v Rim, kjer naj bi prejel od Mussolinija mirovne pogoje in jih sporočil Berlinu. V berlinskih krogih se še vedno smatra, da bo Mussolini posredoval za mir pri Francozih. V Nemčiji pa so si že na jasnem, da separatnega miru s Poljsko ne bo. To dokazuje tudi izprememba francoske vlade, pri kateri je Daladier sam prevzel zunanje ministrstvo ter odstavil Bonneta, za katerega se }e govorilo, da je bil na-klonjen italijanskim mirovnim načrtom. Pomen izrednega zasedanja ameriškega kongresa WASH1NGT0N, 15. septembra. Besedilo proklamacije za sklicanje ameriškega kongresa, ki jo je podpisal včeraj Roosevelt, se glasi: »Pogrebe države terjajo, da se kongres skliče za 21. t. m. opoldne, da prejme obvestila upravnega oblastva. Zaradi tega jaz, Franklin Roosevelt, predsednik Zedinjenih držav Severne Amerike, razglašam in s tem dokumentom Izjavljam, da so terjale izredne okoliščine izredno sklicanje kongresa v Kapitolu dne 21. septembra. Vsi, ki so kvalificirani za delo v kongresu, se prosijo, da vzamejo ta razglas na znanje.« Istočasno s podpisom proklamacije za izredni sestanek' kongresa, je Roosevelt brzojavno poklical voditelje republikancev in demokratov za 20. september popoldne v Belo hišo na razgovor z njim. Povabilo je poslal zlasti obema podpredsednikoma Garnerju in Barklevu, dalje Pittmanu, predsedniku senatnega odbora za zunanjo politiko Boralu ter republikanskemu prvaku Nartinu. Rooseveltova želja je, da se debata o spremembi zakona o nevtralnosti čimbolj skrajša in čimprej konča. Izolacionisti pa žele nasprotno, da bi se debata čimbolj zavlekla. Za sklicanje kongresa se je odločil Roosevelt šele po konferiranju z voditelji obeh parlamentarnih strank. Rooseveltova volja, da se nevtralitetni zakon tako spremeni, da bodo mogle USA zalagati demokratske države z orožjem in drugimi vojnimi potrebščinami, je trdna In se v tem ne namerava vdati. Boj v Renatu b«.gotovoJiaib.oij.oster, zlasti proti repu- blikanskim senatorjem Borahu, Vanden-bergu in Neyu. WASHINGTON, 15. septembra. Izredno zasedanje kongresa, ki se bo pričelo 21. t. m., bo imelo po tukajšnjem mnenju enake posledice, kakor zasedanje pred 20. leti, ki je preprečilo, da USA niso stopile v Zvezo narodov. Edino vprašanje bo vprašanje revizije zakona o nevtralnosti, zlasti klavzule o prepovedi dobavljanja orožja vojskujočim se državam. Prav okoli te klavzule se bo vodil ves boj. S teni bo, dana tudi splošna orientacija USA v mednarodni politiki za sedaj in za bodočnost. Gre za to, ali naj ostanejo USA pri svoji tradicionalni politiki, ki so jo vodile od leta 1919. dalje, ali pa naj stopijo aktivno v svetovno politiko, kakor se trudi Roosevelt. Pod tem zreliščem se gleda na vprašanje ohranitve ali ukinitve embarga, ob katerem stavi Roosevelt na kocko svoj prestiž, ameriški narod pa svojo bodočnost. Vsi komentarji zato pravijo, da bo imelo to zasedanje kongresa velik vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov v Evropi. Vsi, ki menijo, da je to le notranja ameriška zadeva, ne smejo pozabiti, da bo glasovanje v kongresu psihološko zelo vplivalo tudi direktno na potek same vojne. Presenečenje je nastalo le zaradi tega, da je Roosevelt sklical kongres mnogo prej, kakor je prvotno nameravaj. Storil je to baje iz sledečih razlogov: Ker je uspešno zaključil pogajanja s strankarskimi voditelji in je zato prepričan, da bo dobi! v kongresu potrebno večino. Ker Roose- velt ne mara dati izolacionistom na razpolago še več časa za njihovo propagando. Torpediranje »Athenie« in drugi incidenti na morju, pri katerih je bila prizadeta tudi nevtralnost USA, dajejo povod za nujno protiakcijo. Roosevelt si sicer ne dela nobenih iluzij in se zaveda, da bo boj v kongresu težak, vendar je o svoji zmagi popolnoma prepričan. GOSPODARSKI SPORAZUM MED RO-MUNIJO IN MADŽARSKO BUDIMPEŠTA, 15. septembra. Danes je bila podpisana tu madžarsko-romunska konvencija, s katero se do 31. julija 1940 ureja plačilni in trgovinski promet med obema državama. Nove nemške podmern,c Atlantiku ^ LONDON, 15. septembra. Hava^*#a iy Express« poroča, da je odp skupina nemškh podmornic na ^ ocean, ki naj priskoči na P°m ^ ^ nemškim podmornicam, ki ^ časa tam in so doslej same voi» n proti angleškim trgovskim ‘a J ^ jj, prve pomonvce so poslali NemC‘ lantski ocean že pred pričetkoni Poljaki, kar je zelo zanimivo in ^ da so delali po točno določen®1” TRIJE ANGLEŠKI PARNIKI P°T° L,TENI LONDON, 15. sept. Reuter: podmornice so potopile zopet tri ^ parnike. »Vancouver City« -’e. . (jč ljen ob irski obali. Brodolomci s ^ čakali v čolnu na rešitev, trije s NERESNIČNA VEST O SLOVA^ BERLIN, 15. septembra. Iz razširili po radiu in listih , $ »Neki slovaški bataljon se je šel na Poljsko. Nemški vojaki s0...}jiS’ razorožili in poslali v koncentracij, borišče. Slovaškim pilotom je Pre^ dJ no leteti. Uradna objasnitev pra nemški protiletalski topničarji ne slovaških letal ter bi zato lahko težkih napak. Druga verzija P3 P je ta ukrep storjen zaradi teg®’ j0 jt veliko slovaških letalcev dezer > jo Poljsko.« — Ta vest je od za konca izmišljena. PRIPOVEDOVANJE PIL°T°^ sts LONDON, 15. sept. Dva j* se udeležila poleta angleških v(js’ Wilhelmshaven, sta sporočila s $ novinarjem. Pri napadu na žarke, ki so bile tam zasidra^e,jca]Co zovalec bombnega letala videl- ^ dve bombi padli na zadnji del . žarke. Eno angleško letalo je bl u pr®' - • - m jjj, Ijevano tudi s strojnicami, ki bile bencinski tank na dveh tj1 ^ vzlic temu se je angleško leial° vrnilo v Anglijo. ^ j POVELJNIK GDANSKA ^J^ni pr GDANSK, 15. septembra veljnik nemške vojske je vojnega poveljnika Gdanska 1 generala Heitza. val VRAČANJE JAPONSKIH LONDON, 15. septembra. T.r‘ misije se vračajo iz Italije oStal3 domov. Ekonomska misija b° trgOvl Londonu ter bo pričela verjem ska pogajanja. NOVI ZELAND ZA LONDON, 15. sept. Novoz% & nančni minister Nash je sP°<„3 sr Velike Britanije, da so vsa f'11 jjgo stva Novega Zelanda na raz™ liki Britaniji. PRODAJA ROMUNSKEGA BUKAREŠTA, 15. septefflDf* ^ w munskemu žitu je že poE_ko. *>, V Bukarešti je več komisij 1 »p skih držav, ki nakupujejo ro „eifl V nekai dneh bo prispela komisija. oFMC0 ] ARGENTINA ZA KONFE BUENOS AIRES, Predsedništvo vlade je oa «roS! NVashingtonu, da se strinja -konference v Panama. Ekspoze grofa Csakylf , EL........ ..... EKSPOZE GROFA CSAKYJA BUDIMPEŠTA, 15. septembra. Zunanji minister grof Csaky je pred zunanjepolitičnim odborom parlamenta podal ekspoze o sedanjem položaju in je izjavil, da more madžarska vlada z ozirom na spopad, ki je nastal na njeni meji, storiti samo to. da ostane dosledna v svoji dosedanji politiki in zvesta svojim tradicionalnim prijateljem, imajoč v vidu, da čast dr žave stoji na prvem mestu. Izza tako postavljenega moralnega branika je madžarska vojska pripravljena braniti svoj narod, zvesta politiki varovanja etničnih pogojev. Glede na inadžarsko-romunske odnošaje je dejal Csaky> auStvarit‘ mpo1” spornih vprašanj potrebno §iltt tegjr nejše ozračje, in = kot je bil dosedanji. Ma C,0ijgati <>e f° opustila, kar bi moglo • <19 ** bojne odnošaje. V pog v0jj9 $0’ razmere veliko lažje in i % bi»g'Q J vsa sporna vprašanja r . toP* njenostjo, ki že obstajal ,, tu* ^ g3io Csiky Je ir besede, ki jih je g ed* ^ekel gjj, o* Madžarsko in Bolgar i uS ris, in ki so našle v m e v, Joviče Murska Sobota potrebuje novo postajno poslopje ^0'td C , 1 .'1/1 . vntl v >1 .111 ;1 ' 111 i-ii.l ti . —n J« .In ii tilln nn. -n n 1 /“VT"* 1 n 1 ^i- n •• i «n(i> uk« ll. a je danes nedvomno najvažnejše trsko, Prekmurja in Murskega polja ter l SOSDOdarc'^ iicuvuuiiiu dfe-n U!Pravno in prosvetno sre- I 2 sfre urjr --------------------------- _ Slovenskih DOltl Sobot' goric. Z rastočim pome-e s*e je dvigal tudi promet, ki je ix> zgraditvi zveze med bivšo ogr-zelez.-'v' 0zem usmeril po njej popolnoma na K^f^^ško zvezo Sobota—Hodoš m later-r Je 131168 Klavna prometna žila, po Jko z S|6 Preta^a prekmursko gospodar-drujrirY ?e v istem utripu z onim na Iti se ■ ^Mure. V primeri s prometom, časa Č** pre^° soboške postaje za ttšpoa*8® ®gTs^e> ie P° dvajsetih letih fetem/ razvoja v sklopu novega Itain/ promet neprimerno narastel. Po-fk so vOS'l0,pie’ skladišča, kurilnica itd. ji a]j 1 °stali popolnoma neizpremenje-Harij yil 50 bili deležni le neznatnih kr-•Urj. ‘ a.vsaikega tujca je to najvidnejše Ho jn s ajneiT1 poslopju. Ima čakalnico tes-jejfp nezakurjeno kot najneznat- (nil .J.e dobila Sobota nočne vlake. In. te., j | ter leseni, ko je postaja natrpa-Lfi av°i in njihovo prtljago, ni tudi -«ueinSa Pr°stora, kamor bi se vsaj ob Mia ,.iXremenu mogli zateči. Enaka tes-Ko SCi tudii tovorni promet. te dni brali o slavnostnem ban-Priliki otvoritve gornjeradgon-Soboti ^ne®a poslopja, smo si tudi v 7t‘-Ze'e:^ 2e dolgo pričakovanega ***> Prometnemu razvoju odgo-1*J' j >e ureditve soboške postaje — pa 2 banketom ali brez njega. Ra- zumljivo je, da je bilo novo poslopje Gornji Radgoni potrebno, saj so se tudi tam prilike po vojni mnogo spremenile. Še veliko bolj so se pa v Soboti in Prekmurju, Zato je nujno, da se odgovorni pobrigajo tudi za rešitev tega vprašanja, ki poleg soboške osnovne šole še najbolj spominja na stare čase ter skupno z njo hoče dokazati, da se je tu velik razvoj in napredek v 20 letih svobode ustavil. Vprašanje soboške postaje je treba začeti reševati takoj ter na širši podlagi, upoštevajoč tudi nadaljnji razvoj prometa ter tudi nove železniške zveze, ki jih bo morala Sobota okruprej dobiti, da bo prekmursko gospodarsko življenje svojim naravnim tendencam odgovarjajoče zvezano s slovenskimi središči. Tu bo treba misliti predvsem na železniško zvezo Maribor—Sobota preko slovenje go riških središč %te>r z lokalnim podaljškom z Dolnjo Lendavo. Biti mora tudi v skladu z regulacijskim načrtom razvijajoče se Sobote, da ne bo več ovira njeni razširitvi pri razširitvi potrebnih parcel, kot je bilo to pred teta, ko jc madžarski privatni lastnik za bagatelo prodal močvirno grabo ob progi tik pri postaji drugemu privatniku, ne da bi pri tem kdo mislil na potrebe soboške postaje. Tako je ostala postaja še naprej v preozkem oklepu ter tik ob njej tudi graba z nezdravim močvirjem, ki verjetno tudi ni v hasek bližnji bolnišnici. Za časa PT so bile od raznih strani iznesene tudi zahteve po carinarnici prvega reda, ki naj jo dobi Sobota. Tudi to vprašanje je v najožji zvezi s temeljito' preureditvijo postaje. Nujno pa se je treba čimiprej odločiti za prostor bodoče soboške postaje ter potem po načrtu preurejevati, ne pa puščati vnemar priložnosti, kot je bila prej navedena. Razvoj tovornega ter posebno osebnega prometa, načrtna regulacija razvijajoče se Sobote, higienske prilike ter izvedba novih prometnih zvez v bodoče zahtevajo, da dobi Sobota čimprej novo in razširjeno poi. lajno poslopje ter da se po- na vzhodno stran. Vsekakor pa se ne I polnoma preuredi vsa postaja, smejo zanemariti ugodne prilike za nakup Mestno gledališče v Celju Celje, 15. septembra. V letošnji gledališki sezoni bo v Celju gostovalo mariborsko Narodno gledališče. Uprizorjenih bo za abonente 10 predstav in sicer 6 dramskih, 2 operni in 2 operetni. Gostovanja bi se črpala iz mariborskega repertoarnega načrta in bi se predvidoma uprizorile sledeče drame: 1. Cankar-Skrbinšek »Hlapec Jernej«; 2. Gorki »Na dnu«; 3. Milne »Gospod Pim prihaja«; 4. Shaw »Licemerck; 5. Schiller »Kovarstvo in ljubezen«; 6. Lope de Vega »Pametna norica«. Operi: »Prodana nevesta« in »Ples v maskah«. Opereti: »Dijak prosjak« in »Cigan baron«. Predstave se bodo vršile ob sredah, v izjemnih slučajih tudi ob petkih. Prva predstava bo v sredo, 11. oktobra. Prijave za abonma sprejema od 18. septembra do 7. oktobra knjigarna Slomškove tiskovne zadruge poleg Marijine oerkve. Abonentom lanske sezone so rezervirani njihovi sedeži do 30. septembra. Abonma se lahko vplačuje tudi v šestih mesečnih obrokih. Prvi obrok je plačljiv pri vpisu. & so rt® nekateri sezonski delavci, =|tao iz ? sezonsko delo v tujino. Po-jih je bito mnogo. Pri-so se razmere tam zelo m ■%<■! -n 80 se raie odpravili na t ^as^ek baje ni bil takšen, 50 J™ Prej 'Obljubljali in se n3 C,V Križevcih nova šola? Kon-e^a šolskega teta je bila v Kri-& a komisija kraljevske tpn- „ ,e P°d vodstvom banskega šol-^v^zohnka g. Jegliča, da izbere d i^ Parce? n°rvo ^°- Ponujene so bi-.3 ^ n 1 katere sd je komisija ogle-^Pravila tozadevne zapisnike. 3 Za n,. Ce{,° ho banska uprava dolo-5.1» «• « a*»>- V Križev- - a nikak uujno potrebna, ker se- - or ne odgovarja vsem potre- Drobne novice iz Prlekije delavci so vračajo, Te dni bam in sploh je premajhna za 570 šolo obiskujočih otrok. Zadeva glede gradnje novega šolskega poslopja se vleče že dolgo vrsto tet in se je, kakor nam zatrjujejo, premaknila sedaj z mrtve točke. Občina ima v gradbenem fondu približno 230.000 din in namerava najeti večje, po možnosti brezobrestno posojilo. Upamo, da bodo vse formalnosti rešene tekom tega teta in da 'bodo spomladi pričeli z gradnjo. Ne nasedajte raznim razburljivim vestem! Po Prlekiji raznašajo gotovi ljudje z namenom, da razburjajo preproste ljudi, razne razburljive vesiti v zvezi z raznimi dogodki v Evropi. Vslled teh vesti so ljudje razburjeni in se jih polašča st rali. Take ljudi je treba takoj naznaniti orožnikom, ki bodo potem ukreni® vse potrebno. Zavedajmo se, da smo nevtralni v raznih evropskih sporih in da smo vami, saj nas čtiva naiša hrabra voi-ska. fziio opozorilo! [j® sproti ko morajo uprave Hstov stroške za papir, tisk in drugo vnaprej ali d* *aton 3vati’ neraogo^e’ bi zaostajali naročniki z naročnino za d! ni PoJo^ui ° cenjene naročnike, ki plačujejo naročnino za »Večernik« po o 1,13 naka-j da svojo dolžnost napram listu brez odloga izpolnijo ter nemu-rH!nj^fe}° zaostalo naročnino za nazaj in za tekoči mesec, da jim ne bo n<> Prejemanje Usta. UPRAVA »VEČERNIKA« Nov ■ mmm b ba«a Va^RDARSKE BANOVINE S A«dro • . s°di§Ča « n Vlc’ sodnik kasacij' banovine je bil kot ? Veli^. ‘ra«l'čno umrlerti ha,m, Hai-NCu Ire a v Beogradu" umrlem banu Haj-jmenovan za bana Alek- fei snr^°,vanja RihfV.4 -:aiV„xdržavni službi. Napre-Jair *tr v ■J1 veterinarski svetnik V.F'lin iL.^arju „ri Inisni, 0 Poitn11 Lendav Prva® •0d0 Zgradili v °dde^TanskeitaCija }B^ - "a uprave v Ljtib- Križa 'iln.-Jv b0‘JU >8. Fala-Selnica pri- ^VaV^tve V terkv; , človekoljubnosti. v,%i Le o ’,tnato na „3Lu?b.a. b°žja za padle P°ni,9Uk,---rri namenu v mirni in arip,, "n .Priključena tudi hka-J V Hdečega križa z dekla- macijami, prigodnimi nastopi in petjem slo-venskih narodnih pesmi. Društvo bo tudi letos vodilo prepotrebno kuhinjo za šolsko mladino.Piemenito akcijo požrtvovalnih človekoljubov bo brez dvoma podprla vsa javnost. o. Teden Rdečega križa bo letos ob 17. do 23. septembra. Posvečen bo propagandi ideje Rdečega križa, nabiranju novih članov in prispevkov. Na vožnji po železnicah, z letali in ladjami ter ostalimi javnimi prometnimi sredstvi se bo pobirala po 50 parska taksa na vsako vozovnico do 100 din. Poleg rednih poštnih pristojbin pa bo veljal v tem času še dodatek 0.50 din v korist Rdečega križa. Prav tako se bo pobirala v isti višini dodatna taksa na vstopnice za gledališče, kino in druga javna zabavišča. o Vpis na ekonomsko komercialno visoko šolo v Zagrebu bo za letošnji zimski semester od 25, t. m. do 5. oktobra. K vpisu mora prinesti vsak kandidat krstni list, maturitetno spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo davčne uprave in 4 fotografije. Podrobne informacije je dobiti v pisarni rektorata v Zagrebu. o. Blagodejen dež je zadovoljil posestnike na Dravskem polju. Mnogo je koristil tudi cestam po Pragerskem, po katerih je veliko prahu. C el/e c. Naročnike v Celju in okolici prosimo, da poravnajo zaostalo in lekočo naročnino, da se jim ne prekine dostava lista in da bo v veljavi zavarovalnina za slučaj smrlne nesreče. c. Na meščanskih šolati v Celju se radi popravil šolskega poslopja prične pouk predvidoma šele 25. septembra. c. Dijaki so se vrnili. Včeraj se jc vrnilo dijaštvo s počitnic zopet v mesto. Ob 8. zjutraj je bila v Marijini cerkvi otvoritvena maša, po maši pa je bil dijaštvu na gimnaziji priobčen umili. Tudi drž. dvo-razredna trgovska šola v Celju je imela včeraj ob 8. v farni cerkvi otvoritveno mašo. Po vrnitvi mladine je postalo po naših ulicah zopet živahnejše. Redni pouk se je pričel danes. c. Na gori Oljki nad Polzelo bo v nedeljo, 17. t. m., glavni cerkveni praznik. Cerkev, ki jo jc pred leti močno poškodoval požar, je popolnoma dogolovljena in je zelo lepa- Za nedeljo je pričakovati na goro mnogo ljudstva, c. Aretiran je bil po orožniku 33 lelnii pekovski pomočnik Alojz Gorenjak iz Nove vasi v celjski okolici, * inž, Grajna v Zavodni pred gostilno Con-fidenti ukradel kovčeg, v katerem jc bilo vrednosti za 1320 din. Blago so našli še .pri Gorenjaku. Izročili so aretiranca sodišču. c. Požar. V Gornjih Impoljah pri Studencu nad Sevnico je le dni požar upepelil gospodarsk oposlopje posestnika Jožefa Kovača. Ogenj jc nastal pod kozolcem in je takoj zajel skedenj, ki je bil napolnjen s senom. Poleg sena je zgorel tudi ves letošnji pridelek žita. Ogenj so zanetili otroci. Skoda je precejšnja in je le deloma krita z zavarovalnino. c. Napad v prepiru. 32 letnega Štefana Plavčaka dninarja iz Rogatca je v prepiru v Lehnu napadel posestniški sin Franc Gobec in ga udaril s koso po glavi. Pri-zadjal mu je težke poškodbe. Zdravi sc v celjski bolnišnici. ,, c. Nesreča pri stiskanju sadja. 16 letnega hlapca Josipa Reparja na Ostrožnem, je pri stiskanju sadja zgrabila stiskalnica za levo roko in mu zmečkala prste. Spravili so ga v celjsko bolnišnico. Pfu; GLEDALIŠKA RAZSTAVA Avantgardistični režiser Žižek Fr. je tudi v Ptuju kakor na MT o tvoril gledališko razstavo. Sedaj je odprta ob popoldnevih v »Narodnem domu«. Preprosto in pregledno nam predstavlja enoletno avantgardistično gledališko delo v Ptuju. Iz vseh predstav so okusno aranžirane scenske slike najmočnejših prizorov, Za Ptujčane so te slike posebno domače in privlačne. Obiskovaloi se ob prvem pogledu živo spomnijo pestrih prizorov, katerim je dal Žižek s svojo samoniklo režijo čudovito udarnost. Tako n. pr. najbolj vstopa v spomin »Lepa Vida«, ki je takrat občinstvo nekam globlje ganila. Dalje se obujajo prizori iz »Matiček se ženi«, iž »Detektiv Megla« vrteča se vrata, iz »Kdo je kriv« grozote vojne, tragika »Desetega brata« itd. Razstavljeni kurent pa poudarja, da leži Ptuj v luikarski deželi. Žižek sam prijazno tolmači vsaki dan obiskovalcem svojevrstno enoletno režijo. Vstopnine na. Samo prostovoljni prispevki. Tudi v tem po-gfledu se očrtu je velika požrtvovalnost Žižka za gledališko stvar. Hec. p. Hrbtenico si je /lomila. Irgl Ana 38 letna posestnica iz Trnovskega vrha pri Sv. Bolfenku je trgala slive. Pri tem je lestva z njo vred zdrsnila po upognjenem vejevju. Prepeljali so jo v bolnišnico. p. Kino Ptuj predvaja v soboto in v nedeljo film „Naša mala ženica11, , p. 80 sliv za 1 dinar. Da se šibi vejevje pod težo sliv v ptujski okolici, se čuti tudi na prenapolnjenem trgu. M — Štorklja ti je prinesla majhno sestrico. AH bi jo rada videla? licr jc iz" avtomobila — Ne, teta. Raje mi pokažite štorkljo... Iz tujine v domače zavetje DOMOV SE VRAČAJO ŠTEVILNI SEZONSKI DELAVCI KROŠNJARJI IN NAŠI SLAVNI Zadnje tedne, odkar divja v nekaterih predelih Evrope nova vojna, se v čedalje večjem številu vračajo v domovino številni sezonski delavci. Kljub temu da bi mogli še ostati v tujini, ki potrebuje sedaj bolj kakor prej delovne site, so se vendar odločili, da se rajši vrnejo domov v varno zatišje svojih skromnih kmetskih in delavskih hiš. Dosedanje delo v tujini, ki je bilo izredno naporno, je postalo v vojnih okolnostih tako težko, da sezonsko delavstvo ni moglo več vzdržati. Zaradi te prekinitve sezonskega dela v tujini bo seveda letošnji zaslužek znatno manjši ter bo vladala v prekmurskih domačijah in še nekaterih drugih slovenskih pokrajinah še občut-nejša beda, kakor druga leta. Kar je letos sezonsko delavstvo zaslužilo v tujini, je preko naše Narodne banke nakazalo svojcem. Dan za dnem pa se vrstijo pritožbe, da ti zneski do danes še niso bili izplačani oziroma da se izplačujejo zelo neredno in v velikih časovnih presledkih. Tako je nešteto primerov, ko so se delavci in delavke že vrnili ter' so že nekaj tednov doma, nakazanega denarja pa še sedaj niso sprejeli. Nujno potrebno bi zatorej bilo, da Narodna banka pohiti s temi izplačili, saj je to edini kapital, od katerega živijo naši najsiromašnejši sloji in ki jim‘omogoča, da na najskrom-nejši način preživijo zimske mesece. V trumah pa se vračajo v domovino tudi po vsem svetu znani in slavni kroš-narji. Pravijo, da so nastale take razmere, da se ne izplača več pešačiti po svetu in čez ramo prenašati težke krošnje. Kakor sicer tako so ti utrjeni možje, ki so v življenju že vse preizkusili, zelo zgovorni in vedo povedati radovednežem marsikaj zanimivega in poučnega. Včasih celo več kakor vseznali časnikarji. Kaj bodo sedaj doma počeli, tega se ne vedo. Kajti tudi doma se krošnjar-ienje ne obnese več. Za enkrat se bodo skrili po Dalmaciji, Liki, Beli Krajini in drugod k sorodnikom v svoje skromne domačije, potem pa bodo s svojimi trdimi in vsega hudega navajenimi rokami spet poskusili srečo v življenju. Maribor Kaj bo z novo mariborsko bolnišnico? Ali bo res zob časa razdejal ponosno stavbo prej predno bo služila svojemu namenu? Kmalu bomo lahko zapisali, da čaka y surovem stanju dograjen paviljon mariborske bolnišnice, že leta na svojo končno dograditev. Ali samo dejstvo dograditve bi še ne bilo tako porazno, kakor je ugotovitev, da je ne samo dograditev nove bolnišnice, ampak zazidava celotnega, kompleksa, kakor ga predvideva novi načrt za mariborsko bolnišnico, nujno potrebna. Takoj v prvi vrsti je treba, opozoriti na večje krajevne potrebe in na sedanje nemogoče administrativne prostore. Že 1899. je bil napravljen načrt za novo administrativno poslopje (staro bi se; podrlo). Od takrat do danes pa se je administrativni personal potrojil ter mora danes opravljati svoje delo še vedno v docela neprikladnih prostorih. Število bolnikov izza prevrata pa se je pošestorilo — in to v istih objektih. Povprečni letni porast bolnikov znaša 10%. Leta 1918. je bilo sprejetih v mariborsko bolnišnico 3200 bolnikov, letos jih bo sprejetih okoli 17.000! Okrog 6000 bolnikov pa letno sploh ne dobi prostora v bolnišnici. Z novim paviljonom bi se pridobilo 250 nujno potrebnih postelj. Vanj bi se preselila oddelek za spolne in kožne bolezni ter oddelek za nosne, očesne in vratne bolezni. Z izselitvijo teh dveh oddelkov iz starega bolnišniškega poslopja:bi se razbremeni! kirurški oddelek, ki je stalno prenapolnjen, bi se lahko preuredil :n moderniziral rontgenološki institut, ki je dobil že nove aparature, katere pa se je do danes samo zasilno namestilo, ter bi se razbremenil in razširil prav tako stalno prenapolnjen interni oddelek. V na novo dograjenem paviljonu pa bi se nato razširil tudi dermatološki oddelek. Z dokončno dograditvijo novega paviljona bi se dobil tudi oddelek za živčne bolezni, kjer bi se lahko ozdravil v Mariboru marsikateri živčno razrvan bolnik, ki ga mora danes zdravnik poslati v opazovalnico, ali pa blaznico. — Ne glede na vsa ta našteta dejstva pa je zgradba novega paviljona tudi v zveži z administrativnim poslopjem, ki smo ga že omenili. K dograditvi nove bolnišnice pa spada prav tako nujno dograditev celega kompleksa, kakor ga predvideva načrt, ki so ga prvotno nameravali izvesti do 1. 1940, to je do prihodnjega leta! Po tem načrtu bi dobila vsa poslopja centralno kurjavo z daljnovodom, s čimer bi se ogrevanje objektov močno racionaliziralo. Zastarela je tudi zgradba nove pralnice, ki danes nikakor več ne odgovarja zdravstvenim predpisom; največ ne zaradi infekcij itd. Prav tako nujno pa bi se morala povečati kuhinja, kar načrt tudi predvideva. Na dograditev čaka prav tako nova porodnišnica, ki danes absolutno več ne zadošča; zaradi česar mora biti nameščen del bolnic v izolirnici. Rešiti pa bo treba tudi kaj kmalu vprašanje nastanitve tuberkuloznih bolnikov, ki se morajo zdraviti danes v mansardnih prostorih internega oddelka, kar zdaleka ne odgovarja higieničnim predpisom, ter močno ^ovira uspešno pobijanje tuberkuloze. Zato je nujno in še enkrat nujno potrebno, da se zgradi v bližini bolnišnice kot njen sestavni del še poseben paviljon za tuberkulozne, s čimer bi se razbremenila obstoječa zdravilišča in sanatoriji, ki so danes prenapolnjeni, in kjer sta oskrba in zdravljenje nesorazmerno dražja. K izvedbi tega načrta bi lahko mnogo pripomogla na eni strani Proti-tuberikuiozna liga, na drugi strani pa industrijski krogi, katerih delavstvo je prav zaradi tuberkuloze najbolj ogroženo. Mariborski industrijski krogi bi bili tudi za tako akcijo dovzetni. Na splošno pa je treba še enkrat poudariti, da so razmere v sedanjih bolniš-niških prostorih postale nevzdržne, saj je dotok bolnikov od dneva do dneva večji. Že sama povojna industrializacija mesta Maribora, pa tudi sedanji obmejni položaj mesta zahtevata ter kričita po tem, da se dogradi mariborska bolnišnica kot samostojen zdravstveni center za severni del baaoviuc, da ue bo treba aašiui bolnikom iskati več pomoči drugod. Novi pavilfon je začela graditi sedanja uprava mariborske bolnišnice iz svojega gradbenega fonda, ter je dosedanja gradnja stala 3 in pol milijona dinarjev. Za dograditev paviljona, ki se nahaja v surovem stanju, pa bi bilo potrebno še nadaljnjih 5 milijonov dinarjev. Za izvedbo vseh načrtov, ki so predvideni pri zazidavi novega načrta mariborske bolnišnice — razen oddelka za tuberkulozne, pa bi bilo potrebno 18 do 19 milijonov dinarjev. Ko je boteišniška uprava začela z gradnjo novega paviljona, je upala, da ga bo lahko s svojim denarjem tudi do- gradila, kar se ji. pa pozneje ni posrečilo. Svoj čas je bilo predvideno za dozidavo novih bolnišnic 28-milijonov, posojila, ki bi se realiziralo pri SUZOR-ju v dveh, treh transakcijah. Pri prvi transakciji sta biti predvideni mariborska bolnišnica in bolnišnica v Murski Soboti. Danes je vsa zadeva obtičala na. tem, da finančno ministrstvo še ni odobrilo sklepa banovine, da najame posojilo. Čim pa bo posojilo realizirano, se bo tudi. začelo z delom nadaljevati. Upati je, in to bi bila ena izmed prvih zahtev severnega obmejnega 'ozemlja, da nam nove. razmere prinesejo popolno mariborsko bolnišnico. ,«£VAk!'.A KA Neverjetno je, česa vsega se d otroci v svoji veliki naivnosti, ko B-^ rejo presoditi odgovornosti za s\ ^ dovednost. Ob železniški progi P hredu se je gruči takih ^ zahotelo pravljičnega prizora,-ka vlak. Nanosili so med tračnice in a ^ nice večje kupe kamenja, ki hi la * , stalo usodno. Srečen slučaj pa le ž. da je to otroško namero pravdčasn ^ zil progovni Čuvaj, ki je odstranil nic kamenje. POŽAR NA POHORJU Med neurjem, ki je divjalo na r . ^ je udarila strela v gospodarsko P. ^ posestnika in industrijalea Viktorij zerja na Smolniku. Ogenj se jc r < Stroge kazni za navijale# cen Prijavite takoj vsak slučaj povišanja ce.nl Mestno poglavarstvo je prejelo v zadnjem času nekaj pritožb, da so nekateri trgovci in gostilničarji povišali cene živil in prehrane. Mestno poglavarstvo opozarja vse trgovce, obrtnike in gostilničarje na zakon in praviln k za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije ter na posledice, ki prete vsem špekulantom s sodnim pregonom in z zaporno kaznijo 6 mesecev in globo 50.0Q0 din ter zaplembo vsega blaga Zakon je veljaven za vse življenjske potrebščine, torej za vso človeško hrano (jed in pijačo) in tudi za vso živalsko hrano, nadalje za obleko, obutev, kurjavo, razsvetljavo, kmetijske priprave, kmetijsko orodje in sploh tudi za vse one predmete, ki se smatrajo po načinu življenja v kraju za predmete nujne potrebe, med katere se šteje tudi material za izdelavo in ureditev zgradb. Vsak prodajalec mora imeti naprodaj vse življenjske potrebščine, ki jih je nabavil za prodajo. Uradno je ugotovljena zadostna količina vseh življenjskih potrebščin, povišanje cen pa je neutemeljeno. Mestno poglavarstvo opozarja trgovce in vse dru- ge prodajalce, .da se bo vršila najstrožja kontrola, konsumente pa vabi, naj ugotovljene primere takoj in brez odlašanja osebno javijo mestnemu tržnemu nadzorstvu oziroma najbližji policijski stražnici. Sfiedlte z vodo! Mestno poglavarstvo . sporoča vsem odjemalcem vode, da se od današnjega dne pa do preklica prepoveduje vsako na merno trošenje vode kot n, pr. Škropljenje vrtov, trotoarjev, cest, prekomerno uporabo kopalnic itd. Nadalje se ponovno poziva hišne posestnike, da dajo nemudoma popraviti vse iztoke, ki tečejo, predvsem pa izplakovalna stranišča, kjer gre dnevno, kot je ugotovljeno po statistiki mestnega vodovoda, preko 1,000.000 litrov vode v izgubo. Kdor se ne bi pokoril gornji prepovedi in pozivu, ga bo mestno poglavarstvo kaznovalo po čl. 90. zakona o mestnih občinah in čl. 63. pravilnika o mestnem vodovodu. Tozadevno kontrolo bodo vršili uslužbenci mestnega vodovoda. Končno je dež vsem ustregel Po večtedenskem lepem vremenu, ko je sonce popolnoma izsušilo zemljo in je pričela vladati, na podeželju že občutna suša, je naposled le pričelo deževati. Podeželani so dež sprejeli z velikim zadovoljstvom, saj so morali pred tem z žalostnimi vtisi opazovati, kako zaradi suše odpada z drevja še nedozorelo sadje in kako po njivali venejo jesenske poljske kulture. . . Razveselili pa so se dežja z naravnost otroškim veseljem zlasti vsi Mariborčani, ki so tedne in tedne požirali oblake prahu, ki so bili v teli tednih še posebno gosti. Mestni očetje na magistratu pa so tudi lahko zadovoljni, ker jim je'preljubo nebo. prihranilo nekaj stroškov in jih rešilo večnega nerganja in zabavljanja, ter protestov mariborskih meščanov, ki so že na tako visoki kulturni stopnji, da 'nikakor nočejo kot docela nehigienično poučeni ljudje utoniti v prahu. Treba se bo navaditi na„zračne napade a* Včeraj opoldne je bil v Mariboru prvi zračni »napad«. Oznanila ga je plat zvona po cerkvah in pisk siren. Alarm je našel po mariborskih ulicah na stotine ljudi, ki so prav takrat hiteli iz pisarn in irgovin na domove. Pri včerajšnjem aiarmu za »zračni napad« so Mariborčani pokazali, da so še zelo nedisciplinirani. Premnogim se je zdelo, da se preveč posega v njihovo osebno svobodo, če morajo za nekaj minut v zaklonišča. Zato bo še treba več vaj, da se bo Mariborčan privadil na »zračne napade«. Res je, da tokrat ni bilo letal, niti »sovražnih letal« nad glavami Mariborčanov, vendar pa bi morali pa-santa, ki so bili na ulicah vzeti stvar vsekakor resneje. Na drugi strani pa je pokazala mariborska pasivna obramba dobro pripravljenost. Slabo pri včerajšnjem »zračnem napadu« je bilo tudi to, da alarma ni skoraj nihče vzel za alarm, ker je bil pretiho Izveden. V Mariboru je pričela poslovati tudi mmmmmmmmmmmmmmmmmaimmammmmmm Vsi ste enaki Prepričana sem, da ti bo Karel všeč, je dejala zaljubljena hčerka svojemu očetu. čudovit mož je! — Ima tudi kaj denarja? — Toda, oče — vi mpžje ste pa res vsi enaki, tako neznansko radovedni. Prav isto je hotel izvedeti Karl o tebi. posebna šola za pasivno obrambo proti zračnim napadom, kajti pri pasivni obrambi so dolžni sodelovati vsi prebivalci. Pri včerajšnjem »zračnem napadu« se je tudi pokazalo pomanjkanje zaklonišč. Treba bo začeti misliti na sistematično gradnjo zaklonišč, posebno v stanovanjskih, in drugih objektih, kjer se zadržuje mnogo ljudi. V prvi vrsti pridejo tu v poštev tovarne. ARETACIJA NEVARNEGA ROKOMAVHA Orožniki na Kranjskem so aretirali starega postopača Štefana Verleta, ki je napravil zadnji čas več. vlomov v Slovenski Bistrici, po Šoštanju in po Topolščici. V Topolščici je okradel posestnika Miha šlu-beja. Odnesel mu je več oblek, lovsko puško, perilo in druge malenkosti, ; tako da ima posestnik nad 8000 din škode. tako bliskovito, da je bila všdka ^ ^ zaman in je poslopje z vsemi pb -j,, gospodarskim orodjem vred zs°(. tal. Škoda se ceni na okoli 80.9 . • ;Jj' Požrtvovalnim gasilcem je uspel0' ^ ogenj omejili in preprečili, da se n širil še ha stanovanjsko hišo m ^ gospodarska poslopja. ' f() OGENJ UPEPELIL KOVANJ V Josipdolu v Ribnici je izbru® , v kovačnici industrijalea inž. M**"1 narčiča. Ogenj je v kratkem cas ^ vso kovačnico ter docela uničil vs . kakor kladiva, stroje in podobno- vji je bilo tudi težko pogasili, ker 1 » zajel tudi v bližini se nahajajoC p dišče suhih drv, katerih je b»o j.^ kub. metrov, Ogenj je uničil tudij£Ijo ' noseško orodje, ki je bilo .shr^pi ^ bližini kovačnice. Inž. Lenarčič r 80.000 din škedč. m. Rdeči križ na Pobrežju Pjjuoth nedeljo, 17. t. m., ob 19. uri '"i;!#3' dvorani akademijo s sporedom: " cije, petje mlad. zbora, igro Gosp« ]l Nastopi tudi pevski zbor »Zarja-* 0m čisti dobiček namenjen za bozi9® 0bis ritev revnih otrok, se prosi za ob’ m. Da je razpisan gledališki . redmy so mnogi interesenti v sedanji*1 0pr razmerah prezrli. Zato se Pon°X|iB*, zarja, da so dosedanji sedeži Ia*16„ šob°,cJ nentom na razpolago samo še 0 ejetf3r 16. 1. m., novi abonenti pa se sp Jrt > do sobote, 23. t. m. Repertoarni jepakPV zelo ugodni pogoji so razvidni .iz, n: m. Znova karambol v Barva* ej •Včeraj smo poročali, da je oZ° 0kt< med Slovensko, ulico ter Ulico 1Vja(jei) po Barvarski ulici docela nepn »0les3 prometna vozila, v prvi vrsti za in** Na križišču Barvarske in Slovcu sta včeraj znova zavozila drug . jjuj4'., dva kolesarja, K sreči pa m ** si J poškodb, le eden izmeči kolesar] z«1 kolo. . H8re ,fy m. Kradejo kolesa, pa tu® *paU^.. varne. Izpred poslopja Nar on n jjijuc* Mariboru je bilo ukradeno koi. .;„rjii ari* v ničarskemu mojstru Antonu t>kr jjrastb Vrtne ulice. Slaščičarju Ivanu Cvetlični ulici pa je nekdo °a*^ din vredne gare. Kino ' * Grajski kino. Danes N j umetnosti »Pesem zlatega *aP v te**1 slavnejša pevca sveta nastopam,s0ll. mu. Janett Mc. Donald, Edy 1 poitfifj * Kino Esplanade. Do vključno aj,a ka najboljši francoski film ’’t,bPc Danielo Darrieus. Film nep° bine. * Kino Union. Do vključno ^ I. del seuzadjskega kriminamCfe | »Tajni agent1'. Visoka napem^ Radio Sobota, 16. septenibrašč0 ptp Ljubljana: 12. Plošča V0^1 oC IzjUDiJUlld: X4. 1 ^ vU* rfO' zmes, godba vesela in pesmic« g poev (ir-Poročila; 17. Otroška ura;, motiki s poslušalci; ,20« O .zunanji *k0fleC Alojz Kuhar);. 22.15 Za vesel igra RO. — Zagreb: 12.2o_B* (plošče); 17.15 Koncert RO -. Za' 13.10 Opoldanski koncert; ***, — fLirsura.6Spfe'"“5*'* agnerja. cert. - Bratislava: »15,^-« ba. — Budapesl: 2110 - Bukarcst: 19.40 Romun«** Govorice okoli »»Pohorske ..»in Malone vsakemu Mariborčanu se zdi toliko obetana »Pohorska železnica« kakor velik nebogljen otrok, ki bi ga sicer vsi radi imeli. Zlasti še oni, ki imajo lene noge, ali jih na priliko žulijo čevlji, ali pa nekateri deli telesa močno ovirajo pri peš hoji, pu vendarle vsi skupaj iskreno ljubijo naše zeleno Pohorje. Pohorska železnica je čudovito zamotan problem, ki še v mariborski javnosti od časa do časa znova pojavlja. Kolikokrat so že napovedali javni glasovi njen žalostni 'konec, pa je vendarle vedno oži- vela. Te dni zopet iiitenz jca« epd;4 vesti, da je »Pohorska z bodo JI« pred likvidacijo. Glasovi b l0 do1 porazgubili, od odbora P ■ « liKv gotovil-o, da nikakor nc ^god1'1, fl6, ampak bo kB* 1^,S* som vodil svojo akcijo * v-end& ^ toda v doglednem Čash P v3' ko upamo, da se bon v Glavnega trga pripab; , na vrl* gončkih po žični železn*1" horja. ve Ati civilizacija lahko propade? smo slišali z uajraz-la jju strani> posebno tudi iz nemške, *ovna ^onie,1i'a nova evropska ali sve-sp bili „°Jna P^Past civilizacije. O tem ie fi.j, a?'sani premnogi članki, in lepo !4varj • v^° brošur in knjig, ki se jo nJ° l^m problemom. Kakor mno-% ;. *? ,A®jSih ostrašujočih trditev, 'tšitiAm Slrc>ka javnost sprejela tudi to ji},! a nekritično. Večina je verjela, ^lizaoVa • V0^na res 'ah^ uničila našo to v v 1Jj° m kulturo. Vendar spada tudi Pr, bjjf Pamernih strašitev, kakor n. • a o VSp uničujočih možnostih vojne itd. 50 Se d .namerni 'n nekritični trditvi ^avci V?gtlik že mnogi ugledni kulturni Ko nrftm-xI>rav nedavno sem prečital iisiteija prc®vata° razpravo angleškega \ da" ,■ • Prieštlejra. Priestley pra- vita trf P^^oma izključeno, da bi P^ docela uničiti Nemčijo, Ita- iiidi a ^l10 *n Veliko Britanijo. Toda k eivili, -Se !° res zgodilo, zaradi te-15rona^Cl!'a ™ kultura še zdavnaj ne JkŽev • Nemcev, Italijanov, Vr_, ln Franoozov je v Evropi še %irania. nar°dov, ki so prav tako ci-^ jih . kulturni, kakor oni, a nič {j se f ,n' izven Evrope. Vsi naro- % civii- ii0, da se dvignejo iz prej- -‘i so , ^alPrtčne in kulturne zaostalo-Ze sam* P° sebi tvorci nove ln, kulture. Zato bi mogli ci-^ atf m. .kultura propasti dandanes 53 le • pr°Padli vsi narodi, kar je Ve%h s^..,m°2°če, kakor propast na- hi zaostalejši del Evrope. V Zedinjenih državah Severne Amerike, ki so tudi veljale za nekulturne, katerim se je očitala največja površnost in le naklonjenost za plažo, vstajajo v zadnjih letih velike in resnične umetniške vrednote na področju književnosti, li-covne umetnosti, glasbe, gledališča itd. rav tako se razvija umetnost, kultura in civilizacija latinskih držav Srednje in Južne Amerike.. V prostrani Indiji žive dandanes odlični pesniki in pisatelji, katerih dela se prevajajo na vse kulturne ezike. Nekaj prevodov imamo celo Slovenci. Tani deluje in vzgaja izobraženi naraščaj velika vrsta odličnih univerz. Celo‘po otočju, raztresenem po Oceanih, kakor n. pr. na Madagaskarju, Havajih, ilipinih itd. so se razvila odlična kulturna središča. Vsega tega naenkrat ne more uničiti nobena vojna, pa naj bi bila še tako vsestranska in še tako grozotna. Civilizacija in kultura ne moreta več propasti. Vse govoričenje o tem je prazna marnja. Propade lahko le kje kaka režimska kultura. -r. ' Sij l pi UjJao L lit* Prodov Ve®k'k evropskih kultur- tj ~ * -Vs jfi v ie popolnoma resnična, izven • Evrope civilizacija in enakem, morda celo še veliko b ’v AvtZma.^u' Poglejmo le v Ameri-„ [aIiio, pa tudi Azijo in Afriko! Sice " "let« iižni Rajamo univerze, akademije, vJV|^ki pnern°teno dalje. V ogromni ~ f ^ deluje na stotine visokih na„^’sto znanstveni podla-iti i^žmce, gledališča, preda- 'Si^Hr°sveta se širi ce!o v prei v V >2?cene dežele ogromne notra-o^.r0 ^etih ie bilo prodanih ‘M r^in, spi milijonov izvodov lW*Te Vi ®°‘rkesa. Njegov roman j 11 v Prvi nakladi tiskan v , bjdih. Da, celo dela mladih S(w^, lam naklado po 100 in v^linu ogpa moderne slovenske i»v«j.y rus^cern prevodu je izšla ^O^itia rli pa J'6 bala v nekaj dneh 'tv1 vi^^dališč je v Rusiji okoli % bh <**»*»" umetnosti je zna-\ j * Ta^ . ,r“| se igrajo dela v 55 je-‘*Viru£ih nna'113 8500 dnevnikov VJ*- v*5>bnib listov ter nad 1800 nakladi 250 milijonov. skupni svetu, ld je veljal za naj- Prvo kolo pokalnega prvenstva INP-a NEDELJSKI' NASPROTNIKI SO ŽELEZNIČAR - SLAVIJA TER MARIBOR ZAČETEK OB 14.40 NA STADIONU RAP1D Ljubljanska nogometna podzveza je dolo-1 glavni tekmi Maribor - Rapid je treba reči, čila nedeljo, 17. t. m., za začetek letošnjega da bo kakor vsa. srečanja med lokalnimi ri- ' *m •“*----------------- “J‘ vali, gotovo nudila zanimiv in oster boj za obstanek v pokalni konkurenci. pokalnega prvenstva LNP-a, v katerem sodelujejo obvezno vsi prvorazredni klubi. Prva kola se bodo načeloma odigravala med lokalnimi nasprotniki, odnosno med klubi istih okrožij, da se s tem zmanjšajo stroški tekmovanja. V mestu Mariboru bosta letos _ tekmovala ista para nasprotnikov kakor lani. Ob 14.30 bosta nastopila Železničar in Slavija, v drugi tekmi Maribor in Rapid. Lani je Železničar premagal Slavijo s 7:0, dočim je Maribor po težki borbi dosegel tesno zmago 2:1. Ker lani Slavija ni nastopila kompletna, poleg tega je bila tekma odigrana pred začetkom pomladanskega prvenstva, je bil tak rezultat mogoč, letos bo gotovo tudi Slavija nudila železničarju mnogo več odpora. O Mura, ki je lani presenetila z zmago nad ČŠK v razmerju 4:2, je v prvem kolu prosta. V Čakovcu je na sporedu ČSK - Gradjanski. Pri narodih s starejšo športno tradicijo so pokalna tekmovanja kmalu zanimivejša kakor prvenstvo na točke, ker se odvijajo mnogo hitreje ter tudi ne dovoljujejo nikakega podcenjevanja, kajti vsaka izguba se maščuje z izpadom iz tekmovanja. Pričakovati je, da bo sčas. tudi pri nas postalo pokalno tekmovanje ravno tako popularno kakor je prvenstveno, zlasti ako ga bodo napravili zanimivejšega prireditelji na podlagi izkušenj, ki si jih bodo sčasoma nabrali. RAZSTAVA GECANA IN ŠIMUNOVIČA V Zagrebu sta pripravila kolektivno razstavo hrvatska akademska slikarja Vilko Gecan in Frane Š imuno vic. Oba umetnika sta znana in priznana po vsej Jugoslaviji, pa tudi izven nje. Zanimiva je njuna življenjska pot, zlasti življenje Vilka Gecana je skoraj pusto-ovski roman. Njegov oče je bil šumar, a nemirna kri ga je gnala, da je odpotoval v Avstralijo ter vzel s seboj tudi svojega, tedaj še malega sina. Tam je zašel med iskalce zlata, a je po neuspehu odpotoval v Azijo, od koder se je končno vrnil na Hr-vatsko. Mali Vilko je pričel hoditi v angleške šole v Avstraliji in na Cejlonu, kjer je celo pozabil svojo materinščino. Po vrnitvi v domovino je študiral dalje in se napotil po srednji šoli na slikarsko akademijo v Monakovo. Za časa svetovne vojne je moral k vojakom in na fronto, kjer je pobegnil in stopil v jugoslovansko legijo, se bojeval na solunski fronti in šele po zlomu centralni sil spet dosegel domovino. Kmalu je pa odšel v Ameriko, kjer je delal najprej kot navaden delavec, nato slikal cerkve in končno postal upoštevan slikar. A tudi tam ni vzdržal. Odpotoval je v Pariz, se znova vmil v Ameriko in končno prišel za stalno v Zagreb, kjer dela in razstavlja prav sedaj svoja najnovejša platna, katera je prinesel s počitnic po Gorskem Kotaru, Dalmaciji in Bosni. Slavija (V) bo nasprotnik ISSK Maribora Premagala je SK Krapino v Krapini s 4:1 Varaždinska Slavija jc v tretjem kolu drž. teniškega prvenstva igrala v Krapini proti SK Krapina, ki se je za to kolo plasiral brez borbe, kajti Ljubljana mu je odstopila zmago. Čeprav je Slavija nastopila brez J. Takača in Kopreka, je vendar sigurno zmagala s 4:1. Tehnični rezultati so sledeči: Mohr (S)— Pažur (K) 6:1, 6:0, P. Briksi (S)—Mikulec (Tv) 7:5, 6:2, Soukal (S)-Z. široki (K) 4:6, 8:6, 4:6, Briksi N. (S)—M. Široki (K) 7:5, 6:2, P. Briksi—Mohr (S) :'Mikulec—Bočič(K) 6:0, 6:1. S to zmago se je varaždinska Slavija kvalificirala za naslednje kolo v katerem bo igrala proti ISSK Mariboru. s. Poverjeništvo SOLNP-a (službeno). Delegiranje za 17. t. m,: Železničar—Slavija ss. g. Konic, Maribor—Rapid ss. g. Ko-pič, ČŠK—Gradjanski ss. g. Nemec: — Drevi nadaljevanje tečaja. s. Gorsko motociklistično dirko na Rašico pri Ljubljani bo priredil v nedeljo. 17. t. in., S K Hermes. Začetek ob 11.30. Zanimivo je, da bodo v posebni skupini dirkale tudi dame. s. V klubskem teniškem prvenstvu SK Ilirije v Ljubljani jc v finalu premagal šivic Smerduja v treh selih 6:3, 6:3, 6:4, v srednješolskem prvenstvu pa je zasedel prvo mesto Milavec z zmago nad Lukmanom, ki je po prvem setu, ki ga je izgubil s6:3, odstopil radi poškodbe na nogi. s. Za nedeljsko ligaško nogometno tekmo Hajduk—Ljubljana v Splitu je določen sodnik g. Mlinarič (nam. g. Jirasek), oba iz Zagreba. VAŽEN SKLEP LNP-A Upravni odbor LNP-a jc sklenil, da se do nadaljnjega sistira izvajanje § 8 pravilnika prv. tekem podmladka v toliko, da se do nadaljnjega ne bo izvajala določba, da izgubi junior, ki je trikrat nastopil v prvenstveni tekmi prvega moštva, pravico igranja v podmladku. Ta sklep ima veljavnost do preklicat ZAVRNJEN PROTEST Poslovni odbor LNP-a je zavrnil protest SK Železničarja proti verifikaciji prv. juniorske tekme Maribor—Železničar, ker je ugotovil, da so igralci, ki jih klub v protestu navaja, za ISSK Maribor pravilno verificirana ITALIJANSKO PRVENSTVO SE BO NADALJEVALO Italijansko nogometno prvenstvo je bilo nedavno radi mednarodnih dogodkov prekinjeno, s prihodnjo nedeljo pa se bo nadaljevalo v polnem obsegu. BIBLIOGRAFIJA SLOVENSKE KMETIJSKE LITERATURE Kmetijska zbornica je pravkar izdala obsežno bibliografijo slovenske kmeth-ske literature, ki sta jo sestavila dr. Janko Šlebinger in inž. Janez Marentič. Bibliografija obsega vso kmetijsko literaturo v letih 1919 do 1938. Razdeljena jc na zelo pregleden način v štiri dele, ki posamič obravnavajo tako agrarno politiko kot posamezne panoge kmetijstva. V dodatku pa navaja bibliografija kratke podatke o slovenskih kmetijskih strokovnjakih in pisateljih. Bibliografija predstavlja zelo dragocen doprinos k slovenskemu gospodarstvu in bo mogla odlično poslužiti ne le strokovnjaku, ampak sploh vsakemu Slovencu, ki se zanima za slovensko kmetstvo. k. Mira Bašič v Ljubljani. Preteklo soboto je gostovala v Ljubljani v vlogi Leonore v Verdijevi operi »Trubadur« mlada zagrebška operna pevka Mira Bašič. V Ljubljani so jo sprejeli simpatično. Važno opozorilo! Vsakega 14. v mesecu začasno ugasne pravica do nezgodnega zavarovanja za 10.000 din tistim starim naročnikom, ki še niso poravnali naročnine do konca tekočega meseca, čim prejme uprava »Večernika« od njih zaostalo naročnino, stopi njihovo zavarovanje zopet v veljavo. Poravnajte zato naročnino takoj! V Vašem interesu ne odlašajte niti dneva večl UPRAVA »VEČERN1KA«. ^ ie ^ J* stala zapr'° -sapo, je bilo 6re-Stacpoole LIUBEZEN MORNARJA ERICSSONA »V v dvug svet kakor fc jV Je živela. 5on. ZOpet vidim,« pravi ju je tj’, s,eTn že, da ti gre ^ ’ ki bi te tudi rada ‘bodila *n Švala je smehljaje ^g" rok?- r ^a&i si ham i sst°du,« je dejala, lepo Vreme ^tiitj Dr5ila, £n'0st se je s stiskom . a P°trtost ni hotela lr4teUa° dober^ pako pa Pos^vji lov? ^ r nvwtel--------------------------- JtLSa °......... sem s seboj sin Helgija S, Fri Cs^na - Posebno prijazno ROMAN M Švalo je v prvem trenutku pritegnila telesna lepota velikega moža, potem pa jo je obšel občutek, ki ga doslej še nikdar ni čutila — čustvo nejasnega na-sprotništva. Modre oči, ki so srečale njene, ji niso povedale ničesar in je niso prijazno pozdravile. Če bi srečala povodnega moža, bi čutila do njega enaka čustva. Kajti povodni mož nima duše. Ko so stopili v čoln, jc Magnus opazil, da imajo Švaline kretnje še vedno nekdanjo lahkotnost. Krščena je bila za Gu-drun; Švala je bil samo pridevek. Njena mati, Danka iz Kopenhagna, ji je dala to ime; med vsemi ptičjimi in cvetličnimi imeni ni mogla najti primernejšega. Šli so spet im edini cesti vasi z ribi škimi hišami in prodajalnami, v katerih je mogoče vse kupiti. Magnus sc je pozdravil z Bjornom Si-monarssoniom, prodajalcem, nato je pade v naročje peka Jaussona. Poleg Jansso-nove pekarne ie stala gostilna. Tu sta se Magnus in Ericsson ustavila. »Ker že hočeta stanovati v gostilni,« pravi Štefan Gunnarsson, »vaju tu zapuščava, Vsekakor pa morata jutri k nam na večerjo. Ob sedmih.« Potem je s Švalo odšel. Gostilna je obstajala iz kuhinje, gostilniškega prostora in šestih, osmih spalnic z dvema posteljama, druga vrh druge, kakor na parniku. Sobe so bile brezhibno čiste in hrana za kraj odlična. Ko sta poobedovala, se je Magnus, ki od odhoda Švale in njenega očeta ni bil spregovoril besedice, obrnil k Ericssonu. »No, kako se ti zdi?« »Kdo?« »Švala.« Ericsson, ki si je rezal žvečilni tobak, je trenutek preudarjal. Potem je dejal: »Zakaj je nisi vprašal?« »Kaj pa naj bi jo bil vprašal?« »O njenem zaročencu. Jaz na tvojem mestu bi že vse vedel o njem — ti pa še niti ne veš, kdaj se poročita. Mogoče sta že davno poročena!« »Nista še,« pravi Magnus prepričevalno. Potem je razburjen nadaljeval: »Ali ne vidiš, da me je prerasla? Cisto spremenjena je, visoko je nad menoj. Ali ne vidiš, da je postala cela dama?« Ericsson se je smejal. »Ne bo tako,« pravi. »Na vsem svetu so samo ženske — in te so vse enake.« Njegov glas je bil trd, kaikor da bi govoril o bitjih, ki jih do dna pozna in do dna sovraži Nič čudno ni bilo, če je Švala pri pozdravu začutila njegov hlad. In ona je sovraštvo v njem še bolj okrepila: bila je žena, ki je zmagoslavila v mladosti, lepoti in čar?t:nosti. Pogledal je Magnusa. Magnus je bil v vsem svojem dejanju in nehanju »ribič«. Švala je izvirala iz istega rodu, toda bila je primer, kako se zna žena povzdigniti v socialnem življenju do višine, ki ostane možu nedosegljiva. S pomočjo rey-kjaviške šivilje, modnimi časopisi iz Kopenhagna in z lastnim okusom bi se Švala lahko kretala v vsaki družbi. Mogoče bi vplivala nekoliko tuje, toda uveljavila bi se povsod. Da bi pa postal Magnus družaben, bi ga bilo treba najprej sleči iz njegove kože — pa še to bi mu nič ne koristilo. Ericsson je čutil prepad, ki je zijal med n.iima. In zamikalo ga je, da bi Magnusa vzpodbudil. Zakaj k vragu bi prezirala preprostega moža? — Moža, ki je njene krvi, njenega stanu? (Dalje jutri.) Zanimivosti Vas pravih afriških črncev v Crni gori Jugoslovanski črnci v vasi v peščeni pustinji ob albanske meji Od Ulcinja v smeri proti albanski meji se širi ozek pas ozemlja, ki je kot peščena pustinja nenavadno podoben Afriki. Da je pa tu Afrika res popolna, stoji sredi puščave še vas, v kateri žive pravi afriški črnci. O obisku pri teh jugoslovanskih črncih je objavil F. M. Fuis te dni v zagrebških »Novostih« zanimivo reportažo s slikami črncev in črnske hiše, ki se ne razlikuje dosti od domovanj divjakov na črnem kontinentu. ČRNO POKOLENJE NEKDANJIH TURŠKIH SUŽNJEV Kako so prišli ti črnci v Črno goro? Pripeljali so jih nekoč turški mogočniki, ki so vladali v Ulcinju in Baru v svojih utrjenih gradovih, kot sužnje. Služili so iim pri domačih opravilih kot sluge itd. Ko so pozneje Črnogorci turške trdnjave ob. Jadranu zavzeli in razrušili, so afriški črnci pobegnili v omenjeno pustinjo, kjer so se naselili in si ustanovili lastno vas. NOVE GENERACIJE SO POZABILE NA SVOJO DOMOVINO Rodile so se nove generacije, ki so kmalu pozabile na svojo afriško domovino in celo na Turke. Potomci tistih beguncev, ki žive sedaj v črnogorski Črnski vasi, ne vejo nič več, od kod so njihovi predniki prišli in tudi na svoj jezik so pozabili. Sedaj govore z arnavt-ščno pomešano srbščino. Razrastli so se na deset številnih družin, od katerih živi vsaka v skupini svojih koč, obdanih okoli in okoli s pletenimi ograjami. ŽENSKE DOMA, MOŽJE PO SVETU Ženske obdelujejo svoje skromne pu-stinjske vrtoVe in njivice, rede prašiče in skrbe za dom, moški pa delajo večinoma na posestvih bogatih Uljcinjcev, še več pa jih je razkropljenih po jugoslovanskih mestih, v Dubrovniku, Splitu. Beogradu itd., kjer si služijo kruh in se le včasih vračajo k svojim družinam v pustinjski črnski vasi pri Ulcinju. LOČENI OD VSEGA SVETA Sicer pa žive v svojem selišču popolnoma ločeni od Črnogorcev, s katerimi se ne mešajo. Se nikoli se ni noben črnec poročil s kako belo žensko, ali pa kaka črnka z belcem. Otroci hodijo tudi v šolo v bližnjo vas, so deležni vseh državljanskih pravic in dolžnosti ter služijo v vojski, kjer so navadno bobnarji, čmogorci jim pravijo »Arapi«, t. j. Arabci, čeprav nimajo s tem svetlopoltim afriškim in azijskim ljudstvom nikakega opravka. Spretni lovci strupenih kač MAČJI CESAR MARATOVIČ PRAVI, DA SO KAČE ZELO PAMETNE IN OBENEM ZVIJAČNE ŽIVALI V nekaterih vaseh po Bosni in Hercegovini se mnogi kmetje pečajo z lovljenjem strupenih gadov, ki jih kupuje zagrebški higienski zavod za izdelavo seruma proti kačjemu piku, Ta nekoliko neprijetni posel je postal tudi rentabilna panoga za izvoz v tujino. Najbolj znamenit lovec na gade je Dušan Mnmtovič, ki je v svojem življenju ujel v precep že več tisoč gadov. Pogumni možakar s: je zaradi izredne hrabrosti pridobil ime »kačjega cesarja.« Poslednji čas pa mu je začel zelo resno konkurirati neki Kamil Bat-lak iz Blagaja pri Mostarju. Dočim Maratovič opravlja lov na kače kot dobičkanosen posel, se Batlak izdaja za nekakšnega kačjega čarodeja. V razgovoru z novinarji je Maratovič pripovedoval na zelo preprost in originalen način marsikaj zanimivega iz kačjega carstva. Kolikor je on doslej spoznal gade, lahko z vso gotovostjo pove, da so gadi silno okretne in pametne živali, obenem pa zvijačni kakor ženske. Njegov konkurent Batlak pa ne jemlje kačjega lova za dobičkanosen posel, marveč uganja z nalovljenimi kačami razne umetnije. Stanuje s kačami v isti sobi, obeša si jih okoli vratu ter si jih daje za srajco. Višek njegovega družabnega življenja s kačami pa je v tem, da z njimi spi v isti postelji. Recepti debelim ljudem v tolažbo NIKAR SE NE ODRECITE JEDAČI, TODA NIKAR POTEM NE »GLEJTE V ZRAK« ■Redi kadar ležimo ves dan in »gledamo v zrak«, opravi naše telo veliko delo. S sik), ki jo porabimo, da živimo, bi lahko dvignili 70 ton v višino enega metra. Telo porabi 2500 kalorij brez ozira na to, aK sedimo, hodimo, oziroma delamo 8 ur na dan v pisarni. To velja za povprečnega človeka, ki opravlja kak povprečen posel. Ako poje na dan čez potrebo kos masla, bo v dvajsetih letih težji za 80 'kg. Jeste zato lahko kar hočete, ako pa hočete sežgati nadpotrebne kalorije, storite to lahko na ta način: Ako pojeste eno pomarančo več kakor je treba, morate celo uro pomivati posodo. Ako pojeste kos kruha z maslom, se mo-raite peljati pol ure s kolesom po ravnem. Ako pojeste svinjski kotlet več, morate prehoditi pot 4 km na uro. Za skodelico čaja z dvema kockama sladkorja je treba mesiti testo eno uro in četrt.- Po veliki porciji sladoleda lahko žagate vsaj 25 minut drva. „Sedov" bo že tretjič prezimil Pred dvema letoma na znanstveno potovanje po Severnem ledenem morju odposlani ruski ledolomilec »Sedov« se je odločil, da bo preživel tudi letošnjo tretjo zimo za polarnim krogom. Glavna naloga, 'ki so si jo znanstveniki »Sedova« nadeli, je preiskati do konca vse možnosti ^ direktnega ladijskega prometa vzdolž severne sibirske obale od Vladivostoka do Murmanska. To nalogo nadaljujejo sedaj že v tretje leto z nenavadnim junaštvom in vztrajnostjo. Ledolomilec »Sedov« je ime! prvotno na krovu 207 mož posadke in učenjakov. Lansko pomlad je pričelo ljudem primanjkovati hrane m parnik je bil še meseca junija zajet v polarnem ledu. Tedaj je bila odposlana na pomoč posebna reševalna odprava, ki je svoje delo v celoti opravila in spravila na varno 184 mož posadke. Ostalo je tam le še 23 mož posadke in raziskovalcev. Glavno vprašanje obstoja teh ljudi je tvorila prehrana, ki jo je bilo treba obnoviti. To so izvršila letala. Do »Sedova« je skušal priti tudi ledolomilec »Josef Stalin«. Približal se mu je na 80 kilometrov, dalje pa ni šlo, ker je morje pričelo nenadoma znova silno zmrzovati. Sedaj grade Rusi novega ledolomilca, ki bo dobil ime po predsedniku ljudskih komisarjev in komisarju za zunanje zadeve Molotovu. Parnik bo že v nekaj mesecih popolnoma dogotovljen. Tedaj se bo odpravil na pot k svojemu tovarišu »Sedovu«, da mu z združenimi močmi pomaga iz ledenega oklepa. Tako se bo ledolomilec vrnil v domovino šele po treh letih. Posadka na »Sedovu« je sedaj zadostno preskrbljena z živežem in je brezžično stalno v kontaktu z rusko celino. Zanimivo je, da v širši jugoslovanski javnosti vse doslej ni bilo nič znano o teh naših črnih Črnogorcih, o tej menda pač edini vasi afriških črncev v Evropi. Uljcin bi lahko napravil iz tega tujsko-prometno atrakcijo. Razgovor na promenadi Dve mestni »frajlici« se prav zanosno razgovarjata na mariborski promenadi. — Mama in papa se že teden dni doma prepirata zavoljo letošnjega letovišča. — Toda, rekla si mi, da sploh ne gresta na letovišče. — Seveda sem ti rekla, toda mama in papa se ne moreta sporazumeti, kaj naj rečeta prijateljem in znancem. Mama vztraja pri tem, da ljudem povemo, da smo bili na Lidu pri Benetkah, dočim vztraja papa pri Dalmaciji. TEŽKA USODA NEOŽENJENCEv BOLGARIJI V Bolgariji bijejo hud boj Pr0^ ^ &> njenim samcem. Plačevati^ o*°r 30% večje davke kakor oženje©- ^ do 25 ir-ta ne po roče, ne ^ ostat’ v državni alr sa,nol,Pra*J|0 u# odnosno niso vanjo sprejetL A ^ pripade vse njihovo pretnozen-' v. :n ga ne r>’orejo v nobenem Prl komur ?apustiti. VRTOGLAVA NAGLICA Metulji so znani hitri letalci, verjetno naglico režejo zracfl ^ ^ Njih brzina naravnost Prese? 0jj|e# mislimo, da v najkrajšem času j, neštete cvetove, kjer iz medene sokove. Nekatere vrs^ $$ se posebno odlikujejo z naJ ,,^/vv > eni sami minuti obletijo 194 c jih odrešijo sladkega bremen3 Poslušen pacient Zdravnik svojemu pacientu-pismono- ši: — Vsak dan se morate sprehajati najmanj tri ure. Pismonoša: Ali pred ali po raznašanju pošte! po- MORALNE OSNOVE AVSTRALSK® MAČINOV Mf Avstralski domačini, ki v nekater’^#^ jinah živijo še precej primitivno imajo čudne moralne navade, ki PgpP* le niso povsem nelogične. Kadar s na priliko pri večerji ali pi\ kosu«. ^ s, mož samo meso od samca, žena P mice. Najbolje se še godi otrokon, jesti samo meso od mladih živa1'- ^g jemo v tem smislu tvori meso ne.. v npli11’ gan, ki ga lahko uživajo vsi spol' količinah. MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOM: V malih oslasih *fane vsaka beseda 50 par nalnianlša |J oglase ie din 8.— Dražbe, preklici, dooisovanla to ženitcivanlski oglasi din I.— “nclas"1 («’ znesek za te oglase le din 10.— Debelo tiskane besede se računala dvolno y‘ enkratno obiavo tnaša din 2—. Znesek za male oglase se DlaCule tako! Dri naroči'" n.409- vposlati v oismn skUDai z naročilom ali oa oo ooštnl ooložnici na čekovni ra£m> »Ismene odgovore glede malih oglasov se mora oriložili znamka za 3 din Aazno NOGAVICE - PLETENICE volno za strojna in ročna dela. konjske koce. posteljne odeje, platno - Derilo. blago za ženske obleke itd. dobite ugodno v novi trgovini in ple tilnici »MARA«. Koroška cesta 26. 7888—1 ŠOLSKE TORBICE aJitovke, nahrbtniki, velika izbira pri M. Šterbal. Meljska 2 — Trg svobode 6. 8781—1 Prodam______________ JABOLKA po 1 din kg od 5 kg navzgor. Kopitarjeva 12. 8717—4 POZOR! Proda se veriga 25.5 m dolga z 1.5 cm debelimi sklepi Nerabljena. Koban Otmar. Ra-če-Fram. 8755—4 prodam peč za sobo in dvokolo. Meliska C. 9-II. _____________8772—4 ENO MOŠKO IN ZENSKO KOLO na prodaj. Vpraša se v trgovini, Tržaška c. 5. Pobrežje. 8774—4 MODERNA CESTA SKOZI PUŠČAVO Kakor poročajo rimski listi, je bila ce-sia skozi Dankalsko puščavo, ki je 861 km dolga in veže zdaj Addis Abebo s pristaniščem Asab ob Rdečem morju, že julija meseca dograjena. Od tega časa je vozilo ix> tej cesti dnevno že nad sto tovornih in osebnih avtomobilov, s čimer so se prevozni stroški do Addis Abebe zmanjšali za polovico. Tudi ni Italija zdaj več navezana na luko Džibuti in njeno drago železnico. Kdor odkrito govori, mora računati % zavratnimi poslušalci. Dobro ohranjena KOPALNA KAD za kurit na prodaj. Vnraša-ti pošta Limbuš. 8775—4 Stanovanje Odda se v novi zgradbi l.~ IN 3-SOBNO STANOVANJE s kopalnico. Tezno. Ptujska c. 33, |iri kolodvoru. 8770—5 STANOVANJE sc odda mirni strantki s 1. ok tobrom. Studenci, Bollenkova ul. 13. 8776-5 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam, Studenc!, Ciril-Meto-dova 17. 8778—5 SOBO S ŠTEDILNIKOM se odda s 1. oktobrom. Taborska 22. 8782—5 Sobo odda W HM lili l ill II II ~ PRAZNO SOBO oddam. Tezno, Prešernova ul. 5. 8771—7 Stroso separirana in opremljena SOBA se odda. Zrinjskega trg 5. — Poizvedbe pri hišnici. ________________________8766—7 Svetla OPREMLJENA SOBA se odda najraje gospodični. — Trubarjeva 4, priti., desno. 8768—7 Sprejmeta se DVA GOSPODA ALI DIJAKINJI na stanovanje. Aleksandrova c. 83-1._____________ 8773—7 OPREMLJENO SOBO oddam. Koseskega ul. 39. 8779—7 Sofro Ute IŠČEM SOBO za dve osebi v bližini Glavnega trga. Ponudbe pod »Točen« na upravo. 8783—8 Službo IZVEŽBANO LlKjjfp' 2^3 d"1’ sprejmem za * ^.\\. Furlan, Vrazova ‘ 0 I «»*boSk Pisarniško » na upravo. posTseig&e selitev. ifrCe išče zaposlitev- J'" Krc ka Vudler, Marii**, Praprotnikova ul- K ki opravlja tudi ost« dela, srednjih ^-gge mi spričevah se • ti trgovsko hišo. possFjfl- služba. Ponug.,0 « upravo pod »S*®" upravo Ijena« Catopitni zelo ugodno .Večerji Najboljše kosovno Hpnenlce Rnt. Biro pisarna: flnt. girollP Dalmatinaua Izdajo In urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. Tiska Mariborsko tiskarna d. d., nc vračajo. — Uredništvo In uprav«: Maribor, Kopališka ulica 6. — Telefon v Mariboru. — Oplaši po ceniku giev- * ____ _______ — i „1 predstavnik STANKO DETELA . ,uulu. — „ u uredništva štev. 25.-67 in uprave š(,ev. 28-67., — Poštni čekovni rocu