LETO VIH. ŠTEV. 16.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA — INDUSTRIJA ZA ELEKTROMEHANSKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ bb»jaaun.,..ui«»n«BMto^bhi ■■■   — «a«—»—i—im—■	81
Spomladanski velesejem v Zagrebu
Največji letošnji sejem panoge izdelkov splošne rabe © 975 domačih in 588 tujih razstavljavcev © Zelo slab odziv nekaterih naših tovarn za sodelovanje na sejmu @ Propagandna služba ugotavlja, da manjka dolgoročni koncept enotne sejemske politike podjetja
Letošnji spomladanski mednarodni velesejem, ki sp ga odprli v soboto v Zagrebu je nekaka uvertura in hkrati prvo dejanje k seriji sejemskih prireditev v državi. Že grobi podatki o številu sodelujočih razstavljalcev in eksponatih kažejo, da so si ti pravzaprav specializirani sejmi izdelkov pridobili z leti velik ugled in pomen ne samo med našimi potrošniki, marveč tudi že. med tujimi. Proizvajalci teh industrijskih panog zato ne zamude prilike, da pokažejo obiskovalcem sejma in trgovinskim zastopnikom vse. svoje/ najnovejše izdelke, S katerimi bodo v prihodnje zalagali tržišča.
Na letošnjem mednarodnem spomladanskem velesejmu sodeluje 975 razstavljal-1 cev iz Jugoslavije, 588 pa iz 25 držav Evrope, Azije in Severne Amerike. Le-ti šd.\ raz-, .stavili na približno 155.000; kvadratnih metrih nad 120.000: /eksponatov, kar spričuje" ogrornen asortiment, glede na 1 to, da spomladanski zagrebški, velesejem ni največja in iajpomembnejša sejemska prireditev v letu.
.. Velesejem bo odprt do 27;
: aprila, spremlja ga pa devet specializiranih mednarodnih' sejmov in komercialnih raz-' stav. Osrednji sejem, ki ima' najVečjo tržno ; vrednost - je ; sejccn blaga za splošno rabo.
\ Le-ta zavzema tudi- največ razstavnega,. ./prostOr^..;. JVzpm. ; redno, s tem . potekajo, tudi ; naslednje prireditve:: II. med-: narodni ' sejem prometa' in i ?vez, IX. sejem živil, XII. se-i-1*1 obrti, mednarodna raz-stava turizma, gostinstva in " trgovine TUEX, XIV, mednarodna razstava merilne in re-gulacijske tehnike. , ter avto-macije 'JUREMA, V. mednarodna razstava MEDICINA in.
¡£9BBBISBt3flBBBB!
TEHNIKA, V. mednarodni sejem lesa in opreme za les nd industrijo in kot zadja V. mednarodna razstava transporta..v industriji. . . ■... „ .
Štalim razstavi]alee na tém pomómbném pomladanskem velesejmu je tudi naše združeno' podjetje: Razstavljamo na dveh ločenih prostorih in sicer izdelke splošne rabe na stalno najetem prostoru 465 m- v-'häili. Vi in manjši prikaz merilne tehnike na JUREME
Od izdelkov ’ namenjenih splošni rabi razstavljamo: telefonske. apäratp, ročne vrtalne' stroje, male elektromotorje, kompleten Sortiment GIR-MI-; avtomobilske, žarnice, radijske' sprejemnike,/ televizorje, . stereo ' iri mono gramofo-. ne, brivnike,- elektronske elemente, UKV ročne sprejemnike in oddajnike, elemente za odpravo motenj na motornih vozilih in izdelek TELLET-TRE.
Celotno oblikovanje sejma je prevzela kot običajno propagandna služba PSO. Uporabljena je spet. stara že zastarela konstrukcija stojal,
■■*■***■■■ BBHBBPBBBB
Organi upravljanja, vse družbenopolitične organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva in poslovnim partnerjem k
m
prazniku dela
jim želijo še več delovnih uspehov!
m*MMnuaMuM,iinnHniMlMliM(iMuwuniinM<uil'w"
ker za nabavo nove ni bilo na voljo potrebnih sredstev. Ob-novljen je le pod, ki je veljal 50.000 ND. Propagandna služba je'organizirala celotno sejemsko prireditev z dokaj Skromnimi sredstvi in 's ciljem. skrajnega varčevanja, kar pa seveda to pot zelo zmanjšuje ugled našega podjetja že pfi poprečnem objk skbvalcu sejma.
! -Na letošnjem spomladanskem sejmu - pa " se je Propagandna. služba srečala še ž novim neugodnim dejstvom, ki do sedaj sploh ni bilo problematično 'Nekatere naše tovarne /so že- itak skopo odmerjena sredstva za letošnje sejemske nastope še tako rer ducirale, da je Propaganda lahko: izkoristila razstavni prostor le v izmeri 265 m2, preostalih 200 m2 pa je ostalo praznih, iz preprostega razloga, ker, med tovarnami ni bi-
(Dalje na 6. strani)
I. maj — naš delavski prašnik
Delovni ljudje ga praznujejo na različne načine: organiziramo izlete, da se bolje spoznamo, proslave in kulturne prireditve, da dajemo našemu prazniku slavnostno obeležje.
, / Čestitamo si k delovnim uspehom ter si vnaprej želimo še-večjih uspehov.
Toda, zakaj pa naj -nfe-bi bil letošnji praznik dela 1. maj' za nas delovne- ljudi celotnega ZP ISKRA praznik s. posebnimi;iskrenimi željami? Z željami, da bi'prihodnji delavski-praznik praznovali;.v bolje konsolidirani ISKRI, kajti delovni ljudje iSKRE čutimo neko razcepljenost, nekaj,_kar . nam ,ne. daje -- dovolj i občutka varnosti 3|gpripadnosti, čeprav si. .„ vsi .želimo eno in isto g čim boljše gošpodarjenje — čim boljše uspehe celotne ISKRE in seveda s tem tudi lepše življenje.
To naj bo’ naš-skupni cilj in prizadevanja nas vseh, doseženi rezultati pa naj bodo rezultati vseh. zaposlenih v ISKRI. Tako bo 1. maj postal praznik vseh, ki z delom uresničujemo in gradimo našo, danes že visoko razvito samoupravno družbo.
— I. K. —
*1*1
ta
V sredo, 16. aprila je parlamentarna delegacija Mavretanije, ki jo je vodil predsednik nacionalne skupščine Jusuf Koita — obiskala Kranj iri si ob tej priliki ogledala našo tovarno (Elek-
tromehanika) v. Kranju. S proizvodnjo ZP ISKRA je jgoste seznanil gen. direktor Vladimir Logar. Gostje so se zelo zanimali za možnost plasiranja Iskrinih izdelkov v Mavretaniji. Zatem si je de-
legacija ogledala farmo beko-nov agrokombinata Emona v Smledniku, opoldne pa je delegacija obiskala republiško skupščino, kjer jo je sprejel predsednik Sergej Kraigher.

ZAVOD ZA AVTOMATIZACIJO
*****************************************
* k
27. april	j
1 maj	I
Praznika, ki si sledita drug drugemu — sovpa- * data tudi s praznovanjem 50-obletnice komunistične 4 partije Jugoslavije. Odveč bi bilo ponavljati inmmo- * go govoriti o pomenu obeh praznikov za nas de- J lovne ljudi.
Meseca aprila 1941 smo doživeli Slovenci nacio- * nakto katastrofo. Slovenski narod in slovensko zem- -k ljo so si razdelili trije fašistični osvajalci.	J
Slovanski narod so zapisali smrti. Toda prav te- * daj, ko bi moral po volji okupatorjev izginiti s po- * vršja slovenske zemlje, prav tedaj je slovenski na- ★ rod razkril vso svojo vdanost, pripravljenost in	J
življenjsko silo. Po okupatorjevih in domačih iz-	★
dajalcih je zamahnila oborožena slovenska pest.	J
Brž, ko je dal delavski razred, z vso iskrenostjo J in požrtvovalnostjo svoje sile na razpolago narod- ★ nemu osvobodilnemu gibanju pa nima več samo "k moralne pravice, temveč tudi nacionalno dolžnost, 4 da se bori na čelu drugih narodnih množic v imenu * vsega naroda proti poizkusom, izdajalsko razdirati ★ narodno enotnost iz reakcionarnih razrednih razlo- & gov,	*
Pot do popolne dokončne in trajne slovenske na- * rodne osvoboditve je identična s potjo do socialne 4 osvoboditve delovnega	človeka.	*
Danes se uveljavlja načelo pravice in sole tistih, J ki se bore in žrtvujejo, neugnano rastejo — sile onih, * M prisluškujejo in računajo pa klavrno	kopnijo.	*
Ob proslavi 27. aprila — praznika ustanovitve OF * slovenskega naroda moramo tudi omeniti -o-rganiza- k cijo vseslovenske proslave «štajerska m Koroška |j£ v revoluciji«, ki bo na dan 27. aprila v Velenju. Ta •* velenjska proslava bb	osrednja politična	manifesta-	*
cija vseh protifašističnih borcev.
k k ★

ZZA Ljubljana
S sefe upravnega odbora
Na 23. seji je UO pregledal poročilo komisije za izobraževanje in ugotovil, da je komisija v redu opravljala svoje naloge. Za izboljšanje kadrovske politike in strukture pa bo potrebno
:— v bodoče planirati število na novo sprejetih štipendistov v skladu z gospodarskim načrtom,
—	sprejeti perspektivni program dela ter urediti notranjo organizacijo in celotno kadrovsko politiko v ZP
—	dopolnilno izobraževanje urediti bolj načrtno,
—	določiti mentorje za pravilno usmerjanje pripravnikov in njihovo uvajanje v delo.
Tudi stanovanjska komisija je dobro opravila svoje naloge. UO je za bodoče delo dal nalog, da je treba sredstva za stanovanjsko izgradnjo še bolj povezovati s kadrovsko politiko. Zaradi ifluktuiranja kadrov je treba zaostriti kriterije odplačevanja kredita pri delavcih, ki odhajajo iz ZZA tudi v organizacije ZP ISKRA. Izkoristiti je treba optimalne možnosti ojačanja obstoječih sredstev za stanovanjska posojila.
Ob pregledu sklepov .celotne mandatne dobe je upravni odbor ugotovil, da je ostalo odprto ■ vprašanje interne organizacije, izdelava osnutka pravilnika o delitvi OD ter dokončni prenos razvoja in proizvodnje miniaturnega potenciometra na IEVT. V zveži s tem je UO sklenil, da bosta s 30. 4. 1969 razvoj in proizvodnja potenciometrov dokončno tudi lokacijsko prenesena na IEVT.
O analitični oceni delovnih mest bo UO razpravljal na prihodnji seji, ko bo -obravnaval poročilo centralne komisije za OD.
UO je tudi skleni, da bo Zavod sodeloval na letošnjem VIII. mednarodnem grafičnem bienalu z .odkupno nagrado. V ta namen je odobril 2.000 N din.
V končni razpravi je UO razpravljal o možnosti, da bi v naslednji mandatni dobi na zakonske predpise in statutarna določila v ZZA ustanovili poslovili -odbor. Zato je zadolžil direktorja, da s strokovnimi službami v najkrajšem času predloži zadevni predlog, da bi čknprej uredbi vse formalnosti in zadevo predložili Svetu zavoda v potrditev.
Sprejet gospodarski načrt
Upravn odbor je na 22. seji sprejel gospodarski načrt za 1. 1969 z naslednjimi zaključki k posameznim poglavjem na pripombe in spre-minjevalne predloge iz javne obravnave in ga bo predložil svetu zavoda v potrditev:
Uvodna pojasnila UO je sprejel obrazložitev na pripombo odd. 324, da se bo prikazoval poslovni rezultat za vsako enoto _ posebej, skupni pa bodo samo režijski stroški. Ce bo med letom nastala kakšna bistvena sprememba glede teh stroškov, bo ta upoštevana.
Kadri, delovni čas in osebni dohodki UO smatra, ,da ni razloga, da bi spremenil normativ nadur v oddelku za avtoelek-triko. če obstaja potreba po takem povečanju števila nadur bi lahko zaposlili nove delavce.
UO ni sprejel predloga glede števila režijskih delavcev v odd. 361 -in 45, ker je bilo predvideno 'število povzeto po predlogu, ki je bil predhodno pregledan v enotah.
UO je zadolžil direktorja Zavoda, da pred koncern letošnjega leta predloži predlog zavodove poslovne politike zaradi jasrfejše orientacije v zvezi z obratovalnimi sredstvi, tako, da bo v prihodnje moč planirati vezavo na
osnovi tako določene n* tike.
Ob obračunu za prvo četrt-letje 1969 naj se izvršijo ev, potrebne spremembe planj vezave sredstev po posam» nih enotah.
(Dalje na 6. strani)
Iz razgovora z novim predsednikom sindikalnega ©dtiora ZP Iskra
V prejšnji številki smo objavili kratko sporočilo o izvolitvi novega predsednika in petih podpredsednikov predsedstva sindikalnega odbora ZP. Za predsednika je bil izvoljen Jože Čebela iz Montažnega sektorja PSO, kateremu je naš' sodelavec zastavil nekatera vprašanja o predvidenem delu in nalogah predsedstva novega sindikalnega odbora ZP. Odgovore tov. Jožeta Čebele objavljamo tv oblaki, nekakšnega programa, ki ga bo sindikalni -odbor uresničeval v ¡naslednjem obdobju.
UO je mnenja, da mora -biti I||	
osnova za izdelavo plana za- ||1	
poslemh stanje (dejansko -ali pp	
predvideno) nekega -določene- ||§§	
ga datuma-. Vse .spremembe, «t	§¡1 «¡gr
M so -nastopile pozneje ni S mogoče upoštevati. Ekonom- §11	j ¡pij |ij||
sike mote morajo te .spre- M	
memfoe upoštevati v kolikor §§f|	
vplivaj® na kalkulativ-no ce- fgl	lillilil i. ji' ^ S -<Æ^
130 delovne ure. ||||	
Stroški in lastna cena lil	
, BO. .je sprejel pripombo 1||	WÊÊk^ÈÈr *
večine SBE -ter osvojil va-	
rianto, da se zaračunava 5 % S	
«pribitek na material. in sto- ' - fgl	
ritve. ■ ¡flg	
UO ni upošteval pripombe ISf	
■
TPS, da se naj v planu porabe materiala in storitev korigirajo zneski na manj kot 1/3. Plan bo sprejet brez spreminjanja teh podatkov. Po sprejetju plana pa se po : dogovoru z ing. Ježem korigira plan dzdelavnifa ¿troskov in plan prodaje za TPS.
UO ni upošteval predloga TPS, da se pribitek na material začne upoštevati leta 1970.
K poglavju »Prodaja in cene« ter »Celotni dohodek in njegova delitev« ni bilo pripomb po javni obravnavi.
Obratovalna sredstva
Upravni’ odbor je ugodil pripombi odd. 324, da je koeficient obračanja 3,5 prevelik, tako da se mu poveča dovoljena vezava za 80.000 N din, faktor obračanja pa je 2,5.
UO se strinja s pripombo RRSIII, da je potrebno za vse materiale, ki no v skladišču, soglasje enot, za to ali so te zaloge materiala specifične. Take zaloge naj bi bile v skladišču največ .eno leto, potem pa bi jih začeli odpisovati v breme dohodka enote, ki je material naročila.

Predsednik sindikalnega odbora ZP — Jože čebela
. »Nalog ni malo, pa tudi lahke niso«, je dejal novi predsednik sindikalnega od- ! bora, »zato je tudi prav vse- I eno, v kakšnem vrstnem redit jih bom naštel. Pomembno | je to, da vse terjajo učinkg-vite rešitve in, da se bomo; morali resno prizadevati «S njihovo oimprejšno ureseiči-i tev. Oceniti bomo morali sedanji položaj ZP ISKRA in | postaviti osnove za njegovo nadaljnjo udaro-o ekspanzijo-Izdelati bo treba dolgoročni program ZP, ki naj temelji na tržnih, ekonomskih; ’ finančnih, tehničnih in kadrovskih konceptih.«.
Glede •nadaljnjih 'integracij-skih procesov je tov. Čebela dejal: »V smislu nadaljnjftS integracijskih procesov v elektronski industriji SpS a I SFRJ je treba urediti notsa-j njo zakonodajo (statut ZP),!
. da bodo vse perspektivne organizacije zainteresirane a sodelovanje v okviru Z?. Strniti in osnedodočdti ho trs ba delo vodstev samouprav- j nih -organov, družbenopolitičnih organizacij na ravni ZP in posameznih organizacij't skupnim ciljem integriranega podjetja ISKRA.
In ne nazadnje — zavzemal se moramo v polni meri za dosego -čimboijših medseboj, nih -odnosov, kajti želimo končni smoter v medsebojnih odnosih, da bi bil človek človeku res človek!«
Tflmeseena proizvodnja ZP
ORGANIZACIJA	Ko-mulat. Plan	Izpolnitev	%:
ELEKTROMEHANIKA	67.382	66.160	98,2
ELEMENTI	30.459	32.835	107,8
AVTOMATIKA	19.149	18.937	98,9:
SPREJEMNIKI	16.882	8.990	53,3
APARATI	15.281	13.305	87,1
AVTOELEKTRIKA	34.809	34.519	99,2
ELEKTROMOTORJI	7.995	8,480	106,1
NAPRAVE	8.699	4.378	50,3
ELEKTRONIKA	'6.443	4.685	72)7
KONDENZATORJI	10.058	9.463.	94,1.
INSTRUMENTI	5:824	6:647	114,1
POLPREVODNIKI	5.466	4.559	83,4
USMERNIKI	2.266	2.168	95,7
RIZ	61.606	50.951	82,7
ORODJARNA	784	633	80,7
MIKRON	3.974	2.160	54,4
. SKUPAJ TOVARNE	297.077	268.870	905
ZZA	10.800	11.125	103,0
PSO	3.604	3.498	97,1
BA2	600	520	86,7
SKUPAJ PODJETJE	312.081	284.013	915
Peter Grčar, dipl. oec.:
Poslovanje ZP Iskra v letu 1968
j ani za 21 °/o večja proizvodnja © Osebni dohodki zaposlenih v porastu @ Ob znatno nižjih zalogah za petino večja proizvodnja # Izvozni uspeh nad pričakovanji @ Finančni rezultati boljši od predlanskih @
Za nami je leto, v katerem Je Združeno podjetje ISKRA doseglo poslovne rezultate, ob katerih smo lahko le za-dovoljnji. Lani smo se razširili za dve novi organizaciji za Orodjarno in RIŽ. Zadnja je doprinesla k splošni ekspanziji našega podjetja dokaj velik prispevek.
Lanskega plana proizvodnje sicer nismo izpolnili, ker je bil začrtan previsoko in smo obstali za 4,2% pod njim, vendar smo presegli obseg proizvodnje predhodnega' leta za celih 21% (vključno RIZ). To ni malo in v tem pogledu ne zaostajamo v. naši panogi in ne v industriji kot celoti. Slovenska elektroindustrija je namreč povečala proizvodnjo za 11,9%, jugoslovanska pa za 9-°/o, medtem ko je celotna slovenska industrija zabeležila vzpon 8'%, v državnem merilu pa 6,4%.. Vrednost naše proizvodnje je znašala N din 978,177.000. Na področje elektronike odpade 45% elektromehanika 48 odstotka Bi na ostalo dejavnost 7%. Integracija s tovarno RIZ je dodala proizvodnemu programu Iskre že kar potrebno osvežitev: televizijske sprejemnike, močnejše oddajnike za radiodifuzijo in zveze, specialne sprejemno-oddajne naprave na KV področju, na-.prave za usmerjene zveze im. še razne specialne naprave s področja industrijske elektronike, vendar je hkrati prinesla s seboj tudi problem tkzv. prekrivanja programa, predvsem s programi tovarn : »Avtomatika«,, »Naprave« in »Kondenzatorji«. Tega problema lani ni uspelo urediti, 'zato ostaja še nadalje kot posebna točka, v programu perečih zadev.
Proizvodnja ni uspeva vsod enako. Najbolj: : povečali v tovarnah Elementi, Polprevodniki ktronika, Elektromotor Avtomatika, celo nižji (1967, leta pa so imele .ne Naprave, Sprejet ■ Usmerniki in Kondenz: ; «avzlic dobremu skup 'rezultatu se je proiz j skozi vse leto borila z i težavami. Med ter ! bila najresnejša kronici Manjkanje finančnih štev, iz katerega pa v tzhajajo neredne dobav teriala.
Poprečno je bilo lai I ®‘6n® v združenem p "15.295 delavcev, integr
RIZ je povečala naš kolektiv torej za petino. Od delavcev zaposlenih v slovenski elektroindustriji delata v ISKRI dve tretjini (brez RIZ), od celotne jugoslovanske elektroindustrije pa predstavlja naš kolektiv eno petino. Odstotek žensk je nekoliko upadel in znaša 52%, Fluk-tuacija počasi pojema, lani je dosegla 10,2%, eno leto prej pa 11,6%. Tudi kvalifikacijska struktura se popravlja, vendar ne z zadostnim elanom. Še vedno je namreč zasedenih komaj pol VS in VK delovnih mest z ustreznimi ljudmi. Lani je bilo zaposlenih v ZP 878 oseb z visoko in višješolsko izobrazbo, od tega prek polovice iz elektro stroke.
Poprečni mesečni neto osebni dohodek je znašal lani 923 N din, dvignil se je. torej za 11,3 %. Stopnja porasta je še vedno večja kot v našem gospodarstvu nasploh. Po absolutni vrednosti pa se naš osebni dohodek nahaja še vedno pod poprečjem slovenske industrije (962) in seveda tudi vsega gospodarstva (971). Vendar že nekaj let ugotavljamo, da se. ta razlika naglo krči. Res. je tudi, da so naši osebni dohodki znatno višji kot v ostalih republikah, kar pa po drugi strani slabi našo konkurenčno sposobnost. Kako so se med letom gibali osebni dohodki, najbolje ilustriramo če povemo, da je bilo poprečje v januarju 853 N din, decembra pa že 1.025 N din. Razlika med tovarnami so seveda velike; od 552 v Sprejemnikih do 1.205 v Orodjarni. Razlike pa niso le odraz uspešnosti poslovanja, ampak v precej enaki meri tudi kadrovske strukture.
Pri obratnih, sredstvih se položaj zlagoma ureja. Zaloge so se vse leto postopno * ¡krčile tako, da so bile lani nižje od predlanskih in celo nižje od planiranih. Pri tem ¡pa je vredno poudariti, da ismo ob zniževanju zalog povečali proizvodnjo za celo petino. Vire obratnih sredstev smo lani uspeli povečati iza dobro tretjino, predvsem s kratkoročnimi krediti, imanj z dolgoročnimi in lastnim poslovnim skladom. Zelo slabo pa so se zaslikale razmere na področju obveznosti in terjatev. Medtem, ko so se naše obveznosti pri dobaviteljih zmanjšale, pa so se naše terjatve pri kupcih
prav razbohotile iri dosegle ¡v poprečju približno
240.000.	000 N din. Nikakor ni jv redu, da smo pri plačevanju hitrejši kot prejšnje leto, pri izterjavah pa še bolj širokogrudni. Kljub naraslim terjatvam pa se je skupni koeficient obračanja popravil. Brez RIZ je bil leta 1967 1,64, lani pa že 1,70 (z RIZ 1,58).
Vrednost osnovnih sredstev se je lani povečala kar za četrtino in je znašala N din
387.000.	000, računano po nabavni vrednosti. Do tega povečanja je prišlo skoraj izključno zaradi ■ aktiviranja investicij iz zadnjih dveh let. Pretežni del te vrednosti odpade na tovarne Polprevodniki, Elektromehanika, Elementi in Orodjarna. Od skupne vrednosti odpade na opremo 68,6%, na gradbene objekte 27,4 % in na ostalo 4 %. Opremo lahko smatramo za razmeroma zastarelo, saj je odstotek njene fizične sposobnosti le 62,7%.
Nabava materiala na notranjem tržišču in uvoz sta se gibala lani v okviru vrednosti predhodnega leta, čeprav je povečana proizvodnja zahtevala več materiala. To je nazoren dokaz, da je poostreno nadzorstvo nad zalogami in delom nabavnih služb v tovarnah že kronano s prvimi uspehi.
Pri prodaji na domačem trgu so se lani razmere- bistveno spremenile in se je za našo panogo, gledano na splošno, spet prižgala zelena luč. Prodaja je prešla v poln tempo, saj se je povečala kar za ■ tretjino. Zaradi tako intenzivne dejavnosti je zapustilo naša skladišča precej blaga, ki se je nabralo tamkaj že v prejšnjem letu. Vrednost prodaje izven Združenega podjetja je znašala pribi. 925.000.000 N din, skupaj z izvozom pa celo
I.	067.640.000 N din. Prodaja
med tovarnami v okviru ZP tu ni všeta, in je znašala lani pribl. 50.000.000 N din. Prodaja si intenzivno krči pot v druge republike; lani je lepo uspela. Medtem ko je delež Slovenije stagniral, je močno narasel delež Srbije in Hrvat-ske, kamor smo prodali lani že 64 % blaga, leto poprej pa le 41%.	■
Izvoz je spet presegel vsa pričakovanja. Z vrednostjo
II.	411.429$ smo za 23,4% prekoračili vrednost iz leta
1967.	Lani smo tako prvič presegli vrednost 10.000.000 $, kar pred nami ni uspelo še. nobeni slovenski tovarni. Med proizvajalci v naši republiki smo s tem seveda na prvem mestu. Nam sledijo TGA Kidričevo z 10,5 milijona $, IMPOL z 8, Rudnik Idrija s 7,5, TAM s 6 miiij...$ itd. Našemu izvozu daje še posebno vrednost dejstvo, da ne izvažamo mineralov ali polizdelkov (kot TGA, IMPOL, Idrija), ampak finalne izdelke visbkozahtevne industrije. Ta naš uspeh bomo bolje cenili, če vemo, da je v tem času povečala Slovenija svoj celotni izvoz le za 7 % (SFRJ za 0,5%). .Tako je Iskra sodelovala lani v izvozu slovenske elektroindustrije z 88,3%, v izvozu vše jugoslo-
vanske elektroindustrije pa s 13,4% (1967; 10,27), štiri naše tovarne, Elektromehanika, Aparati, Elektromotorji in RIZ ter PSO (BAŽ) so izvozili tri četrtine vsega blaga. V strukturi izvoza se med prvo deseterico nahajajo naslednji izdelki: elektromotorji, releji, brivniki, kondenzatorji, polprevodniki, telef. centrale, upori, avto-izdeiki, števci in kinoprojektorji. Velik uspeh smo zabeležili tudi pri regionalni usmerjenosti, saj smo izvoz na konvertibilno valutno področje povečali za 74 %,:' medtem ko se- je izvoz na klirinška področja močno znižal. Največ smo izvozili v NDR, ZDA, ZRN, Italijo, Romunijo, Veliko Britanijo itd.
Vrednost . lani izvršenih investicij je znašala N din
55.303.000,	kar je 5 % manj kot smo računali. 40% te vrednosti odpade na generalno rekonstrukcijo, 60% pa na investicije manjšega značaja, ki so jih financirale in vodile organizacije same. Četrtina' teh lastnih investicij je bila namenjena družbenemu standardu.
. Finančni rezultat našega lanskega poslovanja je kar precej boljši od tistega v prejšnjem letu.. Rezultat pa je končno glavni kriterij, po katerem se meri uspeh. Kljub izgubi v štirih tovarnah v skupni višnji N din 7.121.278 je ostanek dohodka dosegel stopnjo 3 %. To ni
mnogo za tako panogo kot je elektronika, vendar se je le dobro spomniti, da smo bili v preteklih letih vajeni tudi manjših uspehov. Izguba štirih tovarn bo le z majhnim deležem pokrita , z lastnimi sredstvi. To bo lahko storila Avtomatika v celoti, ker ima malenkostno izgubo in svoj rezervni sklad; Elektromotorji bodo zmogli z rezervnim skladom pokriti komaj tretjino svoje izgube, za razliko pa si bo treba poiskati sanacijski kredit. Tovarni Sprejemnikov in Orodjarna pa lastnih sredstev za pokrivanje izgube sploh nimata in si bosta morali v celoti priskrbeti sanacijski kredit.
V letnem gospodarskem planu smo določili delilno razmerje med osebnimi dohodki in ostankom dohodka v višini 83,2 : 16,8. Tako določanje delilnega razmerja ima namen omejiti povečanje osebnih dohodkov na račun skladov; to povečanje ja dopuščeno le tedaj, če sa hkrati ustrezno dviguje tudi sani dohodek. Ob koncu leta je bilo delilno razmerje
83,8	: 16,2, kar pomeni, da ja prišlo le do malenkostnega prekoračenja.
Ko ob koncu povzemamo rezultate poslovanja na različnih področjih, ki smo jih 'tu lahko le bežno obdelali, moramo lanskoletno poslovanje Združenega podjetja oceniti za prav uspešno.
¡1 Vpišite posojilo za )) modernizacljoželeznic
Gospodarske organizacije
Ea | Izkoristite ugodnosti pri prevozu vašega blaga po | ■ železnici, ki vam jih nudi železnica ob vašem vpisu ¡g n posojila za modernizacijo železnice, in sicer; b |	— poleg 6 % obresti na vpisano posojilo
h a — komercialni popust pri prevozu vseh vrst blaga gj ■ in vseh vrst prevoza (navadni, pospešeni itd.) v nota ® tranjem prevozu, izvozu ali uvozu na progah J2 v viši-■ ■ ni 3 % vrednosti obveznice — in to letos, prihodnja
b a leto in leta 1971. a n
Vsakdo, ki vpiše posojilo v višini 500 N din dobi i ta ena brezplačno karto I. razreda za vse vlake s prevali £ zom potnikov za katerokoli relacijo v Jugoslaviji za h * potovanje v obe smeri. Karto lahko uporabi letos, pri-a ■ hodn-je leto ali leta 1971.
S B
a |	OBČANI!
a i
| 1 IZKORISTITE UGODNOSTI PRI POTOVANJU, KI | | VAM JIH NUDI ŽELEZNICA OB VAŠEM VPISU POSO-1 a JILA ZA MODERNIZACIJO ŽELEZNIC
a b -
§ | Vsakdo, ki vpiše posojilo v višini 1000 N din a g dobi tri brezplačne karte I. razreda za vse vlake s pre-i h vozom potnikov za katerokoli relacijo v Jugoslaviji za § S potovanje v obe smeri. Po eno karto lahko uporabi a g v letu izdajanja obveznice. in v naslednjih dveh letih. a 1 Skupnost JŽ bo razen tega za vse, ki bodo vpisali | | posojilo, pripravila loterijsko žrebanje obveznic.
« b Vpišite obveznice se lahko vplačajo z gotovino ali i I pa tudi z dospelimi kuponi obveznic drugih domačih | g posojil. t .	• .
a § Obveznice se bodo izdajale za vrednost po 10.000 din i | ža pravne osebe, za posamezne vpisnike pa po 100, | b 500 in 1000 din.
a i Občani bodo vpisano posojilo lahko plačevali ali | g takoj ali v 24 enakih' mesečnih obrokih, delovne orga-| b nizaeije oz. pravne osebe pa v 10 mesečnih obrokih. b | Vpisna mesta (železniške postaje), ki so najbližja | ® delovnim organizacijam ZP ISKRA: Ljubljana, Kranj, g b Trbovlje, Novo mesto, Črnomelj, Nova Gorica, Sežana, b | Škofja Loka.
i g Pbsojilo se lahko vpisuje vsak dan od 7. do 19. ure. | jg	Delovna skupnost združenega ,<
| b	železniškega transportnega
g ji	podjetja Ljubljana	j'
ISKRA - »ELEKTROMER ANIKA« ||||||||[||[|||||||||||l|l|||j|lMllijllllllgl
Sinhroni
motor
S1M8
nov izdelek
feranjske
tovarne
Na spomladanskem velesejmu v Zagrebu bo tovarna ISKRA »Elektromehanska«, Kranj prvič predstavila javnosti nov izdelek — sinhroni motor S1M8.
Sinhroni motor z lastnim zagonom S1M8 oziroma njegova inačica S1M8, ki se od osnovne izvedbe razlikuje le po izvedbi ležajev in debelini osi spada s svojimi merami 0 42x16,5 mm med najmanjše tovrstne izvedbe in je vsestransko uporaben. V matični tovarni ga bomo uporabljali za vgradnjo v stikalne ure, pa tudi v druge izdelke, ki so deloma še v razvoju. Lahko ga uporabimo še za vgradnjo v reklamne pripomočke, avtomate in pa v regulacijske namene. Ker rabi tudi kot časovna baza, ga lahko uporabimo v sinhronih urah, registrirnih instrumentih, časovnih stikalih (timerjih), za programska stikala (npr., za pralne stroje), za prometno signalne naprave itd.
Sinhroni motorček S1M8 je tako dimenzioniran, da je v elektriškem pogle-
du praktično neuničljiv. Njegova življenjska doba je odvisna edino od vzdržnosti ležajev, ki pa so tako izbrani, da zagotavljajo večletno obratovanje ob normalnih pogojih.
Tehniški podatki sinhronega moto-ja
S1M8 so:	
Sinhron moment	20 peni
Zagonski moment	15 pcm
Priključna moč	1,6 VA
Lastna poraba	1,4 W
število vrtljajev	375 o/min
Preizkusna napetost	2 KV
Teža	80 g
Lastno segrevanje	30« C
Sinhrone motorje S1M8 lahko izdeluje mo za različne priključne napetosti dc 500 V in za frekvenco od 40 do 60 Hz.
S sinhronim motorjem S1M8 smo dali tržišču izdelek, ki ga je bilo treba doslej uvažati.
Proizvodnja ZP v marcu 1969
ORGANIZACIJA	Plan	Izpolnitev	%
ELEKTROMEHANIKA	22.595	25.302	112,0
ELEMENTI	10.318	11.930	115,6
AVTOMATIKA	6.525	7.526	1153
SPREJEMNIKI	5.600	2.566	45,8
APARATI	5.316	4.634	87,2
AVTOELEKTRIKA	14.055	14.619	104,0
ELEKTROMOTORJI	2.767	3.223 .	116,5
NAPRAVE	• 4.508	3.148	69,8
ELEKTRONIKA	- 3.544	- 1.416	40,0
KONDENZATORJI	3.359	3.884	i®!
INSTRUMENTI	2.087	2.356	112,9
POLPREVODNIKI	2.981	1.836	606
USMERNIKI	873	1.022	117,1
RIZ	25.525	16.266	63,7
ORODJARNA	285	305	107,0
MIKRON	.1.325	1.280	96,6
SKUPAJ TOVARNE	111.663	101.313	90,7
ZZA	-3.800	3.699	97,3
PSO	1,271	1.345	105,8
BAŽ	- 200	230	m
SKUPAJ PODJETJE	116.934	106.587	902
Fred kratkim se je vrnila iz Afrike devetčlanska slovenska odprava biologov, ki je več mesecev raziskovala v Senegalu! in Gandiji tamkajšnje živalstvo in uspešno uporabljala m, svojih pohodih v divjim naše ročne sprejemno-oddajne postaje »Cuk«, izdelek horjulske tovarne »Elektronika«. ,;
' V prihodnje bomo objavili članek o tej odpravi. Na sliki j geograf Milan Ordžen-Adamič, ki bo predaval o svojih vtisih i iz Afrike.

Na osnovi statuta ZMS, sprejetega na VIII. kongresu ZMS in pravil občinske organizacije ZMS Kranj, naj bi sprejela konferenca ZM v tovarni ISKRA - Elektromehanika Kranj naslednja
PRAVILA
1. Organizacijska načela
1.	Vsi člani ZM v tovarni Iskra — Elektromehanika Kranj sestavljajo tovarniški aktiv ZM.
2.	V okviru tovarniške organizacije ZM delujejo člani po delovnih enotah.
3.	Volitve v organe ZM so praviloma tajne.
4.	Mandat članov tovarniške konference traja 2 leti, lahko pa So ponovno izvoljeni.
5.	Tovarniška konferenca lahko zamenja svoje delegate v občinski konferenci pred potekom njihpve mandatne/dobe., Zamenjava člana ali delegata je obvezna, če je izstopil ali bil izključen iz ZM ali v primeu ostavke. Postopek zamenjave je' ista kot pri volitvah,
2. Organizacija ZM v tovarni 1. Organizacija ZM v tovarni ima naslednje organizacijske oblike:
a) stalna konferenca ZM
b)	predsedstvo konference ZM.
c)	komisije
d)	odbori
2.	Najvišji stalni vodstveni in delovni organ ZM v tovarni je stalna konferenca ZM.
3.	Tovarniško konferenco ZM sestavljajo delegati, ki jih neposredno volijo člani ZM po delovnih enotah.
4.	Tovarniška konferenca se sestane najmanj en mesec potem, ko so bili izvoljeni vsi delegati za tovarniško konferenco." Na prvo zasedanje jih skliče predsednik iz prejšnje mandatne dobe.
5.	Tovarniška stalna konferenca voli predsedstvo, predsednika, sekretarja, stalne komisije in nadzorni odbor.
6.	Stalna konferenca lahko izvoli največ eno tretjino članov predsedštva, ki niso člani konference.
7.	Stalna konferenca voli delegate za občinsko konferenco.
8.	Zasedanje stalne konference je sklepčno, če ji je navzoča večina; članov konference.
9 Sklep; stalne konference je sprejet, če je zanj glasovalo dve tretjini prisotnih članov stalne konference.
10.	Za sprejem dopolnil ih sprememb pravil
je potrebna dvotretjinska udeležba vseh „članov Stalne konference.	,, ,,b\
11.	Stalna konferenca se sestaja po potrebi,
najmanj po 2-krat na leto.	,.i.
12.	Stalna konferenca na svojem zasedanju
h)	sprejema program dela tovarniške organizacije in svojih organov;
b)	sprejema in dopolnjuje pravila tovarn®! Organizacije;
c)	obravnava in ocenjuje delo izvršilnih organov stalne konference;	... „
d)	sprejema finančna program in zaključni 'račun;
e)	obravnava problematiko materialnega in finančnega poslovanja tovarniške organizacije;
f)	obravnava aktualna vprašanja družbenoekonomskega in političnega življenja v tovanu in zaradi tega zahteva od ustreznih strokovnih služb podatke. Na osnovi tega sprejema politična stališča in program akcij;
g)	sklepa o predlogih, ki naj jih obravnavata občinska in republiška konferenca ZM ter opravlja še druge posle,
13.	Zasedanje tovarniške stalne konferenc? skliče predsednik .konference na osnovi sklepa predsedstva ali na zahtevo ene četrtine članov
Glavni odbor Zveze koroških partizanov obiskal »Iskro«
»Ponosni in srečni smo, da smo videli tako moderno urejeno tovarno ...«
j. Zanimivo in hkrati posnemanja vredno je dejstvo, da je »Iskra« prva proizvodna
organizacija, ki je povabila glavni odbor Zveze koroških partizanov na ogled svoje
največje tovarne v Kranju. Tako se je v soboto dopoldne zbrailo v »Elektromehaniki« prek 30 članov omenjene Zveze, ki so jih sprejeli predstavniki samoupravnih organov, uprave in družbeno-poli-tičnih organizaoij »Iskre«/ zastopniki občinske skupščine Kranj in predstavnik, odbora koroških partizanov iz Ljubljane.
Gostje so si najprej ogledali proizvodne obrate, zatem pa jim je bil predvajan barvni film o ISKRI. V imenu kolektiva združenega podjetja ISKRA' je goste pozdrava generalni direktor -Vladi -‘“miri Logar, -m jim v kratkih .besedah prikazal pot •Združenega podjetja ter • nakazal nekaj številk o proiz-, vodnji, ih izvozu. V imenu kolektiva kranjske tovarne jim je dobrodošlico zaželel direktor »Elektromehanike«-Boris Kryštufek, nakazal pa je tudi probleme, stanje zaposlenih in na kratko pojasnil kako se formirajo osebni dohodki. Poudaril je tudi o velikem številu žensk (41%), ki delajo v tej tovarni; saj so zaradi prirojene spretnosti bolj dovzetne za hitro in na-
Nekateri gostje iz Koroške so se zelo zanimali za izdelke obrata ATN. Na sliki; direktor kranjske, tovarne (na desni) in sekretar ZK občine Kranj (v sredini) v razgovoru ž enim izmed gostov v obratu ATM

Fotografija, ki bo drage goste iz Koroške spominjala na obisk v Iskrini tovarni v Kranju
Predsedniku Zveze koroških partizanov Karlu Prušniku - Gašperju (.levo) je gen. direktor Iskre -4 Vladimir Logar podaril v spomin na prvi obisk v Iskri — uro ... Le-ta se je iskreno zahvalil za povabilo in dejal: »Ponosni Smo in srečni, da smo videli tako moderno Urejeno tovarno..«
tahono delo pri mnogih operacijah v“ branži elektroindustrije. V imenu 1200 članov ZB, ki so zaposleni v ISKRI, je goste pozdravil tov. Franc Križnar,, ki je na kratko .orisal" delo aktiva ZB, nakazal polno razumevanje vodstva do problemov, ki so in še na stajajo dalje je opisal-skrb za , bivše borce, ki še’' kaže predvsem v zdravstveni preventivi, stanovanjih, delovnih mestih, rekreaciji in utrjevanju tradicij NOB.
Zatem so bile podeljene knjižne nagrade vsem članom odbora Zveze koroških partizanovi,, predsedniku pa ura.-Malo za šalo, malo zares je.; bilo rečeno, da bo predsedni- . ku dobrodošla, ker ima baje tako trden spanec, da se tež- ■ ko zbudi. Predsednik Karl Prušnik — Gašper se je od . srca nasmejal tem besedam in potrdil nakazano misel. -Iskreno se je zahvalil za nepričakovan lep sprejem in med drugim dejal, da je bil ogled Iskrine tovarne za vse udeležence nekaj edinstvenega in da so ponosni in srečni, da je v bližini Koroške -. ■ tako» lepa, moderna imivelika p tovarna elektroindustrije. »Verjemite mi«, — je dejal |§||j »da govorim od srca, če re-
čem, da je za nas bivše borce in Koroške Slovence naredilo vse, kar smo videli, izreden vtis. Kaj vse ste ustvarili po vojni. Res, premalo smo bili o tem informirani. Praiv je, da ste . nas povabili., Vi ste prvp podjetje, ki nas je povabilo na obisk; iskrena hvala! Koliko lažje se bomo sedaj pogovarjali doma o gospodarstvu pri vas, kako s ponosom bomo pripovedovali o vaših uspehih. Hvala, vam za vse in kmalu na. svidenje na Koroškem.«
Uprava podjetja ISKRA je pripravila za , vse;,; drage goste : kosilo. v našem počitniškem domu na Bledu, kjer so se v popoldanskih-. urah razvijali še zanimivi» razgovori, obujali ' spomini in utrjevale prijateljska, vezi. Tja sta prišla tudi bivša borca, sedaj pa znana pisatelja Stojan Ribič (komandant koroškega odreda) im Tone Svetina. Vzdušje je bilo tovariško in zelo,, zelo prisrčno. Vse je . prevevala -ena sama želja: mir in. prijateljstvo med narodi. Nehote . se je utrnila misel našega velikega pesnika Prešerna: ...le sosed bo mejak!«

.konference ali članov ZM iz 4 delovnih enot, v izjemnih primerih pa predsednik sam. člani tovarniške konference morajo dobiti najmanj 3 •dni pred zasedanjem konference vabilo z materialom. Zasedanje, vodi predsednik oziroma tisti član konference, - ki ga izvoli predsedstvo,
14.	Predsedstvo konference sestavlja 13 čla-;hov; Njegovo delo vodi predsednik konference.
15.	Predsedstvo
a)	se sestaja po potrebi, najmanj pa enkrat ,« mesečno;
b)	opravlja tekoče naloge na osnovi programa tovarniške konference;.
: ' c) skrbi za izpolnjevanje sklepov tovarniške konference in organov ZM, širših družbeno-poli-,ncnih skupnosti in samoupravnih organov,
d)	spremlja, proučuje in vzpodbuja delo mla-_dih v delovnih enotah;
e)	pripravlja gradivo, organizira javne .razprave o problematiki in vprašanjih, ki bodo na; dnevnem redu'zasedanj konference in nato posreduje konferenci v javni razpravi izrečena stališča in predloge;
f)	sodeluje s predsedstvom občinske konference in predsedstvi konferenc drugih aktivov ZM;
g)	daje iniciativo za sodelovanje z mladinskimi organizacijami delovnih kolektivov iste stroke;
h)	skrbi za družbano-ekonomsko izobraževanje članov organizacije ZM v tovarni;
i)	sodeluje z vodstvi drugih družbemo-poli-tičnih organizacij na enakopravni osnovi.
18. Predsednik tovarniške konference predseduje zasedanjem tovarniške konference in sejam tovarniške konference. Skrbi za vsklajeva-hje dela teles tovarniške konference. Za. svoje delo je odgovoren tovarniški konferenci. Po sklepu predsedstva skliče redne seje tovarniške konference, izredne lahko skliče sam. Zagotavlja javnost dela konference in njenih teles. Zastopa tovarniško konferenco ZM pri družbenopolitičnih organizacijah, pred samoupravnimi organi, pred vodstvenimi organi širših družbeno-političriih skupnosti in pred ostalimi mladinskimi organizacijami. O svojih stališčih in odločitvah pa je dolžan poročati konferenci in njene, mu zasedanju. Odloča o finančnih' izdatkih do 100,4— din, izdaja naloge za potovanja...
17.	Sekretar tovarniške konference; nadurne' šča. predsednika konference. Za svoje delo je odgovoren tovarniški konferenci. Je organizator
notranjih poslov tovarniške konference, j Skrbi za izvajanje programa in sklepov tovarniške konference in predsedstva. Skrbi za zbiranje podatkov in drugega gradiva za delo tovarniške konference. Sklicuje posvete in razgovore, skrbi za obveščanje članstva. Dolžan je, da tovarniški konferenci dvakrat na leto poroča o finančnem stanju. Skrbi za naročanje publikacij. Odloča o izdatkih do 100,— din.
18.	Za obravnavanje posameznih aktualnih vprašanj družbeno-ekonomskega in političnega značaja izvoli tovarniška konferenca Stalne in občasne komisije. Te so za svoje delo odgovorne tovarniški konferenci.
19.	Za obravnavanje posameznih problemov se organizirajo v okviru delovnega programa problemske konference. Te delujejo strokovno in povezujejo posebiie interese mladih na ravni tovarne. Sestava konference se spreminja, -odvisno od problelha, ki je na dnevnem redu.
20.	Nadzorni odbor šteje 3 člane. Naloga nadzornega odbora je, da nadzoruje, finančno, materialno stanje konference in delo konference.
Pravilnik naj bi začel veljati, ko ga sprejme tovarniška konferenca»
Posojilo za modernizacijo želežnlc
Dne 27. marca 1969 je bila v Skupnosti JŽ podpisana pogodba z Jugoslovansko investicijsko banko o garanciji ter o emisijski in anuitetni službi v zvezi z obveznicami za posojilo za izvedbo programa modernizacije prog jugoslovanskih železnic.
Pisma bralcev
NAMEN POSOJILA Kot je znano je v programu modernizacije predvidena elektrifikacija magistralnih prog, gradnja sodobnih varnostnih in telekomunikacijski naprav, izgradnja ranžirnih postaj in nakup sodobnih lokomotiv ter vozil. Sredstva, ki so potrebna za izvedbo tega programa bi talko pridobil tudi s posojilom, ki bi ga vpisovali obča-tni in delovne organizacije, ¡predvsem pa komitenti železnice.
6	% OBRESTI, KOMERCIALNE IN DRUGE OLAJŠAVE Za vplačane zneske posojila bo dajala Skupnost jugo-■ slovanskih železnic 6% dbre-bti in več komercialnih in drugih olajšav.
Delovne organizacije, ki bodo vpisale posojilo, bodo imele poleg obresti tudi pravico do popusta pri prevozu svojega blaga V uvozu, izvozu ter notranjem prevozu nai progah JŽ, in sicer v višini 3’% vrednosti obveznice. Ta komercialni popust valja že letos in v prihodnjih dveh letih.
VPISNIKI POSOJILA — POPUST
PRI POTOVANJU Občani, ki bodo vpisali posojilo, bodo imeli poleg obresti več olajšav pri potovanju ¡po železnici. Tako bodo tisti, ki bodo vpisali 500 din posojila, dobili eno brezplačno karto I. razreda v vseh vlakih s prevozom potnikov, za katerakoli relacijo v Jugoslaviji pri potovanju v obe smeri- Karto lahko Izkoristijo letos, prihodnje leto ali leta '1971.
Tisti, ki bodo vpisali 1000 ¡din posojila, bodo dobili 3 ¡brezplačne karte I. razreda v (vseh vlakih s prevozom potnikov za potovanje v obe smeri na katerikoli relaciji .jugoslovanskih železnic. Kar--te se lahko izkoristijo v letu izdajanja obveznice in v naslednjih -dveh letih..
Izplačilo obveznic bo Skupnost JŽ izvedla v 6 letih v enakih letnih anuitetah, začenši ©d 1. julija 1972. Za obveznosti, ki izvirajo iz obveznic jamči Jugoslovanska investicijska banka v Beogradu.
PLAČEVANJE OBVEZNIC V 24 MESEČNIH OBROKIH
Vpisane obveznice se lahko vplačajo z gotovino ali pa (tudi z dospelimi ‘kuponi obveznic drugih domačih poboji!.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra, industrije ,za elektromahaniko, telekomunikacije, elektroniko in" avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — 'Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Janez Šilc — izhaja tedensko —■ Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
Obveznice se bodo izdajale za vrednost po 10.000 din 'za pravne osebe, za posamezne vpisnike pa po 100, 500 in 1000 din.
Občani bodo vpisano posojilo lahko plačevali ali takoj ali v 24 enakih mesečnih obrokih, delovne organizacije oz. pravne osebe pa v 10 mesečnih obrokih.
Vsakdo, ki vpiše posojilo v višini 500 N din dobi eno brezplačno karto
1.	razreda za vse vlake s prevozom potnikov za katerokoli relacijo v Jugoslaviji ,za potovanje v obe smeri. Karto lahko uporabi letos, prihodnje leto ali leta 1971,
Torek popoldne v tovarni. Na delu je drtlga izmena.
Povsod pridne roke. Nihče se .ne ozira za mimoidočimi opazovalci proizvodnje. Vsi hite. Norjne. Zaslužek. Skrb ‘za vsakdanji kruh.
Montaža. Trak motorjev. Gittni..
Ustavim se na koncu traku pri eni izmed mnogih mladih simpatičnih žena. Iz dveh delov sestavlja električ-
Gospodar-ski načrt...
(Nadaljevanje z 2. strani) Razpolaganje s sredstvi UD je brez sprememb potrdil predlog razdelitve sredstev. Po potrebi naj se morebitna drugačna razdelitev sredstev med enote izvrši z internimi dogovori med enotami, vendar pri tem razmerje delitve na posamezne sklade za celotni zavod ne sme biti spremenjeno.
Planski instrumenti UO je zadolžil direktorja, da v roku enega meseca ¡poroča upravnemu odboru o možnosti, kako naj bi bili OD ¡nabavne službe in CD konkretno povezani z njihovim uspehom dela do enot, za katere opravljajo svoje storitve.
UO je sprejel spreminjaval-ni predlog sistema določanj, obveznosti za vlaganje v sklade ter za uvedbo prispevka na izplačilo DD iz poslovnega uspeha ter nadur in pogodbeno dalo. ¡Prečiščeno besedilo in spremenjene (tabele bodo priložene gospodarskemu načrtu.
PRIPOMBA UREDNIŠTVA:
Svet zavoda je na 10. seji potrdil .gospodarski načrt za
1.	1969 z vsemi pripombami in odgovori na pripombe sve-1 tov delovnih enot, ki jih je obravnaval UO Zavoda.
Vsakdo, ki vpiše posojilo v višini 1000 N din dobi tri brezplačne karte I. razreda za vse vlake s prevozom potnikov za katerokoli relacijo v Jugoslaviji za potovanje v obe smeri. Po eno karto lahko uporabi v letu izdajanja obveznice in v naslednjih dveh letih.
LOTERIJSKO ŽREBANJE
OBVEZNIC
Skupnost JŽ bo razen tega za vse, ki bodo vpisali posojilo, pripravila loterijsko žrebanje obveznic. Predvidenih je 500 dobitkov, to so petdnevni in desetdnevni izleti v tujino, ki jih bodo organizirale železniške potovalne agencije, dalje 10-dnev-na letovanja v železniških počitniških domovih, brezplačne karte za potovanje po železnici itd.
ni motor v rumenem ohišju.
»Je to motor za Girmijev izdelek?«, vprašam.
»Da« sledi odgovor.
»Ali je ta lak na motorju dokončen, ali še sledi lakiranje?«
»Ko dokončam mojo operacijo, motorček samo še pakirajo.«
Res vidim sodelavko, ki motorček že zavija v papir.
»Ste navajeni na to delo, ker morate zelo paziti, da ne pride do zunanjih poškodb?«
»Da. Sem navajena, saj delam v tovarni že deset let.«
»Ali ste zadovoljni s svojim delom v tovarni?«
»Ba.«
»Ali ste m Železnikov? Ali (imate svoj dom, ali stanujete?«
»Sem iz Zalega 'Loga in se vsak dan vozim. Dom si pa z možem ravno gradiva in upava, da se bova letos vselila vanj.«
»Ali Vam je tovarna kaj pomagala pri vajini novogradnji?«
»Meni naša bolj malo, več pa je pomagalo podjetje ,,kjer dela moj mož.«
»Tovarna je imela zádnj.a leta izredno malo 'sredstev še za svoje poslovanje. Kje pa dela vaš mož?«
»V Alples.«
»Ti imajo pa denar, imajo ■tudi »voj smučarski klub, sem bral.«
»Mož je tam zadovoljen, zadovoljna sem pa tudi jaz v naši tovarni, ker spet napredujemo in so najtežji -časi za nami.«
»Hvala za razgovor in nasvidenje.«
»Prosim.«-
še enkrat: hvala za razgovor.
Iz obhoda po tovarni in iz razgovorov s predstavniki tovarne sem si ustvaril prepričanje, da ljudje v Železnikih vedo kaj hočejo. Pri ustvarjanju njihovih načrtov za sedanjost in bodočnost: mnogo uspehov! Igor Slavec
POIŠCIMO NAJCENEJŠE MOŽNOSTI ZA KORIŠČENJE LETNIH DOPUSTOV ČLANOV NAŠEGA KOLEKTIVA
Bliža se čas letnih dopustov, kjer si bodo delovni ljudje nabirali novih moči za nadaljnje delo.
Žal pa mnogim članom našega kolektiva ni dana mož--nost, da bi koristili letni dopust v naših domovih zaradi sorazmerno še vedno visokih -cen penzionov. Najcenejši penzion štiričlanske družine za 14 dni -znaša 1288 ND ne upoštevaje stroškov prevoza, turistične takse in ostalih izdatkov. Ge je pri tem zaposlen samo eden in znašajo njegovi Osebni dohodki 600,00 do 60,000 ND mesečno, potem lahko zagotovo trdim, da taki .Člani našega kolektiva, ki jih verjetno ni malo, ne bodo preživeli počitnic na morju ali v hribih.
Vprašam se, ali je (počitniška skupnost, ki skrbi za rekreacijo našega ¡članstva ¡razmišljala, kako bi organizirala rekreacijo pri kateri bi bilo udeleženih čim večje število članov našega ’kolektiva? Ali ne bi bilo možno -ob naših domovih, predvsem bb morju, organizirati tudi kampiranje, kjer bi se člani dedno ali v celoti oskrbovali s prehrano, počitniški skupnosti pa bi za prostor In sanitarije, (ki bi -jih koristili. plačali odškodnino, 'ki bi vsekakor morala biti nižja od tiste, ki se plača v ostalih kampih. •
Mislim, da bi‘to prišlo ¡predvsem v poštev ¡sedaj, ko Počitniška skupnost namerava odkupiti počitniški dom na Lošinju, (kjer naj bi bb maku-, pu upoštevali tudi možnost kampiranja ob samem domu.
Velesejem
(Nadalj. s I. strani)
to interesentov. Tako je npr. kranjska teldEanija zavzela is skopih 4 m2 čistega razstavnega prostora, sežanski SPREJEMNIKI pa sploh niso imeli na voljo sredstev za .razstavo radijskih sprejemnikov, čeprav so ie-ti .poleg ’televizorjev bistveni ¡artikli splošne.¡rabe, .
Ker je propagandna služba PSO z dolgoročno pogodbo pri upravi zagrebškega vdlesejma vezana za ¡najem celotnega razstavnega prostora za obe sejemski prireditvi — spomladi in v jeseni — je ¡nastal resen problem, kam z odvišnim in. neizkoriščenim razstavnim prostorom, ki ga je 'treba itak -plačati. V sili je .našla interesenta: ELRAD iz Gornje Radgone 'je zakupil 40 m2, preostali del pa je še sedaj neizkoriščen. Oblikovalci našega razstavnega pro-■ štora so ga uporabili kot . hodnik in namestili na njem okrasno cvetje.
Popolnoma jasno je, da je tak ¡način reševanja sejemske
Prepričan sem, da bo moja mnenje podprto še mnogo članov kolektiva in bo k temu prisluhnila tudi Počitnic ška skupnost, saj bo tudi sama imela od tega korist.
S.	F. |
Tov. urednik!
Končno sem se odločil, da se oglasim in se ob tej pij. liki najtopleje zahvalim za redno pošiljanje tednika »Iskra«.
Do odhoda v JLA sem bil zaposlen v organizaciji APARATI — SVN in me seveda zato zanima, -kako poteka delo in kakšne uspehe dosegajo moji nekdanji sodelavci. Prav tako pa me interesirajo uspehi celotnega ZP. 'S tem me seveda dobro seznanja glasilo »Iskra«,, zato sem dokaj na tekočem z vsem, kar se dogaja v podjetju.
Zanima me tudi, kako bo z nakupom počitniškega doma na V. ¡Lošinju..(Jaz menim,'da ima tako veli-ko podjetje, kot je ZP »Iskra«, . premalo počitniških •domov. Pripojiti-.njam, da bi bilo potrebno ure. diti tudi Iskrin avtokamp, kakor že omenjate v vaši anketi o V. Lošinju, saj ¡je v ha? šem podjetju prav takih ’turif stov največ.
še enkrat se vam zahvaljuj jem za redno pošiljanje glasi? la »Iskra« in žel-im vam, kot tudi vsem sodelavcem v bbra? tu SVN in kolektivu ZP ISKRA čim več poslovnih uspe? hov.
V oj ak Tone Pipan V. P. 9845-13 Beograd
Pripomba uredništva:
Hvala za pozdrave im velik interes. Kar se tiče nakupa počitniškega doma na . Velikem Lošinju budno spremljajte ¡našo polemiko v glasilu in ¡nam še (kaj pišite.
v Zagrebu
dejavnosti nesmiseln in tudi škodljiv za naše podjetje, ne-upošlevaje, da bomo morali tudi neizkoriščen prostor plH-. čari. Kot eno izmed; največjih in nedvomno 'tudi' -najpomembnejših - industrijskiji ¡podjetij v državi s sijajnimi perspektivami ¡razvoja, si »e bi smeli dovoliti takih spodrsljajev, ki očitno kažejo na ¡stagnacijo ugleda in s tem tudi celotne 'proizvodnje podjetja in prodaje. Pomanjkanje 'enotnega koncepta' in enotne sejemške politike podjetja je tu Več kot očitaj, njena, rešitev pa ni v' rokih PSD, marveč fovarh, ki motajo dodeliti v svojih .gospoaSf-ških (planih ¡toiko sredstev za sejemske nastope in vzporedne .propagandne akcije, da dostojno prezentiiramo.in povečuj emo že itak nekoliko razrahljani ugled,našega ¡.podjetja. Vedno znova pozabljamo, da ¡poslujemo po tržnem principu, M smo ga med -Mi-
gtaiimč koIik'pkrait:ddklarir£Pi kot edino vodilo naše .poslovne politike.
Marjan Kralj
Zatipaj vase le pomagaj sl sam
(Železniki, 15. aprila 1969)
Izvlečki
iz sklepov samoupravnih organov
......
avto ELEKTRIKA.
SKLEPI 26. SEJE UO (15. 4. 1969.)
• Upravni odbor je potrdil predlog komisije za izume in tehnične izboljšave., da ee, tov. RajmunduPrinčiču, ki je uvedel vtiskanje matičnega navoja v mehka gradiva (aluminij, baker), za prihranek na vztrajniku magnetnega vžigalnika, na osnovi izračuna gospodarske koristi, izplača odškodnino za dvoletno izkoriščanje v- enkratnem znesku 841,92 N din.
0 Upravni odbor je potrdi predlog- komisije za izume
in tehnične izboljšave, da se tov. Rajmundu Prinčiču, ki je zaradi dragega postopka topega varenja dolgih: spiralnih svedrov in predolgih terminov v Elektromehaniki Kranj, ceneje in ažurno varil dolge spiralne svedre, za potrebe proizvodnje ter s tem večkrat preprečil zastoje, na osnovi izračuna, po Pravilni» ku izplača odškodnino za obdobje »april 1967 — april 1968« 745,29 M din,.
© Upravni odbor je ugodno. tešil; prošnjo Tehničnega muzeja Slovenije, s tem, da mu bomo v bodoče odstopili iz vsake serije ’ po enega naših proizvodov, da: hi tako
— i- — ux td 2iiï Si tâtt BAlu.—
m
B
n
R
B
R
JB
H
R
!r
B
a
si
'19
'19
:K
:a
B
‘H
a
B
a
B
B
R
W
n
R
B
B
□
OBVESTILO
ZANIMIVO TURISTIČNO POTOVANJE
PO ČEŠKOSLOVAŠKI
Komisija za mednarodne stike pri Občinskem: sindikalnem svetu Kranj želi poleg tradicionalnega sodelovanja z mesti. Oldham v Anglija La Gjotat v, Franciji in • Savono v Italiji, navezati tesnejše, stike s kakšnim, mestom v Češkoslovaški. V okviru teh prizadevanji bi v letošnjem, letu organizirali obojestransko izmenjavo s. predstavniki iz Iberskega Broda. Za, naša delavce je bil sprejet program. 10*dnevnega, bivanja v češkoslovaški v mesecu juniju ih septembru zaradi: bolj prijetne vožnje. V zameno bi češkoslovaški gostje letovali v Ankaranu, kjer ima GbSS Kranj kamp.
Smatramo, da 'za naše delavce bolj odgovarja turistično potovanje kot bivanje v enem kraju. Potovanje bo organizirano z modernim avtobusom in je predvideno, da bo potovanja- 2.400 km. Program je izredno zanimiv in bo zajel naslednje turistične, gospodarske, kulturne in zgodovinske vrednote:
Uhersky Brod — mesto Komenskega (ogled muzeja), ogled- tovarne finomehanike (izdelava športnega in lovskega orožja), ogled- pivovarne;
GottwaIdov — Zlin — mesto obutve (Batta), ogled muzeja obutve; obstoji možnost1 nakupa. Na povratnem potovanju obisk svetovno znanih toplic Lukačovic;
Bojnice — ogled zgodovinskega gradu in ZOO;
Pištany — svetovno znane toplice, na povratku ■ogled1 gradu Trenčin;
Kvetna, — ogled znane steklarne ekspertnega stekla;
Lednice — grad z minaretom, botanični, vrt, lovski muzej, (državni, rezervat);
Brna —, kraj mednarodnih sejmov, ogled zgodovinskih znamenitosti (grad špilberk). Ogled Macoche s svetovno znanimi kapniki, (kraška jama) blizu Blan-skega;
Praga — ogledi znamenitosti, ogled okolice — Lidice . uničene od nacistov, 'ogled gradu Karištejn — sedeža, čeških, kraljev.
Pot bo potekala prek Dunaja, in Bratislave ter na povratku prek Linza, kjer bodo postanki. Ko bodo znane vse podrobnosti o času potovanja, ceni, menjavi: in drugem, bo občinski sindikalni svet s. posebnimi obvestili- seznanil člane delovnih' organizacij.
F. F.
iBBBBagussEsaDaiasissBBaisaBBBseaaigsisaaeioBBaaaiiBEBSBa
ohranili razvojno pot tovarne,.
© Upravni odbor je ugodno rešil vlogo Društva za pomoč duševno nerazvitih otrok,, da se tudi naša tovarna vključi v to društvo.
© Upravni odbor, je spre-
jel sklep o odkupu 5 knjig o zgodovini tankistov preko-morcev, ki bo izšla meseca maja letos. Knjige se bo podarilo nekdanjim borcem 1. in 2. tank. brigade ob 25-let-micr ustanovitve- te brigade.
© Upravni odbor je spre-
jel, predlog, da se tudi v letošnjem leto izvede v tovarni,. fluorografiranje naših članov kolektiva. V ta- namen se odobrava kritje stroškov, ki bodo- znašali eca.. 4.000 N din- Fluorografiranje je za vse člane kolektiva obvezno.
ii¡ii¡iíiiiiii!iiiii![i¡iiiijMiuiii¡íiiuuiiiiiiiii¡i!i!!iiii!iiiiutmi8!jii!iii!mimiiiiiuiimi!mmuiiimj!iimi!¡ímmimi!iiiimmiiiii!iniimiiiiimiiiiiíiii
3 Doktor Watson je postajal od, trenutka 2- do trenutka bolj-: vznemirjen. Zgodilo se je jj» sicer že, da, je bili veliki detektiv, odsoten, S-. nekaj; dni ali morda ves teden, vendar mu S: je dbslej vselej: sporočil, če je odšel kam S po, svojih: opravkih ali pa na odmor in re-j= kreacijo. To pot pa je nenadoma izginil' in 5 minilo je že štirinajst dni, ko od, njega, ni, S bilo nobenega glasu. Kot bi se bil vdrl' v
= zemljo,.
S"
§j:	Dr. Watson je v- tem času že- nekajkrat
S hotel' čudno, izginotje Sherlocka Holmesa =. sporočiti’ ISKRA, YARDU, in ga prositi za = pomoč pri iskanju. Vznemirjalo ga je nam-| reč tudi to, da so izginile tri najdragoce-H nejše detektivove pipe, kar pa je opazil E šele ta dan,. Toda, kadar je hotel prijeti1 §§" za telefonsko Slušalko, se je spomnil; da j= so pri .Iskra Yardu Se vedno nejevoljni, § ker je Sherlock nekaj onegavil, z njihovim 5: gospodarskim planom-. Tudi' tega mu niso-S] - še odpustili,, da je hotel v neto devizni,. Hi efekt vtakniti svoj nos, pa so ga pri tem H; s težavo le za las prehiteli in sami razrešili ¡¡j ta problem-.
¡ Psilee et ulile..*
= Dobri dr. Watson se tudi Holmesu ni H mogel zameriti, saj bi mu storil medvedjo. H uslugo, če bi od Iskra Yarda zahteval; da S le-ta stika za njim. Končno bi jim mogoče S celo uspelo, da bi- ga izsledili, pa- ne toliko ~ zato, da bi mu pomagali, kot zaradi nepo-H ravnanih in konkurentskih računov.
j§ Prav ko je dr. Watson hotel pristaviti H čaj,, da. bi. si malo pomiril živce, je zabrnel: ¡§; telefon in preparal morečo tišino. Watson = je- planil in s- tresočo roko dvignil slušalko,
g »Tu stanovanje Mr; Holmesa, dr. Wat-E son pri telefonu!'... Kaj?« ... My dear ... | VI:?!«...
H Watson se je s slušalko v roki sesedel S _ v bližnji naslonjač. Obrisal si je potno H čelo, ko je v slušalki zaslišal mirni glas H svojega prijatelja. Po prvem presenečenju. = si ni mogel kaj, da ga ne-bi malo pokaral: H »Dragi Holmes, to pa res ni lepo od vas, Ü da izginete kar meni nič,, tebi nič in, da H celo svojemu zvestemu prijatelju ne pove-= ste, kje ste! Hotel sem vas poiskati že s E pomočjo Iskra Yarda. Kakšne strašne skrbi. H ste mi povzročili!«
E »Dragi doc, res 'mi je žal, da so vam = lasje zaradi mojega bivanja »incognito« to-= 1-ikb osiveli,« je veliki detektiv opravičeval H ' svoje ravnanje. »Toda bilo je koristno zdru-E ženo s. prijetnim!«....
Ü Dr. Watson se je. ob tem telefonskem E sporočilu skoraj" razhudil' ih nekaj trenut-S kov ni Zinil nobene. Holmes pa je nadalje-= " val', ker je že na. daljavo- čutil, da. je te dni E dobri doc prestal marsikatero neprijetno E urico. Zato je zagpstolel lepo opravičilo; H * -»Moj dragi Watson, res je bilo potrebno, E da sem za nekaj dni izginil in odšel obču-S dovat pomladno naravo. Celo za prvimi goji i bami sem že, stikal'. Toda, to je bilo le S tisto — prijetno!«
Watson, tedaj že malo manj hud,, ga je. malce zbodel:, »In kaj, mislite s. tistim ... koristnim, slavni Holmes?«,.,,.,
»No, tisto koristno, pa je to,«- mu je odvrnil Holmes, »da sem se izognil prav Iskra Yardu. Kaj, ne citate »Sparka«, prav te dni so iskali, nove. šerife in v 60, policijski po,-s.taji so tudi, name nekaj, računali! Torej; — je bilo le prav, da sem: se umaknili«....
Dr. Watson je debelo pogledal in se končno spomnil, da je res nekaj čital v zadnji številki »Sparka« o kandidatnih listah. Takoj mu je postalo vse razumljivo. Ni se mogel načuditi detektivovi previdnosti: in preudarnosti-..
»Vidite, doc, da je bilo zame tako najbolje! Prav Za prav za naju oba. Vas sicer nihče ne nadleguje, meni pa bi jo prav gotovo, radi zagodli. Saj. ste. čitali v 12. številki »Sparka«, kako so se obregnili ob sloves naše firme!«*
Stari doktor je moral prikimati, čeprav ga Holmes na drugi strani žice ni videl, Holmes pa je nadaljeval: »No, ih če bi me slučajno zvlekli v kakšno kombinacijo, bi mi ostalo premalo časa za najino detektivsko- dejavnost. Pa tudi, če bi že- sodeloval z Iskra Yardoin, čeprav kot voljeni predstavnik, bi težko: še kakšno, zinil, pa.čeprav bi jo odkrila ...«
»Vse oproščeno!«, je zabrundal dr. Watson, »razen nečesal S seboj bi me morali vzeti, če mi že niste zaupali, kaj nameravate...Tudi jaz. bi zdaj; na pomlad rad.
kaj prijetnega, tako pa so namesto vam, meni obesili nekakšno funkcijo...«
»Prav, če bom moral spet kam- na »razmišljanje«, vaš ne bom pozabil vzeti s- seboj!« je Holmes dokončno umiril, dr. Wat-sona. »Zdaj pa zares kmalu spet nasvidenje!« ;..
Copyright by Spark
Connan Horwpold
'iim!l¡IIIIWlliniM!mi!WWl!M!llllllliniimM!W!'Wll!!!l!!!ll!iWIII!!!IIII!!ini!!ll!IIIIIH!i:i!I!lll!llll
»lIlillllllllUlUllllliliillllllllllllllllililillllillllllllllilllillllilllllllllllllllllliltlllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllH iil|IIIIÍIIIIIiliUI!iiliÍIÍiiiiillhl!!ll!IIIIIIl!lllllIUIIIllllil{!llllllltiHilllllllll!IIIliM«iIIIIflfI|IU!IiliIIIMI<IiIII!III)lliill)))l!lIlil(Hlllii!HI]UlliiJllllt!|Il|Hh
Ker sodim med tiste člane kolektiva, ki zlasti iz zdravstvenih razlogov,rad preživim teden ali - dva ob morju, me je pred časom želo razvese- • lila novica, da si Počitniška skupnost Iskra prizadeva za izredno ugoden nakup počitniškega doma na Vel. Lošinju. Pozanimal sem se na uredništvu in Počitniški skupnosti, kolikšno, je zand-. manje za ta dom s strani naših delavcev (ne »vikenda-šev«, saj ti so si znali počitniške probleme drugače urediti!) in izvedel, da je zanimanje precejšnje in je tudi dovolj interesentov, ki so se že kar skušali prijaviti za letovanje. Dejstvo je namreč, da za tolikšno število delavcev, kolikor nas je v ZP, še daleč niso dovolj zmogljivosti doma v Poreču, vštevši vse zasebne sobe, niti zmogljivosti oddaljenega Dugega otoka. Rezultat tega je, da mora Počitniška skupnost vsako leto številne interesente za letovanje na morju odklanjati, ker jih prepogosto ne more sprejeti.
Povečanje zmogljivosti s tako ugodnim nakupom doma (s 120 posteljami) ha Vel. Lošinju bi pomeni! za naše
delavce veliko pridobitev, a za naše organizacij e-mdnimal-• no breme. Prav gotovo vsaka naša organizaoija letno tolikšna (če ne žal še precej večja!) sredstva »vloži« še veliko bolj nesmotrno in negospodarno, pa za to nikogar ne boli glava! Pri tem se spomnimo samo zamudnih obresti in podobnega!
Pri tem, da nekatere, sicer dobro stoječe organizacije niso pokazale razumevanja za sodelovanje v nakupu tega doma, se človek kar ne more otresti mnenja, da kaj radi tudi v ZP pozabljamo na delavca, neposrednega proizvajalca, katerim pa ponekod drugje, celo v zahodnem kapitalističnem svetu posvečajo večjo skrb in razumevanje. Celo to menim, da bi ne hila problem sredstva, ki bi jih bilo treba zbrati za nakup kakega reprezentančnega doma, s katerim bi podpihovali navidezni blišč, problem pa so skromni triletni deleži, ko gre za umesten in koristen nakup za delavce! Iz srca pozdravljam prizadevanja Počitniške skupnosti za nakup doma na Vel. Lošinju in ji, če nekatere naše tovarne res
ne zmorejo tako pičlih sredstev v ta namen, . svetujem, naj bi se obrnila še na nas delavce. Prepričan sem, da je v nas toliko zavesti, da bi vsakdo iz svojih skromnih OD žrtvoval vsaj skromen samoprispevek tudi za to, če smo jih že vajeni odštevati za šole in podobno, za kar bi prav za prav morali pravočasno skrbeti drugi!
—J. C—
V »Iskri« je počitniška skupnost objavila rok, do-katerega naj se delovne organizacije v ZP izjavijo, ali so pripravljene s svojimi skromnimi triletnimi prispevat ki omogočiti nakup počitniškega doma na Vel. Lošinju. Do tega roka, 20. aprila je Počitniška skupnost. prejela potrdikte odgovore iz tovarne Avtomatika, Kondenzatorji m Usmerniki ter ZZA, prav tako pa je za ugoden nakup tudi organizacija RIZ Zagreb.' Negativno pa sta do roka odgovorili tovarna Elektromehanika in Orodjarna, medtem ko ostale delovne organizacije še niso sporočile svojih odločitev.
Vesti Iz počitniške skupnosti
Počitniška skupnost sporoča članom delovnih kolektivov, da bosta njena domova v Trenti m Poreču čez prvomajske praznike odprta in bo v njih možno prenočevati že v noči od 30. aprila na
1.	maj, prehrane pa v domovih ne bo, razen na Bledu.
Za izlet v CSSR v času med
30.	aprilom in S. majem je na razpolago še nekaj mest v drugem avtobusu, zato pohitite. s prijavo.
V domu v Poreču so po dosedanjih prijavah zasede-
PRIJAVA ZA LETOVANJE
Priimek m ime ____________________________________________________________
zaposlen v «organizaciji (tovarni)	...............................
kraj .............„........................... naslov bivališča ..........
___________________............. ..	, bom(o) letoval(i) ______________
od __________;......_:..™;__ do ......_....___;........, število odraslih
število otrok do 10. let starosti..................... potrebujem skupno število postelj ..........................
V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride v poštev še
kraj...................................‘„.»v.-., od.:................................._do..'.............
Za letovanje na Dugem otoku se bomo posiužiii lastnega, organiziranega avtobusnega prevoza. (Neustrezno prečrtati.)-
dne
Prijavljenec:
POTRDILO
izpolni organizacija — Potrdi »Počitniška skupnost ZP ISKRA«
Potrjujemo rezervacijo za tov. organizacije (tovarne) ......._...........
kraj
v počitniškem domu ................../........ od
za skupaj prijavljenih oseb __I.......... sobo št.
do
s .............. ležišči.
Potrdilo služi kot napotnica, s katero se prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem s potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu ni dolžan sprejeti.
žig
na že vsa mesta in sicer: v času med 30. 6. in 31. 8. Izjema je le 6 posteljna soba, oz. soba s 4 ležišči v času med 30. 6. in 7. 7.
Pomembna
gometašev
V okviru V. športnih iger ZP Iskra za leto 1969 so se dne 19/4-1969 srečali v Kranju nogometaši Avtomatike in PSO ter še isti dan popoldne Avtomatika in Elek-tromehanika.
Pomlajeni ekipi »Avtomatike« je uspelo isti dan prepričljivo premagati nogometaše PSO s 3:0 in Elektromehani-ko z 2:0.
Obe zmagi sta zelo pomembni za nogometaše Avtomatike, posebno zaradi tega, ker je- Elektromehanika. v letu 1968 zelo visoko premagala nogometaše Avtomatike z 9:0. Visok poraz, ni vzel poguma nogometašem Avtomatike, zato so se za ponovno srečanje temeljito pripravili. Referentu za tekmovanje tov. Tekavec Viliju in njegovi mladi ekipi je to prepričljivo uspelo. Pri obeh srečanjih gre veliko priznanje mlademu vratarju Avtomatike tov. Somrak Marjanu, ki je bil v izredni formi; — skratka nepremagljiv'.
Finalnega tekmovanja, ki bo v. Trbovljah 31/5-1969 in 1/6-1969. se nogometaši . Avtomatike v nogometu ne bodo mogli: udeležiti, ker tekmuje- -jo tudi v rokprpetu in odbojki, zato bo v fipalu nogometnega tekmovanja nastopil PSO.
ZAMENJAVA STANOVANJA
Zamenjam dvosobno stanovanje, z vrtom v Kranju, Savska loka 10.. za enosobnega v okolici Vodovodnega stolpa ali na Zlatem polju.
Marija Lindič-Tepima Kranj, Savska loka 10.
ZAHVALA
Zahvaljujem se za denarno pomoč, ki so mi jo nudili sodelavci na traku ATA v obratu ATN ob priliki nesreče, ki me je materialno prizadela.
Tudi na Dugem otoku kaže; da bo sezona dobra saj sta dve izmeni in sicer med 20. 7. in 30. 7. ter med 19 8. in
29.	8. že zasedeni.
zmaga no-Avtomatike
V športu velja pravilo, da je potrebno znati prenesti tudi poraz, kar pa na športnem srečanju dne 19/4-1969 ni uspelo nogometašem Elektro-mehanike, saj so po tekmi na zelo neobičajen način zapustili igrišče in se srečanja s PSO sploh niso udeležili.
AB-
ZAHVALA
Ob smrti mojega brata ;
TONETA ZAPLOTNIKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem na liniji ploščatega releja v obratu ATN za izra1 ze sožalja in denarno pomoč.
Jožica Košnik H
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta
ALOJZA SUŠNIKA se iskreno zahvaljujem članom DE Vzdrževanje tovariie »Elektromehanika« : Kranj za podarjeni venec ih. vsem članom tovarne" ža izraženo sožalje in •spremstvo na rijego
vi.	zadnji, poti.
Sin France ZAHVALA
Ob smrti drage mame MARUE ŠUŠTARIČ
se iskreno zahvaljujem sode. lavcem v lakirnici tovarne »Elektromehanike« Kranj za izraze sožalja in denarno pomoč.
Milka Kristanc
ZAHVALA
Ob bridki izgubi očeta ta deda
MARTINA ŽAVBIJA se iskreno zahvaljujeva kolektivu PSO za izraze osebnega sožalja in za darovan^ venec.
Pavle žavbi s hčerko Tončko
Sodelavka Slavka Cimžar