SS. 10 Mmi i&m i gffliH M anift m U rt Jrhsi«, tzvremli pc-nde?kh. A-'Skesa 51. 20, L osfdstropje. ptLEM « se sprejemajo, r Aat*a Gerbec, — sesia tc sete: L 7.—, t 2i Inozemstvo mesečno 4 " petak 11. Januari« 1924. Posamezna številka 20 cent. Letnik KUK -■t r ^ i tisluroe Edinost NaroCohU L 33.— la calo Id* L SOL-% 8hrx io uprave It 11-9* cDINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 oent — Oglasi se ratunc/o t Brokosti ene kolone (72 tun.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 aeal osmrtnice tthrais, poslanic« bi vabfla po L I.—<, ogtaat denarnih savodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 eaat beseda oajaanj pa L 2. — Ogla< aaroEnlaa In reklamacije M poBflJajo iskidao opravi Edinosti, v Trsta, ulica s* Frančiška Astfkeg* Ste*. 201 L (Udstroffe. — Telefon iiredulitva In npcav« 11-A, NAŠ ODGOVOR Na svojo izjavo, priobčeao v "nali občni zbor, ker 30 vedeli, da bo on proti. Stavka traja že dva dni. Kakor kaže (Giulietii) na tem občnem zboru razkril S2 podjetnikom ravno ne mudi in radi tega bančne-poli tično zaroto proti Mornarski! »vlačupejo pogajanja. Podjetniki vztrajajo pri G?cUefti in enajst milijonov lir - Zadruga GarHbaidsk GENOVA, 10. Odbor disidentov, ki so vrgli s silo Giuliettija, je dal natisniti proglas na m o/na rje, v katerem ga- odbor ob-dolžuje, da je porabil nad 11 milijonov lir iz blagajne Mornarske zveze, oziroma da se je eno>tavno polastil te ogromne vsote icr pusiil v olagajni v zameno čisto nava-cuo pobotnico. Dalje pravi proglas, da je Cm'ietti zanemarjal interese Mornarske zveze ia gtedal samo na lastne koristi in za kjorisli svojih ožjih pristašev. Giu'ietti je na pobotnico, o kateri govori omenjeni proglas, napisal: <■;Izjavljam, da sem potrosil in naložil v interesu članov Mornarske zveze 11 milijonov in pol.» Ta denar je Giulietti vzel iz rezervnega in rezUtenčnega fo ida, ki je znašal v letu 1922. 19 milijonov. Razlika med 19 in 11 milijoni je bila torej porabljena v čteku zadnjih dveh let. Vladni komisarji, katerim je poverjena uprava zveze, so dognali, da je b'I samo v zadnjih dveh mesecih potrošen 1 milijon. Toda nikdo izmed disiden-tov ne mere Giuliettiju očitati, da je denar poneveril; Giulietti je namreč imel od zad-rrjega občnega zbora polno pooblastilo, da sme razpolagati z denarjem po lastni volji in po lastnem kriteriju. S tem je občni zbor tudi izrazil polno zaupanje Giu-iietti^u ter odobril vse njegovo delovanje. Giulietti sam pravi, da so disidenti raz- znižanju plač. Tajništvo delavske zbornice poroča, da so včeraj ob 15.15 štirje fašisti, oboroženi s puškami vdr'i v Ljudski dom ter z orodjem predrli vrata, ki peljejo v sedež socialistične zveze. Razbili so tudi več omar. Zdi se, da so fašisti zgrešili vrata; kajti bržkone so hoteli odvisna od Mornarske zveze, ker je po-1 vdreti v sedež Zidarske zveze, ki je proglasi- poinoma trgovsko podjetje zase; medtem . la stavko.___ ko je Mornarska zveza sindikalna organi-1 zacija. Toda polom Mornarske zveze bij r.nal potegniti tudi zadrugo <-Garibaldi» za J zvezi, zaroto, ki so jo organizirali brodo-lastmki in hanke, da bi tako najprej razbili Mornarsko zvezo in s tem tudi zadrugo cGakibaIdiki konkurira drugim paro-p!o\nim družbam. Zadruga «GaribaJdia> ni sicer direktno seboj, ker je bila Mornarska zveza duševna voditeljica zadruge. Vladni komisarji so ugotovili, da so računi pri zadrugi popolnoma v redu. Đ'Annorzio se pogaja BRESCIA, 10. V zadnjem času so vsi listi polni najbolj fantastičnih vesti o mornarski zadevi. Gotovo je le, da se vršrjo med vlado, D'Annunzijem, triumviratom in Beneške obveznice RIM, 10. cGazzetta Ufficiale» je prinesla kr. odlok od 16. decembra 1923. št. 2845, ki se tiče plačevanja vojne odškodnine z beneškimi obveznicami. Grška kraljic a-mati ▼ Napoliju NAPOLI, 10. Z vlakom ob 17.06 je prispela tu sem grška kraljica-mati. Z istim vlakom sta prispeli princezinji Irene in Katerina, nadalje romunski prestolonasled- .,„_.. . . j . nik Karel s svojo ženo princezinjo Heleno, možmi (Giulietti?), ki so odgovorni za Mor- i Na posl,ji sta ^ sprejela princ Krištof narsko zvezo, pogajanja, ki naj bi dovedia.in pr;nc Andrej, ki se mudita tu že izluro min. predscftlko BetUleno o linanfaei polofafr Ogrske BUDAPEST, 10. Na saji narodne skupščine je ministrski predsednik grof Bethlen podal izjavo o obeh zapisnikih sveta Društva narodov. Govornik je zanikal vesti o tajnih dogovorih ter povdaril, da predstavlja posojilo Ogrski le začasno pomoč in da leži delo za obnovo država večjidel na ramenih države same. Dohodki se bodo morali podvojiti v teku dveh let in pol, zakar se bodo morali zvišati davki, ako se bo hotelo doseći ravnovesje v državnem proračunu, katero mora biti zagotovljeno s 250 milijoni kron r zlatu. Grof Bethlen je dostavil, da je javno mnenje v inozemstva zelo optimistično z ozirom na položaj v Ogrski. Ampak položaj v Avstriji je brezprimerno lažji, kakor v Ogrski, kjer se situacija da zboljšati le z velikanskimi napon. Avstrija je lahko nadomestila primanjkljaj premoga s svojimi hidroelektričnimi silami, medtem ko primanjkujejo Ogrski surovine, kakor železo in les, ter mora uvažati cel6 kurivo. V neugodnejšem položaju kakor indu-\ sirijska Avstrija more Ogrska kot poljedelska država zbirati obresti svojih kapitalov samo enkrat na leto. Ako je k nesreči žetev slaba, tedaj zgubi zunanje posojilo vsak pomen. Ako bo Rusija tekom dobe ogrske obnove ze$>et zavzela svoje mesto na svetovnem trgu, bo to dejstvo že poslabšalo že itak kritični položaj Ogrske. Ministrski predsednik je nadaljeval ta-ko-le; «Te okolščine morajo biti znane, ker hoće svet naprtiti Ogrski dolžnosti, ki so v popolnem nasprotstvu z obnovo, katere uspeh bi bil od teh dolžnosti zelo ogrožen. Ogrska vlada je dokazala svetu Zveze na-rotlov, da je reparacijska komisija odložila reševanje vpraianja vojne odškodnine do drugega posojila. Razen tega je vlada opozorila svet na veliko psihološko razliko med vprašanjem obnove in vprašanjem reparacij. Brezdvomno se bo treba zateči k dobil volji ogrskega ljudstva ter se podvreči potrebnim žrtvam; ta dobra volja pa bo popolnoma izginila, ako bodo njeni uspehi služili inozemskim interesom. Deset milijonov kron v zlatu, ki jih moramo letno plačevati skozi 17 let, zna postati ona kapljica, o kateri pravi pregovor, da gre preko roba keliha bridkosti. Ogrska se nahaja pred veliko uganko, katere rešitev je odvisna od sklepa reparacijske komisije.« Grof Bethlen je prosil zbornico, da ne bi sklenila ničesar, ampak pooblastila vlado za postopanje, kakor ji ga bo narekovala vest. Na zaključku svojega govora se je ministrski predsednik zahvalil finančni komisiji Društva narodov in vlastem, ki podpirajo pošteno in blagohotno delovanje ogr ske vlade. _ načelnik separailtftfiie vlile umorjen LONDON, 10. «Daily Mail > poroča iz Mainza: Predsednik separatistične vlade Palatinata je bil sinoči v Speierju umorjen ob 21'30, ko je obedoval v neki restavraciji. BERLIN, IO. Agencija Wottf poroča iz Speierja: Razen Heintza, predsednika takozvane autonomne vlade r Palatinatu, se nahajajo med žrtvami včerajšnjega atentata še drugi voditelji separatistov. Dose-daj so separatisti aretirali sedem visokih funkcionarjev v Palatinatu, med temi tudi speierskega župana in nekatere načelnike sodnega dvora. Pred ponedovuleB Zefitftniii držav ▼ zmedenem položaj« -r Mehiki PARIZ, 10. Po vesteh iz Mehike je tamošnji položaj še vedno negotov. Gospodarske težave so vedno katjie, politični boji se poostrujejo od dne do dna. Vest o zavzetju Tampaca s strani revolucionarjev je brez vsake podlage Zvezne čete držijo k vedno mesto in v okolici nimajo vstaii takih moči, da bi lahko resno olrožaH aesle. Siri se govorica, da namerava vlada Zedmjenih držav poslati v Mehiko vojne ladja v zaščito ameriških interesov na petrolejskih vrelcih, katerih večina se seda) nahaja v rokah vstašev. General De La Huerta, vodja vstašev, je celo uvedel davek na izvoz petroleja. Pričakuje se, de bodo Zedrajene države posredovale v mehakanaki revoluciji. KONFERENCA MALE ENTENTE Sprejem ministra Beneša - Izpremenjen program konference . Bene Se v predlog o francoski zvezi - Važnost Rusije BEOGRAD, 10. Čehoslovaški minister j litičnim dogodkom, ki se bodo odigrali te za zunanje zadeve dr. Eduard Beneš je dospel včeraj dopoldne semkaj s soprogo in spremstvom. Brzi vlak, s katerim se je vozil čehoslo-vaiki zunanji minister dr. Beneš s svojo delegacijo na konferenco Male entente v Beograd, je imel zarac-; snežnih meteže v zamudo, tako da je prišel v prestolnico dni v prestolici. BEOGRAD, 10. «Novosti* pišejo v članku pod naslovom «Mali sporazum* to-le; Sestali so se ministri zunanjih del, da sp razumno urede vprašanja, ki se tičejo Čehoslovaškc, Jugoslavije in Romunije. Vse tri vlade, beograjska, bukareška in praška, so se zadnji čas bavile z vprašanjem odnošajev s sovjetsko Rusijo. Romunija je sklenila, da začne pogajanja s sovjetsko Rusijo pod pogojem, da se ji prizna Besarabija in povrnejo zlate rezerve Romunske narodne banke, ki so bi;s med vojno prenesene v Rusijo. Po sestanku v Beogradu se bo romanski delegat kot mož zaupanja v Salzburgu poga;il z delegati ruskih sovje^ov, ki so sedaj 2e na Dunaju. Razgovori v Beogradu laiejo Romuniji priliko, da izve, kakšno bo stališče ostalih dveh Jržav Male entente nasproli Rusiji. Romunija bi bi?a priprav'jena ' Ji se odpovedati zla im rezervam, toda le namesto ob 7.20 šele ob 9.40 dopoldne. Na kolodvoru so pričakovali goste zunanji minister dr. Ntnčič s soprogo, njegov pomočnik Panta Gavrilovič, šef policije Branko Lazarevič, poslanik v Pragi Ljuba Nešić, ki se že nekaj dni nahaja v Beogradu zaradi konference Male entente, celokupno osobje Čehoslovaškega poslaništva, zastopniki čehoslovaške kolonije v Beogradu in mnogoštevilni jugoslovensk; in inozemski novinarji. Z ministrom dr. Be-nešem je dospel tudi načelnik njegovega kabineta Jan Skalicky, načelnik arhiva čehoslovaškega zunanjega min. OšČensky in čehoslovaški f slanik na jugosloven- j pod pogojem, da sovjetska Rusija prizna skem dvoru Seba, ki se je peljal svojemu J aneksijo Besarabije. Šefu nasproti do avstrijske meje in gaj «Po!itika» prinaša članek «Ma!a ententa sprejel v Mariboru. Z istim vlakom sta sejna beograjski konferenci* ter pravi: Mala povrnila v Beograd tudi minister ver dr. ententa je zveza, !:i je bila ustanovljena Janjič, ki je spremil svojo rodbino v Ba- zato, da se strogo in popolno izvrše po- 1 godbe o miru v Srednji Evropi. — Skupnost Francije ne pomeni v nobenem slučaju afronta proti Angliji. Diplomati Male entente bi zagrešili veliko napako, če bi le z enim tonom svojih izjav nudili možnost, da se drugače misli o tej stvari. Članek govori dalje o vzpostavitvi odnošajev s slovansko Rusijo in pravi: Trdi se, da hoče Mala ententa rešit? to vprašanje ne samo za sebe, ampak tudi za Francijo. Te kombinacije so teoretično mogoče zlasti za slučaj, da se v Evropi izvrši grupacija sil v dva bloka: kontinentalnega in , pomorskega. V prvi blok bi vstopila, kakor se ve, Mala ententa s Francijo drugi blok kar in minister za socijalno politiko dr. Peleš, ki se je nekaj dni za pravoslavne božične praznike nahajal v Zagrebu. Ko je privozil brzi vlak na kolodvor, so bili vsi omenjeni gospodje in dame navzoči na peronu. Prvi je izstopil iz svojega salonskega voza minister Eduard Beneš, za njtm pa njegova soproga in ostalo spremstvo. Zunanji minister dr. Nlnčič ga je pozdravil s par toplimi besedami prisrčne dobrodošlice, kakor tudi ministrovo soprogo, nakar se je vršilo predstavljanje. Vsa gospoda je potem odšla skozi dvorno čakalnico pred kolodvor, kjer so sedli na avtomobile. V prvem vozu sta sedela oba, ..... .. -, zunanja ministra dr. Beneš in dr. Ninčičjhi tvorile Anglija z Italijo m Španijo, l/.ven 10 tega, da bi se onraoilo edinstvo zveze in da bi prišio do pomirjenja duhov. od včeraj. Aretacija poslanca, ki je trgoval s kokainom RIM:, 10. Včeraj je bil aretiran poslanec otiuseppe Mingrino. ker se je pečal z raz-prodennjem kokaina. Podrobnosti o aretaciji 50 zelo zanimive. F'nančoa oblast je že dolgo vedela, da obstoji v Rimu skupina ljudi, ki se bavi z razpe *:ava rt jem kokaina in saharina; ti so se navadno shajali v okraju S. Lorenzo. Nek -mu iinančnemu brigadirju se je posrečit* vrmfH sc v to lepo družbo. Pod pretvezo, da je t ud r on trgovcc s kokainom, se rr.-j jc posrečilo pregovoriti nekega Csc-carellx-|a, da mu je prodat večjo* množino saharina. Včeraj bi rncral Ccccarelli izročiti na trgu Tiburtina brigadirju saharin, za katerega sta se pogodila. Brigadir se je podal ob določeni uri na trg kjer ga jejgovora' Čakal Ceccarelli, ki pa ni imel saharina. Ostapki zrakoplova «Dixmude». TTJNIS, 10. Raziskovanja potom vojnih ladij in Iiidroptanov so imela končno majhen uspeh. Našli so namreč nekaj ostankov ogrodja zrakoplova in tudi več delov človeške obleke; našli pa niso nikakega človeškega ostanka. Med ostanki zrakoplova je več električnih apara'ov in več kosov platna. Redukcija državnik uradnikov v Franciji PARIZ, 10. V letih 1922 in 1923 je bilo v Franciji odpuščenih 68.100 državnih uslužbencev. _ Belgija odgovorila na nemško noto PARIZ, 10. Odgovor belgijske vlade na zadnjo nemško noto je izročil včeraj belgijski poslanik ravnatelju za politične posle na zunanjem ministrstvu. Odgovor se v bistvu ne razlikuje od francoskega od- Nemški fin—žal minister zavrača trditve, da so Nemci povzročili padec franka BERLIN, 10. Nemški finančni minister Luther je izjavil uradniku agencije Wolff, da je brez podlage trditev francoskega finančnega ministra Lasteyrieja o sestanku nemških bankirjev, kjer da se je sklepalo o ofenzivi proti franku. Takega sestanka ni bilo. Po mnenju Lutherja ležijo vzroki padca franca v vedno bolj rastočem nasprotstvu gospodarskih krogov vseh držav proti polituri Francije in v posledicah francoske politike ob Renu in v ruhrslri kotlini. tega bloka bi pa ostala neka velika država: Sovjetska Rusija. Kdor bi prej pritegnil k sebi to veliko dižavo. ta bi si zagotovil premoč v zunanji politiki. Pašic in Ninčlč odlikovana BEOGRAD, 10. Včeraj popoldne je imel Beneš dolg pogovor s Pašićcm in Ninči-ćem o novi orijentaciji Male entente v evropski politiki. Na tem sestanku je Beneš izročil obema ministroma ve'iki križec čehoslovaškega leva. Proslava rojstnega dne jugcslov er ske kraljice BEOGRAD, 10. Včeraj ob 11. uri dopoldne se je vršila v saborni cerkvi svečana služba božja v proslavo rojstnega dne kraljice Marije, ki jo je opravil patriarh Dimitrije. Bogoslužju so prisostvovali čehoslovaški zunanji minister /dr. Beneš s soprogo in vso delegacijo, ki so prišli zi pred 11. uro v cerkev, nadalje ves diplomatski zbor, potem ministri s predsednikom PaŠičem na čelu, generali s častniki beograjske posadke, praški poslanik Ljuba Nešić, pariški poslanik dr. opalajković, dunajski poslanik Tiča Popović, budimpeštanski poslanik dr. Milojevič in bukare-ški poslanik dr. Čolak AnCht, nadalje predsedstvo narodne skupščine z mnogimi poslanci in drugi. Pred cerkvijo je stal bata-MiJMu&uk *ion kraljeve garde z godbo. Ob 11. sta se ker vsled te konvencije niti ■ pripeljala kralj Aleksander m kraljica Ma-najmanj ne bodo trpeli prijateljski odno-("ja Godba je zaigrala državno himno, šaji med obema državama. I Kraljeva dvojica jc bi a ob vhodu in v jjr t 1 l j d - j .^„ cerkvi sami burno pozdravljena, ratnarh Kakor se doznava, bo dr. Benes dauc3 tMt;J Q poročal dr. Ninčiču in Duci o svojem pose- v drugem pa gospa Beneševa in gospa Ninčičeva. Dr. Beneš se je s spremstvom nastanil v «Palace-hotelu». BEOGRAD. 10. Prva konferenca državnikov Male entente, ki je bila napovedana za včeraj popoldne ob 4. uri in na kateri naj bi se določil dnevni red razprav konference, se je morala preložiti, ker še ni dospela romunska delegacija. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je določil le sestanek z ameriškimi in angleškimi novinarji, katerim bo razložil program konference predstavnikov držav Alale entente v Beogradu. Opoldne je priredil zunanji minister dr. Beneš na čast čehoslovaške delegacije intimen zajutrek v gornjem salonu «Palace hotela*. Udeležili so se ga* razen čehoslovaške delegacije ugledne osebnosti iz Beograda. Dr. Ninčić je pozdravil čehoslovaške goste s kratkimi toplimi besedami, za katere se je minister dr. Beneš prisrčno zahvalil. Dnevni red konference se mora izčrpati v določenem čaMi, ker ne more ostati zunanji minister dr. Beneš v Beogradu preko 12. t. m. Po dosedanjih dispozicijah odpotuje namreč takoj po povratku v Prago v London, da uveri merodajne angleške kroge, da razburjenje, ki se je polastilo angleške javnosti zaradi Irancosko-čeho-slovaške vojaške konvmcije, nikakor ni utemeljeno, tu v Parizu in o novi francosko-čehoslova ški zvezi. Sodi se, da bo dr. Beneš stavil predlog o razširjenju francoslre zveze na vse članice Male entente. Kar sc tiče ostalih vprašanj, zlasti ruskega, se bo na konferenci v prvi vrsti razpravljalo o odno-šajih Male entente do Rusiie. Dalje bo predmet razprave madžarsko posojilo in pa možnost, da se vrne car Ferdinad Ko-burški v Bolgarijo. Za tretji sestanek zunanjih ministrov držurv Male entente se pojavlja v beograj- vore z voditelji političnih strank in skupin, ski javnosti zelo veliko zanimanje. Iz ino- Snoči se je mudil pri Zaimsu, Listi poro-zemstva je prišlo zaradi konference okoli čajo, da je Zaimis priznal, da bi povratek 40 novinarjev. Zastopani so skoraj vsi j kralja pred plebiscitom zelo poslabšal sc-večji listi, celo iz Amerike. Kretanje novi- danji položaj. Zaimis jc dalje poudaril, da narjev je zelo živahno. V ministrstvu za j je edino Venizelos v stanu vzpostaviti red, Dimitrije je pozdravil kralja in kraljico 3 par toplimi besedami, nakar se je začelo cerkveno opravilo. Po bogoslužju so zopet priredili kraljevemu paru ovacije, ki so se na cesti nadaljevale. Mesti je vse v zastavah. Opoldne jc bil na dvoru svečan sprejem, kjer so čestitali kraljevi dvojici in se vpisa vali v knjigo. Venizelos rešfiai] grškega naroda Pred sestavo liberalne vlade ATENE, 10. Venizelos nadaljuje pogj- Trirto potnikov vtonilo DUNAJ, 10. Lasti poročajo iz Carigrada, da je ameriikt parnik cComejos*, ki je odplul iz Carigrada s 300 potniki, skušal uiti nevihti, ki ga je ujela na Črnem morju« ter se zate6i v pristanišče Trapezunta. Vsled megle Je pa zgubil pravo smer ter zavozil v pečine pristaniškega svetilnika In se potopil tako naglo, da se ni mogel rešiti Wtikdo izmed potnike™ zunanje posle je določena posebna so:ja, kjer se shajajo časnikarji in, delajo za časa konference. Ministrstvo za pošto in brzojav jim je stavilo na razpolago brezžično postajo v Banjici pri Beogradu in vsa f>rometna sredstva, kakor brzojav in te-efon, da bi se tako mog£a poročila o poteku konference čim hitreje poslati uredništvom poedinih listov, posebno v inozemstvo. Politični in uradni krogi so obrnili vso pozornost na sestanek Male entente, tako da se more reči, da je za te dni stopilo vse ostalo* politično življenje v ozadje. Ves politični Beograd stoji le v znamenju razprav Male entente, katerim se pripisuje izredna važnost, ker se bodo na konferenci določile smernice bodoče zunanje politike. Beograjsko časopisje je priobčilo uvodnike, v katerih naglaša pomen konference Male entente in prinaša obširne življenjepise poedinih zunanjih ministrov. Izredno zanimanje za sestanek državnikov Male entente s strani političnih in uradnih krogov in časopisja se je preneslo tudi ua! vas», da bodo člani visoke zavezniške ko javnost, ki posveča zato vso pozornost po-' misije izvršili preiskavo na licu mesta* ki ga narod toliko želi, edino on je v sLinu jamčiti, da se bo vršil plebiscit v znamenju prostosti. Zagotovil je Venreelosu, da ga bo podpiral; saj je že sam skušal napraviti red v državi. Venizelos je dalje sprejel tudi bivšega ministrskega predsednika Calogeropulos-a, predsednika Narodne banke Diomeda in nekdanjega ministra Roufos-a; vsi ti so bili ministri za vladanja Konstantina. Venizelos jim je zagotovil, da bo gledal na to, da bo prostost med plebiscitom zajamčena. Večina tiska je mnenja, da bo prišlo v najkrajšem času do sestave libcralno-rcpu-blikanske vlade pod predsedstvom Rous-sos.a, — Listi zelo napadajo turškega konzula v Solupu, ker se hoče vedno vmešavati v notranje zadeve grške države. Visoka komisija bo proučila separatistično gibanje PARIZ, 10. Vsled nastopa angleške vlade v Parizu in Bruselju glede gibanja separatistov v Palatinatu zatrjuje agencija «Ha- Žrtve bede v Nemtfjl I Mfiacfena 789» šolskih otrok jetičmja. BERLIN. 10. WoHov urad poroča: Preiskava. bd?r>ena od županov velikih mest, ie dognala, tfa trpijo otroci najbolj radi težkih posledic tadanfe mizerije v Nemčiji. Statistike dokazu-da kodi o. px. v Dresctenu vsaki dan 700 lotrok v Solo brez zajtrka in južine. Dnevno se dogajajo nred učenci, slučaji omedlevice in la- Ete. Od lftOO učencev neke iole v Dreseknu je 285 nezadostno prehranjenih. V Num- rgu boleha radi pomanjkljive hrane 6000 4olskih otrok od 7850. V Miinchenu je 78» !uČenccv bolnih na jetiki, bolezni, ki se je straino raziirila po vsej Nemčiji v teh zactejib letih. _ Krvav upor na Filipinih. -— 18 mrtvih, LONDON, 9. * Times* poroča. da je pri-felo na otokih Siargo in Bucas-GrancLe do hudega spopada med policijo in vstaši, ki lih je bilo već tisoč. Policija je imela težke Izgube; ubita sta bila 2 častnika in 16 stražnikov; veliko je pogrešanih. Poleg tega se zdi, da je bilo več civilistov umor-jenh in zažganih več hiš in šol. Še o ustavi za Taejfer, PARIZ, 10. Snoči je ministrski predsednik Poincarć sprejel španskega poslanika Quinones Dc Leon. Listi poročajo, da sc je razgovor vršil o vsebini španske note £lcdc ustave za Tan-ger. Kakor znano, je španska vlada poslala vnako noto angleški vladi. Razgovor se je vršil v zelo prisrčnem tonu. Francija zvišala eskompfao aero PARIZ, 10. Državna banka je zvišala eskomptno mero od 5 na %. Angleški prestolonaslednik v Pariš«, PARIZ, 10, Snoči ob 18.35 je prispel v Pariz angleški prestolonaslednik, ki potuje pod imenom grof Chester. V Pariz« ostane Yeč dni. _ Železniška nesreča pri Beljaku* DUNAJ, 10. Luksusni vlak Dunaj-Milan-Cannes je zavozil včeraj pri Beljaku v tovorni vlak, ki je stal na postaji v St. Rcprecbtu, Tri vozovi tovornega vlaka so se zdrobili, lokomotiva luksusnega vlaka sc je poškodovala. Potniki so ost&H vsi nepoškodovani. Pomorski potres m francoski otrall PARIZ, 10. Potres je razsajal v pretekli noči na vsej zapadni obali Francije. Vsi kraji ob morju so bili znatno poškodovani, posebno velika škoda, je bila povzročena v Bordeauzu in Brestu. O človeških žrtvah ne govorijo poročila. Številne ribiške ladje so bile vržene proti valclomcm. V Bayonneju in Borde-auxu so reke izstopile iz bregov ter poplavile nižje dele teh mest. Nesreče na morja ob angleški obali PARIZ, 10. V pretekli noči je nevihta I ob angleški obali in v Rokavskem zaKvu 1 povzročila številne nesreče na morju. Tako j je danska jadrnica « Dagmar» trčila v neko ; ladjo ter se potopila. Moštvo jadrnice se ; je rešilo. DNEVNE VESTI Pogreb dra. Frana Mandiča Pogreb pokojnega Frana Mandiča se je vršil minulo nedeljo ob 3. uri popoldne. Kazen pogreba njegovega brata, prolesorja Matka Mandiča, dolgoletnega urednika Naše Slogo in najbolj junaškega borca za bedno naše ljudstvo v I* tri, Iva s ta v ni videl še takega pogreba. 2v po drugi uri se je zbralo v selu Spinčići vse prebivaisivo Kasta vščine, Ljudstva je bilo več tisocev. Zastopane so bile vse cerkvene in ci-vih.e oblasti in vsa kastavska društva: Istar-fik vila ( Sokol -, Podporno društvo sv. Mihaela- in druga. Vsa ta društva so prišla s svojimi zastavami, zavitimi v črnino. Ko je pivski zbor druStva Vila odpel žalostinko, fti je razvil sprevod od Spinčićev proti kastav-«kemu groblju sv, Lucije. Sprevod je vodil 'tastavski dekan g. Josip Mandič ob asistenci iveh duhovnikov. Po žalnih obredih v cerkvici sv. Lucije so prenesli krsto do groba. Tu je febor -'.Vile» odpel žalostinko -Nad zvezdami-. Po molitvah je dr. Fran Jelušić izustil ganljiv poslovilen govor, v katerem ie slavil vrline Eokojnikove ter je v živih črtah predočil po-ojnikovo življenje in njegove zasluge za bedni naš narod'v Istri. Položili so drja. Frana Mandiča v grob med njegovega brala, profesorja Mandiča; in bivšega kastavskega župana Kazimi-ja Jclušiča, s katerim je bil dr. fran že v mladih letih spojen v nerazdružljivem prijateljstvu in tovarištvu v vsem življenju v borbah za nared svoj. Dostojno je nared spremil dra. Frana Mandiča k zadnjemu počitku in se jc na ganljiv način oddolžil njegovemu častnemu spominu,- Slava spominu pokojnika! Čast takemu ljudstvu! _________ Razaouctn po nedolžnem ln-tepen! Med tolikimi drugimi odredbami, s katerimi Tiočcjo ukrotiti naše ljudstvo v borbi za svoje državljanske pravice, je tudi odteganje obrtniških koncesij. Tak kričeč slučaj se je dogodil te dni krčmarju Matiji Krraacu v Velikem Cen i ur ju pri Marezigah (na Koprščinij. Krmac je dobil od podprefekture v Kopru dekret, ki mu odjemlje gostilniško kcnccsijo. Utemeljevanje je zares klasično in preznačilno za duh, ki je prežeta z njim sedanja uprava, in pa za nje metode. Dekret obdolžuje rečenega gostil-niČar'ja, da se v njegovi gostilni zbirajo vaški mladeniči, ki prepevajo -»znane slovanske pesmic (note canzeni slave), ki da žalijo narodni Čut Italijanov. Ko sta jih neki dan dva mladeniča pozvala, naj prenehajo s petjem, so sc zagnali proti njima ter še enega tistih mladeni-čev dejanski napadli, dočim da je drugega prijel gostilničar. Na ta način da je gostilničar ščitil napadalce na škodo napadancev. Sploh dalje ta gostilna zbirališče predkaznovancev m upornih in protinarodnih elementov. Ta dekret je res klasičen zgled, kako se morejo fabricirati utemeljevanja, da se odtegne našemu človeku obrtniška koncesija. Povejte nam, ljudje božji, kako je moglo petje žaliti Italijane, ko v vasi sploh ni nobenega Italijana, ko torei dosledno temu tistega petja ni slišal noben Italijan?! Kar pa se tiče zlostavljanja tistih dveh mladeničev, je resnica, da se je dogodek odigra! po noči zunaj gostilne, da sta bila doličnika dva slovenska fašista iz druge vasi. od Babičev, in da gostilničar sploh ni bil nič udeležen pri tem, ker je hitro zaprl hišna vrata in oslu! v hiši! Pač pa se je zgodilo, da je na Novega leta dan ob treh popoldne prišlo v gostilno kakih petindvajset fašistov, ki so gostilničarja — pretepli in mu grozili, da ga vkienejoH Eno klofuto je dal gostilničarju neki odvetnik iz Kopra. In tako se je zgodilo, da je gostilničarju po krivici odtegnjena koncesija in da je po vrhu še trpel na svojem telesu. Kakor sc je torej poročalo podprefekturi v Kopru, je deloma zlagano, deloma pa izkrivljeno. In na podlagi takih informacij se odte-gajo našemu ljudstvu vir\ dohodkov, podlage njihove eksistence. Tako se dogaja skoro v vsakem slučaju. V tem znamenju živi sedanje Jjudstvo, katerega krivda je edino v tem, da je "živo in da noče obnemoglo leči v narodni grob! Preuredba sodnih okrajev -Gazzelta Ufficiale* je objavila kr. odlok, b katerim se izvršuje preuredba sodnih okrajev v naši deželi. Odlok odreja: 1) idrijski, bovški, kanalski in tolminski sodni okraji se združijo v en sodni okraj s središčem v Idriji; 2) ravno tako gradiški in krminski okraj s središčem v Gradiški; 3) ajdovski in komenski s središčem ▼ Ajdovščini; k temu okraju se priključijo tudi vse občine goriškega sodnega okraja razen Gorice in Ločnika, ki ostaneta v sedanjem sodnem okraju goriškem; 4) občine Chiuso-forte. Dogna, Moggio Udinese, Ponteba, Rac-colana, Resia Revinita in vse občine sedanjega trbiškega sodnega okraja bodo tvorile nov sodni okraj s središčem v Pontebi; 5) postojnski in senožeški sodni okraj se združita v en okraj s središčem v Postojni; 6) občine Pod-grad, Jelšane in Materija se ločijo od bistriškega sodnega okraja in se združijo v poseben sodni okraj s središčem v Podgradu. Zopet ena žrtev Iz vrst tfltellstvs Učitelj Bogumil Medvešček iz Dekanov je bil na sodniji v Kopru obsojen na 8 mesecev zapora. Zakaj? Ker je kot uradnik ljudskega štetja — vestno postopal. Obtožen je bil, da je pri dveh družinah, ki sta priglasili italijanski obče valni jezik, zapisal za ava otroka slovenski kot občcvalni jezik, ker se je v šoli prepričal, da govorita slovenski veliko lažje, nego pa italijanski. Za družinskega hlapca, ki je Slovenec iz sv. Antona, je tudi zapisal slovenski občcvalni jezik, ker je komisar Fortuna, ki je z njim opravljal posle ljudskega štetja, izrecno izjavil, da je slovenščina občcvalni jezik v družini, dasi sicer govori tudi nekoliko italijanski, Medvešček je torej po vsem pravilno postopal, dasi niso uradniki ljudskega štetja dobili nikakega navodila, kaj pomeni občeval ni jezik in kaj je zadostno poznavanje jezika, ki se je tudi moralo omeniti. Po enem letu jc bila odrejena revizija v prisotnosti orožnikov! Priča- Fran Grižon, ki je bil komisar pri reviziji, je izjavil pri razpravi, da je dobil od orožnika nalog, naj pri vsakem, ki zna le dve besedi italijanski, napiše, da zna zadostno italijanski! In tako je nastala naenkrat kričeča razlika: 500 oseb je znalo italijansko, Čeprav niso znale prav nič! Zato so Medveščeka posadili na zatožno klop, a kraljevi prokurator je napravil iz tega procesa političen proces, kakor da je Medvešček vzel italijanskemu narodu na tisoče Italijanov in jih zapisal za Slovence. Gospod prokurator je pozabil, da pri ljudskem štetju ni šlo za narodnostno vprašanje. G. Gargano je pripomnil tudi, da ima Italija seda} dograjeno hišo. Ostalo da je med vrati te hiše še nekaj Slovanov, ki morajo postati Italijani. aK pa: ven z njimi! Branitelj dr. Vralović jc v svojem odločnem in temeljitem govoru dokazal, da tu ne gre za nikak političen proces, ker pri ljudskem štetju ni Šlo za to, da se ustanovi število Slovencev in Italijanov, temveč le za občevalni jezik. Obtoženec je postopal vestno in tudi po razliki ugotovljeni po reviziji, se mu ne more očitati zločinski namen. Kajti zakon zahteva za zločin tudi ugotovitev nastale »kode. Kako škodo pa ima država od tega, če ima 10 ali 100 Slovencev več in 10 Italijanov manje, če yezik teh Slovencev ni nikjer priznan?! V teh razmerah je bilo tudi povsem odveč, navajati jezik, ki ga ti ljudje poznajo. Izvajanja braniteljeva so napravila sicer viden močen vtisek na prisotne. Ali ni koristilo: Medvešček je bil obsojen na osem mesecev zapora!!! Kazen pa se ne izvrši vsled raznih pomiloščenj. Dr. Vratovič je seveda vložil utok Zopet ena žrtev iz našega učiteljstva! proti tej obsodbi._ Urnik za ljudske šole «Der Landsmannr- od 9. t. m, poroča, da je bil tajnik nemškega poslanskega kluba v Rimu obveščen od giavnega ravnatelja ljudskega šolstva v nattčnem ministrstvu, da se pripravljajo urniki za ljudske šole v Julijski Krajini Aostski dolini in na Tridentinskem. Glavni j ravnatelj je izjavil, da se pri sestavi umika | jemljejo v obzir potrebe drugorednega prebivalstva, kolikor so te potrebe združljive z obljubami ministrskega predsednika Mussolinija in naučnega ministra ter z dolžnostmi Italije. ' Glavni ravnatelj za ljudsko šolstvo je dalje izjavil, da namerava polagano nadomestiti z [imi vse tiste učitelje, ki niso zmožni obeh PEVSKO DRUŠTVO 4LOtUA», Sklicuje« m tet, petek, I«. I a iftinfo sejo eb 20.3a uri. Vabiš, da se iste »deleži tudi prejšnji predsednik. — Podpredsednik. Dramatični odbek M. D. P. - Sv. Jakob ima jutri, v soboto, ob 70. uri sestanek v navadnih prostorih. — Vodstvo. Šentjakobska čitalnica* priredi v nedeljo, dne 13. t. m. ob 19. uri v dvorani DKD pri Sv. Jakobu veliko mladinsko zabavo. Iz tržaifeega življenja Avtomobil trčil ob ročni voziček ter težko poškodoval dečka, ki g« je peljal. Včeraj popoldne : 3-Ietni mehaniški vajenec Marijan Mateik^, ^anujoč v ulici Industria št. 6, peljal v predoru Sv, Vida ročni voziček, ki je bil naložen s praznimi kisikovimi posodami in raznimi drugimi predmeti. Po nalogu tvrdke Isidoro Manfre, pri kateri je uslužben, je imel prepeljati predmete na paraik «Onda?, ki je zasidran ob pomolu pod Skednjem. Dečka je spremljal 19-Ietni mehanik Italo Cirelli, stanu- J joč v Barkovljah št. 343. Oba sta se držala na j desni strani ceste. Ko sta privozila do ovinka j v tunelu, je pridrvel za njima javni avtomobil i št. V. G, III št. 262, katerega šofer ni pravo- j časno zapazil vozička, delom* radi ovinka in tudi radi polteme, ki je vladala v predoru. Au- I tomobil je šiloma trčil ob voziček, ter podrl j dečka in mladeniča na tla. ! Cirelli je v zadnjem hipu zapazil nevarnost ter se utegnil nekoliko ogniti, tako da ga je avtomobil zadel od strani, Kljub temu, da jc šote r takoj zaprl zavore je automobil zavlekel voziček z dečkom vred par metrov daleč. .Ubogi deček je obležal težko poškodovan. Šofer mu je takoj priskočil na pomoč; položil ga je v avto, kamor je sedel tudi Cirelli, ki je bil vsled padca ves omamljen, šofer je oba prepeljal na rešilno postajo, kjer sta ranjenca dobila prvo pomoč. Zdravnik jc dognal, da ima Ma-teika levo nogo pod kolenom zlomljeno na dveh mestih. Cirelli ie imel le veliko bunko in par prask na glavi. Mogel se je sam vrniti domov, Matejka pa je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Ležati bo moral 6 tednov. Šofer je bil odveden na kvesturo, kjer so ga zaslišali, nato je bil izpuščen na svobodo. Nesreča male deklice. Komaj 4-letna Josi-pina Uljani č, stanujoča v Semiču pri Bol juncu, je bila včeraj žrtev čudne nesreče. Ko je opoldne sedela doma na ognjišču, skupno s svojim 7-letnim bratcem, je v ognju nenadoma močno počilo; istočasno je jela mala Josip ina hudo jokati. Mati, ki se je bila za hip odstranila, je prihitela v kuhinjo in zapazila, da deklica krvavi iz desnega boka, kjer je imela malo okroglo rano. Prenesla je malo ranjenko v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Zdravnik, ki je deklico preiskal, je dognal, da je rana povzročena z lovsko šibro, iz česar je sklepati, da je med drv mi prišla v ogenj lovska krogla, se razpočila in tako povzročila nesrečo. Dokgoprstna služkinj Pred kratkim je uradnik Karel Jankovicb, stanujoč v ulici S- Mi-chele št. 42, naznanil na kvesturi, da mu je na nepojasnjen način zmanjkalo iz stanovanja nekaj oblek in vač kosov perila v vrednosti okoli 600 lir. Policijski agenti so aretirali Jan-kovichevo služkinjo Ido De Martini, staro 22 let, ki je močno osumljena, da je izvršila tatvino. Po zaslišanju je bila odvedena v zapor. Štirje možje, ki gotovo niso zadovoljni z novo postavo. Pred kratkem j« bil uveden tudi v novih pokrajinah italijapski kazenski zakonik, ki predvideva za gotove zločince deportacijo. Posledice te novouvedene postave so prvi občutili štirje stari znanci kvesture in skoro stalni gosti zaporov. Ti nepoboljšljive! so: 26-Ietni Gustav Baviers, 27-letni Rudolf Ceglar, 28-letni Marcel Cernivani in 30-letni Hektor Be-nolich, vsi iz Trsta. Vsi Štirje so bili odvedeni v dobrem spremstvu v prisilno bivališče, najbrž na Liparske otoke, kjer bodo prebivali pod strogim nadzorstvom toliko časa. dokler predpostavljeni ne uvidijo, da so se poboljšali. jezikov. ^ K tej izjavi glavnega ravnatelja pripominja ,Dct Landsmann» popolnoma upravičeno, da je nedopustno ustvarjati kakršnokoli nasprotje med obljubami g. Mussolinija in g. Gentile-ja ter dolžnostim Italije na eni strani in med naravnim pravom drugorodnega prebivalstva na drugi strani. »Ako imamo naravso pravico do materinega jezika — pravi nemški list — potem ni ▼ nakskem nasprotja z dolžnostnd Italije, ako se nam ta pravica prizna, temveč je to v popolnem sklad« s temi dolžnostmi. Ker nas tarejo enake nesreče in iste skrbi kakor naše nemške sousodnike, veljajo gornje besede v polni meri tudi glede naše narodne manjšine in jih podpisujemo z obema rokama. NajelementarnejSa pravica vsake narodne manjšine je pravica do materinega jezika, a priznanje te pravicc slovanski, nemški in francoski narodni manjšini je istotako ena izmed na'^IementaraejSh dolžnosti Italije! Urnik za ljudske Šole, ki se omenja v poročilu nemškega lista, se predvideva in napoveduje v zakonu od I. oktobra 1923., to je v oni znani in usodepolni Gcntilejevi reformi ljudske šole. Razni veliki Italijani so vladi nastojno priporočali naj s tem pravilnikom popravi kruto krivico, ki se je napravila narodnim manjšinam s poltalijančenjem njihovih ljudskih šoL Ali bo vlada uvaževala take glasove prave in pristne vesti italijanskega naroda? To bi ji bilo gotovo v veliko čast pred vsem kulturnim svetom! -Rim je silen in pravičen!* Silnega se je žc pokazal v pretirani meri napram nam, radi bi ga videli tudi pravičnega. Iz tržaške pokrajine Lokve. Dne 7. t. m. se jc dogodil pri nas redek slučaj. Lovci, ki so prišli ta aan na lov na naše ozemlje, so zadeli na nenavadno divjačino, ki je gotovo niso pričakovali. Med tO. in 11. uro so naleteti na -rolka ter ga ustreliH. Lov je organiziral tržaški trgovec Radislav Petrič, ki je tudi odkril sled divje zverine. Lovci so šli pod njegovim vodstvom za sledjo. Iti se je na snegu razločno poznala, ter res naleteli na kruto zver ter jo ustrelili. Dogodek je vzbudil v vsej občini veliko pozornost ter so se zbrali vsi prebivalci in radovedno gledali redko žival. Gospodu Pctriču in njegovim prijateljem, so izražali občinarji svoje zadovoljstvo m zahvalo, da' je bila nevarna žival ubita, preden je napravila kako škodo in preden je prišlo do kake nesreče, kateri bi bili izloženi predvsem naši otroci. Vest o tem dogodku sc je naglo raznesla tudi po drugih bližnjih vaseh, kjer je tiidi prebivalstvo zadovoljno, da je bila nevarna zver takoj ubita. Sliši pa se, da so nekateri domačini videli še druge volke, na kar se opozarjajo prebivalci m tudi lovci. VesSI 2 Ctoriikssa «Spiošno slov. žensko društvo v Gorici* je že rasposlalo vabila k svojemu L društvenemu plesu, ki se bo vršil v prid namenom društva dne 19. t. m. v dvorani ^Trgovskega do-ma. Pri razpošiljanju vabil je žalibog neizogibno, da se kdo brez namena prezre. Vsi taki naj nam blagohotno oproste in povprašajo po vabilu pri g. Levpuščekovi, ui. Carducci hiša ^Ljudske posojilnice; I oadstr. - Mali oglasi HBA Z GOSTILNO se takoj proda, pod rek* ugodnimi pogoji. Naheja se v Ljubljani t* mest«!, na prometnem kraju. Ima lep sen6» nat vrt. Kupcu je tako* na ra&polago statu* vanje s sobo in kuhinjo. Pojasnila, daj* g. Marija Zupan, Krapovski nas. 18. 2$ IZREDNA PRILIKA, Hiša v Gorici, z dve m? nadstropjema, se proda. V hiši, 2 prudajekr 2 kleli, dvorišče in majhen vrt. Informacije daje oglasni zavod Vittorio Molesini, Goric* UAHli'A, avtorrzfraiia, sprejeta* noseče, Ni^ke cene. Govori slovensko. Tajnost jfjakičes*. Slavec, via Giulla 29. 36 DAROVI Ob priliki godovanja g. Kristjana Kausler v Št. Petru na Krasu nabral g. A. Korošec L 3v in Din. 20.25 za * Dijaško Matico?. Denar hrani upravništvo. _ Bonna poročila, BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ljubezniva oskrba. Najvsčja snaga. Tajnost. Na željo zdravniška pomoč. Govori slovensko Corso Garibaldi 23/1. 1786 KRONE, srebro, zlato in platin kupujem. Plačam več kot dragi. Zlatarna Povh Albert, Trst, via Mazzini 46. 25 KRONE, goldinarje, plačujem vetino 5 stotini več kot drugi. Edini groskt, via Pondares 6-1. 20 Vipavsko, istrski refošk in kraški terar Na debelo Li za družine Via CuafcoH S, na drobno in za družine VlS 32. Telefon 19-SO. Priporoča se lastnik (12) FR. STR Valota sa ogrske kreme • • • • • avstrijske kro:ie . . . češkoslovaške krone • dinarji * • • • • • » leji ••«••!•«• marke dolarji francoskT franki • « • švicarski franki • » • angleški funti papirnati tržaškem trga. ,..«•• G.U— ......0.03*) • •»#•• fif.20 ......25.80 ...... 31^0 • • . • . • o"__ • •«*•• 113.—5 ...... 401.— ...... I**— Tečaji: Adrtatica . • • • Cosulich .... Dalmaiia • . • • Gerolimich . • Libera IVicstina Liovd • . • . . Luskino .... MarttncHcii » * • Oceania . . . • Premuda • . • > Tripcovieh . . . Ampeiea • . . . Cement Dalmaiia Cement Spalato . ... ♦ • . • . . • • • I • 4 ...... o-l J 0.0330 t>7 60 2t>05 12.— 23 JO 113.75 403. -»9.25 200 9&S 240 1435 434 1435 «00 104 341 436 379 229 Spominjajte se ob vsaki priliki .Dijaške Matice & •.u, Ml! Suknje, izdelane iz najfinejšega suknar moderni kroji. Izdeiane obleke- Izbera bk«a za obleke po meri. — Srajce, kolesarske srajce, nogavice. Ugodnost. Izdelane obleke, iz dobrega blaga po L 3 00,—- Elegantne, trpežne S hlače od L 20-— naprej. Ai. BUON MERCATO Trst — Via Ghega 7, It. (30 KajvEiJe cene plačujem za v kun, ziafic, lisic, dltotasrlev, vfleter, jazbec@tftmai[j(t ve-&@rlc, krtov, tifivfift In domskih za^sv. D. UNDSPICH Trsfj Vsa člsttšsti it. 10 19. nadsft«, vrat* IG " Sprejemajo se pošiljatve po pošti. □ o o □ □ □ cr D □ □ □ □ a □ □ □ □ □ D □ □ □ □ O a o o □ □ ODO □ □□□□□□□□□□ □ □ □ O D P □ D a □ □ a □ □ □ D D D D D D D O □_ 0_0 □ □ □ D Q BANCA listano vijena leta 1005. Polnif ti ti glavnica Lit. f5.000.0M«— popolnoma vpisana. Glavni sedel: Trst, Via S- Nicol6 9 (Lastna palača). Podrušnkš: AĐS3ZIA, ZARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in 2 vihodninti deželami Dale subvencije na blago, efekte In vredn&sfi SpreJei blaga. — lakatl afektov in ra&tneih Informacije. — Kupuje in prodaja JamatvoM ptana te druga eperad|a po najusodnejlih pogojih. vfoge v Dinarjih ter |ih obrestuje najbolje po dogovoru. cfDpooaoooPOoano ppppd oddo oaoao □ □ddoddddddo |D ' C i O ! D ia !□ D la □ □ □ C O P □ In \ □ ■o io la J« D O PODLISTEK Paul Bourgeti JEČA (La Ge6le) Poslovenil F. P. m Ko je izgovoril ta izraz dvoma, i« kakor navadno skini al z glavo. Ta pekret bi bil kakemu njegovemu učencu mnogokaj povedal gledč drznosti hirurgičnega Čina, ki te je nameraval poskusiti. Zakaj v resnici je uo za operacijo* ki je bila ravno tako tvegana v oblasti duiev-nosti, kakor so bile operacije, katerim ie prisostvoval nekoč v stari bolnišnici Hotel-Dieu, ko je bil preiti s klinike trojega učitelja Trousseau na kfirako Maisoanemre-ovo. O tem poslednjem se je Sirila grozna povest. Studenti izpred L 1870. se je spominjajo. Nekega dno jc izvriii ta umetnik noža odre z (amputacijo) brez omrtvlfenja in brez rmsk njegov paznik-pomočnik mu je J — *Napra\ite tako, du ga bom videl, nc da bi on vedel,» jc rekel Vernat. — »Pojdite za menoj, gospod doktor. G!e>Ie., Ce odpremo malo vrata... Ga slišite?» Res so prihajali kriki na notranji hodnik, kamor sta sc bila podala oba, pri čemer je prvi vodil drugega. Skozi odprtino, ki so jo tvorila vrata napol odprta pc slugi, je vide! zdravnik zares grozni prizor onega otroškega divjanjat ki potrjuje stari pregovor, da je jeza kratka blaznost. Mali deček — ni mu še bilo potnih pet let — je blodil po sobi z razpaljcnim obra-* zom in brcal okoli sebe kakor preganjana zivah Ko ga je pestunja Lujiza ali sobarica Marija hotela prijeti, ju je tepel in grizcl, in ko se jima je izvil i: rok, se je raganjal proti stenam, sobe, kakor bi se hotel raztreščiti. Ali pa sr je vaffl po podu, zvijajoč se v k^th, pri čemer se je njegorto tuljenj, izp.-cmenllo v hropenjc. — «Prav pravite, mati se mu hoče,a je rekell Vernat slogi. «Jaz se vrnem z njo Paziti nanj, a ao tikajte ga— Ona je v sobi gospoda Via-Hs?„. Je. Torej ostanite tukai. Pridem kmalu. Hišo poznam.»