Crospodarske stvari. Solnčnica. (Konec.) Kake koristi prinaSa solnčnica? 1. Spomladi, kadar je najveuja sila, in gospodinja ali dekla ne ve, od kod bi za ralada praseta kaj nabrala, si tukaj od solnenie kmalu toliko naberc in skuha, da prasetom kaj tečnega da. 2. K vsaki solnčnici se sme fižol nasaditi, da so po steblu lepo navija, in tako si pribraniš toliko rajc, kolikor je solnčnih stebel. Ni treba rajc kupiti ali krasti in mlada drevesa gubiti. 3. Dozorjena solnčna pogača se odreže, kadar je žolto cvetje že suho. Kmalu je treba okoli kraja zelene robce odloraiti in drobnih semenskih oljnatih cvetov odstrugati. Ti odtrebki so sila maslni, tedaj tečni za svinjsko pičo. Potem se iz pogače seme izstruga. Seme se naj na solneu dobro posuSi in na suhem kraju slirani. Posušene pogače pa se naj po zimi skuhane namesto zameli porabijo. 4. Dobro posušeno seme se naj na žrmijah zlušči, prečini in prebere, da ga zrczanega ali v možnarju stolčenega na mesto orehov, maka ali mandlnov v potice zaviješ in n. pr. za Božič spečeš. Taka potica je sladka, ne dela hripavega glasa, ne žegeče po goltu, sposobna za vsakega bolnika. 5. Če pa več semena, postavim hektoliter vkup spraviš, ti ni treba se doma z zkščenjem na žrmljah truditi, temveč ga pošlji v Fram in sicer na mlin gosp. T. Mirka Kranjc, po domače Maleea. Tani se na posebnem mlinu okoli binkoštij, po bučičnim, makovim in drugim oljem solnčnice zlušeijo, zmelejo, zmesijo, spražijo in sprešajo, vse na mašini, in dobiš čisto olje, boljše kakor francosko (Aix) olje. 6. Ce ti pa za seme ni, ali če ga v pravem času ne spraviš, bodo ga pa vrablji, senice in drugi ptiči pozobali. Sploh perjad ga rada ima. 7. Iz svežega (frišnega) žoltega cvetja se da lepa žolta barva naredili. 8. Mali semenski cveti imajo dosta medu, strdi v sebi, zato bučele to cvetje tako rade obiščejo, da še na večer pozabijo v panj vrniti se. 9. Debla solnenična se v jeseni posekajo in posušijo, dobra so za kurjavo, ali se drobno zasekajo in med gnoj pomešajo, ali pa se lahko z vejnikom vred v vinograd za grobanje porabijo. 10. Nekateri pravijo, če se tam pa tam v koruzo kaka lepa solnčnica nasadi, se vrane solnčnic zbojijo in njivo pri miru pustijo. Pa jaz ne svetujem solnčnic med koruzo gosto nasaditi, ker ta rastlina zemljo preveč izvleee ali slabi. Ona Ijubi močno, gnojno zernljo. 11. Na Ruskem, kjer se dosti solnenic sadi, iz posušenih solnčničnih debel pepelik (potošelj) žgejo, kateri je baje najboljšl. Koliko se na Ruskem solnčnic pridela, da se najbolj soditi iz tega, da se v nekih letih črez mesto Stetin za 4 milijone rubljev olja v Nemčijo in še dalje izvozi. 12. To olje porabljajo posebno podobarji (malarji) in parfimerji, kateri delajo mazilo za lase, ker to olje nima nobenega posebnaga duha. Ali nisem torej prav govoril, da sem v začetku rekel: »Solnenica je koristna!« Zato jo sadite! Iz lastne skušnje to piše F. S. Rath. Nekaj o mladih goskah. Ko sem se pred poldrugim letom vozil v Prago, videl sem na Češkem ob železnici brezštevila gosij na paši. Cehi so izvrstni gospodarji, ki vedo, kake koristi gos prinaša, Čehinje pa izvrstne kuharice, ki znajo gosi jako okusno speči, o čemur se nisera v Pragi samo jedenkrat prepričal. Pa kaj bom govoril o Čehinjah, saj tudi naše slovenske gospodinje znajo goske za lep denar prodajati, pa tudi izvrstno speči. Ali mnogo je skrbi z gosko, predno jo dobiS na mizo, kaj pravim na mizo, predno popolnoma perje dobi; in toraj o mladih goskah se zmenimo nekoliko. Kedar pride čas za gosko, da bode začela jajca nesti, stika okoli, kakor da bi hotela kako gnezdo najti. Kakor hitro se to pri goskah opazi, naj se vsaki gosi naredi gnezdo iz slame in notri naj se dene ali mehko seno ali pa suh mah. Gnezdo naj bode na tleh ali vsaj tako nizko, da gos zlahkoma pride na gnezdo in z gnezda, ter da ga ne prevrže. Vsako julro naj se gos polipa, ali iina jajce ali ne. Ako bode tisti dan jajce znesla, naj se prej ne izpusti iz hlova ali gosinjaka, dokler ni jajca znesla. Kedar je enkrat jedno jajce znesla na pripravljenem gnezdu, tedaj bode tudi zanaDrei hnHilsi ravno lje nest. Da ne bode gos jajc potrla, naj se vsako jajce takoj vzame z gnezda in naj se hrani na srednje toplem kraju. Dobro je, ako gos pred sredino marcija ne gre valit, ker se pozneje za mladiče lahko dobi že zelena, sveža hrana. Ako gos hoče začeti valiti, skubi si perje, deva ga na gnezdo in sedi ves dan na njem. Gosi se podloži, primeroma njeni velikosti, po deset do petnajst jajc. V tem času, ko vali, naj se ji daje zadosti ovsa ali jeemena, omehčanega v vodi, in vode s peskom. Mladiči se zvalijo v 26 ali 30 dneh. Ako utegnejo nekatera goščeta prej na svetlo priti, za ta slučaj nekateri gospodarji priporočajo, da se naj goščeta denejo na kak topel kraj v volno ali v perje, dokler še se druga ne zvalijo, in na to se zopet položijo k starki. Mladiči se naj pustijo pri materi dva ali tri dni, da se do dobra posušijo in med tem časom se jim ne daje nikakšna hrana. Getrti dan se vzamejo goščeta iz gnezda ter se jim natrosijo drobtinice črnega kruba ali na drobno zrezljana kuhana jajca, nekoliko pšeničnih otrobov in kruhovih drobtinic, ter se jim da v nizki posodici vode pili. Par dnij pozneje se jim da mešanica kuhanih, zrezljanih kopriv, pšeničnih ali ječmenovih otrobov. pomočenih z vodo. Mlade goske naj bodo osem ali deset dnij v toplem hlevu ali na kakem drugem toplera kraju; ako je potem vreme gorko in prijetno, naj se spustijo na trato, kjer se kar začnejo pasti; kedar so pa slare štirinajst dnij, tedaj se pa že smejo pustiti v vodo. Vendar naj se skrbi za to, da v jutru ne pridejo prej na trato, predno rosa ne zgine; večer se pa naj pred roso spravijo na toplo. Kedar začne mladim goskam rasti veliko perje, tedaj se jih poprime nekaka bolehavost, in takrat je dobro, da se jim v jutru in na večer vrže ovsa, kakor tudi zelenjave, lepo zdrobljene in pomešane z debelo moko. Na tak način bodo ostale pri močeh. Jedon mesec stare goske se smejo s starko brez skrbi na pašo segnati, seveda ne na živinski pašnik, ker travo grdo pognusijo, zaradi česar nekateri gospodarji za goske nikakor ne marajo. Sploh še se pa tudi zanaprej naj gleda pri mladih goskah na to, da ne pridejo na roso, ali da jih ne dohiti mrzel in močen dež. Kako se odrasle gosi naj redijo in krmijo, da bode pečenka mastna, o tem je razlagal »Slov. Gospodar«. lansko leto v 52. številki med gospodarskimi stvarmi. Sklepam torej te vrstice o mladih goskah z željo: naj bi letošnjo jesen bila o sv. Martinu na vsaki slovenski mizi dobro pečena »Martinova gos«, pa ker pečena gos rada v vincu plava, tudi izvrstno »Martinovo vino!« Sojmovi. Dne 21. aprila pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Dne 23. aprila pri Sv. Juriju v Slov. goricah, v Apačah, v Ivnici, pri Sv. .Turiju na Pesnici, v Spodniih Hoeah, v Kaniži pri Ptuju in na Ptuju. Dne 24. aprila pri Sv. Juriju ob juž. železnici, v Mozirju in pri Št. Iliju pod Turjakom. Dne 25. aprila v Vuzenici, v St. Juriju pod Tabrom, pri Sv. Juriju ob Ščavnici, v Kostrivnici, v Halbenrainu, v Klunjanah in v Dobovi, Dne 26. aprila v Kozjem in Orešju pri Brežicah,